it. 123. V Gorici, dne 24. oktobra 1901. Tečaj XXXI. lah*!* trikrat m Uim v imtih Ikda&jfh, i» rioor: vsak torek, Setrtek in soboto, zjotrunjo ia-dunje opoldne, režemo Izdan je pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6*60 -. polleta.....'. .' . 6 „ 60 , , . 330 ' četrt leta. .'. / ; . : . ! . ..*„. J:7fl„_ Posamične številke stanejo 10 vin.} Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Hv. li v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od "). do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine i« no oziramo- „IMtIMOR3€'tjLhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vso leto 3 K 20" b ali gld. 1*60. «So2a» in »Primorec* so prodajata v Gorici v to-bakarni Scbwarz ^ Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič «a trga della Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra. Večerno izdanje.) Urcduifitvo so nahaja v Gosposki ulioi 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dau od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Popisi naj se pošiljajo le uredništvu. IiM-oSnina, reklamacije in druge reči, katere ne spauejo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upruvuištvu. Oglasi in poslanica ¦se računijo po petit-vretah, 5e tiskano 1-krat H kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V:?cjo Črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, razen »Soče* in »Primorca* 5e ^Slovansko knjižnico4*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici» še računijo po 20 kr. petit-vrstica. Od&ovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narodi..... Splošne volitve v deželni zbor. V zadnji Številki smo naznanili, da so splošne volitve za naš deželni zbor že razpisane ter se bodo vršile v prvi polovici meseca decembra. iz razglasa, kateri je prijavljen v uradnem „L'Osservalore Triestino'% posnemamo še to-le : 1. Poslanci kmečkih občin bodo volili Tj. decembra l. I. in sicer : za volilni kroj a), obsegajoči sod-nijske okraje: Goriška okolica. Kanal in Ajdovščino, v Gorici; za volilni okraj b), obsegajoči sod-fiijskc okraje: Gradiška, .Kormin, Tržič in Čcrvinjan, v Gradiški; za volilni okraj e), obsegajoči sod-nijske okraje: Tolmin, Bovec, Kobarid in Cerkno, v Tolminu ; za volilni okraj d), obsegajoči sod-nijske okraj«-* Sežana in Komen, v Sežani. iJ. Poslanci mest, Irjrnv in obrtnih krajev, potem kupčijska zbornica v (Jerici, 7. decembra t. 1, in sicer: za volilni okraj a), Goriški v Gorici; za volilni okraj h), Kormin in Gradiška, v Kormin u; za volilni okraj e), Gervinjan, Tržič in Gradež, v Gervinjauu; za volilni okraj d), Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal in Ajdovščina, v Tolminu; za kupčijsko zbornico v Gorici, kjer ima sedež. 3. Poslanci velikega posestva: *J. decembra t. L in sicer v Gorici za volilni okraj, obstoječi iz i~odnijskih okrajev Gradiška, Gervinjan, Tržič in Kormin, razen sedanjih okrajnih občin Devin, Doberdob. Bilj ' nje. Kož- bana in Medana. 11. decembra t. J. v Gorici za volilni okraj, obstoječi iz mesta Gorice z njenim okolišem in iz sodnijskili okrajev: okolica Goriška, Kanal, Aj »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. ina, Tolmin, Bovec, Kobarid, Cerkno, Sežana, Komen, dalje iz poprej omenjenih občin Devin, Doberdob, Bi-Ijana, Dolenje, Kožbana in Medana. Interpelacija d r ž a v n o ga p o s 1 a n c a O s k a r j a GabrSčok a in to vari Sov na g. n a u č n e ga m i n i s l r a, p o d a n a v seji 17. oktobra. Goriška »Soča« od torka, 4. t. in., je prinesla čudovito vest, da je učna uprava podržavila od sSchulveroina« subvencionirano nemško privatno ljudsko Šolo ter jo priklopila e. kr. ženskemu učiteljišču v Gorici. Ako se pomisli, da na Goriškem izven e. kr, uradnikov in nekaterih priseljencev ni nikakih Nemcev, da nemščina torej niti deželni jezik ni, in ako se pomisli, da žensko učiteljišče v Gorici obstoji lo za Slovenke, Hrvatice (radi Istro) in za Italijanke, da je torej polog slovenske in italijanske vadniee še nemška nekaj ps nega, ako se daljo pomisli, kako vlada nikdar in nikjer ne skrbi za slovensko manjšino v različnih mestih, med temi tudi v Gorici, kjer so borijo Slovenci s skoro 1000 otroki že 10 le* za slovensko ljudsko šolo, se jo lo čuditi veliki skrbi visoke vlade za ono peščico Nemcev v Gorici, ki so že tako svojo šolo lahko dobili, ložje nego mora nad 200.000 Čehov na Dunaju skrbeti za vzdrževanj e in vzgojo svoje mladine, za katero se vlada prav nič ne briga. Na c. kr. ženskem učiteljišču obstojata že dosedaj dve vadnici: slovenska in italijanska za dečko in dekleta. Deška vodnica je pravzaprav le pri-pravljalniea za nemški gimnazij, ki je docela nekaj nezaslišanega v deželi, v kateri ni Nemcev. Dekliška vadniea pa je prava kurijozitota. Žo v prvem razredu so Slovenko in Italijanke skupaj, katere se podoeujejo v materinščini pre-minjevalno posredno in neposredno. V drugem razredu je žo mnogo nemškega, v tretjem skoro vsi pre< od četrtega razreda dalje pa jo nem->alni jezik, matorinščina pa m postranski in tudi neohl učni predmet. Ko dekleta dovrše to vaduico, govore pač dobro nemški, jako slabo pa svoj motorni jezik, in sicer tako slabo, da jim je otežkočen celo prestop v prvi letnik ženskega učiteljišča, katero je zopet slovon ¦ tlijansko. Na taki vadnici se vežhajo učiteljsko kandidalinje za svoj prihodnji poklic kot slovenske ali italijansko učiteljico! Kje na svetu v kaki urejeni državi je kaj taki, 'goče? Glede na te skrajno abnormalne razmere vprašamo: »1. Kako more Njog. Kkseolonc gospod naučui minister opravičili napravo nemške vadniee na e. kr. ženskem «<> Iji « rici, namreč v deželi, v kateri nemščina uiti deželni jezik ni, in sicer poleg dosedanjih vadnic, ki tudi niso nič drugega nego ponoinčevahneo za slovensk«) in italijansko mladino V •42. Ali hoče Njog. Hkscoleuca obe ¦liliji vadnici tako reorganizovati, kakor zahtevajo pedagogi vseh narodov in časov, da bosta v resnici vz« < šoli po vseh p. I kili načelih ter ¦ ične vaje slovenskih in italijanskih kandidatinj, to jo, da bosta vadnici čisto slovenska in ločeno č»4o italijanska V «1. Ali hoče Njog. Kkscelenea izpolniti od visoke vlade že pod grofom ¦ ¦ ejem dano obljubo ter napraviti v Gorici slovenski višji gimnazij? Dunaj, dne 7. junija 1901. (Poleg Gabrščeka jo podpisalo to interpelacijo še 10 drugih slovanskih poslancev.) DOPISI. H Slapa, dne 17. oklobra. — Resnici na ljubo morava podpisana glede na dopis s Slapa v .Soči" t, dne 15. oktobra l. 1. pripomniti, da je g. dopisnik s Slapa (?!) v nekaterih ločkuh napačno podučen ter da je sledil 1*' govorici, katera ni imela resnice za podi 'o. Gotovo ni pomislil, da mesto svojega nasprotnika zadene povsem nedolžno osebo s tem, da jo spr.»vlja v take intimno zveze, o kojih dolična oseba v svoji pripro-stosti nikdar niti sanjala ni. Ker so nama razmere dobro znano, sva dolžna v obrambo cesti svojega bližnjega pojasniti omenjeni slučaj. Dolična oseba je bila cerkvena pevka in takrat glavni glas v petju, posebno ker je bii mej pevci razpor. Takrat se jo tudi omenjena pevka radi govorice