Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
deželne vlade za Slovenijo.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
341.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
o ustanovitvi policijskega komisariata v Maribora.
§ 1.
V Mariboru se je ustanovil državni policijski komisariat.
§ 2.
Na podstavi zadnjega odstavka § 39. občinskega statuta za mesto Maribor (deželni zakon z dne 23. decembra 1871., dež. zak. št.2 ex 1872.) so na ozemlju mestne občine mariborske nastopni posli krajne policije, po določilih navedenega paragrafa spadajoči v domače področje mariborske občine, odkazani državnemu policijskemu komisariatu v Mariboru:
1.	) skrb za varnost osebe in lastnine;
2.	) skrb za varnost in n^oviranost prometa po cestah v stvareh, navedenih pod točko 1.) ;
3.	) poselska in delavska policija in izvrševanje poselskega reda;
4.	) «ravstvena policija.
§ 3.
Prispevke mariborske občine k stroškom, ki nastanejo državni upravi, izvršujoči v § 2. navedena opravila krajne policije, določi poverje-ništv® *a notranje zadeve.
§ 4.
Področje policijskega komisariata obseza na ozemlju mestne občine mariborske in sosednjih občin Karčovine, Lajtersberga, Pobreža, Tezna, Studencev in Radvine nastopne posle:
1.	) policijo o društvih in shodih;
2.	) tiskovno policijo;
8.) zglaševanje in opravila, ki se tičejo potnih listov in tujcev;
4.	) gledališko policijo in podeljevanje dovolil za javne uprizoritve in veselice;
5.	) izvrševanje orožne in municijske policije, nadalje varnostno-policijskih predpisov o raz-nesilih;
Ä.) razsojanje na odgon in odpravo v zmislu zakona z dpe 27. julija 1871., drž. zak. št. 88, in postavljanje pod policijsko nadzorstvo;
7.	) policijsko kazensko pravico po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96, glede onih kaznivih dejanj, ki se tičejo področja policijskega komisariata;
8.	) policijske uradne posle po določilih kazenskega pravdnega reda glede onih sodno kaznivih dejanj, ki se nanašajo na področje policijskega komisariata.
Na ozemlju mestne občine mariborske obseza področje mariborskega policijskega komisariata poleg tega nastopne posle:
• ) vzdrževanje javne varnosti, reda in miru;
10.	) skrb za varnost osebe in lastnine;
11.	) skrb za varnost in neoviranost prometa po cestah v ozirih, navedenih v 10. točki, nadalje policijske stvari pri železniškem obratu;
12.	) nadzorovanje gostilen in kavaren, javnih shodišč in veselišč, dalje nadzorovanje iger na
javnih krajih in izvrševanje predpisov o policijski uri;
13.	) nravnostno policijo in policijsko kazensko pravico po § 5. zakona z dne 24. maja 1885., drž. zak. št. 89;
14.	) poselsko in delavsko policijo;
15.	) izvrševanje predpisov o javnem vozniškem obrtu.
§ 5.
Policijski komisariat v Mariboru je neposredno podrejen deželni vladi za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, ki mu iz staleža ljubljanskega policijskega ravnateljstva dodeli potrebno število konceptnih in pisarniških uradnikov, policijskih agentov in slug in pa zadosten oddelek uniformirane varnostne straže.
§ 6.
Ta naredba dobi moč z dnem 15. februarja 1919.
V	Ljubljani, dne 3. februarja 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Prelat Kalan s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
342.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
glede odobrene izvolitve načelnika in njegovega namestnika v okrajnem zastopa ljutomerskem.
Na podstavi § 39. zakona za Štajersko z dne 14. junija 1866., dež. zak. št. 39, se je v zmislu naredbe z dne 24. januarja 1919., št. 308 (Uradni list XLIII), odobrila izvolitev Joška Rajha za načelnika zastopa ljutomerskega in Viktorja Kukovca za njegovega namestnika.
V	Ljubljani, dne 3. februarja 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Prelat Kalan s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
343.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpušča občinski odbor v Žitari ▼asi.
Za gerenta je imenovan Simon Skr ut el, p. d. Skrutel na Bregu, pošta Miklavec. Kot svetovalci so gerentu prideljeni: Jožef Urban, p. d. Dulah, Tomaž T o p a r in Valentin We i h s, župnik v Žitari vasi.
V	Ljubljani, dne 31.januarja 1919.
Dr. Brejc s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebjn.
