POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 13 CENA 10 MN Ure}* uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tlaka Mariborska tiskarna — Celoletna naročnica 400, polletna 290# četrtletna 100 dinarje v — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 3. aprila 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO Iz občnega zbota Okrajnega sindikalnega sveta Krško inlcrcsi fsekcgn poštenega flrZaillena so eaalfl interesom sKnpnos l V sindikalne odbore še vedno kandd^ra premalo žen k n prav tako tudi v organe delavskega uptavijana V sredo, 31. marca 1954, se stih svetov in upravnih odbo- | na naloga naših sindikatov, orje vršil redni letni občni zbor rov. Več predavanj je bilo tudi ganov delavskega samouprav-OSS Krško, katerega so se po- 1 o novem gospodarskem siste- j Ijanja in ostalih množičnih or-leg izvoljenih delegatov sindi- mu. | ganizacij. Tretji sklep, katerega kalnih podružnic udeležili tudi; Drugi lanskoletni sklep je izvedbo je analiziral, je bil tov. Mlakar Lojze, sekretar OK bodo sindikati posvetili. agiinejše sodelovanje članstva ZK, Zupančič Tone, predsed- več pažnje higiensko-tehnični pri reševanju gospodarskopoli- ' zaščiti delavcev in tako zmanj- j tičnih.problemovju^vasi,kjerb, šali število obolenj in nezgod, j se naj člani udejstvovali kot tia-Koliko se je to posrečilo ne i m SZDL. Delno so v ttm uspc.i vemo točno; ker je bilo sicer j 7 primerov nezgod več kot. prej, kar pa gre lahko boljši ni k OLO, Colarič Lojze, predsednik SZDL ing. Koželj Anton, predsednik zbora proizvajalcev, in tov. Puhar Tone. direktor okr. zavoda za soc zavarovanje v Krškem. Po običajnih formalnostih, ki prijavni službi nezgod. V pre-jih imajo vsi občni zbori, je teklem letu beležijo 563 pri-podal obširno poročilo o delu - merov nezgod, od teh 3 smrtne, in problemih OSS tov. Rihtar Lojze, tajnik OSS, ki je uvodoma poda! bežen pregled najvažnejših dogodkov in uspehov v naši državi pa tudi nekaterih momentov, ki so v neposredni zvezi z nami v drugih državah. Pri poročilu o deiu prejšnje poslovne dobe je na osnovi sklepov, ki so bili sprejeti za to delo, ugotovil, da je bilo kar je bilo opaziti bolj na desni kot na levi strani Save. Četrti sklep je bil ustanovitev delavskega Ttultnrnoprosvetnega društva »Svobode™ na območju občine Videm-Krško Ta sklep se ridOe"tolŠelažjih " v"letu j uresničuje te dni, ko bo 6 aprila Traktorji že »pojo« na njivah. 1952 je bilo pa devet smrtnih, torej je napredek. Ostalih bolnikov je bilo 4407. kar nam pokaže ogromno število izgube delovnih dni 55.192. Materialni izdatki za te bolnike so znašali v preteklem letu 23 milijonov din. Na eni strani so to vejiki izdatki za celotno našo družbo. v Celulozi ustanovni občni zbor, saj se je priglasilo že nad 209 članov. Tudi v Brestanici priprave za ustanovitev Svobode dobro potekajo. Nadaljnji lanskoletni sklep je bil. da bomo s pravilnim in intenzivnim sindikalnim delom dosegli pri naših članih večjo sproščenost na drugi pa zmanjšanje delov-i Pri reševanju problemov ped- «. uciu. us«™..,, jv. --------- nega nčinka. Vedno je med ka^r tudi. pri njih uprav- etežkočeno, ker izbira lansko- ! temi še nekaj takih nezavednih usnju. Napredek v tem se kaze letnih kandidatov v OSS ni i članov človeške družbe, ki iz- |in delavci se vedno bolj zani- bila dovolj resna in nekateri koriščajo socialno zavarovanje : majo z-, upravljanje podjetij in člani niti enkrat niso prišli na j in »zbolijo« največkrat v času za gospodarske ukrepe. Tu si sejo. ostali tovariši pa so bili večjih poljskih del. ker so na-preobremenjeni. Pri podjetjih i vadno to polproletarci, od kapa je v preteklem letu uspelo j terih se pridejo mnogi v to-izvesti šolo za ekonomsko ; varno cdpočit od svojega do-vzgojo delavcev skozi katero j mačega dela. Prevzgoja našega so šli v glavnem člani delav- človeka je torej še vedno glav- ZADNJE VESTI Ankarski vojaški razgovori-nov do&az prijale! siva na Balkanu ANKARA. Včeraj so v turškem glavnem mestu predstavniki jugoslovanskega, grškega in turškega generalštaba zaključili večdnevno konferenco. Kakor že večkrat doslej, je tudi to posvetovanje preveval duh medsebojnega razumevanja in prijateljstva, ki je značilen za članice trojne balkanske zveze. Razmeroma kratko poročilo o delu konference omenja, da so se vojaški predstavniki treh držav menili v okviru dosedanjih sporazumov o konkretnih obrambnih ukrepih v primeru napada od zunaj. evropske države od tega, da ne potrde pogrjdbe o evropski obrambni skupnosti, na drugi strani pa še bolj poglobil trenutna nesoglasja med ZDA in Francijo glede te skupnosti in je bilo preko 90% dočim od ne- cer dostikrat v nevednosti še kritizirajo zlasti pri razdelitvi dobička ker mnogi nočejo razumeti. da morajo biti predrl«! tako usmerjeni da ima od njih koristi vsa družba. za katero mora prispevati vsak član družbe. čut odgovornosti do sindikalnega dela se je po podružnicah že bolje razvil, vsaj kar se tiče organizacijskega dela- kar se5 kaže po večjih podružnicah. Ponekod je pa še mnogo delavcev izven sindikalne organi- ; zacije. Od 6473 zaposlenih v j okraju je še vedno 1141 v sindikate neorganiziranih Mnogo so sindikati pomagali pri izvedb; volitev v zbore proizva-jaicev, pri čemer so imeli mnogo predavanj. Tudi glasovanje šel nihče na volitve v zbor proizvajalcev. Sindikati se premalo brigajo za delavce, kadar nastane v podjetju odvišna delovna sila in hočejo včasih brez potrebe koga odpustiti, zlasti če je tisti bolehen ali socialno ogrožen. Skoraj 4 milijone je bilo treb3 plačati lani v našem okraja brezposelnim, čeprav je posredovalnica za delo zaposlila lani 1653 ljudi, jih je ostalo še vedno 260 brez posla. Moške bodo pa lahke letos vsp zaposlili. Obširno je poročal in se zavzel za naše vajence. Že zaposlenim bedo morali sindikati posvetiti vso skrb posebno zato. ker je večina v privatnem sektorju, kjer še vedno delajo nad 8 ur in tudi tiste dopol- ; ____ _______ dneve, ko imajo popoldne pouk. in odbori za proračun so pričeli z Imamo 601 vajenca, lani je na- > razpravo dne 12. marca, kjer pravilo izpit za kvalificiranega je ^ skupni seji v imenu Iz-delavca 234. vajencev izpita ni- vršnega sveta predlog obrazio-sam® 3. Veliko ste- : tov. Marijan Brecelj, pod- vilo bi jih se rado slo v uk, pa. predsednik Izvršnega sveta. Na-n, praznih mest tako m moglo $ ^ f odbori dobiti mesta niti 13 otrok pad-lih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ženske bi bile rade skoraj vse šivilje, pa ni najti mesta in šivilj je v našem Tudi republiški družbeni plan m proračun sla že sprejeto Potem ko je Zvezna ljudska kako naj gospodarska podjetja skupščina sprejela gospodarski . in organizacije, okraji, mesta In načrt in proračun za leto 1954,, občine sestavljajo svoje plane, je republiški Izvršni svet pred- j Itako naj se proizvodnja v položil skupščini v razpravo pred- j edinih gospodarskih panogah log družbenega plana in prora- i razvija itd., temveč daje le čuna LRS za leto 1954. j splošne smernice gospodarskega Skupščinski gospodarski odbori j razvoja, ki naj se na zakonsko ustvarjeni osnovi v naslednjem letu izvaja. Splošne naloge, ki jih postavljata zvezni in republiški družbeni plan, obvezujejo gospodarska podjetja, gospodarske organizacije ter ljudske