AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN m LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 92
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 18, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Zed. države svare Japonce raflKiSg nizozemskih posestev v Orientu
Japonec bi rad pograbil nizozemsko Vzhodno Indijo, odkoder dobivajo Zed. države razne potrebne sirovine. Stric Sam kliče: roke proč.
LADJE PETIH DRŽAV SE GLEDAJO PRED DARDANELAMI
Washington,1 17. apr. — Državni tajnik Hull je izdal na japonsko vlado uradno svarilo, naj drži roke proč od nizozemske Vzhodne Indije, odkoder dobi Amerika sirov kavčug, kositer in druge potrebne sirovine. Zvedelo se je namreč, da namerava vzeti Japonska to nizozemsko posest v Orientu pod svoje pokroviteljstvo v slučaju, če bi Hitler planil na Nizozemsko ter zahteval vse njene kolonije zase.
Anglija, Francija in Zed. države so trdno prepričane, da bo Japonska hotela pograbiti to nizozemsko kolonijo, samo če bo prepričana, da ji ne bo padla Rusija za hrbet. Sodi se tudi, da je morda kak dogovor med Japonsko, Nemčijo in Rusijo, da dobi Japonska nizozemsko Vzhodno Indijo, če se pridruži Nemčiji z bojno silo. Japonska že dolgo gleda na te bogate pokrajine, kjer bi dqbila bogate zaloge sirovin in bi postala tako
neodvisna od evropskih in ame-|i\a kar javno zapisalo, .da bo I ta rlških držav, pa tudi vladarica v lija stopila na stran Nemčije.
Orientu.
Anglija, Francija in Zed. države so pripravljene, da bodo preprečile Japonski planiti v te kraje. Tako je postal položaj na Daljnem Vzhodu jako napet in vsa ktrenutek lahko pride do kakih zapleti jajev.
*
Bucharest, 17. apr. — Bojne ladje petih držav manevrirajo v neposredni bližini Dardanel. Poveljniki imajo tajjia navodila od svojih vlad, vse pa so pripravljene, da stopijo v akcijo, če se zgane Italija. Prva je poslala v te kraje Italija svoje bojne ladje. Takoj jih je zapeljala tje tudi Turčija. Angleške in francoske bojne ladje so pa zavzele stra-tegične postojanke, da branijo Suez, ali pa gredo v črno morje. V črnem morju je pa ruska bojna flotila, ki polaga tam mine.
Balkansko časopisje danes piše, cla se bliža ura odločitve za Italijo. Romunsko časopisje je
JUGOSLAVIJA TREBI TUJEZEMCE
Policija mačini deželo.
Belgrad, 17. apr. je danes izdala stroge odredbe po vsej državi proti nezaželje-nim tujcem. Odredba se mora izvršiti v teku 10 dni. Vsled te odredbe bo najbrže dve tretjini vseh tujcev izgnanih iz dežele. V mnogih mestih in vaseh v Vojvodini, kjer je zlasti mnogo prebivalstva nemške narodnosti, je policija odredila preiskavo od hiše do hiše za tujci.
Policija mora v nekaj dneh preiskati potne liste vseh tuje-zemcev. Onim tujecem, ki se bo dovolilo nadaljno bivanje v Jugoslaviji, se bo odvzelo potne liste. Mesto njih bodo pa dobili nekake certifikate, s katerimi pa ne bodo smeli potovati po Jugoslaviji. Torej bodo smeli ostati v deželi, toda vedno v enem kraju.
Ta odredba je prišla, kot poroča časopisje, ker se dolži tu-jezemce, da so zadnje čase po> plavili deželo z razno brošuro v svrho propagande proti vladi. Vlada hoče preprečiti, da se v - Jugoslaviji ne zgodi kaj takega,
odprli Nemčiji vrata v
-o-
Eddie Cekuta boljši
Poroča se nam, da se obrača Eddie Cekuti iz Girarda, ki se nahaja v Lakeside bolnišnici, nekoliko na boljše. Zadnjo soboto se je po 28 dneh prvič zavedel in je najprej zašepetal ime svoje mame. Potem je pogledal po svojih dragih domačih, ki so stali okrog postelje in je vsakega posebej poklical po imenu. To kaže, da težka poškodba, ki jo je dobil Eddie v avtni nesreči ne bo pustila na njem kakih posledic. Ostati bo moral pa še več časa v bolnišnici, ker ima več udov zlomljenih. Zdravniki pravijo da bo Eddie kmalu zopet čvrst slovenski fant, kar gotovo vse njegove številne prijatelje zelo veseli.
Važna seja
Društvo Dvor Baraga Reda kat. Borštnarjev št. 1317 obdr-žava jutri večer važno sejo ob navadnem času in v navadnih prostorih. Članstvo se na to tem
vseh bojnih ladij
Paris. — Premier Paul Rey-naud je poročal v senatni zbornici, d,a so zavezniki izvojevali prvo večjo zmago nad Nemci in da so jim potopili ali poškodovali najmanj eno tretjino vseh la-dih ob norveški obali.
Premier je tudi citiral govor predsednika Roosevelta, ki je obsojal napad Nemcev v Skandina vijo, kar se lahko smatra za "moralni poraz Nemčije." Pri tem poročilu so vstali senatorji z sedežev in živahno vzklikali Roose-veltu.
Dalje je Reynaud poročal, da so zavezniki v zadnjih dneh zaznamovali štiri uspehe. Prvi je bil poraz nemške mornarice, ki se ga lahko smatra za najvažnejšim. Potem je za zaveznike važno tudi to, da so odrezali Nemčiji dovoz železne rude iz Norveške in pa ker je Nemčija prisiljena postaviti novo fronto v Skandinaviji, kar je tudi močan udarec za Nemčijo. *
Francosko armadno poveljstvo poroča, da so angleške čete na zapadni fronti odbile napad Nemcev, in da so bili vrženi nazaj z izdatnimi izgubami. Poroča se tudi, da je nek poljski avi-jatičar izstrelil dva nemška letala na tla, potem se je pa spustil z padalom na tla, ker je bilo tudi njegovo letalo zadeto.
V Vatikan^ se smejejo na Hitlerjev račun
Rim. — V državnem tajništvu v Vatikanu je nekdo pogruntal imenitno šalo na račun Hitlerja. Ta šala se je kmalu zanesla tudi v diplomatske kroge. Pripovedujejo namreč, kako je bil Hitler nezadovoljen ..z Rib-bentr&povim poslanstvom v Vatikanu, pa je tje poslal feldmaršala Goeringa. Par dni zatem je prejel Hitler od njega sledečo brzojavko: "Postavil Sveto stolico pod nemško pokroviteljstvo. Vsi prelciti v konfinaciji. Papež je zbežal. Vatikan 'je v plamenih. Kardinalski klobuk se mi prav poda!"
Romunska se pripravlja za obrambo v pristanih Črnega morja
Bucharest. — Romunska vlada je odredila varnostne ukrepe v vseh pristaniščih v črnem morju in ob Donavi. To je prvi korak Rumunije v dalekosežnem programu za obrambo dežele. Ta odredba, je prišla takoj, ko se je zvedelo, da ima ruska bojna mornarica manevre v Črnem morju in pa ko se je zvedelo, da ima Nemčija pripravljene oborožene ladje, ki so pripravljene vsak čas odpluti doli po Donavi.
Vlada je tudi ukazala, da se takoj dene v rezervo ves gazolin olje, kolikor se ga producira
Evropa v plamenih!
Splošen pregled iz evropskih bojišč
kot se je v Norveški, kjer so do- potom opozarja.
ANTHONY TOMŠE ZA DRŽ. POSLANCA
Med slovenskimi kandidati za državno pestavodajo je tudi naš rojak Anthony J. Tomše, stanujoč na 943 Nathaniel Road. Po poklicu je Mr. Tomše tiskar in sicer je v tej profesiji že 12 let, torej dobro pozna težnje in potrebe delavskega razreda. Mr. Tomše je star 26 let, jako inteligenten in deloven človek.
Rojen je bil v Clevelandu. Ker so starši živeli dolgo let na Bonna Ave., je dobil Anthony prvo šolsko izobrazbo v farni šoli sv. Vida, potem so se pa preselili v Collinwcftodi, kjer je nadaljeval šolo v farni šoli Marije Vnebo-vzete ter dovršil zatem višjo šolo, Collinwood High.
Za svojo platformo si je izbral kandidat Tomše sledeče točke. če bo izvoljen v državno postavodajo, se bo boril v prvi vrsti za odpravo prodajnega davka. Dalje bo njegova naloga, da se sprejmejo postave, ki bodo v protekcijo malih hišnih posestnikov, malega trgovca, zlasti pa se bo poganjal za pravice in koristi delavskega razreda.
Vsem slovenskim državljanom prav toplo priporočamo, da od-daste pri primarnih volitvah glas tudi za Mr. Tomšeta, ki bi bil jako dober zastopnik v državni postavodaji iz okraja Cuyahoga.
Islandija bo uvedla zvezo z Zed. državami
Washingtqn. — Na željo Islandije, ki je bila dozdaj pod danskim protektoraiom, se bodo vpeljale direktne diplomatske zveze med njo in Zed. državami. Dokler ni Nemčija okupirala Danske, je danski poslanik zastopal Islandijo v'Ameriki. Islandija ima najstarejši parlament na svetu in je priznavala pokroviteljstvo Danske. Zadnji teden pa, ko je Hitler zavzel Dansko, se je Islandija proglasila za samostojno državo.
.-o-
Pokojna Ana Koncilja
Kot smo včeraj poročali, je preminila v St. Alexis bolnišnici dobro poznana rojakinja Mrs. Ana Koncilja, rojena Mihelič, stara 52 let. Stanovala je na 971 E. 237th St., Euclid, O. Doma je bila iz sela Blaževce na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 28 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josipa, sina Josipa, hčer Ano, poročeno Gilles, v Pueblo, Colo., sestro Mary Mehle, v stari domovini pa sestro Margaret. Bila je članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, podružnice št. 41 SŽZ, Oltarnega društva fare sv. Kristine in članica kluba "Ljubljana." Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim pa iskreno sožalje.
Smrt radi cigarete
Mrs. Delia Thomas, 2544 E. 30. St. je včeraj umrla radi opeklin, ki jih je dobila, ko je s cigareto zažgala posteljo. Ognje-gasci so jo odnesli z goreče postelje, toda je par ur zatem podlegla poškodbam. V isti sobi se je nahajal njen mož, toda odnesel je zdravo kožo. Policija mu je pa naprtila obtožnico, da je bil pijan.