Na podstavi naredbe Narodne vlade z dne
16.	decembra 1918., št.202 (Uradni list XXV), so se odslovili: okrajni sodnik dr. Rudolf Kristl, pisarniški višji ohcial Ivan vitez Villefort in
pisarniški ohcial Edvard Volavšek — vsi trije v Brežicah; okrajni sodnik in sodni predstojnik dr. Ivan Trtnik in codnik Ernst M e r a 1 a — oba v Šoštanju; kanclist Karel Kotschnigg v Rogatcu; okrajni sodnik in sodni predstojnik Rudolf R ö g e r, sodnika dr. Karel K u r n i g, in dr. Maks Scheffenegger, pisarniški ofi-cial Jakob Peterschinegg in pisarniški ofi-ciant Ivan Bratschitsch — vseh pet v Konjicah ; deželnosodni svetnik z naslovom in značajem višjega deželnosodnega svetnika Hubert Wagner, sodnik dr. Friderik K r a 11 e r in pisarniški oficial Fran Ferenčak — vsi trije v Laškem trgu ; sodnik dr. Ferdinand B 1 a s c h k e v Pliberku; prvi državni pravdnik Albert vitez L u s c h a n, državni pravdnik Ernst S t ö c k 1 in državnega pravdnika namestnik Anton Ohm-Januschowsky vitez Wischehrad — vsi trije v Ljubljani.	Dr. Ravnih» r.
Imenovani so: finančni tajnik dr. Rudolf Marn za svetnika in uradnega predstojnika oddelku za trgovino in industrijo v VILčinovnem razredu, komercialni pristav Marko Težak z dosedanjim naslovom v IX. činovnem razredu, deželni zadružni pristav Ivan Lazar za komercialnega pristava v IX. činovnem razredu, deželni pisarniški višji oficial Ivan Sotelšek z dosedanjim naslovom v IX. činovnem razredu, stenografinja Albina Zorec za oficiantko.
Dr. Triller s. r.
Nadomestni učitelj na I. državni gimnaziji v Ljubljani Fran B r a d a č je imenovan za pravega učitelja.
Kanclist Anton Gregorič je imenovan za oficiala pri poverjeništvu za uk in bogočastje.
Policijski kanclist Nikola Obradovič r Ljubljani se je prevzel v službo pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. Dr< Verstovšek s r.
Razglas.
Evidenčni uradi za nezaposlence pri okrajnih glavarstvih morajo svoje izkaze (imenike neza-poslencev s potrebnimi rubrikami) odslej tedensko direktno pošiljati državni posredovalnici za delo, osrednji urad ▼ Ljubljani.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani,
dne 3. februarja 1919.
Kristan s. r.
0dda]a smodnika v območju deželne vlade za Slovenijo.
Smodniščnica v Kamniku bo kakor pred vojsko izdelovala vse vrste smodnika. Za oddajo in razprodajo smodnika ostanejo do preklica v veljavi vsi dosedanji predpisi in vse dosedanje koncesije, kolikor nimajo okrajna glavarstva zoper posamezne prodajalce upravičenih pomislekov, ki naj jih javijo deželni vladi v Ljubljani.
Smodnik se dobiva v smodniščnici na Ljubljanskem polju. Izdaja se le ob ponedeljkih in četrtkih. Nakazila daje začasno inž. Ruch v saperskem skladišču, kam^r naj prodajalci Ppš>-Ijajo svoje prevzemne knjižice in naznanjajo svoje zahteve. Smodnik se oddaja le proti gotovemu plačilu v naprej. Prodaja se po predpisanih cenah, ki jih mora imeti prodajalec nabite v pro-
dajalnici. Kdor bi prekoračil cene, temu se odvzame koncesija. Večje množine smodnika (nad 400 kg) se pošiljajo na državne stroške do zadnje postaje; manjše množine se ne bodo razpošiljale.
Za sedaj veljavne cene v kronah:
	Cene za		kilogram	
Vrsta smodnika	do	nad	za pod-	na
	500 I giSOO ke		jemalce	dr hno
Razstrelilni smodnik vrsta B 		5-40	5-20	5'65	5'90
Minski smodnik .	.	.	2-70	2'50	—	3 —
j Smodnik za puške (mu-				
sketni)		6-20		6'50	6'80
Navadni lovski smodnik	7 80		8'30	8'80
Prvovrstni smodnik št. 1 in št. 2 za lovce in za				
strclišde		8'-	-	8'50	9 —
				
	Cene	za smodnik v kartonu		
		-v					- - - .
Prvovrstni smodnik št. 1 in št. 2 za lovce in za strelišče v kartonih :				
Po 1 kg	 po ‘j kg 		8-50	8 30	9	9'50
	4'40	4-30	4'70	5' —
po 250 g .	.	.	.	.	2 80	—	2'50	2'70
Po 100 g		I1-		1 10	1-20
Zaradi pregleda naj okrajna glavarstva iz-poroče deželni vladi v Ljubljani imena vseh prodajalcev smodnika v svojem območju.
Prehodnogospodarski urad v Ljubljani, dne 31. januarja 1919.
Inž. Remec s. r.
Darila za oslepele vojake.