odbore, da poiščejo vse možnosti sa hitrejši razvoj gospodarskih organizacij, jugoslovanskega gospodarstva, kakor tudi poetičnega okraja, mesta in občine, da se dvigne industrijska in indokitajskega vprašanja. (Znano je, da želi francoska vlada mir v Indokinj in se bo zanj potegovala na ženevski konferenci 26. aprila, ameriška vlada pa je za odločitev z orožjem proti »komunistični nevarnosti« v tem delu Jugovzhodne Azije). Vendar so si enotni v tem, naj se tri zahodne sile dodobra pomenijo med seboj preden bodo vjjiJvJ Ca o i t — • * Tudi ta sestanek dokazuje, da j izročile svoj odgovor. Nekateri je sodelovanje med Jugoslavijo, 1 krogi menijo, da bi morali k Grčijo in Turčijo na vseh pod- j posvetovanjem pritegniti tudi roč j ih mednarodnih stikov iz vse članice atlantske skupnosti, četudi je sovjetska nota namenjena le trem zahodnim silam. Uradni krogi v Washingtonu že po ovinkih izjavljajo, da so zahodni odgovor negativen. katerih privatnih podjetij ni slednji dan so pričeli ločeno pretresati predloge družb, plana in proračuna. Po skoraj desetih dneh dela so odb. za gospodarstvo in pro-okraju že itak" preveč. ‘ Učna ra|un republiškega zbora ln mesta za meško mladino pri zi- 7bora Prevajalcev z nekateri- dsr.ilh, dimnikarjih in pleskar- m' predlogi in dopolnitvand > tuska proizvodni teto po ~ jih bi še bila. Sindikati morajo Predlagali skupščini da ona licini kakor po kvaliteti in popri svofih podjetjih posredovati, družbeni plan kakor tudi veča blagovni promet, da bodo sprejela vajence v uk. Proračun v celoti sprejme. | Kot posebne naloge letofaie-Sieer se pa tudi vajencem v Predlog družbenega Plana m ga gospodarskega načrta UM socialističnem sektorju včasih , proračuna z vsemi dopolnitvami pa so: pričetek reševanja goepo-godi krivica j in priporočili njenih odborov i darskih problemov tistih ped- V sindikalne odbore še vedno | J* Jfla ,v P«*«* republiška j ročijiv naSi republiki, ti so Mto kandidira premalo žensk in j skupščina dne 24. marca j zaradi vojnih razmetati prav tako tudi v organe delavskega upravljanja. Po pregledu deia v lanskem letu je nakazal bodoče naloge novega odbora OSS. Interesi vsakega poštenega državljana so enaki interesom skupnosti. Delo ustvarja vrednost, kdor ne dela. kdor namreč noče de- fNadaljevanie na 2 stranii t. 1. Po dvodnevnih razpravah s eksploa ta terske politike v na skupnih in ločenih sejah ' tcklosti najbolj prizadeta (Pit-republiškega zbora in zbora morska, Dolenjska in Kočev-proizvajalcev je bil družbeni i ska), pričetek reševanja goedne-plan in proračun LRS za leto ■ ga gospodarstva v Sloveniji ne 1954 z vsemi dopolnitvami in le iz vidika ohranitve sedanje-amandmaji odborov soglasno ga stanja naših gozdov, tem-sprejet. , več tudi iz vidika čim hitrejše- Osnovna značilnost družbene- : ga povečanja našega gozdnega ga plana za leto 1954 je v tem, J bogastva, da se že v letošnjem da nič več ne vsebuje določil, letu prične sistematično reševati vodno gospodarstvo, da se V Teverni celuloze m papir!« so Izvolili nov delavski svoi dneva v dan vse globlje in širše. Dokazuje, da so tri balkanske države pripravljene upostavifi čim tesnejše sodelovanje na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, v skladu z njih politiko o spoštovanju suverenosti in neodvisnost; pa se tudi vsak hip z orožjem v roki upreti kakršnemu koli napadu. Sklepi konference predstavnikov treh generalštabov so še en dokaz več. da pri trm ne gre morda samo za iz TRST. Predstavnik italijanske vlade pri anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu, znani iredentist in velik sovražnik slovenskega življa Diego de Castro je odstopil. Četudi še ni uradnega poročila o vzrokih, ki 'J i so ga privedli do takega skle- Prejšnjo soboto so v Tovarni zgradili kopalni bazen, pražilno pravljal o celuloze in papirja na Vidmu peč in parni kotel V gradnji je ' volili nov delavski svet. 2e od , še brusilnica, lesočistilnica, daleč je bilo opaziti, da se v drobilnica, povečujejo pa in-tovarni dogaja nekaj posebne- dustrijski tir. Pred dnevi so ga; razobešenih je bilo namreč na novo zakurili visokotlačni več zastav, nad vhodom v pod- 1 parni kotel. S 1. februarjem so jetje pa je bil transparent z j pričele prihajati iz inozemstva napisom: »Dober delavski svet pošiljke strojnih delov za to-— ponos podjetja.« j varno. Do pol osme ure zjutraj so i Delavski svet tovarne je na problemu nabave v večji meri zadovolji splošne potrebe v zdravstvu in prosveti in končno, da se že v letošnjem letu skušajo rešiti najnujnejše komunalne naloge v ljudski republiki Sloveniji. Proračun LRS za leto 1954 znaša 11 milijard 61 milijonov lesa. Les mora tovarna namreč ! dinarjev, in sicer 2 milijardi dobivati iz Bosne, pri čemer: 300 milijonov za proračunske mora izdati precej denarja za investicije, 5 milijard 394 mfll-prevoz, prav take težave so ] jonov za prosveto, zdravstvo, imeli letošnjo zimo s premo- i ceste, sodstvo, državno upravo 1J1 ilt: UIVi.ua MUUU 0 s široko zamišljeno proslavo, na podajali razni funkcionarji na: kateri bo nastopi.'? tud: doma" j tem občnem zboru, je bilo raz- : godba na pihala. Sporeda tova-—’J- - — ----------------1 še niso dokončno določili, vidno, da so g?sile' v preteklem letu precej delali Med posebno dobre uspehe smemo šteti tud: to. da so tako široko zajeli v svojo organizacijo mladince in bodo z n .ihti lahko seznanili vsi Htev je organiziral Mednarodni sklical občni zbor. da člani našega sindikata. KJ odbor za izselitev. lahko pričeli z delom njem žrtvovali svoja dragocena i mladinke ter pionirje. Članstvo življenja za lepšo bodočnost, j je tudi sicer zelo razgibano saj Kot že omenjeno, upamo, da je večina vključena tudi v dru-j bo iniciativni odbor kmalu ge organizacije kar je tovariš ha-no predsednik Loize Km. posebej poudaril. Mlakar še riši težijo pa za tem, da bi dobil čim večji obseg. Na koncu so si gasilci izvolili še odbor ki naj bi v tekočem letu vodil njihovo delo. Izvolili so skoraj ves stari odbor, vključili pa so nekaj novih članov, ki so pokazali resno prizadevanje za uspeh te organizacije. KMETIJSKI RAZGLEDI Nepopravljiva škoda v sadjarstvu Odkar imamo v deželi ameriškega kaparja, sadno drevje bolj in bolj propada Po netočnih, a dokaj verodostojnih podatkih se letno izseka nad 5000 sadnih dreves To je gotovo visoka številka, ki je vidna v sadjarskih predelih našega okraja. Prazni sadni vrtovi, dvorišča in izkrčeni travniški sadni nasadi so za to dokazila. Le še nekaj rogovilastih, nelepih jablan štrli kvišku, od katerih si kmet še obeta kakšno jabolko, za otroke . Pred leti tako bogata sadjarska pokrajina nam torej nudi žalostno praznino, brez cvetja, brez zelenja in okrasja naših domačij. Gospodarska škoda, ki je nastala po uničevalnem delu ameriškega kaparja na sadnem drevju, je torej ogromna. Kdo se je zamislil vanjo? Če odkrito povemo, nobeden. Toda resne posledice nas navajajo k temu, da si zadevo vseeno po-bliže ogledamo, ne mogoče zato, da bomo obtoževali krivce (škropivo, škropilnice, KZ in oblast), ampak zato, da najdemo način kako vsaj za neko dobo podaljšati življenje preostalemu sadnemu drevju, ki je napadeno od ameriškega kaparja in da bi tega škodljivca sistematično uničevali. Ce bi pustili škropljenje vnemar, kakor se to dogaja