nekaterih ter-cijalk, katere tolmačijo iz vsake besede že Bog ve kak namen, pričela uslavljati, da m ne 1)0 več vdeležovala cerkvenega petja. Ker se je pa tako krivično žaljena oseba neobhodno potrebovala pri cerkvenem petju, ter si je g. župnik ni upal več pregovorili, se je obrnil takrat še zaupno do naju h prošnjo, da posredujeva, naj »c no ozira na prazno besedičenje, ampak naj vslraja pri cerkvenem petju. Podpisana sva bila mnenja, da ni vredno se na tako nos ¦ jruti, in v korist petja sva tudi posredovala, torej t doticuo osebo tudi mnogo občevala, Kavno radi lega sva bila tudi od g. dos i omenjeni čas v doticni hiši, kamor je po dogovoru pozneje do&l tudi g. župnik, kur pa je bilo dolični pevki zelo neljubo. Po dolgem neuspešnem razgovoru smo od :> skupno do vasi na Slapu, kjer smo so ločili. Toliko se čutiva dolžna izjaviti v obrambo v javnosti krivično žaljenega dekleta. Čeravno naju je g. Kocijančič, hočem reči »Primorski Lisi", kot začetnika pri osnovanju pevskega in bralnega društva v »raztreseni vasi* imenoval no veliko manj kot voditelja surovosti, sva vendar žo toliko napredovala v »surovosti", da se čutiva dolžna, ne glede na nasprotstvo javno povedati resnico. G. dopisnika pa prosiva, naj pomisli, da s tem ni veliko zadel namerovane osebe, katere se take govorice baje nialo primejo, pač pa je kruto zadel čast povsem nedolžne osebe, katere edino bogastvo je pošteno ime, in katera nema nikogar na svetu, da bi jo branil.*) žni smo gospodoma, da sla reč pojasnila. S leni slnča/em pa jo ono deklo lo ¦ j je nadela ljudska govorica, I i skoro ni m< i a i tak način. Prizadete osebe naj radi .. dopisniku, saj je le on pripomogel, da bodo odslej marsikatera ušla. — UrcdniSlvo. Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Služabniki v cirku ga jamejo kričaje dražiti, toda ljudstvo jo molčalo. Med tem Kilon dvigne glavo ter pogleda naokrog. Naposled mu obstane pogled nekje na najvišjih vrst;h amfiteatra, prsi se mu nakrat dvignejo in takrat se pripeti nekaj, čemur so se začudili vsi gledalci. Na njegovem lieu se prikaže smeh, čelo mu obkolijo jas.^ žarki svetlobe in iz očij, dvignenili kvišku, mu stečeta dve debeli solzi po licu. Bil je mrtev. Med tem zakliče neki krepek moški glas izpod velarija : »Mir m učencem U V amfiteatru pa je vladala gluha tišina. XXI. Po prizorih na cesarjevih vrtovih so se ječe zdatno spraznile. Lovili so sicer in zapirali nove žrtve, na katere je padel sum, da so spoznovalci »vshodnega praznoverja4, toda bilo jih je čimdaljo manj, komaj toliko, kolikor jih je bilo treba za naslednje igre, ki so se isto tako že nagibale h koncu. Ljudstvo, prena-sičeno krvi, se je čimdalje bolj dolgočasilo ter kazalo člmdalje večji nemir ob prizorih, kako umirajo ti ob« sojenci. Strah predsodkov polnega Vestina se je po- lastil tisočerih. Med množico so so neprestano širile čudne vesti o maščevanju krščansi 1 mstva. Vročinska bolezen (legar), ki se je iz ječ razširila po mestu, je še povečala splošni strah. Ljudje so videli pogostoma pogrebe ter šepetali med seboj, da nova jpiacula' mora pomiriti nepoznanega boga. V templih so doprinašali žrtve Jupitru in Libitini. Naposled se jo navzlic prizadevanju Tigelina in njegovih pomočnikov čimdalje bolj razširjalo mnenje, da je bilo mesto sežgano na cesarjevo povelje in da kristijani trpe po nedolžnem. Toda uprav radi tega Nero in Tigelin nista odstopila od preganjanja. Da se množica pomiri, je cesar edal znovič, deliti med njo zrnje, vino in olje. I .*dli so se predpisi, s katerimi je bila olajšana stavba hiš ter še drugi predpisi gledč širjave ulic in glede tvarine, s katero so je imelo zidati, da bi bilo v bodoče bolj varno pred ognjem. Cesar sam se je udeleževal sej senata ter se posvetoval ob enem z očeti o blaginji naroda in mesta, toda pri tem niti senca milosti ni padla na obsojence. Vladarju sveta je bilo pred vsem drugim mar samo to, da vrine ljudstvu prepričanje, da taka strašna kazen more doseči samo krivce. V senatu za kristijane tudi nihče ni povzdignil glasu, kajti nihče ni hotel pasti cesarju v nemilost in vrhu tega so ljudje, ki so zrli naprej v bodočnost, zagotavljali, da na osnovah novo vere bi se rimsko gospodstvo no moglo vzdržati. Sorodnikom so oddajali samo na smrt bolne ljudi in mrliče, kajti rimsko pravo se ni maščevalo na mrtvih. Viniciju je vzročala veliko olajšavo misel, da Ligijo, kadar umrč, pokoplje v svoji rodbinski rakvi ter bo konično sam počival poleg nje. Ni imel že nobenega upanja več, da jo pred smrtjo ubrani in tudi sam, ?o na pol odtrgan od življenja ter povsem udan Kristusu, ni sanjal o nikakem drugem združenju nego o onem po smrti. Njegova vera je bila tako krepka, da se mu je večnost dozdevala dokaj istinitejša nego vse sedanje življenje. Srce mu je bilo prenapolneno od navdušenosti. Že v Življenju se je bil spremenil v neko breztelesno bitje, katero je koprnelo po tem, da se oprosti samega sebe ter teži za drugo ljubljeno dušo. Prcd-očeval si je sedaj, da si on in Ligija podasta roki ter skupno odideta v nebo, kjer ju Kristus blagoslovi ter jima dovoli, -v-i prebivata tamkaj v luči, tako čudni in veliki, kakor je svit jutranje zarje. Prosil je samo Kristusa, naj prihrani Ligiji muke v cirku ter ji dovoli, naj mirno umre, v zaporu, ker je bil zanesljivo prepričan, da umrč ž njo vred tudi sam. Mislil si je, da se pri tolikem prelivanju krvi ne sme niti nadejati, da bi ona jedina ostala rešena. Slišal je bil od Petra in Pavla, da tudi ona umreta mučeniške smrti. Pogled na Kilona na križu ga je prepričal, da tudi mučeniška smrt more biti sladka, ter si je samo želel, da bi tudi za nju že napočil trenutek, ko so jima otožna in težka usoda spremeni v boljšo. Časih se mu je zdelo, da Je žo okušal življenje za grobom. Ona tuga, ki mu je prevzemala dušo, je izgubljala čimdalje bolj svojo moč ter so spreminjala v čimdalje večjo udanost v voljo božjo, Vinicij je dolgo plaval proti produ, boril se in trudil; sedaj pa se je izročil valovom, ker je bil zagotovljen, da ga odnašajo v večno tišino. Slutil je, da^se Ligija isto tako kalim on pripravlja na smrt in da korakata oba po isti poti, dasi ju loči zidov je ječe, ter se je nasmehnil pri spominu na to, kakor na nekakšno srečo. (Dalje pride.) .