Romunska je dala za 30 let v najem velike parcele gozda
Bucharest. — Romunski senat je potrdil predlog vlade, da se da Nemčiji za 30 let v najem 100,000 johov gozda, čeprav je armadno poveljstvo temu nasprotovalo češ, da bo to škodilo obrambi dežele. Toda poljedelj-ski minister je trdil, da bo to v, veliko korist za Romunsko. Vojaški eksperti trdijo, da je bil' ta gozd, ki se nahaja v sredi Romunske, kot naravna obramba za deželo.
Armadni častniki so se ustav-1 IjaJi tej nameri tu-di iz tega raz-1 loga, ker bo Nemčija poslala v j deželo veliko svojih delavcev in inženirjev v najbolj važni del Romunske, ki bodo sekali gozd, obenem pa lahko opravljali kak "taje.n" posel za Nemčijo.
Nemčija si bo smela v tem kraju zgraditi lastno železniško progo in postaviti svoje žage. Nemčija je obljubila, da bo na poseki zasadila mlado drevje.
m
v teku 15 dni. Ta rezerva se ne sme dotakniti, razen v slučaju splošne mobilizacije. Te odredbe so prišle poleg onih, ki prepovedujejo ves izvoz žita in olja in pa ukaz tujezemskim oljnim družbam, da dajo državi kot odškodnino olje mesto denarja.
-I—o-
Švica se tudi skrbno pripravlja
Bern. — švicarska vlada je naznanila narodu, da je storila ' vse potrebne korake za obram-j bo domovine. Vlada ne pove po-i drobnosti, toda potrebne kora-I ke je storila, ko se je zvedelo, da I se je vrnilo 15 nemških divizij na švicarsko mejo, katere je bilo nemško poveljstvo vzelo proč,
Skandinavija:
Nemška zračna flotila se vsip-lje na Norveško v dolgih vrstah. Spotoma obstreljuje s strojnicami norveške čete ter izlaga vojaštvo in material na strategi-čnil} točkah v Norveški.
Angleški bombniki so sedem noči zapovrstjo krožili nad mestom Stavanger na norveški obali, da bi z bombami uničili zra-koplovni pristan. Kdor bo Skandinavijo obvladal v zraku, bo dobil oblast nad njo.
Angleške čete so zavzele pristanišče Narvik in zajele v past kakih 2,000 nemških vojakov na hribu, ki se dviga nad pristaniščem. Nacijski vojaki imajo na izbiro ali predajo, ali pa da se prebijejo ob železniški progi do švedske meje, ali pa se bore do zadnjega moža.
Za posest pristanišča se je vršila strahovita bitka med nemškimi in angleškimi četami. Več kot 1,000 vojakov je padlo. Več kot 40 ladij je bilo potopljenih, last Anglije, Norveške, Nemčije in razpih nevtralnih držav.
Nemčija trdi, da so njih letala poškodovala angleško bojno ladjo ob norveški obali. Nemci
in Norveško. Vlada je poklicala pod orožje za 19. aprila dva bataljona in en polk gorskih rezervnih čet.
ko je Nemčija udrla v Dansko j priznajo, da so Angleži izkrcali
vojaštvo na Norveškem, toda pravijo, da nima to dosti pomena. Nemške čete so postavile
Madjarski naciji so pogoreli
burg, ki je brez vsake obrambe, Belgija je poslala ojačenja na utrjeno mejo, kjer so Nemci leta 1914 vpadli v Belgijo. Istota-ko je Nizozemska ojačila stražo na nemški meji.
Ker ima Hitler še vedno 15 divizij na ogrski meji, se sodi, da ne bo napadel na zapadni fronti. Vendar bojazen, da bo Hitler udaril preko Belgije, Nizozemske ali Švice, daje zaveznikom Skrbi, da so na straži od morja pa do Alp.' Balkan:
Iz Belgrada se poroča, da je Jugoslavija pripravljena podpisati trgovsko pogodbo z Rusijo, če bo do tega prišlo, se bodo med obema državama vzpostavile najbrže diplomatske zveze, katerih zdaj še ni. Musoliniju se ta zveza najbrže ne bo dopadla razen, če se dela z njegovim privoljenjem.
Jugoslavija je poslala močna1 ojačenja na italijansko in nemško mejo.
Turčija naznanja, da je začela s čiščenjem nacijskih vohunov. Na tisoče jih je prišlo iz Nemčije kot profesorji, inženirji, trgovci, mehaniki itd, toda vsi z namenom, da širijo tukaj nemško propagando. Diplomacija:
Anglija, je vprašala Mussolini-
Budapest. — Premier Pal ve čete na Norveško, katere vo-Teleki je zagrozil v parlamentu,'2«0 angleške, francoske in polj-
bojno črto od zapadne norveške Ja' da se °dločll° izJavi> ali bo
ostala Italija nevtralna, ali se bo
pridružila Nemčiji. Anglija
j pravi, da je z slepomišenjem
i konec.
obale pri Trondheimu do švedske meje, dolžina 50 milj.
Anglija naznanja, da hite no-
Nizozemska je izgubila trg za jajca
Amsterdam. — Ker je Nizozemska odredila, da bo izvažala v Nemčijo samo gotovo količino raznega blaga, je Nemčija ustavila ves izvoz jajec iz Nizozemske. Nemčija je to lahko storila, ker bo dobila vsa jajca iz okupirane Danske, ki je pošiljala dozdaj v Anglijo letno 1,150,-000,000 jajec. No, zdaj bo dobila pa Anglija vsa jajca v Nizozemski, ki jih je prej pošiljala pol v Nemčijo, pol pa v Anglijo.
—,-o-
Hišni projekt v Euclidu
Tožba, ki jo je vložila Zveza davkoplačevalcev v Euclidu proti nameravani zidavi hišnega projekta, je bila preložena od 18. na 22. aprila. Kdor še ni podpisal peticij proti temu projektu, to lahka stori še do 19. aprila in sicer pri sledečih: Matt F. Intihar, 21491 Naumann Ave., John Weber, 19825 Renwood Ave., Frank Kocman, 22151 St. Clair Ave., Andy Jerman, 792 E. 232. St., Louis Zgonc, 885 E. 232. St.	>
Zadušnica
V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Frances Levstik v spomin 3. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljehi
Zopet iz bolnišnice
S Svetkovo ambulanco je bil pripeljan iz Glenville bolnišnice Edward Perušek, 14814 Hale Ave. Prijatelji so prošeni, da ga kaj obiščejo.
da ga bo razpustil, če ga bo njegova stranka zapustila in se pridružila nacijski stranki. Da niso bile njegove besede samo grožnja, je pokazal tudi tozadevno pooblastilo za to akcijo, ki jo je podpisal regent Horthv. Ta njegova spretna poteza je pomagala k njegovi zmagi nad naciji, ki skušajo priti do vlade. Nacije vodi bivši premier Imredi.
Cleveland šesto mesto
Kakor kaže ljudsko štetje dozdaj, bo Cleveland obdržal še naprej svoje šesto mesto v Zed.
ske ladje. Med temi je mnogo kanadskih čet.
Ameriški generalni konzul v Stockholmu, švedska, je svetoval ameriškim državljanom v tem mestu, da pošljejo svoje žene in otroke na deželo, ker je položaj nevaren.
Zapadna fronta:
Poveljniki zavezniških čet so poslali ojačenja na Maginot črto, ker so se začele zbirati nemške čete pri kneževini Luksem-
Anglija namerava zmanjšati izvoz raznih potrebščin v Italijo. Zvedelo se je, da je začela Italija kupovati na debelo razne potrebščine, katere potem ročno pošilja v Nemčijo.
V Italiji je bilo zadnje dni več demonstracij proti Angliji. Toda to je samo nemška propaganda. Velika večina italijanskega naroda je proti vojni z Anglijo in Francijo oziroma proti vojni sploh. In s tem mora Mussolini računati, predno bo storil kak korak iz nevtralne smeri.
20 letnica trgovine
Anton Dolgan, trgovina z
ze-
državah. Nima pa prilike, da bi leznino in raznimi hišnimi po-posekal Los Angeles za 5. mesto, |trebščinami na 15716 Waterloo ki ga je to mesto vzelo pred 10,Rd., praznuje 20 letnico trgovi-
leti. Cleveland šteje okrog 935,-000 prebivalcev. Deset največjih mest v U. S. po številu prebivalstva je kot sledi: New York, Chicago, Philadelphia, Detroit, Los Angeles, Cleveland, St. Louis, Baltimore, Boston in Pittsburgh.
Važna seja
V nedeljo dopoldne ima važno sejo Rainbow Hunting & Fishing klub. Navadni prostori in ob navadnem času. Pridejo naj vsi člani.
Iskrena zahvala
Mrs. Margaret Kogovšek se izkreno zahvaljujem vsem onim, ki so jo za časa bolezni obiskovali, za cvetlice in druga darila. Seja združenih zborov Združeni mladinski pevski zbori imajo jutri večer ob^7:30 sejo v SND na St. Clair Ave. -o-
ne. V ta namen je Mr. Dolgan priredil posebno razprodajo z globoko znižanimi cenami na vsem blagu.
$1.00 vredno za vas
če izrežete oglas W o 1 k o v
Jewelry v današnji številki, do-j bite za $1.00 popusta pri nakupu birmanskih daril. Razna zlatnina pri Wolkovu sedaj po posebno znižanih cenah.
Federacija slovenskih klubov
Slovenski demokratski klub v Euclidu je izvolil sledeče zastopnike za federacijo slovenskih demokratskih klubov: Matt F. Intihar, Andy Jerman, Frank M. Surtz, Louis Zgonc in John Weber.
Prepovedan bingo Clevekndska policija je prepovedala vsako igranje "bingo,"
razen na cerkvenih prostorih, ali če prirejajo igro dobi*odelne organizacije. Toda če se bo na igro vabilo z oglasi, se bo igro ustavilo.
TROJČKI V VELIKI KASTROLI
Pittsburg, Kans. — V bolnišnici Mt. Carmel se nahaja John Sajovic, katerega je zadel tvoud na desni strani.