Ker je oddelek za socialno skrbstvo prevzel vse agende glede oslepelih vojakov, naj se darila za oslepele vojake, ki so se prvotno oddajala deželnemu odboru in naposled komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, odslej pošiljajo na naslov deželne vlade za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo.
Kmetijski tečaj za invalide na kmetijski šoli v Št. Jnrju ob južni železnici.
V sedanji kmetijski tečaj se sprejme na željo oddelka za socialno skrbstvo deželne vlade za Slovenijo še osem invalidov iz Štajerske. Ta tečaj ima pomen zlasti za tiste, ki hočejo prevzeti kmetije, pa imajo o kmetijstvu že z doma iz-vestne( pojme. Stroške zanje plača komisija za preskrbo vračujočih se vojnikov. Prijaviti se je treba najpozneje do dne 2 0. t. m. pri podpisanem ravnateljstvu. Pismenim prijavam naj prosilci prilože nastopne izkaze: o invalidnosti kot bivši vojaki in o sedanjem zdravstvenem stanju, o premoženskih in družinskih razmerah, o domovinski pristojnosti, o poklicu pred vojno in o splošni izobrazbi.
Župni in občinski uradi, dalje podružnice Slovenske kmetijske družbe naj primerne invalide opozore na ta tečaj.
Ravnateljstvo kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici, dne 3. februarja 1919.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni dne 1. februarja 1919.
(Po poslanih poročilih.)
A. Obstoječe bolezni;
Slinovka in parkljevka.
Slovenjegraški okraj: občina Vuhred (3 dv.).
Konjske garje.
Brežiški okraj: občine Artiče (6 dvorcev), Bojsno (1 dvorec), Merčna sela (2 dvorca), Pil-štajn (t dvorec), Videm (1 dvorec). — Celjski okraj: občine celjska okolica (3 dvorci), Gomil-sko (1 dvorep), Gotovlje (3 dvorci), Griže (4 dvorci), Kalobje (1 dvorec), Petrovče (3 dvorci), Sv. Juri ob južni železnici, okolica (3 dvorci), Sv. Juri ob južni železnici, trg (2 dvorca), Sveti Pave! pri Preboldu (2 dvorca), Velika Pirešica (1 dvorec), Žalec, trg (1 dvorec). — Črnomaljski okraj: občine Butoraj (1 dvorec), Dragatuš (1 dvorec), Griblje (1 dvorec), Suhor (1 dvorec). — Kamniški okraj: občine Dob (1 dvorec), Krtina (1 dvorec), Nevlje (1 dvorec), Mengeš (1
rec), Šmarca (1 dvorec). — Kočevski okraj: ob-I čine Koče (1 dvorec), Koprivnik (1 dvorec), Po-I lom (1 dvorec), Ribnica (5 dvorcev), Nemška Loka (1 dvorec), Struge (1 dvorec). — Konjiški okraj: občina Vitanje (1 dvorec). — Kranjski; okraj: občine Mavčiče (1 dvorec), Preddvor (2 dvorca), Smlednik (4 dvorci), Stara Loka (1 dvo-1 rec), Šenčur (1 dvorec), Velesovo (5 dvorcev),1 Železniki (1 dvorec). — Krški okraj: občine Cerklje (2 dvorca), Krško (1 dvorec), Sv. Križ (2 dvorca). — Litijski okraj: občine Krka (1 j dvorec), Trebeljevo (2 dvorca), Veliki Gaber (1! j dvorec). — Okraj ljubljanske okolice: občine Čr-! i miče (7 dvorcev), Dobrunje (1 dvorec), Moste (3 dvorci), Preserje (2 dvorca), Slivnica (1 dvo-j rec), Studenec-Ig (1 dvorec), Tomišelj (1 dvo-i rec), Vrbljenjc (1 dvorec), Vrhnika (1 dvorec), Zgornja Šiška (1 dvorec). — Ljutomerski okraj: občine Mala Nedelja (1 dvorec). Stara cesta (1 dvorec), Terbegovci .(1 dvorec). — Mariborski okraj: občine Brezje(l dvorec), Ciglence(l dvorec), Karčevina (i dvorec), Ploderšnica (1 dvorec). — Novomeški okraj: občine Mirna (1 dvorec), Mirna peč (1 dvorec), Št. Peter (1 dvorec), Smuka (1 dvorec), Šmihel - Stopiče (1 dvorec), Toplice (2 dvorca), Žužemberk (2 dvorca). — Ptujski okraj: občine Bišečki vrh (1 dvorec), Donačka gora (1 dvorec), Destinci (1 dvorec), Gruškovje (1 dvorec), Hajdin (2 dvorca), Jastrebe! (I dvorec), Kostrivnica (1 dvorec), Kar-čovina (2 dvorca), Majšperk (1 dvorec), Mestni vrh (3 dvorci), Pacinje (1 dvorec), Pobrežje (1 dvorec), Ragoznica (1 dvorec), Rogatec (2 dvorca), Sedlašek (1 dvorec), Sv. Barbara v Halozah (1 dvorec), Sv. Janez na Dravskem polju (1 dvorec), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (1 dvorec), Markovci (1 dvorec), Veliki Okič (2 dvorca), Vurperk (2 dvorca), Zabovci (1 dvorec). — Radovljiški okraj: občine Kranjska gora (1 dvorec), Ovsišče (1 dvorec), Srednja vas (1 dvorec).