-"' ¦ CTpava torej, da g. dopisrrk teh vršile ne bode štel za polemiko, ampak da bode prepričan, da nama je namen, braniti edino le čast osebe, katera ni ničesar zakrivila. A. Rejc, F. KosmaC, občinski tignik pevoTodljs. Iz gornje Brsnlee. — Kakor je čita-teljem .Soče* in ,Primorca• že znano, so bili vsled pretepa mej braniškimi fanti in goškimi klerikalci obsojeni pri obravnavi v Vipavi, katero je vodil adjunkt Polenšek, le trije liberalci braniški. Franc Trbižan je bil obsojen na 2 tedna zapora in 40 kron globe. Katoliški listi, kakor .Prismojenec*, .Slovenec* in kompanija, so seveda celo zadevo zavijali po svoje ter pri tem na katoliški podlagi lagali? konečno pa je zlasti .Prim. ______List* s pravo peklensko škodoželnostjo poročal izid > in zmagovalno kazal na svoje nedolžne goške klerikalce, razbojnike, katere je .Slovenec" že pred obravnavo razglasil za nedolžne. Proti razsodbi sodnika Polenšeka je vložil Fr. Trbižan pritožbo, ker si je bil svest svoje nedolžnosti. Dne 10. t. m. je bila druga obravnava v Ljubljani, pri kateri je bil Fr. Trbižan popolnoma oproščen. Jako zanimivo je to, da je že takoj po prvi obravnavi Franc JaraSek (tožitelj) tirjal od Trbižana 40 kron, katere mu je PolenSek prisodil za bolečine. Gotovo je vže v duh« sklepal, kako se bode maslil zanje; mogoče je celo nameraval kupiti si novo puško, da bode zopet poskušal streljati.... Uboga klerikalna reva — vse je splavalo po vodi. Kronce so zginile, razumeš, Franceljček? Zdaj pa le puško v roke, pa streljaj svoje borne kosti! Ako se iz te »grimnosti* na katol. podlagi ustreliš (ter seveda dobro zadeneš, ne kakor zadnjič!) prepričan bodi, da skočiš gorak v nebesa, kjer Te bodo vsi klerikalci z mučeniškim .kranceljnom« kronali, in svečcnik-mueenik Ferjančič Te ob novem letu proglasi za svetnika-mučenika. Torej ko-rajžo, Francelj, če hočeš dobiti .krancelj*. Vsled obravnave pri prizivnem sodišču so dobili listi a la .Slovenec8, .Prim. List" po nosu. Klerikalna .nedolžnost" je zopet padla. Ozira vredno je vprašanje g, Polenšeka, kateri je pri obravnavi v Vipavi vprašal neko pričo, je-li Trbižan klerikalec ali liberalec, na kar se mu je odgovorilo, da je hud liberalec. Zakaj le je to vprašal?! Goški klerikalci so med pretepom vpili: ubijmo liberalce ! Liberalce zaklati, saj nimajo nikake postave itd., ali vkljub temu ne verujemo, da se je to geslo goških križarjev uvrstilo že mej postavo, po kateri bi se smelo liberalce kar brezobzirno obsojati. In res, kakor se je skazalo, tega gesla ne poznajo. Kakšen klerikalec bi se ga ne branil. Dovolj ! Potrpirno, mogoče se v kratkem goški .križarji" zopet organizirajo ter napadejo v znamenja Križa liberalce in »prokiete bure* s križno vojsko. Oh potem bomo pa imeli po Vipavskem dosti svetnikov-muče-nikov. Srečno slovensko ljudstvo! K Vipavskega. — V nedeljo dne 20. t. m. sem bil slučajno na Gradišču nad Prvačino pri maši, ter poslušal tudi propoved med tem. Pri sklepu te propovedi je prišlo na vrsto tudi nekaj politične agitacije, ker to ne sme izostali sedaj v teh burnih časih, da bi se cerkev ne* zlorabljala. Bog je seveda nasproten narodno-napredni stranki, katera želi dušne izobrazbe ljudstva na sploh, da tim laže Njega in Vsemogočnost Njegovo spozv' , a oskrumbi hiše Božje vsled politične agitacije, temu ne nasprotuje? — Gospod nune je sprva tožil zbranim vernikom, da je bil na surov način napaden od strani naprednjakov, liberalcev, in ko je on zagovarjal svojo najsvetejše, je bil opsovan z raznimi nečastnimi psovkami, ter celd z rokami suvan, pa se nihče ni hotel zanj potegniti ter ga obvarovati i. dr. Dalje je tako-le govoril: Zdaj se bližajo volitve v državni in deželni zbor; rotim Vas, ne volite takih poslancev, kakor so ti libera-luhi, ki hočejo sv. vero in. duhovnike uničiti; ti so vsi puhle glave; volite take može, kateri spoznajo pravega Boga, in bodo zahte* vali tudi, da se mu dolžna čast dal Čital sera notico iz Gradišča v .Primorcu" od 18. t. m., in radoveden, od kod toliko nasprotja »Primorca* in te propovedi, iz cerkve grede, poprašam onemu prizoru od pondeljka navzoče priče, kako je bil pri-čeiek tej komediji. Spoznal sem iz natančnih in .. sporočil, da se znajo g, nunci moj o prati. §' Kakor sem cul, oi bil g. nune prvi na- f I -padVn: teruves u:i /" •»:•{; »-^i '/- iMr-i T-*- ; I ho rja in tudi druge z besedami: svinja, I osel, magarac, na vse grlo kriče, slednjič je j prišlo udrihanje s palico po hrbtu g. Petra j Pahorja. || Gosp. nune! Javno, v nazočnosti raz- I nega ljudstva in celd otrok taki izrazi niso j kaj umestni, posebno od Vas ne t — 1 I Vedite, da nismo več v 15. stoletju, ko I je Vaša klerikalna monarhija vladala. Zdaj j j imamo šole in zavedne učitelje, kateri nam j j želijo dobro, ker izobražajo in podučujejo J f nas in našo mladino in ne pokrivajo naš naj- ] J večji dar Božji, t. j. razum, s temo neved-I dnosti, temveč ga nam bistrijo, da vemo j J ločiti pravo od nepravega ter imamo sploh | I nekaj prave razsodnosti.-------------------------- | j Nekatere Vaše ovčice ste mord* res j I oslepili, da Vam verujejo, da naprednjafci so I I brezverci, a treznomislečih tega ne prepričate. J i Povemo Vam opetovano, da naprednjaki j j nismo zoper sv. vero, pač pa zoper temo I I ljubeče duhovnike, nikakor pa ne zoper prave | I Kristove namestnike, duhovnike, ki vršijo I svojo dolžnost nepristransko in se ne vtikajo | I v postranska opravila in politiko! — I j Toliko naj Vam za zdaj zadostuje! I Iz Št. Petra. — Kmečka zadiuga pri I nas tukaj jako .pridno" deluje, pa ne, da bi J i kdo mislil, da v tistem žmislu, kakor je bila t ustanovljena, ker takrat so gospodje duhovni, I med njimi tudi dr. Pavlica, vbogim kmetom J v glavo vbijali, da vir vsega blagostanja za i j njih je le v zadrugi. Govorili so tako-le: J i .Glej, vbogi kmet, ti se trudiš in potiš dan J I in noč, tebi se tukaj krompir plačuje po 3 krone kvintal, poglej v Trst in na Dunaj, J tam prodajajo tvoj krompir po 12 K kvintal. j J Vidiš, za koga delaš; ravno tako je z dru- I j gimi tvojimi pridelki. Združi se v zadrugo in j J prodajaj sam svoje pridelke, ter otresi se nepotrebnih prekupcev!« Takšne besede so I I bile gotovo voda na mlin kmetov in na takšni i ( podlagi se je ustanovila zadruga v Št, Petru, j Pa o vsem tem sedaj ni nič več videti, ne j slišati, besede gospodov duhovnov so postale J dim. Pač pa nekaj drugega se opazuje, da j | zadruga je bila ustanovljena le za kaj dru-I gega. Prvič, da se je vladi navajalo, da za-I druga potrebuje denar za napravo raznih I skladišč in kleti, ki se bodo rabile pri veliki I trgovini. Sezidala je res novo hišo z dvema j I velikima dvoranama, za kar je prosila vladne I podpore, torej je tem potom prišla do velikih I prostorov, katerih pa sedaj ne rabijo za trgo- j | vino, ampak za to, kar so imeli ustanovitelji | j zadruge že v začetku pred očmi. Že pater j Knavs je govoril: »Imeli bodemo svojo krčmo, j ako drugi krčmarji ne potegnejo za nami, ter jih s konkurenco uničimo". To se je sedaj tudi vresničilo: Kmečka j zadruga ima krčmo, da bode pokorila druge j krčmarje z umazano konkurenco, ker so dru- I j gih političnih nazorov, kakor gospodje okoli | f zadruge. s I Čudno, da vlada tako malo skrbi za j i malega obrtnika, ter ga pusti uničevati, le i j zaradi tega, ker ni istih političnih j nazorov, kakor gospod kaplan. i \ Govorilo se je, da predstojne oblasti J začetkoma niso dovolile javne krčme, pa go-I spodje pri zadrugi so na katoliški podlagi že j I znali resnico tako zviti in pesek v oči vreči j vladnim organom, da ima ista sedaj javno j krčmo. I To je bil smoter že v začetku zadruge, I da pridejo do krčme; druga kupčija pa i I je le deveta briga! S pomoto vladnih I f podpor je sezidala lepe dvorane, da se sedaj ! j tam lepo pleše na katoliški podlagi in pridno I j vino pije. Najbrže ne bode več greh pijan- I I čevanje in ples, ker tudi gospod kaplan med { njimi popiva. Se ve v taksni krčmi je vse j dovoljeno. f j Da je smoter vsega delovanja zadruge le krčma, kjer bi s pomočjo umazane kon-I kurence in drugih pripomočkov gospodje sku-I šali uničili svoje politične nasprotnike, je tudi j I drugo dejstvo. Večina sedanjega starešinstva in županstva, ki je poosebljena zadruga, deluje vse le tako, da je le v prilog zadružni krčmi. Najprvo je županstvo najelo prostor v zadružni hiši za občinsko pisarno, da ljudje v krčmi čakajo na uradne ure. Prvo stare-I šinstveno sejo je župan nalašč sklical zvečer, da se je ložej po seji i med sejo v krčmi pilo. V nedeljo 20. t. m. je posebno skrb imelo županstvo za zadružno krčmo, ko je I j sklicalo kontrolni shod za črnovojnike po I popoldanski službi božji, da so možje potem tem gotovejše ostali v krčmi. Sicer ni moja ' naloga, braniti krčmarje, ali resnica naj.se ' izve, to uči krščanska ljubezen, katero so n&\ «1oi;ri ;b«V.