Aliquippa, Pa. — Vile rojenice so presenetile d r u ž i n o John Reeda ravno, ko se je družina selila. Prinesle so družini trojČice, tri deklice. In to takrat, ko ni bilo še v novi hiši elektrike, ne luči, ne gorkote in nobenega zdravnika pri roki. Ko so pripeljali pohištvo v novo stanovanje, je Mrs. Reed naenkrat povedala o porodnih bolečinah. Poroda ni pričakovala še najmanj šest tednov. Bilo je ponoči in mož je de-mr- lal v jeklarni.
Hitro je poslala svojega bra-
ta Pavla po pomoč. Ta je dobil Mrs. Nye za prvo silo. Mrs. Nye je nekje dobila mala leščerbo in spremenila kuhinjo v porodnišnico. V teku 15 minut so bile rojene trojčice, ki tehtajo skupno 8 funtov. Končno je Pavel dobil zdravnika, ki je ukazal deteta in mater takoj pripeljati v bolnišnico. Zavili so jih v odejo, vse tri deli v velikp kastrolo, ker ni bilo drugega pri rokah in "jih z materjo vred odpeljali v bolnišnico.
ft
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1940
r r
AMERIŠKA DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
v r
•117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays_________
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; (pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months, Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
BESEDA IZ RM0M
"Ljubosumnost" v Collinwoodu
Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._____
0^1^83	No. 92 Thurs., April 18, 1940
Lisjak je prišel iz luknje
iKo je prišel Hitler na vlado v Nemčiji, je bila Nemčija obdana samo z malimi državami, razen na francoski meji. Drugi sosedje Nemčije so bile pa: Danska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Švica, Avstrija, Čehoslovaška, Poljska in Litva. Dokler je imel Hitler okrog, sebe male države, ni mogel ustvariti kake večje bojne fronte, niti se ni mogel zvezati s kako močnejšo državo. Zato je začel čistiti okrog sebe grmičje. Ko je zavojeval Avstrijo, je dobil za sosedo Italijo. Ko je zavojeval Poljsko, je dobil za sosedo Rusijo. Če bo mogel zavojevati Skandinavijo, bo zrl iz oči v oči Anglijo, če bo pohodil Nizozemsko in Belgijo, bo prišel do Francije. Potem bo šel dalje in bo zavojeval Balkan, s čemer bo prišel v dotiko s Turčijo, Rusijo, Anglijo in Francijo. Torej nič koliko krasne prilike za nemške mehanizirane čete.
Pa Hitler je bil rojen v Avstriji in je dobro poznal geslo Habsburžanov: deli in vladaj! Zato je zavil vratove "na mesečna odplačila" lepo drugi za drugo. Ker bal se je, da bo Anglija organizirala vso Evropo proti njemu in prvo potezo Anglije je videl Hitler v Skandinaviji, zato je hotel Anglijo prehiteti in je sam planil gor na sever.
S tem, da je skočil Hitler v Skandinavijo, so dosegli zavezniki svoj namen, lisjaka so skadili iz luknje na bojno polje. Hitler misli, da je s tem napravil fino strategično potezo, pa bo najbrže uvidel, da je igral prav Angliji v roke.
Zaveznika sta začela vojno s Hitlerjem na prav sistematičen način. Hotela sta Nemčijo obdati z ekonomsko blokado, v kateri bi končno vsa Evropa sodelovala. Pri tem sta Anglija in Francija računali, da se bo Hitler skušal izmotati iz zanke in bo planil z mečem v roki iz pasti. Pri tem poskusu bo pa Hitler končno omagal.
Hitler je res planil z vso silo iz zagate in če bo pri tem omagal, se bo videlo pozneje. Kot je videti trenutno, diktirati Anglija in Francija bojno fronto v Skandinaviji, s katero bosta počasi pritiskali proti jugu za Hitlerjem. Dokler ne bo pokazal veliki nacij kake večje zmage, se mora priznati, da imajo premoč zav/ezniki.
Kakor se misli in sodi, ni Hitler nikdar računal, da bo prišlo do te vojne. Upal je, da bo lahko stri Poljsko, kot je stri Avstrijo in Čehoslovaško brez boja. Toda Poljaki so se uprli, nakar je hotel Hitler oplašiti zaveznike, da ne bi pri-žli na pomoč Rusiji s tem, da se je zvezal z Rusijo. Pa ta načrt se mu tudi ni posrečil. Potem si je mislil, da bo z bliskovitim sunkom zavzel Poljsko, potem bo pa sklenil z zavezniki mir. To je'tpa dalo zaveznikom priliko, da so se naglo mobilizirali, kar je vzelo kake tri tedne. Ko sta bili pa zavezniški vojni enkrat mobilizirani, je Hitler slabo računal, če je mislil, da bosta zaveznika sklenila mir in razorožila vojsko, ker nista Hitlerju zaupala več.
Pa ne, da bi kdo kaj napak razumel, tako je namreč naslov igre, katero bo vprizoril Mladinski pevski zbor na Holmes ave., v nedeljo 21. aprila 1940 v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra "Ljubosumnost" je zelo smešna, tako da bo smeha na koše in vem, da ne bo nobenemu žal, kateri nas bo posetil v Slovenskem domu.
Zatorej prav prijazno vabimo vse stare in mlade rojake iz Collinwooda in okolice, da ' si nedeljo rezervirate (21. aprila) in se udeležite v kolikor mogoče velikem številu te naše prireditve, katero vam bo podala tukaj rojena vaša mladina. Kajti, čim večja bo udeležba, toliko več veselja bomo dobili, da bomo še nadaljevali zapo-četo delo. To se pravi, da bomo še nadalje gojilo to, kar smo podedovali po očetu in materi, namreč slovensko govorico in slovensko pesem ter dramatiko v našem materinem jeziku.
Iz Newburga
Da bomo s korajžo nastopali
V krasnem duetu kujeta Janez in Urška svoje načrte pod cknom, nakar se Janez odloči, da povpraša očeta za njeno roko. Toda, ker ni imel "Kajže ne zemlje" je naletel pri očetu na odločen odpor. Kaj sedaj? No, nazaj k Urški, ki ga roti naj počaka dokler se oče ne omehča. Simpatije ostalih fantov so na strani Janeza, zato se norčujejo iz očetove trme.
Medtem pa pride od nekod prismuknjeni Klančičev Jurij, ki mu menda tudi diši Urška. Toda — smola! Komaj izlije svoja "srčna čustva" pred Ur-škino kamrico, pa mu prileti škaf vode naravnost na glavo. Medtem, ko se Jurij otresa in robanti, pa stopijo fantje izza drevja in zaključijo dejanje z veselo odhodnico.
Pevske partije imajo v opereti sledeči: Zaitz, Ožbic, Mahne, Požar, Pluth, Smith, Ma-tjan, Mavrič in Angela Kern.
Poleg "Snubačev" botio na vzporedu tudi sledeče pesmi: Pomladna pesem, Venček narodnih pesmi, Potrkan ples, Ptička, Rože je na vrtu plela
Potem je imel Hitler v načrtu, da bi bojeval z Anglijo vojsko, ki bi ga ne stala dosti, s par podmornicami in letali. Francijo bi Da pustil lepo pri miru in dobvial med tem časom zaloge živeža in drugih potrebščin od vseh strani. Računal je, da bo $ tako taktiko zaveznika utrudil in s propagando demoraliziral angleško in francosko armado. Pri tem bi mu bila desna roka komunistična propaganda, ki bi razrvala delavske vrste ter jih našuntala proti vojni. To bi se mu bilo skoro posrečilo v Franciji, da ni vlada z energično potezo posegla vmes in strla komunistično stranko. Upal je, da se bo narod v Franciji in Angliji uprl vojni ter bosta tako zaveznika prisiljena skleniti s Hitlerjem mir. Tudi ta načrt se mu je ponesrečil.
V tem je pa Hitler sprevidel, da ne bo mogel črpati raznih zalog iz Rusije kot je pričakoval. Rusija še davno ni ekonomsko organizirana tako, da bi mogla kaj prida izvažati. Poleg tega je pa še vedno dvom, če bo hotel Stalin dati vse svoje pridelke Nemčiji, ker se najbrže boji prevelike moči svojega rujavega soseda in diktator ni še nikdar zaupal diktatorju na slepo. Vsak samo gleda, kje bi drugega ukanil.
Zaveznika sta pa ves ta čas igrala kaj spretno vlogo hoteč, ali pa sta imela pri tem samo srečo, da se namreč nista zapletla z Rusijo v vojno. S tem bi si sama sebi ušesa pore zala, ker bi prisilila Rusijo, da bi vrgla vso svojo bojno silo ob Hitlerjevo stran.' Kakor je pa zdaj, si pa Stalin popolno ma nič ne želi vojne in je tudi težko verjetno, da bi šel Hit lerju na pomoč, razen če bo ogrožana Rusija. Vzel bi že kaj kar bi mu Hitler prinesel na krožniku, kot v slučaju Polj ske, ampak sam si pa najbrže ne bo šel iskat, če ne bo popolnoma prepričan, da bo končno Hitler zmagal nad zavezniki
v narodnih domovih, ali kjerkoli bo treba nastopiti in naša slovenska pesem in beseda bo živela še, ko bo že marsikaterega pionirja krila črna zemlja. Da se pa to uresniči, zato pa rabimo kooperacije od yseh strani, katero nam lahko daste s tem, da se udeležujete naših prireditev.
Nadalje vabimo vse, posebno mladino od drugih mladinskih zborov, da nas posetite ta dan, kajti ob priliki vam bomo pa tudi mi vaš poset vrnili.
Kakor sem že prej omenil bo poleg "Ljubosumnosti" podana tudi igra "Snidenje" in. sicer v treh dejanjih. Ta igra je pa bolj zadostna. Poleg teh dveh iger bo še več drugih zanimivih točk, katerih pa ne bom tukaj omenjal, ker vas hočemo malo presenečiti. Zatorej ne zamudi-e te prilike in se prav gotovo udeležite te naše prireditve, da se ne boste pozneje kesali, da ste nekaj lepega zamudil. Kajti mi ta mladi vam hočemo nekaj pokazati, da tudi mi nekaj znamo. Le pridite in se sami prepričajte, če je res, kar sem apisal.
Po programu se bo vršil pa ples in domača zabava. Za ples bo igral Jankovičev orkester.
in Ljubezen in pomlad. Dalje
bo zapela par narodnih pesmi znana sopranistinja Jeannette Perdan, ki bo obenem spremljala ostale pevske točke na klavir. Za ples igra znani orkester bratov Krištof. Vstopnina na koncert je 40c.