—	Slovenjegraški okraj: občina Slovenjgradec (1 dvorec). — Velikovški okraj: občine Črno (3 dvorci), Važenberg (1 dvorec), Velikovec (17 dvorcev), Vobre (1 dvorec). — Celjsko mesto (1 dvorec). — Ljubljansko mesto (1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežiški okraj: občina Globoko (2 dvorca).
—	Celjski okraj: občini celjska okolica (4 dvorci), Sv. Peter ob Savinji (1 dvorec). — Mariborski okraj: občina Radvina (l dvorec). — Novomeški okraj: občina Žužemberk (2 dvorca).
Svinjska rdečica.
Ptujski okraj: občine Karčovina (1 dvorec), Pobrežje (l dvorec), Slovenja vas (1 dvorec), Sv. Lovrenc na Dravskem polju (3 dvorci), Trnovska vas (1 dvorec).
B. Ugasla bolezen:
Svinjska kuga.
Ptujski okraj: občina Ormož (1 dvorec).
Deželna vlada za Slovenijo.
Veterinarski odsek oddelka za kmetijstvo.
Za poverjenika: Paulin s. r.
Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 1L5 (Uradni list št. 12), in do-služeni podčastniki (zakon z dne 19. aprila 1872., drž. zak. št. 60).
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 23. januarja 1919.
257 3—3
T I 8/19—2.
Uvedba postopanja, da se za mrtvega proglasi Martin Polanc.
Martin Polanc, rojen leta 1888. v Tevčah pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom, posestnik v Št. Petru št. 55 pri Št. Rupertu rad Laškim trgom, se je septembra leta 1914. kot pešec 2. stotnije 26. domobranskega pehotnega polka udeležil bojev pri Grodku; od tega časa ga pogrešajo. Po navedbi bojnega tovariša je padel, zadet v glavo, dne 9. septembra 1914. pri Grodku.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. o. d. z., še uvaja po prošnji njegove žene Marije Polančeve, posestnice v Št. Petru št. 55 pri Št. Rupertu nad Laškim trgom, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem.
Pogrešani Martin Polanc se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 31. avgustu 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 14. januarja 1919.
T V 2/i9—2.	285 3—2
Amortizacija.
Po pfošhji Gizele Kossärjeve, ključaničarjeve soproge v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, št. 300, z vlogo 3Ö53 K 16 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V., dne 21. januarja 1919.
Firm. 10/19, zadr. IT 84/20.	314
Sklep.
Vpisalo se je v register za zadružne firme pri firmi
Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Paki,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, da je izstopil iz načelništva Valentin Weber, nadučitelj v Šmartnem na Paki, in da je vstopil kot član načelništva Ignacij Mikuš, trgovec v Šmartnem na Paki.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 28. januarja 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
Št. 74/19.	266 3—3
Natečaj služb upraviteljev državnega pravdništva.
Na okrajnih sodiščih v Djutomeru, Maren-bergu, Ormožu, Ptuju in Sv. Lenartu bodo imenovani opravitelji državnega pravdništva. Re-muneracija znaša za Ljutomer 250 K, za Maren-berg 80 K, za Ormož 300 K, za Ptuj 600 K in za Sv. Lenart 340 K na leto, vrhu tega zakonite dra-ginjske doklade. Prosilci morajo biti nravno in politično neoniadeževani, državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in morajo stalno bivati na sedežu ali v bližini okrajnega sodišča.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože pri državnem pravdništvu v Mariboru do dne '
2 8. februarja 1919.
Prednost za to službo imajo, ako so sicer
dvorec), Prevoje (2 dvorca), Suhadple (1 dvo-i sposobni zanjo, vojni invalidi v zmislu naredbe
Cg I 31/19—2.	298
Oklic.
V plavni stvari Alojzija Laknerja, posestnika in trgovca v Planini, po drju. E. Kalanu, odvetniku v Celju, zojler Antona Lacknerja, mornarja v Pulju, in druge je imenovanemu tožencu vročiti tožbo zaradi izpolnitve kupne pogodbe.