*'-.i. I Res je, da gospodom okoli zadruge de- lajo največ .sitnosti* v njih političnem delovanju ravno krčmarji tukaj. Pa imajo tudi i pravico, kakor vsak drugi. I j Pritoževal se mi je eden krčmarjev, da j neki posestniki, goreči zadrugarji, ščuvajo I ljudi, da ni treba hoditi piti vina k drugim | krčmarjeiu, ker imajo tudi vnajna vina, da j jih kupujejo v Istri, Dalmaciji in v Italiji, t namesto da bi vse vino tukaj kupovali. Priznal ( je tudi v resnici, da večkrat kupujejo vina v I Istri, Dalmaciji in v naši Furlaniji, ne pa v [ Italiji, ker se da s temi vini kaj zaslužiti in i so večkrat dosti boljša, kakor katera domača I j vina. Imeli so že žalostne skušnje z doma- ; j čimi vini.-------Gospodje—zadrugarji, lepn se | [ zrcali vaša katoliška ljubezen, še kruha ne ' I privoščite svojim političnim nasprotnikom ; in j i mogoče jim v greh štejete, ako se prizadevajo kaj prihraniti. Lepo mislite, gospodje, kolikokrat I ste se vi že odpeljali v daljni Štajer po živino I si nakupit; zakaj neki to, kakor samo zato, i I ker ste ceneje in boljše dobili, kakor doma. j In kar našim krčmarjem predbacivate, zakaj i i zadruga ne pokupi vseh vin, tukaj v Št. Petru, j I ampak hodi jih kupovat v Dornberg, Šempas j I itd. In celo tudi dalmatinska vina kupuje. | Vidi se iz vsega delovanja zadruge prav I I jasno, da je bila ustanovljena le za to, da bi j j uničevala politične nasprotnike gospodov ka- j planov. To že vsaki otrok otiplje. Možje, ako j i ste res taki katoličani, za kakoršne se imate, I I držite se tega, za kar ste ljudstvo navduše- ! I vali ob ustanovitni zadruge: krompir, sadje, I I grozdje, kostanj itd., in ni treba nam z vlad-| nimi in mogočimi deželnimi podporami uni-| čevati odličnih mož naše stranke, ki se ne | I morejo vjemati s političnimi nazori gospodov j kaplanov. I Bralci lahko iz teh vrst sklepajo, kako deluje kmečka zadruga na katoliški podlagi v i J velikanski prid zadrufpriev-kmelov! I j i Nepristranski občinar. j J Domače in razne novice, j j - Smrtna kosa. —- Sinoči okoli 8. ure je umrl po kratkem bolehanju preč g. Anton Hvalica, dekan v Št. Petru pri Gorici, ki je pred kratkim časom slovesno obhajal 40-letnico svojega mašništva. Pokojnik je bil rojen dne 23. novembra 1834. na Srednjem, posvečen v mašnika pa dne 22. septembra j 1861. R. i. p.! j Prvi .jourfise" priredi kolesarsko društvo j I .Gorica* v soboto 26. t. m. v salonu hotela i ,pri Jelenu". Sestanek ob y29 uri zvečer, j I Iz posebne prijaznosti sodeluje zasebni moški l zbor, znani .spinosa*-oktet in še znanejši humorist g. .Flagellius" iz Kamčatkc, ki se slučajno mudi te dni v Gorici. j l Društvo opozarja, da se bodo odslej j vršili jourrfci vsako soboto .pri Jelenu" s J primernim zabavnim vsporedom, ter vabi k j I obisku vse narodnjake iz mesta in rodoljube 1 t z dežele. t Dr. Gregorčič — »pokorjen grešnik. — Nadaljevanje člankov pod tem na- t slovom priobčimo prihodnjič; priobčimo j daljši sestavek, velezanimiv, s citati, ki j jasno kažejo, kedo se je spremenil. Opo- j zarjamo na to še posebej vse tiste, ki nočejo j verjeti na spreobrnenje dr. Gregorčiča, za j katero je najboljše spričevalo tudi .Prim. { List*. — S temi članki bo nespodbilno do- I kazano, kdo se je spremenil in kdo ne. Deželni odbor je imel v soboto 19. I t. m. posebno sejo, da reši razne prošnje, [odstopljene mu od dež. zbora ter podelitev j štipendij. I I Podelil je: a) Slovenskim dijakom: 2 I j štipendiji po 400 K za prvolelnike: Ipavec I j Andrej in Josip Pavlin, fil. na Dunaju. Štipendij 600 K je dobil: Alfons Vale s, mo-droslovec na Dunaju. | § Podpore po 400 K so dobili: 1 Šorli Ivo, pravnik v Gradcu; 2. Rudolf Lavrenčič, fil. n?_ Dunaju; 3. Alojzij Gradnik, prav. na Dunaju; 4. Anton Zerjal, prav. v Gradcu; 5. Vuga Franc, prav. na Dunaju; 6. Korsič Mirko, prav. v Pragi. j Po 200 K: 7. Potočnik Josip, tehnik, Gradec; 8. Alojzij Keršovan, pravnik, Gradec; 9. Ivan Prešel, tehnik, Praga; 10. Manzoni | i Anton, pravnik, Dunaj; 11. Izidor Reja, me-dičinec na Dunaju. 1 b) 1. Ivančič vdovi Katarini (vsled pred- loga dr. Turna v dež. zboru) so povišali do- I voljeno podporo 100 K na 200 K; 2. Vino- ! rejskim sadjar, društvom v Brjah, Kam- j njah in Rihembergu po 200 K; 3. ¦ Županstvu v Šmarjah za vodovod 400 K. c) PredloŽe se vnovič deželnemu zboru ; j Prošnja županstva v Renčah za podporo za hudournik .Renč", — prošnja žup. Mersko za dela ob Soči, — prošnja žup. Sežana za I uvrstitev v skupino mest in trgov ter potr- I ditev nakazane pokojnine učitelju Krajniku. Razne druge prošnje se bode rešile v I redni seji dež. odbora posebej. Vipavska železnica. — V soboto so predrli predor pri Rojčih v dornberški župa-niji, kar so praznovali delavci in ljudstvo v j nedeljo z veseljem. Predor je dolg 180 m. Dela pri železnici gredo hitro izpod rok, tako da je pričakovati, da prihodnjo spomlad bo j izročena železnica prometu. Predrznost, ki presega vse meje. — Upokojeni asistent v deželnem uradu rEmest~KV&Tt~alr~~jfi^ri6bM v »Gor i c i* I z dne 19. t. m. izjavo, v kateri pravi, dane kandiduje (!), ako bo pa izvoljen proti svoji volji (!!), poslanstvo sprejme, — in pravi na i to doslovno: ,Jaz ne smatram deželnozborskega mandata niti za predmet zabave, niti za molzno kravo, ampak ga štejem za to, kar je: Sveta naloga, vestno zastopati vseslranske koristi naroda in mandatov. I Gospodje pri .Soči* so že tako vajeni, da merijo vse po svojem »braču". — Njih glavni patron si je pri zadnjih volitvah izrecno izpogodil deželno odborništvo; bre?, I njega bi ne bil prevzel poslanstva — in pozneje je pri neki priliki cel6 zahteval od društva .Sloga", naj mu zajamči politično , karijero. — Meni ni treba vsega tega prav j nič; najraje ostanem doma v svojej družini. — Pomagali pa hočem, z uporabo vseh svojih močij, da zmaga pri bodočih volitvah i »Sloga* s svojimi kandidati, ker vidim v tefn edino zanesljivo poroštvo za složno in uspešno J delovanje v deželnem zboru, in ker je vsa-j kega pravega rodoljuba sveta dolžnost, delati na to, da čim brže in za vselej neha sedanji bratomorni boj med Slovenci na Goriškem". V tej izjavi je upokojeni