Z ozirom na nizko vstopnino in bogat program, je vabljeno občinstvo k obilni udeležbi.
Režiser.
Večer med Dolenjci
Še več bo Dolenjskih slik. zadnjo soboto večer, 13. aprila, smo se srečali z Dolenjci pri sivolasemu priletnemu gostilničarju očetu Župančiču na St. Clair ju v Euclidu kamor je povabil svoje sorodnike in prijatelje lm veselo domačo zabavo, ki je bila zvezana s slikovno predstavo z slikami Dolenjske.
To srečanje je bilo za mene nekaj novega in zanimivega. Tu sem srečal ljudi, o katerih še poprej nisem vedel odkod so in s kom so v sorodu. Tu se je zbrala tako velika družina samih sorodnikov očeta in mater Zupančičevih, da sem se čudil. K tem so pa prišli tudi sosedje iz teh krajev doma in se pray po domače razveseljevali. Več
opazk sem slišal med pogovori Tudi za lačne in žejne bo dobro takih, ki se niso srečali po več
preskrbljeno. Vstopnice se dobe pri vseh članih zbora in stanejo v predprodaji 40 centov, pri blagajni pa 50 centov. Pričetek igre je ob 4. popoldne.
Torej na svidenje v nedeljo 21. aprila v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Frank Lesjak, ml.
-.o-
Koncert "Slovana"
Nocoj pa gremo snubit jo, tidrajtidro, tidrajtidrom. Prav k tej'le hiši za vasjo, tidraj tidraj tidrom.
Dober večer hišni očka, dober večer Bog Vam daj. Holandrija, holandrija, ' dober večer Bog Vam daj!
S to pesmijo otvori Slovanov zbor, idilično enodejansko komično opereto "Snubači" v nedeljo dne 21. aprila ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Recher Ave., Ei^clid, O. Snov
"Snubačev je vzeta iz romantič-Anglija in Francija sta hotela izvabiti Hitlerja na mej- nega življenja na Slovenskem, dan, da bi se prikazal nekje zunaj nevtralnih držav, s kate- Dejanje se odigrava zvečer na rimi je bil obkrožen. Zaveznika nista hotela do njega pre- vasi, ko se fantje zmenijo, da ko kake nevtralne države, ampak sta želela, naj bi Hitler gredo ponagajat lepi in ponos-prvi zagazil v kako nevtralno državo. In to sta tudi dosegla, ni Urški. Med fanti sta tudi dasi, se lahko sumi, da si tega Hitler ni niti najmanje želel, j Janez in Jože, ki sta obazaljub-Toda zaveznika sta ga stisnila tako, da je moral ali udariti 1 jena v našo junakinjo, toda na plan, ali pa prositi za mir. Storil je prvo in prinesel glavo' njeno srce očividno kipi le za na odprto polje. Norveška je naprosila zaveznika, naj pri- Janeza. Iz tega se razvije tek-deta na pomoč in prišla sta. Tako jima je Hitler sam odprl'ma in ljubosumnost, ki pa ni-bojno fronto, ki bi jo sama sicer, ne začela.	ma hudih posledic.
let, eden je celo zatrjeval da ni videl svojega soseda, ki sta bila v domovini poznana, že celih 30 let. Ni čuda, če sta ga spila par glažkov na tako veselo srečanje.
Pred razhodom se mi je videlo potrebno izraziti moje zadovoljstvo radi prijaznosti toliko ljudi iz enega kraja v klub tako sneženemu večeru in pa radi zadovoljstva, ki je vladalo med njimi glede slik. Dalje sem jim naznanil, da sem ravno prejel pismo iz stare domovine od č. g. dr. France Trdana, da je pripravljen to leto sodelovati, da se posname na film sliko "Vinsko trgatev" v Košakovemu vinogradu pod Trško goro in obenem še mesta in vasi Dolenjske za Dolenjce v Ameriki.
Tako bomo, če ne bo Hitlerja v Jugoslavijo, imeli za jesen zopet nekaj',novih slik in Dolenjci naj se kar pripravijo za slikanje. Dr. Trdan je obljubil, da bo sam prijel za pero in napisal v naše časopise, da se ljudje pripravijo. K temu sem pa dostavil še tole: Ce bo pa Novo-meščanska okolica slikana bo morala biti slikana pa tudi Be-lokrajnska! To sta dve veliki fari iz katerih je veliko naših ljudi v Ameriki. Pustimo to dr. Trdanu in Mr. Ivan Tišlerju naj naredita najbolje, kar moreta. Več o tem še o priliki.
Anton Grdina.
Fara sv. Lovrenca je praznovala vesel dogodek. Kaj bi ga pa tudi ne. Taka slavnost je redka in velikega pomena in vsa fara je ponosna na to. Veličastno blagoslovljenje novih zvonov zadnjo nedeljo, bo ostalo zapisano v zgodovini fare, kot velik in srečen dan. Saj smo zbirali in nanašali darove vse zadnje čase in danes, ko čitate te vrstice so zvonovi že visoko gori v linah novega zvonika.
Blagoslovitev novih zvonov je izvršil opat Gmuca v navzočnosti osmih duhovnikov ter botrov in botric, ki so pa vsi pionirji naše fare in so torej so-trudniki in prvi začetniki še prve cerkve, ki se je zidala 1902. Cast njim! Bile so tudi družice ali tovarišice, dekleta Marijine družbe. Navzočega je bilo tudi mnogo občinstva od blizu in daleč. Vsa slavnost se je začela že pred drugo uro popoldne, ko so maršali postavili v vrste ljudi. Bila je zelo dolga vrsta, saj so se udeležili vsi šolarji, vsa newburška društva s svo jimi zastavami in častno so bila zastopana dekleta v svojih lepih uniformah in sicer od št 15 in 47 SŽZ. Naši mladi godbe niki, godbe sv. Lovrence, so nam pa igrali vesele koračnice, da smo bolj veselo stopali.
Blagoslovitev se je izvršila zunaj cerkve na res zelo lep in slovesen način. Rt. Rev. Gmuca je najprej zvonove omil z blagoslovljeno vodo, jih mazliKs sv. krizmo in sv. oljem. Zvonovi so krščeni na ime "Kristus Kralj", "Mati božja vedne pomoči" in "sv. Jožef". p0 teh obredih pa smo šli v cerkev, kjer je "imel Father M. Jager, od fare sv„ Vida, zelo lepo in pomembno pridigo v kateri nam je razložil kaj pomenijo vsi ti obredi. Ta govor so verniki z zanimanjem poslušali. Nato pa je gospod opat podelil blagoslov z najsvetejšim, nato pa smo vsi, kar nas je bilo v cerkvi, zapeli zahvalno pesem — "Hvala večnemu Bogu. . . ."
Po končanem cerkvenem opravilu so se pa farani in fa-ranke vrstili krog novih zvonov in potrkavali, da so tako poskusili kakšen glas imajo zvonovi. Poleg pa je stal cerkveni odbor, ki je bil tega po-trkavanja zelo vesel, a še najbolj pa je bil vesel blagajnik. V šolski dvorani pa so se sešli prijatelji, ki so se pogovarjali o srečnem dnevu, ki jim ne bo šel iz spomina do poslednjega dne. Naš dober prijatelj in podpornik naše cerkve, Mr. Anton Grdina je pa pridno snemal slike, kar bo v dokaz, da se je res vse to izvršilo. Pozabil sem omeniti, da nam je Father Jager s svojem govoru čestital k lepemu napredku in je tudi omenil, da fara sv. Lovrenca .slovi daleč na okrog po svojih vernih faranih.
Da, je res tako, farani ljubimo svoje duhovnike in duhovniki pa ljubijo nas, saj pridejo večkrat na naše društvene seje in posečajo naše prireditve in tako delamo roka v roki, ljubezen je med nami in božji blagoslov tudi!
Za prihodnjo nedeljo pa se pripravljajo farani, da poseti-jo dvorano v Slovenskem domu na 80. cesti in sicer ob osmih zvečer, kjer se bo vršil koncert, na programu je vseh vrst godba na pihala in druge inštrumente, plesi in še več, da še sam ne vem kaj bo vse. Pravijo, da kaj takega še ni bilo v naši dvorani kakor bo v nedeljo zvečer.
To prireditev bodo imela skupna društva fare sv. Lovrenca in vse za korist naše veličast-
F.DINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA
Slovenska molka
Ustanovljena 1. januarja, 1939.
zveza v
Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije.
GIAVNI ODBOR:
Predsednik: FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Drugi podpredsednik: FRANK BENCINA, 14729 Thames Ave., Cleveland,O. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid* O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W., Barberton, O.
DruPi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland, O. Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd St., Cleveland. O.
Drugi odbornik- FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Cleveland, O. Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O.
farani pokažite' svoje zanimanje v nedeljo večer. Vas pričakuje odbor skupnih društev fare sv. Lovrenca.
Anton Meljač. -o-
Smeha na koše
Trije pari na ženitovanj-skem potovanju
Vsaka skupina, kadar prireja, bodisi igre ali petje, želi, da so čitatelji lista seznanjeni z njihovo prireditvijo čim bolj mogoče in o pravem času in da jih tako rekoč pritegnejo nase.
Oglasi, na primer, imajo veliko moč, čim večji so, tem bolj vlečejo. Če bi imelo katero kulturno društvo dovolj močno blagajno, tako da bi lahko naročilo oglas na celi strani lista parkrat zaporedoma, bi ljudi gnalo gledat, pa četudi bi bila
se tako mahi reč. Ker pa take skupine nimajo na razpolago potrebne finance, skušajo čita-telje listov opozoriti potom dopisov, kar je pač najceneje, ker v obliki oglasov ne zmorejo, vsaj v večji meri ne.