Na podstavi te tožbe se je določil prvi narok na dan 12. f e b r u a r j a 19 1 9.
ob pol devetih dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker se Antonu Lacknerju sedaj tožba ne more dostaviti, se mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic gospod Fran Lackner, izvršilni organ in posestnik v Ormožu. Ta skrbnik bo zastopal Amona Lacknerja v oznameno-vani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Anton Lackncr ali sam ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 29. januarja 1919.
Vr VIII 131/19.	320
Izsleditev.
Avgust Košič, sin Blaža Košiča in Karoline Košičeve, rojen dne 10. avgusta 1896. v Zavodni pri Celju, pristojen v celjsko okolico, stanujoč v Zavodni, osumljen zločina tatvine, se mora izslediti.
Oblast, ki ga izsledi, naj ga izroči temu sodišču.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII.,
dne 30. januarja 1919.
Vr Vlil 948/18—4.	313
Tii? sulica.
Franc G m e j n e r, rojen dne 24. Sktobra 1894. v Velikem dolu, pristojen v Rajhenburg, .rudar iz Lokve pri Rajhenburgu, velik in močan, po-dolgastega obraza, kostanjevih las, sivih oči in rjavih brkov, obdolžen zločina kraje, je utekel iz tukajšnjih zaporov.
Oblast, ki ga izsledi, naj ga izroči temu sodišču.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII.,
dne 2. februarja 1919.
V r Vlil 932/18.	312
Tix?alica.
Otod Skale, rojen dne 16. avgusta 1897. v Celju, pristojen v celjsko okolico, katoliški, oženjen, mesarski pomočnik, močne rasti, rjavih las, sivih oči, majhnih brkov, ranjen v desno in v levo roko in v lečo nogo nad kolenom, je obdolžen zločina kraje.
Oblast, ki ga izsledi, naj ga izroči temu sodišču.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII./' dne 2. februarja 1919.
Vr VIII 822/18—4.	319
TI r» ja lic a.
Anton Jelen, rojen dne 12. januarja 1886. v Polzeli, pristojen v Veliko Pirešico na Štajerskem, posestnikov sin, velik, močan, kostanjevih las, rjavih oči, majhnih brkov, osumljen zločine kraje, je utekel iz tukajšnjih zaporov.
Oblast, ki ga izsledi, naj ga izroči temu sodišču.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII., dne 3. februarja 1919.
Firm. 10/19, Reg. B I 1/32.	295
Dodatek k že vpisani firmi.
V trgovskem registru B se je pri firmi
K. k. priv. Steiermärkische Eskompte-Bank, Filiale Marburg,
s sedežem v Mariboru, podružnica glavnega zavoda z enakim imenom v Gradcu, vpisal nastopni dodatek:
Vpisal se je novoimenovani ravnatelj Sigmund F b e y e r s pravico sopodpisa v imenu fitrhe.
Datum vpisa: dne 29.januarja 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 29. januarja 1919.
T 7/19—2.	308
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Verderber.
Janez Verderber, kočaričin sin v Gorenjem ^žtapju št. 9, rojen dne 2. julija 1886., je leta . z domobranskim pehotnim polkom št. 27 od-ni* na vojsko in od tedaj ni nobenega glasu več
° njem.
I Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita 19iane^a smrt^ v zmishi zakona z dne 31. marca *8., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji nje-s^vega brata Franca Verderberja postopanje, da Pogrešanec proglasi za mrtvega, kj Sakdo se pozivlje, naj '.zporoči sodišču, kar ^edel o pogrešanem
p0j anez Verderber se pozivlje, naj se zglasi pri
znaniSancrri. sot)'®^u aF niu da kako drugače na 'e> da še živi.
Po 15. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Kovem mestu, oddelek I., dne 31. januarja 1919.
T 22/18—3.	309
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Miha Žugelj.
Miha Žugelj, rojen dne 23. oktobra 1860., posestnik na Otoku št. 22 pri Metliki, je leta 1888. odšel v Ameriko; od leta 1889. ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak., se uvaja po prošnji njegove hčere Ane Šimčeve, rojene Žugljeve, posestnikove žene v Črnomlju, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu.
Miha Žugelj se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 31. januarja 1919.
T 9/18—6.	305 3—1
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Marn.
Franc Marn, posestnik v Vinicah št. 19 pri Sodražici, rojen dne 6. avgusta 1890., rezervist ljubljanskega pehotnega polka št. 17, je odšel ob mobilizaciji 1914. na rusko bojišče in je bil verjetno v noči od dne 28. na dan 29. oktobra 1914. v boju ubit. Od takrat ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zlkona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Ivane Marnove, rojene Levstkove, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se z njim sklenjeni zakon izreče za razvezanega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Josipu Smodeju, notarju v Ribnici, ki se obenem postavlja za skrbnika in za zagovornika zakonske vezi, kar bi vedel o pogrešancu.
Franc Marn se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 10. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega, oziroma o razvezi zakona. m
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 1. februarja 1919.