deželni asiston-lek predrzno obrekoval — deželnega I odbornika d/, Turno. Eto dokaz, j »Slogina* stranka je l 1895. iskala sposobnih kandidatov, ki bi mogli sprejeli I tudi deželno odborništvo. Svoje oko je vrgla na c. kr. sodnega pristava v Gorici dr. H. Turno in na odvetnika dr. Rvbafa v t Sežani, ki bi se v slučaju izvolitve preselil v { Goric Meni je bila poverjena naloga, naj pridobim dr. T u m o za ta načrt. — Šel i sem k dr. Turni, razložil mu položaj in željo j .narodnega vodstva* (!), ali on se je j odločno branil. Dejal je: Pustite me, kjer sem; v sodni službi lahko še več koristim svojemu narodu. Po dolgotrajnem raz-govaijanju sva se razšla s tem vspehom: Dr. Turna daje .narodnemu vodstvu" 8 d ni j časa, da si poišče katero drugo osebo mesto njega; ako drugače ne bo mogoče, se ukloni 1 želji narodnega vodstva, dasi bi ga to stalo vso bodočo karijero. — Odgovor „narodnega vodstva* je glasil: »Nimamo drugega moža, morate sprejeti!" — In dr. Turna je uklonil svoj tilnik pred to zahtevo, dasi je dobro sodil po položaju v deželi in po nameravanem nastopanju nove desetorice, t da ga bo to stalo sodno karijero in da bo 1 moral iskati eksistenco drugače. Le za take I slučaje je zahteval, da ga stranka ščiti in ne odvrže kakor izžmeto citrono na cesto! — Stranka mu je dala vsa zagotovila, katera mu je sploh mogla dati, pa jih je držala tako, kakor smo videli! — Kaj je torej resnica ?! Res je le to, da se dr. T. ni nikamor silil, marveč .Slogina" stranka ga je iskala, ponujala mu mandat in I odborništvo, kar je sprejel šele tedaj, ko je smatral za narodno dolžnost, da se ukloni vol;i »narodnega vodstva". — Gitatelji naj zdaj sami sodijo brezmejno predrznost neznatnega upokojenega deželnega uradnika XI. plač razreda, ki se osmeli s take vrste I podtikanji v javnost. I Naj povem še to! S Isto narodno vodstvo je dalo deželnemu I odborniku dr. Turni nalog po ustih grofa j A. Goroninija, naj gleda na prste asistentu I Klavžarju, naj mu zabrani zakotno pisaštvo j in s tem zvezano obrt; da, naj stori Klav-I zarja nemogočega, da ne bo mogel stranki j in'ljudstvu škodovati tako, kakor je obče o J njem sodilo javno mnenje. — Dr. Turna je na to »povelje* storil proti Klavžarju ve-{ liko manj nego * bi bilo ljubo prvakom na-j rodnega vodstva, ki so rohneli proti K. kakor J stekli psi. — Ali še to malo je rodilo v ( Klavžarju proti dr. Turni mržnjo, katero zdaj f očitno kaže pod pokroviteljstvom iste »Sloge*, j - I . i eroal Klavžarja s seboj na shode, da je govoril o sadjarstvu, vinarstvu itd., je smatralo »narodno vodstvo"(I) to za nedopustno in nečastno ter je Gregorčiču zabranilo, da ne sme daije jemati Klavžarja na »Slogine* shode. — Danes ga pošilja Gregorčič, da edini vodi shode j v imehlu ,Slog*eV^ -^„.^w.1^ 1 V očigled takim odnošajem pač lahko j rečemo: Gospodje so drug drugega vredni! j Pozabili so na vso preteklost, a združila jih j je mržnja do oseb, ki vodijo narodno-na- J predno stranko, tako strastno, da prodajajo j očitne laži za golo istino ter postavljajo no- I toriška dejstva na glavo. Naše ljudstvo, v j kolikor ni povsem . ali pokvarjeno, j pa ima bis lavo, da bo znalo J prav soditi naše nasprotnike in tudi najno- j vejšo službo E. Klavžarja v »Slogi". j A. Gabršček. Odgovor Cirilu Vugi v Kobaridu. — Kaplan C. Vuga je naslovil na me v „Gorici- neko poslanico, v kateri zahteva naj — jaz njega toži m, sicer da sem — pode! obrekovalcc. Zaradi ukradenih, poneverjenih mi okroglo 500 gld. bi bil lahko I tožil pred 12 leti, — in zadovoljiti bi se bil j moral s pravdo pred porotniki, ki bi stala I nekoga lahko par let ječe in — Cirilček, raz-našalec »Soče", bi najbrže ne prišel do ka- j planske službe. Na neslo da bi mi bil liva- I ležen, me še psuje s — podlimi obre- j k o vale i. Mesto da bi on tožil »Sočo", zahteva, naj jaz tožim — njega? Pod katerim j pravnim naslovom? Ne, g. Ciril, tu ni na mestu tožba pred porotnim sodnikom, marveč pripravili se raje treba, da bo zagovor pred večnim sodnikom ložji, Cesar nisem ovadil posvetni sodniji pred 12 loti, tega niti danes ne storim, dasi je dokaz hudodelstva napisan svojcroCno. — Cirila Vugo bi lahko tožil radi veleprijazne in v katoliški hvaležnosti mi zalučane psovke podlega obrekovalca, pa niti bga ne storim. — Pri« zanesel sem hujše zlo, ki me je stalo pet lepili stotakov, prizanesem tudi to psovko h peresa mladiča, ki mi je dolžan tako velike hvaležnosti, kakoršne ljudje gotove vrste niso zmožni. — A. Gabršček. f &e vprašanje prof. ISorbučn. — Na prevažno vprašanje v »SoCi" prof. Berbuč še ni odgovoril. S svojimi klobasarijami v „Go» rici" pa nas je izzval zopet na jedno jako važno vprašanje. j V »Gorici* 15. junija t. 1. je na dolgo in široko govorjenje o žganjarini na Kranjskem. Priobčena je o dohodkih celo jako pregledna tabela, katero pa je »SoCa" prav razložila, da govori za nas in proti prof. | Berbuču. i V »Gorici* 19. t m. zopet govori o 1 isti žganjarini, pa v jako važni toCki vse , drugače nego 15. junija. Predno se dalje spuščamo v odgovor prof. Berbuču (saj smo ga mesarili itak že S dovolj), ga vprašamo tu resno: Ali je resnica, | kar je pisal v ,Gor.' 15. junija, ali pa tisto, kar stoji črno na belem v »Gor." 19. t. nr? Eno ali drugo l —- Po tem odgovoru bomo dalje govoriti mi, sicer bi tratili po nepotrebnem čas in prostor. Na zopet ponavljano oslarijo v »Gorici" od torka, da je naša dežela na škodi za 130.000 kron, pa odgovarjamo še enkrat: To je norost, ki se je rodila v glavi prazne slame. Da v deželnem zboru nikdo ni dovolj odgovarjal, smo v »Soči* že obžalovali ; dr. Turna je storil svojo dolžnost, — ako je drugi niso, je dovolj žalostno. — Morebiti pa nikdo ni smatral za vredno, da bi odgovarjal, — deželni zbor pa je dal Berbuču najgroznejo zaušnico s tem, da je odklonil njegov predlog o deželnem užitninskem uradu. Kaj hoče Berbuč še jasnejega odgovora ?! Tudi v »Gorici" od 22. t. m. se torej ponavlja norost o zgubi 130.000 kron 1 — In vendar je ta trditev velika sleparija! Država bo odškodovala našo deželo, kakor Trst, Istro, Češko, obe Avstriji, Galicijo itd., natančno po konsumu 1. 1899., in sicer bo dajala okroglo po 22.000 kron več, ergo v 10 letih nad 220.000 kron več I Žepi davkoplačevalcev pa bouo imeli blizu 1,000.000 kron drugega dobička, kakor je »Soča" s številkami že dokazala, česar pa se »farbar* BerbuC ni še dotaknil ! — Govorica o 130.000 zgube je Cisto navadna »farbarija", s katero se hoče begati in hujskati naše ljudstvo! — Ali je to naloga c, kr. profesorja ? 