Mladinski pevski zbor priredi prihodnjo nedeljo 21. aprila ob 4. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., dve igrici. Prva se ime n u j e "Ljubosumnost", katero bodo podali mladi fantje in dekleta, to bodo trije pari na ženito-vanjskem potovanju po lepi, solnčni Italiji, via Benetke, Turin, Rim in zadnja postaja Nea-pelj. Igralec pravi svoji iz-voljenki "da to mesto videti, potem pa umreti", pa ji še nekaj doda par besedi in ljubosumnost se kuha bolj, kot Vezuv tam nekje nad mestom. ,
Kako se potuje v takih medenih tednih in kako se mečejo opazke drug drugemu pred zaključkom potovanja, jih mora-lahko misli, da je precej truda te priti poslušat, če se hočete in precej žrtvovanja predno se do kraja nasmejati. Eno uro kaj takega nauče. Lahko si j pravega smeha podaljša živ-predstavljamo, kako bi bili uža-1 ijene za eno leto, tako pravijo
Zadnjo nedeljo smo imeli priliko videti eno najlepših in tudi smešnih iger. Kdor se rad smeje, ali pa če se ne, naj le pride pogledat prihodnjo nedeljo, pa bo videl, da se bo moral smejati, ko bo videl kako se dve sestri ženita. Že pričetek je tako smešen, da se mora človek za trebuh držati, da ne poči od smeha.
Tekma med sestrama, katera se bo prej omožila in ne samo to, posebno zanimivo je, kako so bili vsi bogati. Dekleta se postavljajo s svojim bogastvom, ko pridejo fantje in zopet fantje se hvalijo kako lepe domačije imajo in koliko glav živine. Posebno eden izmed teh se prav ponaša, da kako lepo graščino ima in ko se je bilo treba ženit ni pa nobeden nič imel.
Takrat je bilo najbolj smešno, ko so drug drugemu očitali, da so se tako slepili in končno seje pa vse skupaj spremenilo v nič. A, ne bom vam opisavala cele igre, ampak priporočam pa vam vsem, ki je še niste videli, da jo pridete pogledat v nedeljo 21. aprila, ko bo ta igra ponovljena. Tako boste dali ludi malo zadoščenja ali priznanja dekletom in fantom, ki se trudijo, da nam kaj takega predstavijo na odru. Vsak si
ne nove cerkve. Pridite vsi, od
ljeni, če bi videli, da se občinstvo ne briga za njih predstave in bi igrali praznim stolom.
Nujno vam priporočam, da posetite to predstavo v nedeljo 21. aprila in napolnite dvorano kakor smo jo zadnjo nedeljo 14. aprila. Prepričana sem, da boste zadovoljni vi in prav tako pa tudi igralci, ko bodo videli, da upoštevate njih trud in vem, da se bodo v bodoče še z večjim veseljem učili. Ta igra in kakor vse, ki jih prireja Svetovidski oder so pod ■ vodstvom Father Jagra, kar nam jamči, da so igralci res dobro izučeni predno nastopijo na odru. Torej na svidenje v nedeljo 21. aprila v dvorani
blizu in daleč, naši mladi Slo- š°le Vida.
venci so pripravljeni pokazat svojo umetnost, vse žrtvujejo za korist svoje cerkve. Že štiri mesece se vse to pripravlja pod pokroviteljstvom zastopnikov
Rose Verbič.
Tibetanci so prispevali $50,-000 v kitajsko državno blagajno kot v pomoč v vojni proti Ja-
skupnih društev, sedaj pa še vi poncem.
gg. zdravniki in vi sami ste že skusili, da je v tem precej resnice.
Naslednja igra pa se imenuje "Snidenje". O tej pa sem omenil glavne točke že v zadnjem dopisu, toda še daleč nisem vsega povedal, kar boste lahko videli in čutili, kadar Jposte videli to igro. Glavno' vlogo v tej igri bo imel Joško Penko, ml., ki je še vselej izvrstno napravil poverjeno mu nalogo in gotovo jo bo tudi sedaj • kot "Popotnik berač" brez dobre matere.
Kupite vstopnice sedaj od te mladine, ki stanejo v predprodaji 40c in priblakajni pa 50 centov. Igre so pod vodstvom Mr. Louis Šemeta, ki se kot pe-vovodja trudi, da bo čim bolje pokazano na odru. Na svidenje.
Ivan Kapelj, predsednik.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1040
WINNET0U
Po cemtkem U»ir«ik» K.. M»ya
Ali je res mislil vlakovodja najinima konjema! In nato po-
izvesti svoj nori načrt —?
Kaka jeza je pač grabila Indijance, ko so videli, da se jim
je izjalovila glavna točka njihovega načrta. Vlak se ni ponesrečil —. Morebiti so uganili, da je nekdo njihov načrt izdal —. Zaenkrat pa se niso genili. Vse je bilo tiho.
Naj pametneje bi bilo, če bi ostal vlakovolja s svojimi ljudmi v vozovih. Indijanci ne marajo odkritega napada.
že sem upal, da bo res tudi ostal v varnem zavetju, ko so se odprla vrata, beli so planili ven in se uvrstili v napad. Kaka neumnost ! Drago so jo plačali!
Prišli so v območje žarometov, naravnost ponujali so se nasprotniku —.
In že so zagrmele ob obeh straneh nasipa pi^ke in še enkrat in potem je proga mahoma oživela.
Divje, mozeg prešinjajoče tuljenje so zagnali Indijanci in planili po nasipu. Našli pa so samo mrtve in ranjene, drugi so se jadrno umaknili v vozove. Pa tudi sami so morali brž nazaj, niti skalpov niso utegnili pobrati, beli so jih sprejeli z gostim streljanjem.
In spet sem upal, da bo vla-kovodja dal povelje za umik. Vsaj edino pametno je bilo, kar je mogel storiti.
Pa vlak se ni genil. Najbrž sta se tudi strojnik in kurjač v naglici skrila v vozove in pustila lokomotivo prazno.
"Sedaj pa se bo začelo na primer čisto pravilno obleganje!" je menil Sam.
"Ne verjamem. Rdečkarji pra v dobro vejo, da imajo le malo časa. Naskočili bodo vlak, čeprav jim tak napad prav nič ne diši."
"In kaj bova midva storila? Zelo težko se je odločiti —. Kako jim pomagava —? Položaj je res siten!"
"Pa za nekaj se morava odločiti In sicer brž. Obotavljanje bi bilo usodno za oblegance
Najbolje bova, mislim ,rešila položaj s požarom."
"S prerijskim požarom —?" "Da. Prerijo zažgeva na več mestih, rdeči se bodo prestrašili in napad na vlak opustili. Boljše rešitve trenutno ne naj-dedm."
"Vsi vragi —! Požar bi rde-čkarje seve temeljito prestrašil! Ampak — kaj pa, če se tudi vlak
vname?"
"Upam, da ne. Ne vem sicer, ali vozijo tudi vnetljive tovore, olje ali petrolej, pa to vem, da so vozovi zgrajeni iz močnega, trpežnega lesa in nalašč za take slučaje. Saj se na zapadu večkrat pripeti, da mora vlak voziti skozi prerijski požar.
In pomislite še tudi tole, Sam! Indijanci se pred požarom ne morejo druga mrešiti ko pod vozove. In če zlezejo pod vozove, — kaj menite, ali ne bodo zlezli v past, ki bo za nje usodna?" "Kako da v past?" "No, koj ko se kateri gane izpod kolesja, dobi kroglo. Vsaj toliko bodo železničraji vendar razumeli položaj. In razen tega, hm "Kaj še?"
"Sijajna misel —! Pa povem vam jo pozneje. Brž zanetiva požar. Prej pa še odženiva konje."
"Pa ste tudi pomislili, koliko časa bodeva potrebovala, da s kresilom zažgeva travo na desetih, dvajsetih mestih —? Z gorečimi baklami pa ne smeva letati po preriji, opazili bi naju."
"Previden prerijski človek je pripravljen na vse. Za nujne slučaje sem se oskrbel s šibica-mi."
Dal sem mu jih nekaj. "Izvrstno, Charley! T o r e j naj prvo sbampedo, potem pa k
žar!"
Mislil je skočiti. Zadržal sem
ga.
"Stojte! Skoraj bi bila zagrešila veliko neumnost! Saj ne potrebujeva najinih konj! Tule jih stoj več ko dovolj! Kar na izbiro. Jaz na primer si vzamen tegale rjavca."
"Pares!" Jaz pa onegale. Na-
prej
i»
Hvaležni "Kanarčki"
Pohitela sva med konje in jim porezala povodce. Razgnati jih ni bilo treba, to bi opravil požar. Zažgala sva še grmičje krog taborišča pa za jahala.
"Kje se spet najdeva?" je vprašal Sam.
"Ob železnici blizu vlaka."
"Razumem. Naprej!"
Odhitel je črez progo.
Plamen je že lizal po grmovju, izprva nizko, pa se kmalu povzpel više. Konji so bili nemirni, navohali so požar. Griva se jim je ježila, vzpenjali so se, vsak hip je lahko izbruhnil stampedo.
Zdirjal sem po preriji v polkrogu, ki je imel gotovo meter v premeru, pa zažgal na petih mestih travo. In prispel sem že skoraj spet nazaj k nasipu, ko mi je prišlo na misel, da sva na najina konja čisto pozabila. Privezana sta bila, klavrno bi bila poginila v plamenih.
Nemudoma sem se obrnil. Požar se je širil z blazno na^ glico, prerija je gorela na vsek koncih, svetlo je bilo ko po dnevi. V daljavi je grmel stampedo, v divjem strahu so bežali konji pred ognjem. Ob progi pa so v besni jezi tulili iznenadeni Indijanci.
Neznosna vročina mi je duši-la pljuča, gost dim me je dušil. Bal sem se, da mi bo požar zaprl pot, podil sem rjavca, da je kar stokal, šinil nekje črez nasip in hitel proti severu.
In tamle na levi je stal moj mustang —. In poleg njega dolgonoga Tony. In po preriji se je skokoma bližal tovariš. Tudi sam se je v zadnjem trenutku spomnil na konja.
Pa tudi Indijanci so ju opazili. Cel trop se je zagnal proti njima, dva sta bila le še samo nekaj korakov oddaljena.
Vrgel sem puško na hrbet in zgrabil za tomahawk. V silnih skokih je planil rjaveč, obenem z rdečkarjema sem bil pri konjih.
Poglavarja Kawomien in Ma-tiru sta bila.
"Nazaj, Matiru!" sem krik-nil. "Konja sta moja!"
Obrnil se je. Spoznal me je.
"Old Shatterhand —! fogi-
Prireditev mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" predzadnjo nedeljo je bila v vseh ozirih uspešna. Koncertni del programa (sodeč po aplavzu) se je dopadel navzočim, tako celoten zbor kakor tudi solo in dueti. Igrice, sicer kratke, so tudi ugajale. Po razgovorih je bilo razvidno, da so "Kanarčki" zopet zadovoljili.