CII 39/19—1, CII 40/19—1.	'	301
Oklic.
Zoper Ivana Jakša, veleposestnika v Loki pri Zidanem mostu, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Celju dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju, tožbo zaradi 102 K 20 v in 160 K 85 v.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno sporno razpravo na dan
19. februarja 1919.
ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 6.
V obrambo pravic Ivana Jakša se postavlja za skrbnika dr. I. Stanovnik, odvetniški kandidat v Celju. Ta skrbnik bo zastopal Ivana Jakša v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se toženec ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek II., dne 30. januarja 1919.
C 5/19—1.	303
Oklic.
Zoper Ano Petričevo iz Begunj št. 51, katere bivališče je rteznano, je podal pri podpisanem sodišču Janez Petrič v Begunjah tožbo zaradi 300 K.
Na podstavi tožbe je določena sporna razprava na dan
14. februarja 1919.
ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 1.
V obrambo pravic imenovane toženke se postavlja za skrbnika gospod Lovrenc Premrov v Cerknici. Ta skrbnik bo zastopal toženko v oznamenovani pravni stvari na nje nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II., dne 28. januarja 1919.
C 11/19—1 in C 12/19—1.	296
Oklic.
0	tožbah a) Maksa Lukana v Planini št.l zoper neznano kje v Ameriki odsotnega Jožefa Lukana od ravnotam zaradi priznanja plačila in izbrisa terjatve v znesku 400 K s pripadki, in b) Nika Barjakoviča v Žuničih št. 23 zoper neznano kje v Ameriki odsotnega Petra Barjakoviča, tudi iz Žuničev št. 23, zaradi plačila 400 K s pripadki st določa narok za ustno sporno razpravo na dan
18. februarja 1919.
ob desetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 7.
1	ožencema imenovani skrbnik za čin gospod Gašper Skok v Črnomlju ju bo zastopal v teh pravnih stvareh, dokler se ali sama ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 1. februarja 1919.
A 66/18—1	300
Poklic neznanih dedičev.
Marjeta Leskošek, preužitkarica v Leskovcu št. 26, je dne 25. decembra 1917. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Rudolf Kramer, notarski kandidat v Kozjem.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in svojo dedinsko pravico izkazati. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažem dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade državi.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L,
dne 29. januarja 1919.
P 46/16-11.	306
Razglas.
Skrbstvo, pod katerim je bil Ignacij Rebolj, gostilničar v Kranju, zaradi blaznosti, se je razveljavilo.
Okrdjno sodišče v Kranju, oddelek II.,
dne 2. februarja 1919.
A V 841/18—6.	292 3—2
Poklic neznanih dedičev.
Marija Ott, rojena Podpadec, hišna posestnica in vdova železniškega izprevodnika v Mariboru, Plinarna ulica št. 17, je dne 14. decembra 1918. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru, Tegethoffova cesta.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade državi.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 27. januarja 1919.
C 9/19—4.	307
Oklic.
Zoper Jožefa Sajeta, posestnika na Radoviči št. 5, sedaj v italijanskem ujetništvu, je^ podal Martin Vrviščar, posestnik na Radoviči št. 6, ki ga zastopa notar Ivo Bakovnik v Metliki, pri
podpisanem sodišču tožbo zaradi neobstoja služnosti vožnje in plačila odškodnine 20 K.
Na podstavi tožbe se je določil narok na dan 24. februarja 1919.
ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 22.
Ker je bivališče toženčevo neznano, se mu postavlja v obrambo njegovih pravic za skrbnico žena Bara Saje, rojena Bajuk, na Radoviči št. 5. Ta skrbnica ga bo zastopala v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Jožef Saje ali ne zglasi ali ne imenuje sodišču pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 30. januarja 1919.
A 343/18—1.	302 3—1
Poklic neznanih dedičev.
Umrl je Juri Furman, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Martin Cokl, občinski predstojnik v Lušečki vasi.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in svojo dedinsko pravico izkazati. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade državi.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek I., dne 22. januarja 1919.
St. 5/19.	“	277 3—3
Ra z jj las.
Okrajno sodišče v Trebnjem razglaša: Na predlog Jožefa Zupančiča v Dečji vasi št. 15 se je s sklepom z dne 16. januarja 1919., opr. št. 5/19, uvedla amortizacija terjatve, vknjižene na podstavi dolžnega pisma z dne 27. septembra 1855. pri zemljišču Jožefa Zupančiča v Dečji vasi št. 15, vi. št. 269 k. o. Korit, pod C zapor. št. 1, za Marijo Plaučevo v Koritih v znesku 136 gld. 36V« kr. s pripadki.