1 »Sloga", to politično društvo nuncev, ima danes v goriški Čitalnici nekuk zaupen shod* Politično .vi:::^ i_\nv /i;ii.;:i\,it. ::3. i shod članov ali javni shod. Ali »Sloga*, ka- I teri je vsako pametno ravnanje že zdavnaj I splavalo po vodi, sklicuje nekaj, kar ni ne eno ne I drugo. In pa tako tihotapsko 1 Vse se vrši I na skrivnem, ničesar ne naznanijo poprej v 1 javnosti. Boje se pač luči. Slaba vest! Kolika I razlika je v,tem oziru med nami in klerikalci, j Delovanje naše stranke je odkrito, da se vidi I na sploh, ker^se ne bojimo luči. Vse, kar so I spravili danes na ta zaupen shod, je od- j visno le od nuncev. Ti so imeli glavno in j odločilno besedo, podrepniki, ljudje, ki nič I ne odločujejo, imajo le pravico, ploskati in I pritrjevati. — Potem bodo pa farbali svet, I da je ljudstvo govorilo. — O »Slogi«, o da- I jagnjem_ shodu_ter o volilni okrožnici»Sloge Vj ki je nesramno klerikalno skrpucalo, j spregovorimo o prvi priliki obširneje. fj Za danes povemo le to, da tiste okrož- I niče s spreljevalnim pismom razpošilja — dr, Andr, Pavlica! On, ki je stal od »Sloge* ! vedno daleč proC, on je dandanes — »Sloga" ! ! Daleč so prijadrali — pod najčrnejše klo-rikalstvo — ti »čisti rodoljubi*! i Politično društvo In sv. maše! — Naravnost neverjeten švindl uganjajo naši politikujoči nunci l V Kobaridu so ustanovili politično društvo za sodni okraj, letnino do- I ločili le na 20 kr., za katere pa se bodo ; služile sv. maše..,. Neveden kmet, ki znosi obilo grošev celo za očenaše, katerih pošten duhovnik ne sprejema, daje rad še teh 20 kr., za katere bo deležen celo po smrti sv. maš.... Tako sramotno se zlorabi | sv. vera za politiko 1 Iz Bolca poročajo, da klerikalci kandi- dujejo v naših trgih lamošnjega notarja, ki po vzgoji ni Slovenec, Ako je to res, se splošna sodba o naših klerikalcih vnovič po- j trdi. — Sicer pa so mi le smejemo pogum- I nemu apetitu klerikalcev, ki stegajo svojo roke po naših lepih trgih. Kislo grozdje! jj Cahej — poslunoc In odbornik! — Mali Klnvžarček je dejal v svoji izjavi, da ne kandidujo, — ako pa bi bil izvoljen poslan-j cem proti svoji želji, bi sprejel in bi po j skromnih močeh izpolnil prevzeto dolžnost! j Naš odgovor: Sramotno je že to, da j je kak slov, list objavil take vrste pamflet na ugled in čast slovenskega naroda. Napred-I njaki kakor klerikalci poznajo Klavžarja in ga — prezirajo. Ali da klerikalci reflektujejo kakorkoli na tega možička, ker je navihan in I z vsemi žavbami namazan, to ocenjuje njihovo moralno vrednost. — »Soča* pa dokaže, da I ta mož spada vse kam drugam, nikakor pa ne v družbo dež. poslancev. Le pred porotnike, g. Cahej, ko bo pravda zrela! Apotlt Imajo velik! — Pred držav-J nozborskimi volitvami je šel Gregorčič k Pa-1 jerju in sklenila sta med seboj pogodbo, ki ] velja še danes. (Narodno-napredna stranka I pa bi se z Lahi ne smela pogajati v nikakem j slučaju! To bi bilo »izdajstvo", kakor je menila cel6 »Ed."!!). — Takrat je Gregorčič j zatrjeval Pajerju, da ima v V. kuriji 17 slovenskih glasov gotove večine, v IV. kuriji pa je klerikalna večina še večja. — Volitev pa je pokazala, da je imel dr. Turna 17 glasov večine, Oskar Gabršček je pa tudi zmagal. J Enako kianfajo klerikalci zdaj! V »Go- I rici" so že parkrat razvijali grozen Galgen-humor ter zagotavljali, da dobe oni 10 mandatov, mi pa — 00. Mi pa upamo, da dobe J klerikalci v decembru zopet dokaz, kako so farbali in si dajali korajžo z — gradovi v oblakih! j Pozor! Varujte se ga! — Pišejo nam I z Vipavskega: Znani Bezeljak, doma iz j Črnega vrha, bivši duhovnik iz Kranjske, ki pa ne sme več opravljati nikake službe božje in tudi ne nositi vidne duhovske obleke, kroži J sedaj po Vipavskem ter podkreplja sv vero j in krščansko moralo, Ta degenerirani človek, I ki je v najlepši dobi, videti telesno zdrav in krepek, se posebno rad v kake bolj stranske i kraje pritepe, kjer ^na s svojim spretnim na-I stopom in govorjenjem naše verno in gosto-j Ijubno ljudstvo, ki vidi v vsakem duhovnu j pol boga, izkoristiti za svoje namene. — Neko bližnjo občino na Goriškem, ki nima duhovnika doma, je s svojo prisotnostjo osrečeval nad 8 dnij in jo bo morda še. Iz kleti v klet, iz hiše v hišo je vandral, pil vino in žganje žajedno, jedel, govoril »moralne" govore kakor pravi klerikalec, kadil in lagal, da je groza. — jj Vse to naj bi še bilo v imenu božjem. Toda ta revni Človek je zmožen še več, česar J pa tu ne moremo natanko opisati. Vendar j pa moramo povedati, da tako divje in po-' hotne strasti, kakor pri tem nesrečniku, bi menda zastonj že kje iskuli. Ko se količkaj j varnega čuti, hoče uganjati svoje običajne pre- I grebe. Nikdo ni varen na samem pred njim ! j Koliko pohujšanja pušča ta človek za seboj, j zlasti ako ne prenoči na varnem kraju sam.... J Varujte se vi, dobrodušni in verni kmetje, I tega nesrečnika! Konečno pa je odloCno za- I htevati, da se kaj s tem človekom vkrene in I se ga stori ^neškodljivega. Apeliramo zlasti nu I posvetno oblast, ker cerkvena ima vse I kaj drugega nego koristi in dobro moralo na- I šega ljudstva pred očmi! Naša in osobito I kranjska duhovščina se raje lovi za svoje žlin- J draste poslance in volitve, prireja misijone in j shode, ter izpostavlja Najsvetejše za kake J oslarije in skrbi za dobro voljo svoji!, ' belihr kuhlTrTc" TtdM lie" p^a da bT na varno J spravila in poskrbela za svojega nesrečnega j tovariša, ki jim je nekdaj goreče služil, ali zdaj ljudstvu toliko škode in pohujšanja prizadeva ! Varujte se torej tega nesrečnega človeka ! Koncertno veselico priredc tamburaši s sodelovanjem goriških pevcev v nedeljo dne 27, okt. 1901. v dvorani g. Frana Bratina v Ajdovščini. Začetek koncerta točno ob 4. uri ! popoludne. i Vabilo k imrocbl. — G. J. OkiC, glavni urednik znanih »Kneipp-Biatter* v VVorisho-fen-u, naš rojak, najavlja, da je na mnogovrstno zahtevo pripravljen izdati svoj potopisni roman »Der zehnte Bruder" (Deseti brat) v posebni izdaji. Za to vabi odjemalce k narocbi na to delo, ki se ne bo pojavilo v knjigarnah, ki pa bo vsekako zabavno in poučno ob enem. Snov romana, v katerem ne bo nič izmišljenega, je zajeta h življenja narodov na Balkanu, med katerimi je pisatelj 12 let preživel ter vse opisano v romanu I videl z lastnimi očmi. »Deseti brat" potuje z j Dolenjskega čez Hrvaško v Reko, od tam čez i nekdanjo vojno granico v Bosno, Srbijo, Bolgarijo, Maccdonijo, v Carigrad, od lam Cez Grško v Albanijo, Cruogoro, Dalmacijo, Trst in od ondot domov. Knjiga, ki se pojavi pred Božičem, bo okusno vezana in naročnina znaša samo 3 nemške marke (3 K GO v). Na deset nukrat naročenih izvodov se dobi ednajti zastonj. »Slovenija" nn Dunaja. — Na prvem občnem zboru slov. akad. društva »Slovenija" dne 19. t. in, je bil za tekoči zimski tečaj voljen sledeči odbor: Cand, med. Mavricij Rus predsednikom ; cand. iur. Fran Podboj podpredsednikom; stud. med. Vekoslav Spin-dler tajnikom; stud. iur. Fran Cerne blagajnikom ; stud. phil. Janko Šlebinger knjižničarjem ; stud. iur. Josip Kune arhivarjem ; stud. iur. Gregor Žerjav gospodarjem; stud. iur. Ognjeslav Malnerič in stud. med. vet. Adolf Ribnikar namestnikoma. j Javni ples priredijo mladeniči v Gorenji i Branici v nedeljo dne 27. t. m. Svirala bode veteranska godba iz Mavhinj. Drobiž. — Štefan Bregant, ki je delal pri mostu Cez Sočo pri Barki, je padel pri delu tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo, radi česar so ga prenesli v bolnišnico. V soboto se je pripeljal v Gorico iz Trsta par novo?.aroCeiicev. Na kolodvoru pa je prišlo nevesti slabo, da je padla na tla. j Prene?"