zadnja leta, posebno pa še letos, potem bomo ostali kaj kmalu brez sadnega drevja in seveda tudi brez sadja. Brez sadja pa razen gospodarske škode občutimo tudi vrzel v prehrani in gotovo tudi škodo na zdravju naših ljudi. No, pa poglejmo, kakšno škodo je utrpela sadjarska proizvodnja v letih po vojni, ko je k nam zanesen ameriški kapar? Alj se nam ne zdi, da je 5000 sadnih dreves letno manj, zelo veliko? Po vojni smo torej posekali že okrog 40.000 rodnih dreves. Letni pridelek je tako zmanjšan za 120 do 150 vagonov sadja, kar pomeni 15 milijonov dinarjev manj dohodka kmečkim gospodarstvom. Toda to še ni vse. Pridelek sadja na že okuženem in shiranem drevesu ne more dati tega, kar bi lahko dalo. če bi bilo zdravo. Račun kaže, da znaša skupna škoda v sadjarstvu na leto pri nas okoli 25 do 30 milijonov denarjev. Ta škoda pa se iz leta v leto veča in ie pasivnost naših sadjarjev glede nege in škropljenja sadnega drevja nerazumljiva. Ali res m or a biti povsod dokazilo v tem. da se gotova kultura uniči, in da šele potem začnemo razmišljati, kaj storiti? Nekateri se zanašajo na obnovo. Obnova sadjarstva je zelo blizu, ko čitamo razne članke in poslušamo predavanja, praktično pa še zelo daleč. Kopica ovir je napoti, naj večja pa je seveda vprašanje kreditov. Tudi tu vidimo dobro voljo oblasti. pomagati sadjarstvu pri ob- vo sam ali pa skupno z drugimi. Res je, da so tudi KZ v tej odločilni borbi proti kaparju kaj malo storile. Mogoče bomo kateri izmed KZ napravili krivico, toda lahko rečemo, da so storile za sadjarstvo prav malo. Ali se res ne bi dalo storiti kaj več? Ali ne bi zmogle KZ več škropilnic? Če bi KZ imele vsaj toliko zanimanja za škropilnice, kakor ga imajo za mlatilnice, bi imeli verjetno v borbi proti kaparju presenetljive uspehe. Za konec pa še to: »Ne bomo čistili in ne škropili sadnega drevja Tam nekje v Brežicah so ga tudi, pa je vse propadlo.« Take in slične slišiš, če te slučajno pot zanese po lepi »kranjski ali štajerski« strani našega okraja. Dragi sadjarji, to smo Vam napisali zato, da bi pričeli resneje razmišljati o našem sadjarstvu, škropljenju in negi sadnega drevja, onim pa, ki imajo lastne izkušnje o koristnosti škropljenja, pa zato, da se oglasijo in v naši rubriki »kmetijski razgledi« omahljivcem in nevernežem dokažejo svoje uspehe. Tudi to jim naj povedo, da imamo oblastne ukrepe, ki predpisujejo obvezno škropljenje sadnega drevja. Odgovor oprav! rudnika Šenov g ode prometne nesreče rudnika Senovo v »Posavskem tedniku«, dajem podpisani sledeči odgovor, v katerem pa nikakor nočem biti »indiskreten in hudomušen: kot uprava v svojem članku ker se zavedam, da tak način pisanja samo žali svojce pokojnika in njegove gasilske sodelavce: Dobil sem vtis, da me uprava rudnika istoveti s piscem članka, ki je bil objavljen 6. marca 1.1. Da pa to ni res, se je uprava sama že prepričala v uredništvu »Posavskega tednika«. Vozilo, s katerim sem vozil usodnega dne. je bilo generalno popravljeno in opremljeno z dobrimi ter ustrezajočimi zavorami. kar je bilo že naslednji dan komisijsko ugotovljeno. Glede brzlne naj povem, da sem pričel voziti šele pri prvem varnostnem znaku, ker je pokojni tov. Cetm šele na tem mestu vstooil v avto. Vozil sem z br-zino kolesarja in pri tretjem varnostnem znaku to brzino še zmanjšal tako, da bi vozilo lahko ustavil v momentu, če bi videl ali slišal lokomotivo z desne. Če bi vozil količkaj hitreje. bi me tudi električna lokomotiva gotovo ne vrgla samo en i-n pol metra v stran. Primerjava s mesti in tramvaji ne drži, ker so v mestih na takih nevarnih križiščih pač miličniki, ki urejajo promet in pazijo na varnost. Razen tega pa dajejo tramvaji signale z močnimi zvonci. Ali je upravi rudnika Senovo znano: da je peljala lokomotiva le 10 vagončkov in ne 20 do 25? —. da ima industrijski tir pred prečkanjem rahel vzpon v smeri proti predoru in da vozički niso mogli pritiskati na lokomotivo? ----o------,--------- . da vozač trdi. da je vozil z novi, toda težko je dajati dnov- / brzino 5 km in da bi — če je no odgovore sadjarjem vseh ( to res — lahko ustavil lokomo-sektoriev proizvodnje glede ob- tivo na 1 m? Zakai jo je ustanove. Prav tu ugotavljamo dvo- j vil šele pri preko 20 m od kraje: ! la nesreče? Zakaj ni mogel pri 1. zanimanje za obnovo je j brzjni 5 km vsaj omiliti udar-veliko v sadjarskih predelih, kjer je kapar svoje delo že opravil; 2. brezbrižnost do nege in škropljenja pa v vseh predelih, kjer je sadno drevje še pri moči oziroma količkaj rodi. Ne bo odveč če spomnimo sadjarje na lansko sadno letino. Različen je bi', izkupiček. Nekateri so dobili za sadje tudi nad 100 tisoč dinarjev, drugi manj. Toda nobeden ni poskrbe!, da bi vsaj del tega dohodka namenil svojemu sadnemu drevju! Prispeval bi določen znesek za popravilo starih sadnih škropilnic, nabavil tudi no- da ima električna lokomotiva dve zavori — ročno in avtomatsko —, katerih slednja s prekinitvijo toka lahko pri br-ztni 5 km in vzponu ustavi lokomotivo na mestu? —. kdaj in kje ie vozač tov. Fli-sik opravil predpisani izpit za električno lokomotivo in ali ima sploh pravico voziti brez izpita? Komu potem pripada »volovska vprega«? —, da je signalna sirena na el. lokomotivi tako »pohlevna«, da jo še pešec komaj sliši? Zakaj uprava rudnika Senovo v svojem članku ne omenja Novice in dopisi iz nasifi krajev Dobova ! na oder umetniški program, ki j so ga naše žene prav lepo spre-Po zaslugi KZ. prav posebno j jeje p0 programu se je raz-. Tv=n= i vila živahna zabava ko so se naše žene sprostile in pokazale, da znajo biti tudi one dobre volje, čeprav jih tarejo dnevne skrbi skozi vse leto. Artiče so prijetna izletna točka, zato smo prepričani, da bodo tudi letos prihiteli z vlakom prijatelji ljudske prosvete in kulture iz Sevnice, Brestanice, Krškega, Vidma in Do- pa njenega predsednika Ivana Ziberta, s pomočjo OZZ Krško, ki je posodila večji znesek, so v soboto zvečer imeli prvo kino predstavo: barvni film: »Zdravljica Novemu Orleansu«. Kinoprojektor je montirala tvrdka iz Zagreba; zanj je KZ prodala osebni avto. k; ni mogel služiti namenom KZ zadružniki na so na občnem zboru odobrili, da iz dobička vrnejo Posojilo OZZ ve kot lansko leto in si ogleda dneva polna dvorana je, ^ ned n ila pokazala, kako so v razvijajoči | „„„„ „r se Dobovi in v okolici čutili Na članek, ki ga je dne 20. I svetlobnih opozorilnih znakov, marca 1954 objavila uprava ' katere je po ugotovitvah lokalnega tehničnega pregleda elektrificirane proge Brestanica— Senovo (glej zapisnik od 27. 8. 