Prav tako zadovoljni so bili "Kanarčki" z udeležbo. Odzvalo se je vabilu lepo število prijateljev. Zastopani so bili tudi mladinski zbori "Slavčki", Waterloo, Holmes, West Park Zvončki, črički in Kraljički kar je sicer lep izkaz složnosti. Vsem udeležencem se "Kanarčki" iskrenp zahvaljujejo, da so napolnili dvorano jim v priznanje.
'Hvala in prfznanje izrekamo trgovcem in posameznikom, ki so darovali za oglase v pro-gramni knjigi. Občinstvu toplo priporočamo, da p re g 1 e d a j o programno knjižico in si zapomnijo te oglaševalce, ki vedno radi podpirajo kulturo. Potrebno je, da se jih obišče, ne samo kadar se pobira oglase, ampak da se jih tudi podpira. Oglaševalcem pa iskrena hvala in "Kanarčki" vam želijo mnogo uspeha v vaših podjetjih.
Lepa hvala Mr. in Mrs. Gasper Segulin za dar, ker se nista mogla udeležiti. In prav tako Mrs. Karolina Hočevar in Mrs. Jennie Novak, ki se nahajata na bolniški postelji. Obema aktivnima materama "Kanarčki" želijo skorajšnje ga okrevanja.
Priznanje gre našemu predsedniku Mr. Martinu Mirtel, ki je omogočil programske knjige in nabral večina oglasov, hvala tudi vsem drugim, ki so pripomogli pridobiti oglase in vsem staršem, ki so delali na prireditvi.	ju .
V splošnem najlepša zahvala vsem, ki so na en ali drug način pripomogli "Kanarčkom" do uspešne prireditve. Za "Kanarčke", vam hvaležna,
Ančka Traven. -o-
pride v splošnih jesenskih volitvah na glasovanje uničenje dodatka k mestnemu Čartarju, ki je bil sprejet 27. marca pri izrednih volitvah. Na pobudo Ameriške Domovine se je zavzela resna akcija, katera bo predložena Cosmopolitan ligi, da se skupno nastopi in z glasovanjem uniči sprejet dodatek in z njim vrne pravice državljanom, da svobodno o davkih glasujejo.
Na pobudo Slovenskega demokratskega kluba sledeč navodilu uredniškega članka Ameriške Domovine se je organizirala akcija za federacijo vseh slovenskih demokratskih klubov v Cuyahoga okrožju. Svoje delegate imajo prijavljene slovenski klubi v 23. 28. in 32. vardi ter slovenski demokratski klub v Euclid, Ohio. V bližnji bodočnosti se bo naprosilo naše rojake na zahodni strani mesta, da ustanove enak politični klub kakor jih imajo že druge varde. V okrožju W. 130. ceste je zelo veliko naših rojakov, ki bi ulspešno vodili politično gibanje. Lepo število naših rojakov tudi živi v Maple Heights, ki pripadajo v Cuya-hogg, okrožje. Tudi tam bi lahko obstojal dober slovenski politični klub. Fantje zdramite se ker ,le v skupni moči se bomo lahko borili za naše pravice in zahtevali naš delež, ki nam po moči volivcev pripada.
Prepričani smo, če se vsi Slovenci v Cuyahoga okrožju združimo in enotilo volimo, bodo sigurno oni kandidatje nomini-rani, katere bomo mi hoteli imeti. Nominacijo lahko priborimo vsem našim ljudem, ki letos kandidirajo na demokratski listi. Dovolj je političnega spanja; pojdimo v akcijo.
P.
-o—-—
ZAHVALA IZ DOMOVINE
Politična aktivnost v 32. vardi
.i"
ni, garjev pes
Izdrl je nož, planil nad mene in sunil.
Pa moja bojna sekira ga je treščila na tla.
Obrnil sem se k drdugemu, Kawomien je bil. že je sedel na mojem mustangu, ni opazil, da je privezan.
"Kawomien, prejle si z belim izdajalcem govoril o meni, sedaj pa bom jaz govoril s teboj !"
Gonil je konja in ga suval s petami v rebra, pa ga seve ni spravil z mesta. Zdrknil je sedla in mislil planiti v grmovje, pa moj tomahawk ga je zadel. Padel je.
Skočil sem z rjavca, ga pognal v prerijo, prijel za repetir-ko in se obrnil.
V skoku so se bližali še drugi. Ni jim bilo mar, da sta padla poglavarja, niso se zmenili za mene, v slepem strahu za življenje so mi drli naravnost pred puško.
štiri sem položil na tla, več časa pa hi bilo. Plameni so se naglo bližali, umakniti sem se moral, sicer bi mi bili zaprli pot. Porezal sem mustangu vezi in skočil v sedlo.
CollinwQodska naselbina je letos izredno politično aktivna in našteli smo, da v razne urade kandidira dvajset naših rojakov. John Rožanc, Anthony Tomše in Ed. Seitz kandidirajo v državno zbornico med tem, ko kandidira v državni senat brat Hrvat, William Boyd Ostali pa so kandidatje za pri-cinktne načelnike. Prepričani smo, da jih bo od 'dvajset najmanj polovico zmagalo. Želeti bi bilo, da bi bili vsi zmagovalci.
Slovenski demokratski klub
Gregorij Mali, župnik v Ajdovcu pri Žužemberku, Slovenija, Jugoslavija, se vsem rojakom v Clevelandu, ki so daro vali za "Gnidovčev prosvetni dom" prav lepo in iskreno za-1 svojega zemljišča
1131 East 63 St., $1.00.
Louis Prime, 1209 Norwood Rd. 50c; John Merhar 1548 E. 73 St., 75c; Frank Adamič, 6310 Dibble Ave., 50c; John Bartel, 6316 Carl Ave., 25c; John "Simončič, 6404 Carl Ave., 75c; Mr. John Dolenc, 1143 Addison Rd., 50c; Anton iŠkra-bec, 6325 Carl Ave., 25c; Anton Urbanič, 6308 Carl Ave., 75c; Joe Laušin, 6230 Carl Ave., 50c; Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave., $1.00; društvo Glas elevelandskih delavcev, Joe Koželj, št. 9 S.D.Z, $2.00; John Potokar, 6517 St. Clair Ave., $1.00; Jos. Žele, 50c; Jerry Glavič, 25c; Volkov, 25c; Anton Jančigar, 50c; Frank Fabian, 50c; John Tavčar, 903 E. 73 St., 50c; Avgust Kollan-der, $1.00.
Dragi rojaki! Ker ste nam v zelo težkih razmerah pomagali, se vas bomo vedno z največjo hvaležnostjo spominjali. Vaša imena bomo hvaležno vpisali v knjigo dobrotnikov "Gni-dovčevega prosvetnega doma" v Ajdovcu poznim rodom v spomin.
IZ PRIM0RJA
življenje 15-letnega dečka Cirila Žabarja. V namri, da bi se malo popeljal, je Žabar skočil na zadnji del prikolice nekega kamjona, ki je prišel iz Vidma. Ko je hotel skočiti s prikolice, je pri tem zgubil ravnotežje in padel pod kolesa, ki so ga na mestu zmastila. Šofer, ki je takoj opazil nesrečo, je vozilo takoj ustavil, toda nesrečnemu dečku ni bilo več pomoči. -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
—Trst, 1. marca. V rudnikih v dolini reke Raše je bilo po hudi nesreči komaj delno vzpostavljeno obratovanje. Rudniki bodo pričeli v celoli obratovati šele v dveh do treh dneh. Številno mrtvih rdarjev je poskočilo na 86, ranjenih rudarjev je okrog 100. Oni rudarji, ki so lažje ranjeni, so že zapustili bolnišnico. Reševalna dela se nadaljujejo in iz rudniških rovov nosijo nove žrtve. Mrtvi rudarji so doma večinoma iz južne Istre. Na kraj nesreče je prispel podtajnik v ministrstvu za korporacije Pianetti, ki je v spremstvu visokih fašističnih in državnih funkcionarjev odšel v rudnik in se o vsem podrobno poučil. "
—Okostje v svetovni vojni padlega junaka. V Ločniku je neki kmet pri prekopavanju naletel na
MALI OGLASI __
Farme naprodaj
Farma 60 akrov se proda ali zamenja za hišo. Na farmi je lepo poslopje, vse poljsko orodje, 10 glav živine, 2 konja, prašiči in kokoši, veliko sadnega drevja, lep vinograd, tekoča voda, 18 akrov gozda, elektrika, tlakana cesta. Davka je za celo leto $56. Več drugih ugodnosti. Prodam vse skupaj ali samo farmo. Vprašajte pri Mrs. F. Misley, U. S. 6, dve milji vzhodno od mesta Chardon, Ohio.	(94)
Išče se hiša
za vnajem ali v nakup, 6 ali 7 sob, ali pa hiša za 2 družini, vsaka po 4 sobe. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v našem uradu.	(94)
Martin's Hardware
slovenska trgovina 534 E. 152nd St.
MU 4275 Pomlad je tu ! Imamo v zalogi vsakovrstne barve, gnojila in semena.
hvaljuje. Joseph Koželj, 6304 Carl Ave. : je zbral in poslal $28.25 ( to je 1555 dinarjev našega denarja.)
Darovali so: Joseph Koželj, $3.00; Anton Grdina, 1053 E. 63 St, $3.00; Andrej Slogar, 1106 E. 63 St, $1.00; Vera M uril, 6012 Dibble Ave., 50c; Julija Slogar, 1106 E. 63 St., 50c; Joseph Salomon, 1152 E. 63 St., 50c; Joseph Oražem, 6326 Carl Ave., $1.00; Dorothy Oražem, 1155 E. 74 St, $1.50; Anton Gobec, 5911 Prosser Ave, 50c; John J. Grdina, 6127 St. Clair Ave, 50c ; John Gornik, 6217 St. Clair Ave, ,50c John Jakšič, 6111 St. Clair Ave, 50c; John Žpeh, 6214 Glass Ave, $1.00; Frank Pintar, 6305 Glass Ave., $1.00; Helena Mally, 1105
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963 ' We pick and deliver (x)
V BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti naše pre-ljubljene in nikdar pozabljene matere	\
Frances Ban
ki je mirno v Gospodu zaspala dne IS. aprila, 1938.
Dve leti sta že minili, kar od nas ste vi odšli, v srcih naših pa spomin na vas, draga mama, še živi.