- so jo v Čakalnico in od tam prepeljali k »zlatemu angel ju". Ker drugi dan j ni bila nič bolje, so se povrnili v Trst. Listnica. — Gosp, dopisniku v P. Oprostite, da Vašega dopisa ne priobčimo. Ako isti mož, okoli katerega se suče dopis, ne bo j več izvoljen na izvestno mesto, potem se ne splača, spravljati ga v javnost. Naj se v pozabljivosti spokori za svoje grehe. Mislimo, da bo tako prav. Prosimo o priliki kaj drugega. — Gosp. dopisniku v K. Onega lista »Correspondenzblatt.....* nimamo na razpolago in ga v G. tudi ne dobimo. Ako je tam kaj posebnega, prosimo, da nam pošljete I ali prepis istega ali pa list na vpogled. Se priporočamo. Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji v torek je bilo predloženih nebroj peticij za splošno starostno in invalidno oskrbo. Renati je in-terpeloval radi agitacije in zlorabe cerkva od strani slovanskih duhovnikov v Istri ter zahteva, da se agitacije ne bodo ponavljale pri bližnjih dsželnozborsklh volitvah v Istri. Stein je vprašal predsednika, zakaj da se ni spominjal v svojem nagovoru smrti Mac Kin-leya? Pernorstorfer omenja, da peticij za starostno preskrbo je predloženih «397 s 575.995 podpisi. Stein omenja na to, da po njem predložena enaka peticija %osi 10.500 podpisov. — Kurber je na to odgovarjal na celo vrsto interpelacij, -tako tudi na interpelacijo posl. Rybe glede obiigatoričhega splošnega zavarovanja proti požaru. J so tozadevna proučavanja v polijjem tiru ter da pride svoj čas do predloge. tyerny, Ha-niseh, Zimmer, D5tz govore piloti odpravi mitnic prav energično. Finančni i minister je odgovoril, da je odprava za sedaj še nemogoča ; nato je nastal hrup in klici: JProč z mitnicami, proč ž njim! Zbcrnijja je potem odobrila nujnost predloga,da se!mitnice odpravijo z novim letom. 'h NauCni minister je odgovpril tudi na interpelacijo Grossa proti naseljevanju francoskih kongregacij v Avstriji. Rekel je, da dosedaj je dovoljena le začasna naselitev karmelitankam iz Versailla, katerih je 25, ter se nastanijo v Solnpgradu...0...dvch.-drugih----"pr&njiih se iv le- ngli.a. aii ?v y.tui u-odi ali ne, Eisenkolb je zahteval ze}xm proti kon-gregacijam, enak francoskemu. Minister je odgovoril tudi na Spinčičevo interp ' glede jezika v šolah v Lošinju ter podeljenja nadučiteljskega mesta v Voloskem. Predsednik je odgovoril na koncu seje, da smrti Mae Kinleya ni omenjal, ker da je svoj Cas kondoliral osebno poslaniku Zjed. držav in ta ga je 2ahvalil, Ker je od i . ¦ Časa, je opustil spominjanje na Kinleva. Včeraj se je pri razpravi o odkupu severne železnice unela živahna debata, Vse-nemci so se protivili odkupu, eeš, da kakor preide železnica v roke države, se pos>š Ali nujni predlog Kaflana o odkupu sprejet ter izročen železniški komisiji. Na to Je govoril Stranskv o dogodkih v Litavi. Vse-nemci so ga napadali, on pa jim ja tudi bral levite. Stransky je dokazoval, da v Litavi so Nemci pri volitvah postopali nasilno proti Čehom ter hujskali ljudi proti njim. Vsen ¦ i so burno ugovarjali. Korber je trdil, da nI ' bilo tako hudo, kakor trdi Stransky, Vsa reč ! je v rokah drž. ;. bi so bila I Klofač in Stein kmalu stepla, 0^jn zveza slovanskih straitt v državnem zbora. — Govori so, da •• sled tega, ker imajo Vsenemci na vrvici vso nemške stranko, se nameravajo združiti proti njim vse slovanske ftlranko, tudi Poljaki, - ¦¦ pa bi uživali nekake izjemnosti. Vsa bi štela 191 poslancev. Ožja zveza bi imela posebno parlamentarno komisijo, m katero . se že vrše pogajanju. j V Trstu priredi prihodnji leden slo- veča potovalna dramatična družba g. Giriea vrsto hrvatskih gledaliških predstav, na katere opozarjamo tudi Slovence z Goriškega, ki pridejo tiste dni v Trst, ter druge, katere zanima gledališče. Družba GiriCa je, kakor čujemo, jako dobra, zato se je nadejati lepega razvedrila in vžitka pri predstavah. Predsednik amer. Zjed. držav llossc-velt in vojna v južni Afriki. — V zadnjem času se je razširjalo po listih poročilo, da Rossevelt namerava stopiti v akcijo za to, da bi končala vojna v južni Afriki, in j sicer v prilog Burom. Neki transvalski za-| stopnik je bil radi tega osebno pri Rosse-j vellu, ali temu je izvedel, da Rossevelt namerava, kakor Mac Kinley, glede južnoafriške vojne hoditi po jednakih polih, to je, ne vtikati se med Bure in Angleže. Vsa poročila j o posredovanjih so le prazne fabule. J Na mesto pokojnega dr. Kaizla je j izvoljen v državni zbor Mla*dočeh dr. F i e d 1 e r, profesor na visoki tehnični Šoli. Namestna volitev se je vršila v ponedeljek. Demon alkohol. — Sodnik Revnoldo razpravlja v angleški »Times", kako strahovito se v Londonu širi pijanost pri ženskah. V preteklem letu je bilo v zapore Hollorjray j oddanih radi pijanosti 10.658 Žensk, mfij j temi 3311 pijank iz navade, ki so bile že šestkrat radi pijanosti kaznovane. I Ameriška mornarica. — Rossevelt pričenja z delom, katero je napovedal, da j se namreč mornarica povzdigne tako, da j bodo ameriške združene države* druga moC J na morju. Proračun mornarice za prihodnje leto znaša 90,910.984 dolarjev proti 77,924.000 dolarjev lanskega leta. Zgradijo tudi nekaj j novih ladij. * J V južni Afriki. — O smrti Devetovi še ni nobenega gotovega poročila, govori se j pa le to, da Devet je bil pred nekaj meseci težko ranjen in da je sedaj vsed takrat dobljenih ran umrl. Angleži se kažejo prave junake. Sedaj so obsodili več burskih deklet v starosU J 15—20 let v jeCo na mesec duij radi »ve-leisdajstva", ker so nekatera Bure, ki so j udrli v Maraisburg, objele ter so seveda za-I bavljale Angležem. Da so jih obsodili, je za-[ dostovala ena sama priča, sergeant mestne straže Muller. j Botha se pomika v severni smeri skozi i Swazi-deželo. — V Kaphndiji je velikansko j razburjenje, vse kipi proti AngleŽom. ™ J Danes se vrši v Londonu izredni ministerski J svet, od katerega se pričakujejo važne izjave j o vojni v južni Afriki. J Raznotero. — Na Dunaju so zaklali I lani 25.646 konj in 56. oslov. — Roparji so j napadli vlak transkavkaziške železnice, ubili 3 ljudi ter pobrali 200O rubljev. — Občinske j volitve v Zagrebu so skončale tako, da so I zmagali v prvem in drugem volilnem t vladni pristaši, v tretjem pa kandidatje čiste J stranke prava. — Ogerski državni zbor bo [ otvorjen slovesno 28. t. nu s prestolnim govorom. — Haremi ppdarstm Naprej* kmaiije • Si h mkm (Čluflek izven uredništva.) (Dalje.) Rimljani so kmetovali po sledečih praktičnih navodilih: 1. Njive nikdar ne postanejo neplodne zaradi izkoriščanja in vedno so plodne, ako se jim da večkrat, zmerno in v pravem času gnoja. % Sejali se ima tako. da se s sadeži menja. Jedno leto se sadi ložji sadež, v drugem sadež, ki jemlje več moči iz zemlje, ki pa tudi ne izcrpi popolnoma zemlje. 3. Zemlja se po snovih preišče. Rimljani so poznali več takih preiskovalnih sredstev. 4. Rimljan se ni zadovoljil z dobrim površjerar on je zahteval-dobro zemljo Jia dva čevlja globoko. 5. Rimljan je mokre, vlažne kraje izsuševal po pokritih in odprtih jarkih. 8, Rimljan je polje osnažil plevela in sejal v suho zemljo, Praho je Rimljan tolikokrat oral, da je bila drobna kakor prah. 7. Rimljan je globoko oral. S tem je spravljal novo zemljo navzgor. 