1953, točka 5) že pričela graditi in katere bi po pogojih stavljenih v istem zapisniku (odstavek 4) morala v celoti dogoto-viti, ker je bil tudi to eden izmed pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja te elektrificirane rudniške proge? Zakaj je pričela montirati svetlobne znake pri omenjenem prečkanju šele po prvi smrtni nezgodi? Iz članka posnemam, da me uprava rudnika smatra za slabega vozača Gotovo ji ni znano, da sem napravil izpit že leta 1932 ter prevoi '1 do sedaj že preko 200.000 km ter v tem času nisem imel niti najmanjšega karambola. Ob večjih požarih sem vozil že z rekordno brzino, da smo še mogli pravočasno rešiti ljudsko imovino, ponol dne novo kulturno prireditev KUD v Artičah. Predprodaja vstopnic bo od 4 aprila dalje na pošti v Artičah ' pomanjkanje kino predstav. D. V. ★ Kot nadaljevanje kmečko-nadaljevalne šole so priredili v Dobovi kuharski tečaj pod vodstvom Grete Katič in Marije Polovič. Tečaj je obiskovalo 20 tečajnic v dveh izmenah. Največjo pomoč tečajnicam so nudili tov. Zajc, Mizarska in Vozovna delavnica, KZ p:1 je dala na razpolago prostor za razstavo, 27. marca, in prodajo izdelkov. Vse drugo so prispevale tečajnice same. Razstava izbranega peciva in tort pa ie pokazala, da trud voditeljic tečaja ni bi! zaman. Tečaj bodo zaključile 3 aprila. D. V. IZ ARTIČ Gledališka družina in mešani pevski zbor Kulturnoumetni-škega društva »Oton Župančič« pripravljata Gobčevo opereto »Hmeljska princesa«, katere uprizoritev bo v soboto. 10. aprila, ob 19. uri in v nedeljo, . 11. aprila, ob 14.30 v dvorani j spomeniku so zapeli nekaj par zadružnega doma v Artičah.; tižanskih pesmi in Pionirsko Sodeluje orkester sindikalnega ! himno. Niso se pa mogli zaradi društva prosvetnih delavcev, blata pomeriti v žoganju. stca-pri čemer bodo naši pedagogi KAPELE PRI DOBOVI 4. aprila ob 15. urj bo uprizorila igralska skupina PGD Kapele v gasilskem domu igro »Scampolo«. Vse prireditve v Kapelah pa nas opozarjajo na nujno potrebo dokončne ureditve in povečanja dvorane, kar bomo gotovo z dobro voljo okraja in članov PGD KUD in ostalih organizacij ter KZ tudi še v letošnjem letu rešili IZ GLOBOKEGA V soboto dne 20. marca 1954, so pionirji naše šole proslavili praznik »Pozdrav pomladi«. Naredili so kratek izlet, v Dobravo k spomeniku prvih desetih žrtev Kljub slabemu vremenu so prišli vsi s polnimi rokami cvetja, ki so ga položili pred spomenik, in z njim počastili spomin padlih. Vprašan,-a m o d go nori Vprašanje: Sredi februarja je moja hčerka našla v snegu zlato uro z verižico v skupni vrednosti 30.000 din. Izvedeli smo za lastnika in mu uro vrnil L Ali hčerka lahko zahteva kako nagrado? Odgovor: Kakor v prejšnji Jugoslaviji, ko je po občom državljanskem zakoniku z dne 1. junija 1311 po § 392 bila pri-i znana najditelju neke .stvari nagrada, in sicer v znesku 10®'« od vrednosti, razen če bi nagrada dosegla vsoto 1000 goldinarjev, potem bi se glede presežka odmerjala le 5 od 100, ravno tako je tudi danes v novi Jugoslaviji priznana najditelju neke stvarj ustrezna nagrada. Tako je po navodilu o postopku z naj-j denimi stvarmi (Ur. list FLRJ j št. 93/49) po točki 10. predvide-| no, da najditelj izgubljene stvari j ima pravico do nagrade, ki zna-j ša 15’Vo od vrednosti stvari, j Zato imate Vi v Vašem pri-! meru pravico zahtevati v imenu Vaše hčerke, ki je verjetno še mladoletna, ustrezno nagrado od najdene ure. in sicer v znesku lo9/« od 30.000 din, kolikor znaša po Vašem vrednost najdene Predor skozi Učko ponovno poudarili svoje kulturno poslanstvo na vasi. Že lanska prireditev »Planinske rože« je vzbudila med prebivalstvom mnogo zanimanja in je doživela tako topel sprejem kakor še nobena priredi pri tem pa vedno upošteval j tev te vrste do sedaj. Tudi ne- varnostne znake! Uprava rudnika Senovo je prav gotovo pozabila, da sem bil po osvoboditvi leta 1945 in 1946 jaz tisti, ki sem rudniške bolnike in ponesrečence z gasilskim avtomobilom ob vsaki uri podnevi in ponoči prevažal v bolnico in marsikateremu na ta način rešil življenje. Ce je pozabila na to uprava, tega gotovo niso pozabili tisti, katere sem vozil, čudim se sedaj, da so mi kot slabemu vozaču bile tedaj te vožnje sploh zaupane... Če uprava rudnika morda le ne verjame, da je na kritičnem prečkanju že več vozačev komaj ušlo nesreči, ji lahko vsak čas postrežem z imeni, med katerimi bo našla tudi vozača enega njenih tovornih avtomobilov. Vozač tov. Fiisik je takoj po nezgodi izjavil, da je avto sicer videl, da mu pa lokomotive ni treba ustaviti, ker ima take predpise. Kai poreče k temu vo opereto pričakujejo ljudje zaradi njene melodioznosti in vedre vsebine z velikim zani-manjem. Sploh je KUD v svojem delu precej živahno in razgibano, saj je v kratkem času uspešno naštudiralo in uprizorilo angleško komedijo »Peg, srček moj«, s katero je j izvoljen gostovalo tudi v Brežicah. Mladi naraščaj vadi igro »Slaba vest«, ki jo bo uprizoril še v mesecu aprilu. Ob prazniku žena je postavilo KUD s sodelovanjem šole Na sestanku v Poreču so predstavniki istrskih okrajev Pazina. Pulja, Poreča in Buzeta sklenili izdelati potreben elaborat ter poslati Zveznemu izvršnemu svetu predlog, da bi dal pomoč za prebitje tunela skozi Učko ter za gradnjo proge, ki bi vezala Istro z Reko. Z gradnjo tcga tunela, ki bi bil dolg 6,5 km, in proge v dolžini 70 km, bi se pot med Reko i in Puljem skrajšala za okrog j 100 km. med Trstom in Reko na za 40 km. KZ v Bistrici ob Sotli se je Predstavniki omenjenih okra-resno lotila dela za dvig kme- jev so tudi poudarili,, da bi z tijstva. Za pridobitev sredstev gradnjo te proge dobili pogoje so si postavili žago. zabojarno, ; za ,posta vi ti nameravajo še ”"s:’ 1 kanju in tekanju, kakor bili namenili. Storili pa to vsekakor so se bodo Bistrica ob Sotli sušilnico za les in sadje. Ustanovili so kreditni odsek, k; naj bi v sili; pomagal zadružnikom, da ne' bo treba iskati gotovine od oderuških privatnikov Nov upravni odbor, ki je bil na zadnjem občnem 1 za močnejši razvoj posameznih kmetijskih panog v Istri, ker bi se njihovi proizvodi mogli hitreje in ceneje prepeljati na reški trg. Z druge strani pa bi Istra s starinami Pulja in prekrasno obalo od Pulja do Svobodnega tržaškega ozemlja postala pomembno turistično središče. "Razen tega bi bil transport premoga iz istrskih premogovnikov v notranjost Hr- zboru, je sprejel povsem nove \ smernice in se z veliko voljo j do dela posvetil glavni nalogi j KZ: z vsemi sredstvi dvigati j vatske mnogo cenejši, kakor je kmetijstvo in ga podpirati. ; danes, ko ga odpremljajo preko D. V. Slovenije. Zdoksnl, ssi® res lig© wr®dni ? Če naleti« na va.ščane. ki dr-I žijo skupaj in tudi vlečejo sku-: paj, pa čeprav v napačno smer, j tedaj govorimo lahko že o re-I publiki v miniaturi. No. in I takšno republiko predstavljajo j bajp Zdole — čudovito lep kraj, j s čudovito lepimi sadovnjaki ' ter s čudovito dovzetnostjo za Ljudje so v splošnem pridni, j gledali zdaj na roke. Kaj pa Vi, uprava rudnika? Vsekakor pa drži eno: če bi lepoto in higieno uprava rudnika Senovo pravočasno napravila zahtevane svetlobne opozorilne znake, bi do tragične nesreče ne prišlo. Miško Žmavc Brestanica Pribežali so v Jugoslavijo ker v Italiji niso našli dela Zaradi pomanjkanja dela v Italiji je pribežalo iz Italije v našo državo več mladih ljudi, med njimi tudi 19-letni Slovenec Bruno Jančič, ki je prosil zatočišča In dela. ker v Italiji ni mogel najti zaposlitve Ah si že naročil „Posavski tednik"? tako se vsaj sliši, le zakon, to je vrag. Najbolje je, z zakoni ne imeti nobenega posla — to je zlata maksima republike zdolske. Z zakonom se lahko ujameš za vse življenje. No, Zdolani, (mišljena je večina) se izognejo zakonom in uredbam s svojo avtonomnostjo ali po domače — ignoriranjem. Prvo dejanje — nastopata ne bi mogoče Vi prevzeli tega dela?« ____ Zdolan: »Jaz? Jaz ne morem potem rumen med ljudi. .