Vsak večer molimo k Bogu, da pridete v večni raj; draga mama, kako smo si želeli,
da za veliko noč bi b'li med nam'.
Kako smo me Boga prosile, da bi nam izpolnil to željo, a Bog je uro Vam odločil, in poklical Vas je k sebi.
In velika noč je zopet bila, ampak žalostna za nas, ker Bog poklical je mamo k sebi,
in spomin nam žalosti srce.
Počivaj v miru, blaga duša, v družbi soproga si sedaj, in milost srca Jezusa naj vama v raju prostor da.
Žalujoče
HČERE. Cleveland, O, 18. aprila, 1940.
32. vardi je zvazel akcijo, da E. 63 St, 50c; družina Dolenc,
okostje v svetovni vojni padlega vojaka. Svojo žalostno najdbo je javil pristojnemu oblast-vu. Ker ni bilo mogoče ugotoviti pokojnikove identitete, so zbrane kosti položili k zadnjemu miru v grobišče neznanih v kostnici na Oslavju.
—Kal nad Kanalom je dobil novega občinskega predstojni-
nika. V obsežni občini Kal •
nad Kanalom je lepo vrsto let županoval in delal sončne in senčne dneve goriški inženir E. Casanego. Iz stanovskih razlogov je podal sedaj ostavko. Začasno ga bo nadomestoval kot občinski komisar fašist Albert Bodigoi.
—Gorica, marca, 1940. Na cesti Gorica — Kanal se je prve dni marca zgodila težka prometna nesreča, ki je zahtevala
Gospodinja se išče
ki bi skrbela za tri otroke, ki nimajo matere. En večer na teden prosto. Dobra plača. Oglasite se med 6. in 8. uro zvečer na 929 E. 209th St.	(92)
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika bodisi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ile da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(apr. 16-18)
EUCLID BRAND VINO
od 79^ galona naprej
Mandel's Winery BW 215 TED MANDEL, lastnik 821 E. 222d St. KEnmore 3415
lninnmn ninn"
11
Ako potrebujete
K A ICS NA POPRA VILA PRI STREHAH, ŽLEBOVIH IN FURNEZIH
se oglasite lahko pri
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Rd.
ali pokličite
HEnderson 5779
mrurrm_nrLrm_riJTrLr
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEiunore 2237-M EDINA, SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Frances Levstik
ki je za vedno zalisnila svoje mile oči dne 17. aprila, 1937.
Rožice že cveto, ptičiče liani pojo, Ti pa tam v grobu spiš, več se ne prebudiš.
Prosi tam Stvarnika, da nam to milost da: da v raju se snidemo, več se ne ločimo.
*
Žalujoči ostali:
SOPROG in OTROCI. Cleveland, O., 17. aprila. 1940.
Pet mrtvih. —Letalska nesreča, ki se je pripetila na Boeing zrakoplovenin polju v Seattle, Wash., ko je letalo, katerega'je; vodila ma najboljših ameriških uvijatičark, Cora Sterling, treščilo na zemljo. Z njo so bili ubiti tudi njeni štirje otroci, ki so bili kot potniki v letalu. Šerifi pobirajo mrtva trupla iz raz'valm ponesrečenega letalu. .
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Vse vrste premog
in bukova drva dobite lahko po j naj nižjih cenah. Pokličite KEnmore 5374 — 4381.
.los. Kern 353 E. 156th St.
(Thurs. x)
\
i
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1940


Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič
•T-
w<
Dekle se je pomaknila še bliže k mizi in ni pokazala volje, oditi iz sobe; videla pa je, kako je Monks pokazal proti njej. Žid — nemara se je bal, da ble-kne kaj o denarju, ako bi ji ukazal oditi — je pokazal navzgor ter odvedel Monksa iz sobe.
"Samo ne v tisto peklensko luknjo, kjer sva bila zadnjikrat," je slišala moža, ko sta šla po stopnicah. Žid se je zasmejal in odgovoril nekaj, česar ni mogla več razločiti; po škripanju de-sak je sodila, da vede svojega tovariša v drugo nadstropje.
Preden je utihnil odmev njunih korakov po hiši, si je Nancy sezula čevlje, si potegnila gore-njko na hitro preko glave, si o-motala z njo roke, stopila s pridržano sapo k vratom in vlekla na ušesa. Toliko da so se zvoki porazgubili, je smuknila iz sobe, tekla neverjetno lahno in tiho po stopnicah ter izginila zgoraj v temi.
Spodnja soba je ostala četrt ure ali malo čez prazna, nato je dekle z istim neslišnim korakom prihitelo nazaj. Neposredno zatem je bilo čuti, kako se vračata moža. Monks je odšel narav nost na cesto, Žid pa je zlezel zopet po stopnicah nazaj po denar. Ko se je vrnil, si je dekle ravnalo šal in klobuk, kakor da se odpravlja.
"Ej, Nancy," je vzkliknil Žid in se zdrznil, ko je postavil svečo na mizo, "kako si bleda!"
"Bleda!" je ponovilo dekle ter si zasenčilo oči z dlanmi, kakor da ga hoče ostro pogledati.
"Naravnost strašno," je dejal Žid. "Kaj pa se ti je zgodilo?"
"Nič takega, da bi vedela, kvečjemu, da sem morala sama ne vem kako dolgo sedeti v tej zatohli sobi," je odgovorilo dekle kar tako. "Dajte! Pustite me domov, to mi bo najljubše."
Z vzdihi j a jem za vsak komad ji je odštel Fagin denar na roko. Ločila sta se brez vsake druge besede, samo "lahko noč" sta si rekla.
Ko je bilo dekle na cesti, je sedlo na stopnico pred nekimi vrati in nekaj minut je bilo videti čisto zmedeno in kakor da ne bo moglo dalje. Nenadoma je vstala, pohitela v popolnoma nasprotno smer, nego bi bila morala iti do Sikesovega stanovanja, s čedalje urnejširni koraki, tako da je nazadnje na vso sapo tekla. Ko se j9 popolnoma upehala, se je ustavila, da bi si oddahnila. In kakor da se je hipoma zavedela svoje nemoči, izvršiti, kar se je namenila, je začela viti roke in solze so se ji udrle.
Mogoče, da se je s solzami o-lajšala ali da je začutila popolno brezupnost svojega položaja: okrenila se je in hitela, nekaj da bi prihitela zamujeni čas, nekaj da ne bi zaostala za divjim tokom svojih misli, s skoraj isto naglico v nasprotno smer; in kmalu je prispela na bivališče, kjer je bila pustila razbojnika.
Poznati ji je bilo še nekoliko razburjenja, ko je stopila pred Sikesa; a on ni opazil ničesar. Vprašal je samo, ali je prinesla denar, in ko mu je odgovorila da, je zadovoljno zarenčal, položil glavo na blazino ter zopet zaspal.
Sreča zanjo, da mu je denar omogočil, baviti se prihodnji dan samo z jedjo in pijačo. To je z blagodejnim vplivom omililo o-scrn;ost njegovega spnačaja, daj ni imel niti časa niti nagnjenja, opazovati natančno njeno vedenje. Njena razmišljenost in raz-dražljivost, kakor da stoji pred

r;3
Vzdignjena roka je padla mrtvo S& kuharja, ki je gledal od stra
kakim drznim in podjetnim korakom, za katerega se je mogla odločiti šele po nenavadno hudem notranjem boju, ne bi bila ušla Židu z njegovimi risjimi o-čmi, in ta bi bil po vsej verjetnosti brez odloga zagnal hrup. Gospod Si kes pa ni bil bogve kako bistrovid človek; on ni poznal rahlejših čustev, temveč samo tista, ki se razvijejo v čemerno in surovo vedenje nasproti vsakomur. Ker je bil mimo tega nenavadno židane volje, kakor že zgoraj pripomnjeno, ni videl v njenem ravnanju nič posebnega. Zato se je zanjo tako malo zmenil, da mu še s hujšim nemirom najbrž ne bi bila zbudila suma.
Proti večeru ji je razburjenje še naraslo; in ko se je znočilo in je sedela poleg razbojnika in čakala, kedaj se napije toliko, da ga premaga spanec, ji je bilo lice nenavadno bledo, in oko ji je gorelo, da je to celo Sikesa presenetilo.
Še slab od vročice je ležal v postelji ter pil žganje s kropom, da bi mu malo udušilo paleči o-genj. Baš je porinil čašico pro ti Nancy, naj mu jo napolni tretji ali četrtikrat, ko mu zbude ta znamenja na njej "pozornost.
"Sto vragov!" je dejal mož, se oprl na roke in zastrmel de klini v obraz. "Saj si, kakor bi bila iz groba vstala. Kaj ti pa je?"
"Kaj mi je?" se je odzvalo dekle. "Nič. Zakaj me tako srepo gledaš?"
"Kakšna neumnost je to?" je vprašal Sikes. Prijel jo je za roko in krepko stresel. "Kaj je to? Kaj to pomeni? Na kaj misliš?"
"Na,marsikaj, BiH," je odgovorilo dekle; drznilo se je in si pritisnilo dlani na oči. "Ti ljubi moj Bog, kaj pa je to čudnega?'
Ton prisiljene veselosti, v ka terem so bile izgovorjene te po slednje besede, je Sikesa vidoma bolj prijel nego divji in srepi pogled poprej.
"Ti pa jaz povem, kaj je to," je spregovoril Sikes. "Če nisi u jela vročice in te ni začela se daj popadati, potem naklepaš kaj nenavadnega, kaj nevarne ga vrhu tega. Pa ne, da bi hote la. . . ? Ne, bogme, kaj takega ne bi mogla!"
"Mogla . . . kaj?" je vprašalo dekle.
'Ni je . . ." Šikes je uprl oči vanjo in mrmral besede sam zase, "... ni je na svetu zanesljivejše dekline od nje, sicer bi ji bil pred tremi meseci vrat pre-rezal. Vročica se je prijema; to je!"
S to vero se je Sikes potolažil, izpraznil je čašo do dna, potem pa zahteval z robantenjem in kletvami svoje zdravilo. Deklina je urno poskočila, nalila, s hrbtom proti njemu obrnjena, naglo zdravila ter mu držala čašo pred usta, ko je pil.
"Sedaj pa," je dejal razbojnik, "pridi pa sedi k meni, pa mi pokaži svoj navadni obraz. Če ne, ti ga tako spremenim, da ga sama ne boš mogla več spoznati, kadar bi hotela."