Zato se pozivljejo vsi oni, ki imajo zahtevke do te terjatve, naj jih priglase najkesneje do dne 15. februarja 192 0.
pri tem sodišču, ker bi se sicer po brezuspešnem poteku tega roka na vnovičen predlog prosilčev dovolila amortizacija za to terjatev in odredila vknjižba izbrisa zanjo bremeneče zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek I.,
dne 16. januarja 1919.
Nc I 174/19—1.	304 3—1
Razglas.
Okrajno sodišče v Trebnjem razglaša:
Na predlog Ivana Marina v Mirni št. 16 se je e sklepom z dne 30. januarja 1919., Nc I 174/19, dovolila uvedba amortizacije terjatev, vknjižc-nih pri zemljišču istega Ivana Marina vi. št. 198 k. o. mirenske na podstavi spodaj označenih listin:
1.	) Marjete Majcnove na doti iz ženitne pogodbe z dne 30. oktobra 1809. v znesku 290 fl. s pripadki pod C, zap. št. 1;
2.	) Luke Rusa v Ljubljani iz dolžnega pisma z dne 1. oktobra 1820. v znesku ISO fl. s pripadki pod C, zap. št. 2;
3.	) Marjete Majcnove na doti iz ženitne pogodbe z dne 15. februarja 1821. v znesku 533 fl. 27y2 kr. s pripadki in na očetovo dediščino njene hčere Marije Majcnove iz iste listine v znesku 281 fl. 25Vfe kr. s pripadki pod C, zap. št. 3.
Nadalje se je na predlog Avguština Marna v Dulu št. 3 s tusodnim sklepom z dne 30. januarja 1919., Nc I 175/19-1, uvedla amortizacija dote v nedoločenem znesku s pripadki za Marijo Chri-stofovo, bremeneče na zemljišču Avguština Marna v Dulu, vložek št. 343 k.o. lukovške pod C, zap. št. 1, na podstavi ženitne pogodbe z dne 6. februarja 1807.
Na predlog Ignacija Sepica v Hudenjah št. 3 se je s sklepom z dne 30. januarja 1919., Nc I 176/19-1, uvedla amortizacija terjatev, vknjiže-nih pri zemljišču istega Ignacija Sepica, vi. št. 84 k. o. mirenske, na podstavi spodaj označenih listin:
a)	Franceta Kolenca v Podkolu iz dolžnega pisma z dne 12. maja 1848. v znesku 150 fl. s pripadki pod C, žap. št. 3;
b)	Antona Gregoriča v Zgornji Loknici (Ober-laknitz) 'iz dolžnega pisma z dne 6. maja 1862. v znesku 150 fl. s pripadki pod C, zap. št. 4;
c)	Antona Hočevarja v Novem mestu iz dolžnega pisma z dne 10. marca 1863. v znesku 168 fl. s pripadki pod C, zap. št. 5.
Pozivljejo se vsi tisti, ki imajo zahtevke do
teh terjatev, naj jih priglase najkesneje do dne 2 8. februarja 192 0.
pri tem sodišču, ker bi se sicer po brezuspešnem poteku tega roka na vnovičen predlog imenovanih prosilcev dovolila amortizacija za te terjatve in odredila vknjižba izbrisa zanjo bremeneče zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek I., dne 30. januarja 1919.
St. 147/pr.	317
Razpis služb.
Pri mestnem magistratu v Mariboru se namestijo :
1.	) pisarniški uradnik s prejemki XI. činov-nega razreda pri vojaškem oddelku;
2.	) izterjevalec (cksekutor) s prejemki pomožnega uradnika;
3.	) dva pisarniška pomočnika;
4.	) sluga;
5.	) perica v mestnem kopališču z mesečno plačo 100 K, s prostim stanovanjem in kurjavo.
Pri službah pod točkami 1 do 3 se zahteva večletna praksa pri državnem uradu.
Prejemki in napredovanje pri službah, razpisanih pod točkami 1 do 4, so isti kakor pri državnih uradih v zmislu službene pragmatike.
Vojni invalidi imajo prednost pred enako kvalificiranimi prosilci.
Pri oddaji službe za perico se bodo v prvi vrsti vpoštevale v Mariboru stanujoče ubožne vdove po padlih vojakih.
Kolkovane prošnje, opremljene z domovinskim listom, z zdravniškim izpričevalom, odnosno z uradnim potrdilom o invalidnosti in z izpričevali o dosedanjem službovanju, naj se pošljejo najkesnejedodnel 2. februarja t. 1. na naslov: mestni magistrat v Mariboru.
Mestni magistrat v Mariboru, dne 4. februarja 1919.
Dr. Pfeifer s. r.
St. 727.	275 3—3
Razpis.
Pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani je namestiti okrajnega slugo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu in o dosedanjem službovanju, nadalje z zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe, naj se vlože do dne 10. februarja 1919.
Mesečna plača 90 K in sedaj 100 % draginj-ske doklade.