« Rumeni mož (vpade v besedo): » ... in med krave (razsrjen kar se da). Gospodje ste vsi skupaj kar vas je Glejte, le župnik se je izneveril zdolski tradiciji, ko je že meseca januarja poškropil svoje drevje To naj bi bil uvod V zgodbi nastopajo resnično j dve osebi — Rumeni mož in I pred cerkvijo. V nedeljo je go-živi ljudje -- moški in ženske, ! neki Zdolan (diskretnost je le- ; tovo nred cerkvijo precej ljudi očaki in otročad — vsi do zad- j pa čednost) Godi se v prestol- j in vsi (kaže vsaj tako) pobožno Na železniški postaji Čakali smo na vlak, ki bi že 1 nje, ker nisem imel razen tega skoro moral prispeti. V čakalni- , nič takega opraviti, da bi lahko co je stopil službujoči železni- I pričakoval kakšno korist. Ven-čar in napisal na črno razglasno tablico: 60 minut zamude. Spogledali smo se in vsak zase potihoma zagodrnjali. »Nič nam ne pomaga godrnjati,« je spregovoril Berlinčev Joža. »Kdor se hoče peljati, bo moral počakati, ali pa naj gre peš. Časa je sedaj dovolj, jaz grem rajši v restavracijo, udobno se bom vsedel ter popil eno Šilce alj dve žganja. Tako mi bo prej minilo šestdeset minut.« Tudi jaz dar, če te oblast kliče, je najbolj pametno, da se ji točno odzoveš, ker razpolaga z raznimi paragrafi, ki utegnejo vsak čas postati usodni za tvojo mošnjo ali pa osebno svobodo, če si neubogljiv. Odločil sem se zato, da bom šel, ker drugega izhoda ni bilo. Če sem hotel bit; pravi čas na svojem mestu, sem moral odpotovati z jutranjim vlakom. Že prejšnji večer sem sl pripravil vse potrebno, tako da mi sem se odločil za restavracijo in j ne bi bilo potrebno zjutraj še kaj zjutraj, takoj ko se je začela smola. iskati Toda sem vstal. Oblekel sem hlače, hotel sem obuti, za Šilce žganja, zato sem krenil za Jožem. Ko sva se vsedla k mizi in po- ' Oblekel sem mace, notei sem se pila vsak Šilce žganja, se je Jo- j hitro obuti, a manjkal mi je žu jezik razvezal pa mj je začel : čevelj. Iskal sem ga. pretaknil pripovedovati svojo dogo- vse kote. a čevlja nikjer, divščino. pri čemer nama je hi- Od para novih čevljev je tro minil čas. Takole nekako je ostal samo eden. Mar naj grem pripovedoval: sedaj v Ljubljano samo na eno »V rokah sem imel uradno va- nogo obut, ena pa naj bo bosa? bilo, da se moram tega in tega j Alj naj zaradi tega ostanem dedne javiti v Ljubljani pri neki i ma? Zagnal sem čevelj v kot, oblasti. Ni mi bilo za to potova- i vzel druge stare in se obul. Sele pozneje sem ugotovil, da je mladi psiček, ki smo ga imeli pri hiši, v svoj; prešemosti odnesel moj čevelj na dvorišče. Medtem se je pa žena trudila, da bi zakurila v štedilniku in skuhala kavo za zajtrk. Tudi njej ni šlo po sreči. Niti papir, s katerim je hotela podnetiti, ni hotel goreti. Po dolgem trudu se ji je le posrečilo, da je zakurila. Nalila je vode v lonec za kavo in postavila na štedilnik. Toda kakor da je vse začarano, zavreti ni hotelo. Medtem ko je hotela namleti kave, se ji je pa mlinček pokvaril. Ko sem videl, kako ji vse nagaja, sem ji rekel, da pač ni potrebno pripravljati zajtrka, ker je še itak prezgodaj jesti. Voda v loncu je zavrela, toda mlinček ni hotel mleti. Mene to nikakor nj togotilo, če bom moral brez zajtrka na pot. Saj se za denar povsod dobi, kar si kdo poželi. Žena je rekla: ,Ker moraš iti brez zajtrka, ti bom skuhala nekaj jajc in kruha vzemi s seboj, da boš imel na vlaku nekaj. Kmalu sem bil pripravljen za odhod. Jutranje sonce je s svojimi žarki veličastno obsevalo vrhove gora, kakor da jim prinaša jutranje pozdrave. Od vzho- njega lokalpatrioti. razen mogoče tov. župnika ki sicer nastopa »pred« to zgodbo, a ga moramo omeniti, ker je edina izjema tega pisanega podeželja. Tudi, doba je važna, v kateri : se dejanje dogaja oziroma ne dogaja Pa povejmo: ves mesec marec leta 1954. Vreme je lepo, prav pomla- j dansko in zelo primerno za delo na polju, vinogradu in mogoče tudi v sadovnjaku da se je obetal najlepši dan, od zapada se je pa oblačilo. Ozračje je bilo soparno in dušljivo in veter, ki je od časa do časa zapihal, je bil topel, kakor da prihaja iz neke nevidne peči. Poslovil sem se od doma. V notranjem žepu suknjiča sem imel v papir zavit kos kruha, v stranskem pa dve jajci. Žena je rekla, da sta trdo kuhani. Kar v žepih, pravim, sem imel te stvari. Kajti zavitkov ne nosim rad v roki, še manj pa, da bi vzel s seboj kovček za kos kruha in dve ali tri jajca Soparica in skoraj vroč veter, sta bila zanesljivo znamenje, da se bo vreme spremenilo. Da se bo pa vreme tako hitro spremenilo, kakor se je, tega pa nisem pričakoval. Komaj sem bil nekai sto korakov od doma, že prihiti žena za menoj in mi ponudi dežnik, naj ga vzamem s seboj za vsak primer. Odklonil sem. Nisem prijatelj dežnika, katerega tako lahko kje pozabiš. Vedno sem bil rajši nekoliko moker, kakor da bi moral imeti skrb za dežnik. (Konec prihodnjič) niči republike zdolske! Čas — | strme v tla in če opazijo kaj prve dni meseca marca; zelo j rumenega — tedaj so to tro-lepo vreme: v ozadju- se vidi, j bentice.« Rumeni mož razbur-da 'zefir trga zadnje liste z dre- j on do konca, ni spravil več Opazimo ves. Opazimo tudi, da se zefir lepo igra z z.Iatimi lasmi Rumenega moža Rumeni mož: »Kratek bom besede iz sebe Medtem ko je — uradno rečeno — urgiral, je skušal Zdolan v imenu vseh Zdolanov omiliti razburjenost z kar brez ovinkov — ste pri j izgovorom: »Za prihodnje leto Vas že pričeli škropiti sadno j bomo (tudi »bomo« je lepo po-drevje?« | udaril — prav gledališko) za- Zdolan: »Ne moremo, nimamo gotovo našli nekoga ki mu ne škropilnic, ne škropiva, ne škro- bo žal svojih rožnatih rok.« pilnih oblek — mi bi radi« (,mi' Rumeni mož (vpade): »Ce je precej poudaril). j slučajno ne boste našli nikogar, Rumeni mož (očitno vesel, tedaj vem za nekoga, ki bi Vam da je naletel na pravega mo- • mogoče lahko pomagal. On vsa-ža): »Dobro je. zadruga Vam bo 'ko leto škropi in mu ni mar poslala vse, kar potrebujete, j rok. čeprav je profesor. — Mo-samo da boste pričeli s škrop- j goče bi lahko on prepričal zdol-ljenjem. Vi pa med tem vse sko gospodo, zdolske profesorje pripravite.« Zdolan (svečano): »Brez skrbi.« Sledil je še privaten razgovor. ki pa ne spada v neigra-no igro. Drugo dejanje: Osebe iste, godi se na istem mestu kot prvo dejanje Vreme še vedno lepo. (V pojasnilo: Videmska zadruga je medtem poslala v podružnico Zdole, kar je Rumeni mož obljubil.) Rumeni mož; »Kako gre delo? Ste že kai dosti napravili?« Zdolan: »Vse je v redu, le škropivo — rumesan — je preveč rumeno, tako da nihče noče škropiti Nobenega človeka ne dobimo ne v Zdolah ne v Ravnah. Anovcu. Zg Pohancih in Pletenjih.« Rumeni mož: »Saj strup ni nevaren, če pravilno ravnaš z njim.« Zdolan: »Ne gre zaradi strupa — roke so potem rumene in obraz, pa še dol ne spraviš te farbe.