Dekle je ubogalo. Sikes je o-klenil njeno roko s svojo, pal vznak na blazino ter uprl oči njej v obraz. Zaprle so se mu, zopet odprle, še enkrat zaprle, iznova odprle. Nemirno seje premetaval, zaspal zopet in zopet za dve, tri minute, se prav tolikokrat zdrznil in planil s preplašenim pogledom kvišku, strmel brez izraza okrog sebe, nenadoma pa, baš ko se je hotel vzdigniti, ga je pogrudil trden in težak sen. Stisk njegove pesti je odnehal.
ob njegovo stran. Obležal je kakor v popolni omotici.
"Opij je naposled vendar pomagal," je zamrmralo dekle, ko je vstalo-od postelje. "Lahko pa, da pridem tudi tako že prepozno.'
Hitro si je dela na glavo klobuk in se zavila v šal, plaho se oziraje od časa do časa naokrog, kakor bi pričakovala vkljub o-motni pijači, da začuti zdaj zdaj pritisk težke Sikesove roke na rami. Nato se je sklonila nalahno nad posteljo, poljubila razbojniku ustnice, odprla in zaprla tiho, tiho duri ter odhitela iz hiše.
Nočni čuvaj je klical pravkar poli desetih v temni ulici, skozi katero je morala do glavne ceste.
Ali je že dosti čez poli dese-ih?" je vprašalo dekle.
"še četrt ure, pa bo bila deset," je dejal možak in ji dvignil svetilko do obraza.
"Pred eno uro ne pridem tja," je zamrmrala Nancy, švignila urno mimo njega in odhitela po ulici.
Mnogo štacun je bilo že zaprtih po stranskih ulicah in prehodih, skozi katere jo je vedla pot od Spitalfieldsa proti zapa-du Londona. Ura je bila deset, in to je njeno nestrpnost še zve čalo. Hitela je po ozkem hodniku, tu pa tam si je delala s ko molči pot med pešci, smukala se je skorajda konjem pod glavami, prečila nagnetene ulice, ko der so ljudje v gručah čakali u godne prilike, da bi storili takisto.
"ženšče je blazno," so se obračali ljudje za njo, ko je tako hitela.
Ko je dospela v premožnejši del mesta, so bile ulice primeroma zapuščene. Njena silna brzina je zbujala še večjo radoved nost ljudem, ki jih je spotoma srečavala. Nekateri so pospeši li korak za njo, da bi videli, kam neki drvi s to neobičajno naglico. Ta ali oni jo je celo pretekel in se ozrl potem nazaj, presenečen ob tem nevzdržnem dirja nju; a zaostajali so drug za dru gim, in ko se je približala kraju ,kamor je bila namenjena, je bila sama.
To je bila hiša v mirni, a pri jazni ulici blizu Hyde Parka. Ko je krenila proti svetilki, ki je gorela pred nekimi vrati, je od bila ura enajst. Obotavljala se je malo kakor v neodločnosti in kakor da se hoče opogumiti; ob udarcih urease je odločila ter stopila v vežo. Vratarjeva so ba je bila prazna. Ozrla se je negotovosti ter krenila proti stopnicam.
"No, gospodična," je zaklicala lično oblečena dekla, ki je pogledala skozi neka vrata za njo, "koga iščete?"
"Neko damo, ki stanuje v tej hiši," je. odgovorilo dekle.
"Damo?" se je glasil odgovor, ki ga je spremljal posmešljiv pogled. "Katero damo?"
"Miss Maylijevo," je dejala Nancy.
Dekle, ki je tačas že presodilo njeno vnanjščino, je odgovorilo samo s pogledom čednostne-ga zaničevanja ter poklicalo služabnika, naj se z njo pogovori. Njemu je Nancy svojo željo ponovila.
ni z drugimi slugami, ter je sedaj pristopil, da bi posredoval.
"Prevzemi vendar njeno naročilo, Joe; zakaj pa ne?" je dejal ta mož.
"Kaj bi pa pomagalo?" je rekel prvi mož. "Saj vendar ne mislite, da bo hotela gospodična govoriti s takole; ali mislite?"
Ta namig na Nancyno dvomljivo stališče je vzdramil obilo deviške svete jeze v srcih štirim deklam, ki so z veliko gorečnos-
kar sem vas prej prosila. Prosim vas, sporočite moje naročilo, za sveto božjo voljo."
Mehkosrčni kuhar se je zavzel zanjo, in uspeh je bil ta, da je služabnik, ki se je bil najprej prikazal, prevzel naročilo.
"Torej, kaj naj rečem?" je je vprašal mož z eno nogo na stopnicah.
"Da želi mlada ženska nujno z Miss Maylijevo na samem govoriti," je rekla Nancy, "in da mi gospodična lahko pove že po
tjo zatrjevale, da je takale nji-1 prvi besedi, ki jo bo slišala, ali hovemu, spolu sramota, in so re-J želi moje poročilo poslušati, ali sno predlagale, naj jo brez usmi- me ukaže kot goljufico vreči iz
hiše."
"Veste kaj," je dejal mož, "hudo se repenčite."
(Dalje prihodnjič)
j en j a pahnejo v obcestni jarek.
"Naredite z menoj, kar hoče-;e," je dejalo dekle ter se okreni-o zopet do moških, "a storite,
Wolkov's Jewelry
RAZPRODAJA
PO POSEBNO ZNIŽANIH CENAH
za birmo
POZOR BOTRI IN BOTRICE!
V i veste, kaj pravi stari pregovor:
Prihranjen dolar, je zaslužen dolar!
§15.00 ženske zapestne ure, garantirane.
— Moške zapestne ure, garantirane
= Jj>8-75 $15.00
$24.75 ženske zapestne ure, kamnov, garantirane.
$15-50
Lahko si prihranite mnogo = dolarjev, ako kupite birman- | ska darila v Wolkov zlatarni. E Naša krasna zaloga Elgin, = BULOVA in Gruen zapestnih | ur za dečke in deklice, je ne- = kaj posebnega, a vendar po 1 najnižjih cenah.	=
Pridite k nam ter si izberi-	=
te. Videli boste, kako velika	1
vrednost se vam nudi. Ni	i
vam treba takoj plačati vse-	E
ga, samo $1.00 takoj, ostalo	=_
pa na mala tedenska odpla-	==
čila.	E
ODPRTO ZVEČER HEnderson 0365
WOLKOV'S JEWELRY
6428 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma
IZREŽITE TA OGLAS, KER PRI NAKUPU.
JE VREDEN ZA VAS S1.00
"Katero ime naj javim?" je vprašal sluga.
"Nima, pomena," je odgovorila Nancy.
"čiemu ste prišli?" je vprašal moški.
"Nič . . . tudi tega ni treba," je odgovorilo dekle. "Z damo moram govoriti."
"Ala!" je dejal možak ter jo je potiskal proti vratom. "Nič ne bo s tem. Izgubite se!"
"Samo s silo me spravite ven," je dejala Nancy s poudarkom, "in dvema takima, kakor ste vi, to ne bo lahko. Ali ni nikogar tukaj," je nadaljevala, oziraje se okrog sebe, "ki bi prevzel preprosto naznanilo od ubogega bitja, kakor sem jaz?"
Ta poziv je g$nil dobrodušne
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni nad izgubo naše nepozabne hčerke in sestre
Marie Hokavar
ki je odšla v večno življenje 4. aprila, 1940 in bila pokopana iz cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu, se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so položili krasne vence na krsto ranjke, vsem, ki so1 darovali za sv. maše in vsem, ki so dali avtomobile za pogreb.
Lepa hvala vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškem odru. Prav lepa hvala se-strični Mrs. Ruth Koman, ki je skrbela zanjo v času njene bolezni.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Baragi za ganljive cerkvene obrede in v srce segajoč govor v cerkvi. Lepa hvala Mr. in Mrs. August F. Svetek (pogrebni zavod) za njih postrežbo in pomoč.
Žalujoči ostali:
MARY HOKAVAR, mati, JOHN HOKAVAR, brat; JOHN HOKAVAR JR., nečak; FELIX in MARY NOVINC, stari oče in mati; ALICE SEGO, ROSE PAKISH, ANNA ROSSMAN, tete; LOUIS, JOSEPH, ALBERT, TONI NOVINC
strici.
Cleveland, O., 18. aprila, 1940.
Jubilejna razprodaja
0B 20-LETNICI NAŠE TRGOVINE
Ta mesec je poteklo 20 let odkar smo v trgovini in ob tej priliki se želimo iskreno zahvaliti vsem našim cenjenim odjemalcem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo v bodoče.
V ta namen bomo imeli veliko razprodajo ter vam bo mogoče kupiti vse kar imamo v trgovini po globoko znižanih cenah in sicer poleg drugih stvari tudi:
VRTNO ORODJE, TRAVNA SEMENA, UMETNA GNOJILA, VODNE CEVI in STROJE ZA KOSITI TRAVO.
NAJBOLJŠE BARVE za znotraj in zunaj. Varnish, Dutch Boy White Lead, Dutch Boy olje.
KUHINJSKE PEČI po posebno znižanih cenah.
PRALNI STROJI vseh vrst.
GENERAL ELECTRIC LEDENICE.
APEX in CONLON LIKALNI STROJI
(Floor Samples), preje $89, sedaj $49.
PHILCO RADIJO (Floor Samples), polovico za denar, polovico zastonj.
Se priporočamo,
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.	KEnmore 1288
PREKO
$
565,000
PLAČANO V LOKALNIH DAVKIH
*
CLEVELAND RAILWAY JE GREATER CLEVELANDA PETI NAJVEČJI DAVKOPLAČEVALEC

V	letu 1939 je Cleveland Railway Company plačala $565,405.74 v zemljiških in osebnolastninskih davkih v mestih, ki jim služi. To plačilo nas postavlja kot petega največjega davkoplačevalca lokalnih davkov v okraju Cuyahoga.
Ta lokalni prispevek je samo del našega skupnega davčnega računa. Zraven dodamo še vsote za leto 1939 za državne in federalne davke, $1,-110,735.30 tega leta dohodkov je šlo davčnim prejemnikom.
V	drugih besedah, skoro osem centov od vsakega dolarja, ki so ga plačali potniki na ulični železnici, je bilo piačanih federalnim, državnim ali lokalnim prejemnikom davkov.
THE
CLEVELAND RAILWAY
COMPANY