Vojni invalidi imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12.).
Okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 23. januarja 1919.
St. 133.	273 3—3
Razpis.
Razpisuje se ustanova Ignacija Novaka, bivšega nadžupnika v Konjicah, za samske uboge in krepostne hčerke prebivalcev konjiškega trga v znesku dote 300 K za leto 1919.
Prosilke naj naslove svoje prošnje na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani. Priložiti jim morajo krstni list, nadžupnijsko izpričevalo o nravnosti in ubožno izpričevalo, in sicer pred poroko do konca novembra pri konjiški občini.
Ustanova se izplača pri knezoškofijskem ar-hidiakonatu v Konjicah, ki ima prezentacijsko pravico. Dotična nevesta mora, preden dvigne ustanovo, dokazati, da se je cerkveno poročila.
Občinski urad konjiškega trga, dne 25. januarja 1919.
St. 48/P, 24/0, 24/R—1919.	316
Razpis učiteljskih in nadučiteljskih služb
a)	Šolski okraj ptujski.
1.	) Na štirirazrednici pri Sv. Andražu v Leskovcu ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico; prosta soba.
2.	) Na štirirazrednici pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju služba za nadučitelja.
3.	) Na štirirazrednici v Majšpergu, pošta Ptujska gora, služba za učiteljico; prosta soba.
4.	) Na štirirazrednici v Sv. Marjeti pri Ptuju služba za učitelja; prosta soba.
5.	) Na štirirazrednici pri Novi cerkvi, pošta Podlehnik, dve službi za učitelja.
6.	) Na štirirazrednici na Ptujski gori služba za učitelja. ■
7.	) Na dvorazrednici na Stoprcah, pošta Rogatec, služba za nadučitelja.
8.	) Na trirazrednici na Vurbergu služba za učiteljico; prosta soba.
9.	) Na štirirazrednici v Zavrču služba za učitelja.
b)	Šolski okraj ormoški.
10.	) Na štirirazrednici pri Sv. Bolfenku na Kogu pri Središču služba za nadučitelja.
11.	) Na štirirazrednici v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji služba za nadučitelja.
12.	) Na trirazrednici pri Svetinjah, pošta Ivanjkovci, služba za učitelja, oziroma učiteljico.
13.	) Na petrazrednici v Veliki Nedelji služba za nadučitelja.
c)	Šolski okraj rogaški.
14.	) Na trirazrednici v Sv. Florijanu, pošta Rogatec, služba za učiteljico.
15.	) Na trirazrednici v Sv. Juriju pod Rogaško goro, pošta Rogatec, služba za učitelja, oziroma za učiteljico.
16.	) Na trirazrednici pri Sv. Roku na Sotli, pošta Rogatec, služba za nadučitelja in služba za učiteljico.
17.	) Na štirirazrednici v Zatelah služba za učitelja.
Redno opremljene prošnje naj vlože prosilci (prosilke) po predpisani poti pri dotičnem krajnem šolskem svetu do dne
1. marca 1919.
Okrajni šolski svet Ptuj, Ormož in Rogatec, dne 28. januarja 1919.
Dr. Pirkmaler ». r.
St. 648.	288 3—9
Razglsts.
Po naročilu poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo ©skrbništvo državne cinkarne v Celju neposredno oddajalo in razpečavalo svoje izdelke.
Prodajalo bo cinkove pločevine različnih debelosti, čisti cinek in cinkov prah.
Vsi dopisi in vsa naročila, ki jih bo podpisano oskrbništvo reševalo z obratno pošto, naj se pošiljajo temu oskrbništvu.
Naročila se bodo izvrševala točno in solidno po stalnih cenah proti predplačilu.
Zaboji se bodo zaračunjali po dobavni ceni.
Plavžarsko oskrbništvo v Celju, dne 25. januarja 1919.
Tedenska izkaza o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske.
(Od dne 19. do dne 25. januarja 1919.)
Število novorojencev 17, umrlih 27. Od umrlih je 19 domačinov in 8 tujcev. Umrli so: za jetiko 7 (med njimi 1 tujka), za različnimi boleznimi 20. Med umrlimi je 8 tujcev in 10 iz zavodov. — Dva domačina sta obolela za Škrlatico.
(Od dne 26. januarja do dne 1. februarja 1919.)
Število novorojencev 19, mrtvorojencev 2, umrlih 18. Med umrlimi je 14 domačinov in 4 tujci. Umrli so: za vratico 1 (tujec), za jetiko 4, za kapjo 1, za različnimi boleznimi 12. Med njimi so 4 tujci in 9 iz zavodov. Za infekcioznind boleznimi so oboleli: za vratico 1 tujec, za malarijo 7 vojakov.
Mestni fizikat v Ljubljani.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Ftd. Bamberg v Ljubljani.