« Rumeni mož: »Pa ne boste in doktorje « Zdolanu se je pobesil nos (v imenu vseh Zdolanov) in pri priči je onemel. Rumeni mož pa je bolj rdeč kakor rumen zapustil areno. Tretje dejanje: Avtor je sicer to dejanje drugače zamislil, a je prišlo nekaj navzkriž Nič več ne piha zefir, sonce so prekrili sivi oblaki in narahlo je pričelo pršeti. V zdolski republiki vse mrtvo. Le na jablanah nastopijo cvctožerj in kaparji (ameriški) s prostimi zabavami vsak dan in vsak večer na čast občudovanja vredni republiki — kot narod sam veli — deželi zdolski Četrto dejanje še pride Tekst bodo pisali Zdolani sami. Epilog! Naj mi Zdolani ne zamerijo preveč — je pač tako. Hotel sem pisati o njih v lepi luči. Sicer imamo še druge republike v krškem okraju, kot n. pr. Krška vas, Čatež. Vel. Trn, Dobova, Kapele .. o teh bo pa pisal zakon, ki ga sprejemajo te dni Štev. 13 Iz pionirskega življenja Ali te ni sram? i Hodila sem v 3. razred osnovne šole. Bila je pomlad in sonce je že precej toplo sijalo. Čebelice so že brenčale okrog in posedale po cvetovih. Tu in tam je sedel na grmu metuljček in s svojimi pisanimi krilci mahal po zraku. Vsa ta lepa narava meje privabila iz hiše. Sedla sem na klopco m opazovala življenje v prirodi. Pri tem pa sem čisto pozabila na učenje. Naučiti bi se morali sklanjati besedo dete. Mislila sem si: Bom že zjutraj malo pogledala, saj ni težko. To besedico se bom že naučila sklanjati. Toda motila sem se. Vsa zaskrbljena sem drugo jutro stopila v razred. Tovarišica je takoj spoznala, da ne znam, zato me je nalašč vprašala: »No, Jelka, zakaj pa danes ne dvigneš roke? Ali ne znaš?« Jaz sem j! ! po kratkem odmoru nerodno in izmišljeno odgovorila: »Saj znam, 1 samo roka me danes močno boli, j zato je ne morem dvigniti.« Ona pa je, hotela izvedeti resnico, za- j to mi je ukazala sklanjati besedo dete. Jaz sem. začela: 'Dete, deteta, pri detetu, deteta. . .* Zadnje besede sem že komaj zjecljala, jezik mi je zastal in nobena beseda mi nj več hotela iz ust Polonca, ki je hodila v isti razred kot jaz, je po šoli prišla k moji mami in ji povedala o mojem neznanju, in to v času, ko mene še ni bilo doma. Mama mi je seveda naložila nekaj klofut in vse proste ure sem se morala učiti. Polonci pa sem obljubila maščevanje. Ko nekega dne ona ni znala sem kratkomalo odšla v trafiko, tam je bila namreč njena mati v službi in sem ji tudi jaz potožila, kot je Polonca naši mami. Prav Pionirji pozor! Pred nami je cvetoča pomlad. Smuči in sani ste shranili do prihodnje zinhe. ZačelcF se bo novo življenje v naravi. Sedaj je čas, ko se boste poleg življenja v šoli brezskrbno igrali na travnikih in se pripravljali na fizkultuma tekmovanja, kjer boste pomerili svoje mlade moči. Ne pozabite pa na Vaš praznik »Pozdrav pomladi«, to je na praznik, ko hite vsa otroška srca v naravo in z igro, petjem in razigranostjo veselo proslave prihod pomladi. Bliža pa se tudi dan, ki je eden izmed največjih otroških Svoboda Videm-Krško O pripravah za ustanovitev delavskega kultumoumetniške-ga društva Svoboda Videm-Krško smo v našem listu že pisali. Iniciativni odbor se je odločil, da bo ustanovni občni zbor tega društva v torek, dne 6. aprila, zvečer v tovarni Celuloze, kamor bodo prišli vsi, ki so se priglasili — in teh je okrog 200 — prav tako pa še vsi, ki bi radi aktivno pomagali v našem kulturnoprosvetnem delu. P-etue pripoveduje... Preteklo »-ul je ruiuuca naši mami. rrav ,----- --— tedaj je prišel neki študent in ! PraZnikov. To je 25. maj — slišal mojo tožbo. Ker je bil po- ! rojstni dan našega ljubljenega — . . ..... . . »v« tri; i.- z*x 1—— — — — ___ Obvestilo Okrajna ambulanta Krško sporoča, da vsi šoferji, ki so plačali za zdravniška spričevala nad 200 din, dvignejo denar do : 20. aprila 1954 v ambulanti šten in je ljubil resnico, rekel: »Ali te ni sram?« Oblila me je rdečica in mi je Kino Brežice maršala Tita. Okrajna zveza prijateljev mladine je na svoji: 3. in 4 aprila premiera izvrstne seji sklenila, da naj bi bil ta! komedije: »FIGARO« F. N. 6. močena sem odšla domov nd Praznik Pugled vsega dela v — V glavni vlogi Toto. tisteaa č!!?n?sem nikoh ve? no i Preteklem letu. Pionirji boste 5. do 7. aprila na splošno zeljo beneoa zatoži a študent',, ki ™ i na sektorskih pionirskih festi- repriza jug. filma: »CIGAN-SrStiiriSB! r**~J*nm B.e-1 K*. - V glavni vlogi 3,1». nedeljo so imeli v Brežicah ribiči svoj občni zbor. Vsak zaveden ribič se je občnega zbora udeležil, samo nezavedni ribiči so ostali doma. Kazalo je, da so tudi ribe bile cb-. veščene o ribiškem sestanku za-j to so se nemoteno sprehajale po i Savi gor in dol. Na to je menda : računal tudi neki ribič iz Bre-, Staniče, ki je namesto da je od-j sel na občni zbor, vzel križak in odšel na Savo lovit. Ko je mrežo dvakrat vzdignil, se mu je pojavil na mreži desetkilski Krškem kaj čudni običaji pri cestni razsvetljavi. Luči gore navadno od 5. do 10. ure zve-I čer, potem je pa tema. Drugo sulec. Presenečenje je bilo obo- ! jutro> ko se Prične svitati, pa jestransko. Sulec je začudeno ! }uci zopet Prižgo. Zdi se, da_ je pogledal ribiča, ki je kljub hvaležna, kajti odvadila seip se velike napake. Globevnik Jelka dijakinja Kostanjevica V ŠPORT TVEI PairlSzan Brežice geserasici prvak V nedeljo je bila v Zagorju odigrana zaostala nogometna tekma jesenskega prvenstva. Po neuspehu v Samoboru smo šli precej negotovi na pot. Začeli smo silovito, že v prvi minuti je Ivkovič zadel prečko. Vrstil^ se je napad za napadom, domačini so le redko prihajali v protinapad, večinoma so se branili. V 23. minuti je Slatner preigral bekovskj par ter dosegel. 1. gol, 2. gol je v 36. minuti dosegel Ivkovič na isti način. Po odmoru so domači zaigrali požrtvovalneje. V tem času so tudi izenačili rezultat na 2:2. Kazalo je, da bomo poraženi, toda zgodilo se je obratno, domačini so popustili, mi pa smo zaigrali odlično. Koliko lepih priložnosti za gol, duhovitih kombinacij ter .strelov na gol. Ko so domači videli, da bodo podzveze, ki se začne 4. t. m., je prvenstvena lestvica takale: ' TVD Partizan Brežice 11 točk Bratstvo Partizan 10 točk »Svoboda« Kisovec 7 točk TVD Partizan Senovo 6 točk TVD Partizan Krško 5 točk Rogaška Slatina 3 točke Laško 0 točk . m|si; Kakšna bo lestvica po končanem prvenstvu in kdo bo igral kvalifikacijske tekme za vstop v republiško ligo. nam bodo pokazale prihodnje tekme, kajti žoga je okrogla. žicah, Senovem Tržiču, v Pod-j bočju. na Bizeljskem in na Raki pokazali, kaj ste se naučili. Tekmovali boste v lahki atlcti-I ki z najboljšimi pionirji vsega ; sektorja. Seveda ne boste smeli pozabiti prej zbrati svoje cd-redne prvake. Okrajna telovadna zveza »Partizan«, bo vsem odredom poslala pravočasno točna navodila o tekmovanju. V kulturnem delu festivala pa boste lahko nastopili s svojimi pevskimi zbori, dramskimi, re-citacijskimi. folklornimi skupi-pinami itd Tudi na razstave nikar ne pozabite Organizirate jih na lahko na koncu šolskega leta. Dobro bi bilo, da bi organizirali tudi povorke, katere naj bi prikazale vso vašo dejavnost med letom. V povorki bi lahko nastopale vse skupine, ki bi simbolično prikazale svoje delo.1 Tu smo nakazali samo nekaj i naj bi potekati fe- J Karlovac. 9 do 11. aprila premiera odličnega nemškega filma: »DVOJČKI« F. N. 7. — V glavni vlogi Hans Moosbacher. Opozorilo obiskovalcem kina: Od aprila dalje se bodo vršile predstave med tednom ob 20 uri, ob nedeljah ob 16.. 18. in 20. uri. Kino Krško 3. in 4 aorila nemški film: »VERUJ V MENE«. 