8. Rimljan je oskrboval gnojišča z največjo skrbjo. Po leti je gnoj večkrat premetaval in polival z gnojnico, pokrival ga je z dračjern, da solnce ni odjemalo gnoju redilnih snovi. Gnoj je precej po raztrošenju preoral. Tudi gnoj iz zelenih rastlin je bil Rimljanu poznat. Ko se je sadež iz njive vzel, je preoral zeleno strnišče. Rabljal je za gnoj pepel in lapor. Varro omenja tudi gnojenje z gipsom in soljo. 9. Za setev je uporabljal Rimljan najboljše seme; z največjo pridnostjo je izbiral semena in gosto ni sejal. Zimsko žito je spravil zgodaj v zemljo, da se trdno ukore-nini, predenj pridejo mrazovi. C. bralci, kmetje, Vi veste, da na Slovenskem še danes vsega tega ni najti. Kaj je Rimljan storil glede sadjereje in vinogradništva, je vsemu svetu znano. Še le zdaj pojemajo njegove trte. O teh navodilih kmetije je živel svet skozi skoraj 2000 let. Na tej podlagi zida moderni kmetovalec naprej. Kaj je torej hvaliti kmetije kat. duhovnika skozi vse čase njegovega vladanja nad kmetijo? Znano je, da so bila srednjeveška zemljišča slabo obdelana. Tlakar ni pridno delal. Prav je imel. A dobivljal ni duševnega bodrila od svojih voditeljev. Znano je, da so še danes veleposestva „mrtveroke* najslabše oskrbovana. Na Francozkem, Nemškem so posvetni veleposestniki čudežni kmeti; tudi mej njimi veleposest kat duhovnika še tiči v časih, ki se ne vrnejo več. V cisl. Avstriji na primer, kjer ima ,mrtva roka" pol milijona hektara veleposestva, (posestva župnij niso uštete), študira na vseučilišč.; za kmetijo na Dunaju samo jeden duhovnik, oskrbov.stelji teh cerkvenih veleposestev pa so večinoma duhovniki. V srednjem veku je bit kat. duhovnik tudi uradnik. Oskrboval je dosti dela, kar ga zdaj državni uradnik oskrbuje. Njegovo glavno delo pa je bilo voditeljstvo kraeta-tlakarja v gospodarstvu, delu kmetije, še tega ni izpolnjeval na kmetiji, kar mu je ajd Rimljan zapustil. (Konec pride.) Dražbe za užitni ao. — V Ajdovščini bo dnč 30. t. m. dražba za užitnino. Oglasna cena je določena na 16.000 K za vino in mošt in 7500 K za meso. V Gorici bo dražba 5. novembra 1.1. Oglasna cena je določena na 62.300 K za vino in mošt in 26.700 K za meso. Sprejme se lahko le za prih. leto ali tudi za leti 1903. in 1904. Rud. snperiosfat. 12/14. Pri c. kr. •Kmetijskem društvu" se prevzemajo na-ročbe na ta umetna gnojila do 30. t. m. Cena za cel vagon t. j, 10.000 kilov 5'20 K kvintal, manjše množine 5*60 K kvintal. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi* svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjt-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cirfl-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v SemeniSkl oliei St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. ______Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Draičok), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi in^čmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V* zalogi wua vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udanl Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. mm- Veliko zalogo -¦• šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic raznih sistemov prve angleške tovarne ,IIeltcal' 8AUN1G & DEKLEVA V GORICI ulica Municipio št. 1 mehaniCna delavnica v Nunski ulici st 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami je vsaka konkurenca nemogoča ( Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan SAUMG & DEKLEVA. Dobre ure in po ceni! s 3-Ietnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar tor Izvoz zlatnine] Most (Češko). Dobra ura Rem. fe niklja fl. 3*75 srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 1-20; bndUnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnibl pisem. — XIustroYan cenik zastonj I Brzojavka! Podpisani naznanja uljudno slav. občinstvu, da se dobi pivo MGranaf-Porter" vedno sveže v naslednjih gostilnah v Gorici: V sodčkih: v hotelu ,pri zlatem jelenu*. V steklenicah pa pri gg.: Jos. Krnite, trg Bertolini. Ir. dlešeič, »pri petelinčku«. K. Torel, »pri belem zajcu*. It. Katnlfe, -spri zlatem križu*. Štmeu Waltritscb. »pri konjiču«. Peter Bfrss. dvorišče Caraveggia. M. Hvalic, stolni trg. JL LasIČ, ulica-Dogana* I*. Vovk, ulica sv. Ivana. A. Orzitn, prodajalnica na Korzu. Za nadaljna blagohotna naročila se cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom toplo priporoča Josip Kovan, zalagaieij vrhniškega piva. V Gorici, Rabatišče št. 20. Božjast Kdor Irpi na : -tfiii nervoznih iiieva knjižico o teli boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Seliwanneu-Apoteke, Frunk-furt A. M. Želod kupuje po cele vagone Matija Itfeber, Tržič (Monfalcone). Na sredi Raste!ja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališce nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše sivarike za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojač* in čevljarje. Svetinjice. — Kežni venci. — MaSnft knjižice. Hišna obuvala m vse letne čase. Po sebnoat: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, jI krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih , ter na deželi. 2 35 -8 Mizarska zadruga |f| v lorici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzoli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, so izvrši točno po naroČilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delo je lično ter dobro osušeno. iL Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici © Konjedlc <& Zstfee ® (prej G. Darbo) ® pred nadškofi jo Šiv. 5. Podružnica konce ltaštela Stv 2. \jf Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulisi št. 7. v pGsojilnični hiši. ^51 Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ©štajerskega železa, železne, cinka ste, pocSnjene in medena plo-ičevine, orodja za razne obrti in pohisnega, stedllna ognjišča, JL peči, cevi in predpecnlke, nagrobne križe. Qj| * Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse gg| naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. jg| Glavna zaloga za Gorico in okolico x izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. S pr Pripoi-iiano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a JJ fSl v Ajdovščini po tovarniških cenah. |5| S Edina zaloga jg) najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. 0 Q^p Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz 151 gj| prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. JJ9_ #©@©©©©©@©©@©©©i!©®®®©® Prvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja. Spošt. podjetnikom mizarstva, larjem naznanjam, da sem pričel trgovcem s fomirjcni in gg. mizarjem, ko- z rezanjem in žaganjem fornirja kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa. Izrežem in izžagam ter dobro sparim tudi dopeljane hlode na fornir po nizki ceni ter popolnoma suhega odpošljem na dom. - Izdelujem tudi gladke fino Izdelane proflllrana lajšto vseh vrst in cblik. Priporočam novo podjetje v obilna naroČila, katera natančno in toCno izvršujem. - njem Ivan ZakOtilik, tesarski mojster v Ljubljani.