7. in 8. anrila angleški film: »HARRV«. Kino Sevnica 3. in 4. aprila ameriški film: »INTERMF.ZZO«, Sejmi kako v okraju Klanjec: 6. in 8 v Velikem Trgovišču; v okraju Oelje-o&olica: v Slov. Konjicah 4. aprila. občnemu zboru lovil, vendar se je kmalu znašel, mu pomignil z repom ter odplaval v savske globine. Ribič sam se je zelo prestrašil, ker je videl na mreži tako težko zverino, ki mu je grozila mrežo raztrgati. A ker se mu je ponesrečilo dvigniti tako slastno pečenko iz Save, je jezno, odšel domov. Ribiču bi presenečenje in jeza izostala, ak0 bi se zavedal ribiških dolžnosti in odšel na občni zbor ribičev. V preteklem tednu sem se vračal iz nekega našega centra zvečer domov. Slučajno je bil tam neki avto, prijazni šofer me je povabil v kabino, da ne bom pešačil domov. Preden sva odšla, priteče k avtomobilu neki tovariš ter opozori šoferja, da to namenoma napravljeno tako, da lahko ponočnjaki nemoteno hodijo od gostilne do gostilne, po deseti uri, da jih nihče ne more spoznati. Zanimivo bi bilo ugotoviti, po čigavem naročilu svetijo na takle način v Krškem mestu. Pozdravlja Vas Pepče ŠAH stivali. vendar pa končno od- j ločitev prepuščamo vam samim. I Saj smo prepričani, da imajos festivali že tako urejeno tradicijo in imajo tovariši, ki so na j -č teh festivalih sodelovali, že ve- 1 lik o izkušenj, bodo pa lahko Dijaki iz Leskovcu nižje gimnazije v sc igrali simultanko, Zagreb bo dobil šestnadstrormi zadružni dom Na trgu »Jože Vlahovič« v svojo iniciativo mnogo doprine- ^bodb zgradil? šestnadstoopni j stfahu' da bi §a avto sli k uspehu festivala ; domv katerem bodo ! al: N? nekem ovinku Zdrato t*epeel Zdravo Pepče, kost ti stara! Res se čudil boš nemara, da se drznem ti pisati; veš, ne morem več prestati. 2e pomlad okrog se klati, kmalu treba bo orati; malo časa sem si vzel. tebi pisati začel Svinčnik moj okorno teče, se je ravnokar odpeljal s" kole- Xčas,lh F3 ,le kakSno ”*e-. som ijnmmr tmrari'j ut Pepče, kod se kaj potikaš, kje svoj nos med ljudstvo vtikaš? skan in nabit z maligani ter prosil šoferja, naj pazi, da bi se temu kolesarju spotoma kaj ne pripetilo Komaj sva prišla na odprto cesto, sva že zagledala pred seboj kolesarja, ki je z velikansko brzino drvel po cesti, izkoriščajoč avtomobilsko razsvetljavo in verjetno tudi iz strahu, da bi ga avto ne povo-v bližini l ZcllU UZ.IV UUilJ. V IVctLcI Clll UUUU i i .. . .Z.at° Fal Re bo nobenega pio- : dobile svoje prostore kmetijske j ^enkrat tisto katero jim je napovedal tova- n.,r'a' k' bl na sodeloval pri pre- : zadružne organizacije, znanstvo- i " • * ? riš Slavko Račič jz Leskovca Sledu tega dela m zastavimo I niki, in gospodarstveniki, k; de-; a_ ° m_,pr?vi: da bl bll° le d°- riš Slavko Račič iz Leskovca Napovedi so se naši šahisti rade vol je odzvali kajti vedo. da se človek nauči dobro igrati le gospodarstveniki, k; de-Svse „sil6- da bomo rojstni dan j lajo za napredek kmetijstva, maršala Tita proslavili na do- Del te šestnadstropne palače bo stojen način. P služil kot hotel. poraženi, so začeli igrati ostro, j tedaj, če igra z dobrim nasprot-toda tudi to jih ni rešilo. Ivko- nikom vic je dosegel še en gol in s tem postavil končni rezultat. Pri domačih, ki razen požrtvovalnosti niso pokazali ničesar, je bil najboljši vratar ter ožja obramba. Pred začetkom spomladanskega dela prvenstva celjske Obvestilo 7. aprila je mednarodni dan zdravja in v počastitev tega dneva organizira Mestni odbor Rdečega križa Krško zdravstveno predavanje združeno s ski-cptičnimi slikami. Predavanje bo v ponedeljek, nato dne 5. aprila 1954, ob 20. uri v kino dvorani v Krškem. Predaval bo dr. Bric o rezultatih fluo-rografske akcije v letu 1953. Prostovoljni prispevki namesto vstopnine so namenjeni za postavitev postaje prve pomoči na sektorju Gora pri Krškem. K udeležbi vljudno vabi V četrtek, dne 25. marca, so se po pouku zbrali v učilnici 4 razreda Postavili so mize v obliki pravokotnika, ob zunanji strani so nastavili stolčke. Naših igralcev je bilo 25 Žal pa niso mo gl-' vsi igrati je bilo premah šahovnic Kmalu nato je prišel tov. Račič. S seboj je prinesel devet kompletnih šahov in šest šahovskih de«k, ki so jih tudi uporabili. Tako je lahko šahiralo 19 pionirjev. Igra se je pričela Tovarišica Ridlova te pazila na pravilen potek. Minila je ena ura. a naši igralci še niso nehali. Kmalu enega, drugega in šlo je nekaj časa kar tako naprej. Naenkrat se ie to ustavilo Premagal ga je eden. drugi in tudi deseti. To ie bila prva simultanka, Priprave za okrajno pionirsko šahovsko lekmovan e Pod vodstvom okrajne zveze okraja Razdeljeni bomo v sku-prijateljev mladine bodo šahi-1 pine po šest. Po dva najboljša ker sti-pionirji tekmovali in izbrali iz vsake skupine se bosta uvr-najboljše šahiste v okraju. stila v finale. Finalisti, katerih Da bo okrajno tekmovanje, bo deset, se bodo pomerili med ki bo 25. aprila ob pol 10. uri ! seboj in določili okrajnega na Vidmu v osnovni šoli, laže j prvaka. Vsi pionirji imajo mož-izvedljivo in bolj kvalitetno, {nost doseči ta naslov. Prejel se vršijo po odredih odredna ga bo le en starejši pionir, star tekmovanja. Najboljši odredni. nad 10 let, in en mlajši pionir, šahisti pa bodo nato merili j star manj kot 10 let. svoje moči na sektorskih tek- j Najboljše mlade šahiste ča-movanjih, ki jih bo osem, in j kajo presenečenja. Prvi trije sicer: v Tržišču, Sevnici, Seno-! obeh skupin bodo prejeli di- nagrade. je tov Račič premagal j vem, Krškem. Leskovcu, Bre- plome /47*n cfnon m 51rx 4 n n« J n* Bizeljskem in v Pod- in praktične Pa ne le to! Svoje moči bodo meril; v mesecu maju na re-! publiškem tekmovanju, na ka-Iz I terega bo šlo iz našega okraja po pet najboljših šah isto v. Mestni odbor RK Krško. e— žicah, bočju. Sektorska tekmovanja bodo zaključena do 14. aprila, sektorjev bo določenih od 2 do v kateri so naši šahisti poka- 7 najboljših šahistov. ki bodo i Pionirji! Lepo priložnost zali svo'o znanje, saj so dobili potem igrali na Vidmu na : imate Pomerite se med seboj! detet točk. I okrajnem prvenstvu. I Spoznal, boste, kdo je boljši in Tovariš Račič jim je obljubil. I Na okrajno prvenstvo bo pri- j kdo najboljši. Pri tem pa ne da jih bo v bodoče še obiskal, šlo 30 mlajših in 30 starejših j pozabite na šolo kajti tu ne A M najboljših šahistov iz celega' sme trpeti šolski uspeh 4=4 bro pogledati, kam je pravzaprav kolesar izginil. Izstopiva oba ter pregledujeva koruznico in najdeva kolesarja, kako moli noge v zrak in se skuša rešiti izpod kolesa. Razumljivo, da sva mu pomagala, spravila kolo na avto in njega v kabino ter se tako odpeljali proti njegovemu domu. Padec kolesarja ni iztreznil. Ko smo prišli do njegovega doma, je izstopil, a tudi jaz sem izstopil, ker sem tega tovariša dobro poznal, zato sem bil radoveden, kako se bo pri ženi opravičil. Pred hišo sva se poslovila, on je odšel domov, jaz sem se pa spravil na mesto, kjer sem lahko zakonsko idilo opazoval. Žena je bila seveda že v postelji. Brž ko je vstopil kolesar v sobo, je pokleknil na tla in se skesano obtožil: »Ljuba moja ženka, oprosti mi, prosim. da sem taka baraba, ti si pa moja zlata dušica. Vem, da sem grešil, zato nisem vreden, da spim v zakonski postelji, za kazen pa bom spal danes tu-kajle na preprogi.« Kako se je vse to končalo, ne vem, ker sem bil tako globoko ginjen nad to j zakonsko idilo, da sem s solzami v očeh odšel proti domu. V zadnjem času vladajo v Dolgo skupaj nisva ga že pila, suho grlo si gasila. Vse s teboj lepo je v redu, toda nekaj sili mi v butico: dolgo že pogrešam tvojo Kunigundo, ženko mlado, ki ima jo vse prav rado. Te morda že je zapustila in se k drugemu je preselila? Morda si pozabil nanjo, ko po svetu se potikaš. Ali v Savo je skočila, žalostno si smrt storila? Pepče, to je nekam že sumljivo s tvojo drago milostljivo. Če umrla je naravne smrti, sprejmi moje vse čestitke, vince naj ti krajša ure bridke. Če pa ne — potem sožalje ti pošiljam tam in dalje koš pozdravov tvoj tovariš iz mladih dni. P. D. ZAHVALA Podpisani Ivan Medvešek iz Kališovca, p. Senovo se javno zahvaljujem Podružnici DOZ v Krškem za točno izplačilo zavarovalnine za mojim sinom, ki se je smrtno ponesrečil kot rudar v Boru. Kališovec, 23 3. 1954 Medvešek Janez 1. r. Razpis Upravni odbor Trgovskega podjetja »Potrošnja« Krško razpisuje mesto računovodje Pogoji: predpisana šolska in strokovna izobrazba z opravljenimi izpiti. Plača po tarifnem pravilniku Pismene ponudbe poslat1 na Upravo Trgovskega podjetja »Potrošnja«, Krško, Dalmatinova 1. Dobriča Čosič: DALEČ JE SONCE... Zavili so v vas in odšli po kale so puške in se naglo zlile i ogenj na okno, od koder ga je poti proti štabu korpusa Poj v vrvež streljanja j tolkel mitraljez. to,ar«i»^«Swa)govorjenje, »Naskok!« je zavpil Vuk in' »Prva brigada naskok.« je nri Stražarji so jih ] stekel. . j kričal močan, debel glas iz hi- pri vsaki lesi zaustavljali Vuk i Četniški vodiči so polegli, ! še »Tu Baloševič! komunisti, je odgovarjal geslo m se pred- , vod pa je stekel, stežka, spo- ! poplačal vam bom!« s.avija: za komandanta žičke drsavajoče in planil za Vukom! -t „tu— —«— «- »Lahko, major, lahko-o!« mu je odgovoril Djurdje. »Kri vam bom izpil!« je grozil tisti, toda njegov glas se je • -- -- ------ i** ¥ UAU1I1 brigade. Neka radovednejša in ter tolkel s torbicami in žven-bolj razpoložena patrulja se je j ketal z orožjem poskusila zaplesti v pogovor: j Po vasi je nastalo loputanje »Ah sie žička? Kje ste bili vrat, klicanje in klet doslej ercovi? Samo vas še ča- ških komandantov in koman-kamo.« j dirjev. Luč je ugasnila v vseh »Ti bom že pokazal ercove! j hišah, razen v tisti, kjer je bil Ali tako opravljaš službo, čve-! nameščen štab Partizani so kač? Iz katere enote si?« mu j naglo zdirjali proti štabu, ki je zaklical Vuk. j ga je Vuk velel obkoliti Štab- >Prvi bataljon levačke! Iščem : ska straža je vžgala iz mitra-pobratima Dronja,« je negoto-; Ijeza. Ob lomljenju plotov in vo. pijano odgovoril četnik. »Ej, les so na partizane iz ulic za-pobratim! Tu viada Buzda! Kje j pele puške. Partizani so naglo si vrage?" ! obkolili hišo in z ognjem ob- Partizansk- patrulja je sla; suli okna in vrata V hiši je to naS]o mimo patrulje.; ugasnila luč. Četniki so planili »hudiči pa ste ni kaj reči!« : k vratom. Partizanski rafali so je oejal Vlada Buzda. i jih nekaj podrli, drugim pa se je zaklical v uk. k; se j »Tamle kjer je svetlo, je je posrečilo prebiti Iz hiše so j šil. da se je štab orebii. slab,« je Vuku pošennil vodič, začeli četniki streliati z več rietnin ™ ... , .. p. j. Hho po,ed.l dalj,, po mitralM Hlia je bii, »bkoUe- d, bi rabili 'btokaVhiitto' “.to .a prsti prirasli FlT1 1 komto brzostrelke. Drhtel je. vpitja in klicanja. Morda jo i partizane naj Sdržrio in iito Sklom1 se je kakor za skok in bodo ubili,’ je Vuku šinilo skozi grozil Partizan? so imel’' ? plani’ po ulici. Na drugi strani glavo. Rafali so žvižgaje ote-' |ube toda tohto se ni Svšoi JC vreskni] rafal- zast°- Pali okrog njega. Nameril.< je dvigniti, 'četniki so besno pri- ro vasi je nasiaio loputanje z-u usti, tuaa njegov vrat, klicanje in kletve četni- izgubljal v streljanju «i..u i j « -- »TukajVuk! TukajVuk! « je klical on v želji, da bi ga slišala Branka, prsi pa so mu gorele v ognju »Živel kraij Peter! Smrt komunistom!« je nenehoma grozil četnik z močnim glasom »Predaj se izdajalec! Živega te bom spekel!- mu je vračal Vuk, toda šepetaj e. Na partizane so vžgati izza hrbta. »Vsak drugi naj tolče nazaj!« je zaklical Vuk. k; se je ustra- tislfali, se jim bližali in metali bombe. Več kakor pol ure je trajala ogorčena bitka voda z brigado, ki je naskakovala in se poskušala prebiti do hiše. Ostali četnik1 iz vasi so se umikali k tem ki jih ie preganjala Pavletova skupina. Tisti, ki so1 obkoljevali Vuka so se kmalu znašli med dvema ognje-m» in začeli drug za drugim bežati. Ko se je bitka z razbitimi četnik; oddaljila od štaba, je Vuk vzkliknil: »Četniki! Za vas ni več rešitve! Vaša vojska je razbita! Predajte se, zažgal bom hišo!« Iz hiše so mu odgovorili s psovkami in še srditejšim ognjem Ni mogel več čakati: ; zapovedal je naskok, stekel k ! hiši in vrgel bombo; odbila se je od križa na oknu, eksplodi-. ra!a pred njim in ga oglušila z detonacijo. Za njo je eksplodirajo še nekaj bomb. nekaj v hiši. kamor so bile vržene, ne-i kai pa zunaj, ker so se odbile 1 od okna. V hiši so se razlegli j j stoki. Vuk m partizani so ne- j 1 hali _ streljati in prisluhnili, četniki so vrgli nekaj bomb \ skozi okno. Streljanje se je za I hip umirilo Neka žena je vsa i iz sebe vtisnila. 1 »Branka!« je obupano vzkliknil Vuk. ; Mitraljez je znova z are gl j al iz hiše Vuk je skočil, stekel k zidu omahujoče postal in vrgel : bombo skozi okno. Mitraljezec je umolknil. Partizani so se začeli med seboj klicati. Na koncu vasi je bilo slišati slabo in redko streljanje Bitka se je končavala »Gremo noter?« je Djurdje zaklical Vuku. ki je stal naslonjen na zid onemogel in brez moči »Vuk kaj ti je?« »Prvi bom jaz vstonil...« Vuk je preskočil mrtve četnike na stopnicah in odšel k vratom. Odrinil je razbita vrata in, ne da bi se pazil, s prižgano žepno svetilko svetil v hišo »Živel kralj!« je nekdo s slabotnim glasom zaklical m sprožil revolver Vuk je obstal in naravnal svetilko v smeri glasu in strela. Ogromen človek v oficirski bluz; brez epolet, z dolgimi lasmi in močno črno brado, ki se je bil sam ustrelil, se je zgrudil ob zidu in izpustil revolver »Vdajte se!« je vzkliknil Djurdje. ki je stal na vratih. »Vsi so mrtvi.« je reke1 kakor sam zase Vuk, stopil po sobi in s svetilko svetil predse. Med razbitimi stvarmi orožjem in trupli ie na zid prislonjena. kakor zamišljena sedela žena. Krvava proga ji je tekla iz čela. se spuščala med obrvmi, šla mimo nosa in malo odprtih ustnic in se skrivala v nedrje.. Ustrelili so jo v čelo. Vuk se je zamajal, strese! in naredil korak bliže ter se komaj obdržal j na nogah j »Branka. « je zašepetal in obstal nepremično in nemo. Djurdje je stal za njim in neprestano gledal v lepi beli obraz z rdečo progo v sredini. Vedel je. da je to Vukova žena. Oba sta togo molčala V luči svetilke, ki je drhtela v Vukovi roki, so se svetlikali črni lasje pod belo ruto in se bleščala na obrazu proga krvi. ki se je spuščala na košček belega grla ... i »Ubili so jo. hudiči!« je zašepetaj Djurdje. Vuk je stal doigo in nepremično. Oči in obraza mu v senci ni bilo videti. Roka. ki je držala svetilko, je boli in bolj drgetala Pripogn'1 se je in s trepetajočo kretnjo poravnal čopek las ki je kuka! izpod rute. Ob njegovem dotiku se ji je glava ma’.o nagnila kakor bi skrivala oči. Zdrznil se je ob hladnem dotiku njenega dela. Nekaj suhega se mu je kakor prgišče sen a dvigalo no grlu to obstalo v jabolku 7>aka le imel čedalje manj. hitrem, v krajših in krajših p-ededkih je dihal in gorel v vročici. Za njima se je izza prevrnjene mize dvignil visok gologlav človek v angleški uniformi. D-urdje se je naglo obrnil in zaklical: »Roke gor!« (Nadaljevanje sledi)