Leto II. V Trstu dne 9. aprila 1909. St. 15. n izhaja v Trstu vsak = petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J Sodrugom ! Doba dveh mesecev samo nas še loči do prihodnjih deželnozborskih vo¬ litev v Trstu. Dva meseca. To ni ve¬ liko, ako pomislimo na ogromno delo, ki ga se moramo izvršiti, ako hočemo, da bomo tudi pri teh volitvah zazna¬ movali novo etapo v razvoju in na¬ predku jogoslov. socialno-demokratične stranke v Trstu. Število glasov, ki smo jih dosegli pri zadnjih državno¬ zborskih volitvah v mejtu in okolici, je jasen dokaz, da tvori naša stranka v mestu in okolici faktor, s katerim morajo računati vsi slovanski in ne¬ slovanski sovražniki slovenskega de¬ lavstva. Te številke nam jasno kažejo, da se tudi tržaško slovensko ljudstvo začenja emancipirati od voditeljev tr¬ žaškega brezplodnega narodnjakarstva, da hrepeni po trenotku, ko se ho smelo nemoteno združiti v socialno demo¬ kracijo in vršiti tako, združeno s pro¬ letariatom celega sveta, delo v svrho osvoboditve sedanje družbe iz težkih spod kapitalističnega zistema. Na podlagi številk, ki smo jili do¬ segli pri zadnjih deželnozborskih vo¬ litvah in na podlagi razvoja, ki ga je dosegla naša stranka v poslednjih dveh letih vsestranskega in napornega dela, ste vi sodrugi, na raznih zaupnih kon¬ ferencah in shodih v mestu in okolici sklenili, da se naša stranka udeleži prihodnjih deželnozborskih volitev sa¬ mostojno in združeno z italijanskimi sodrugi. Sklenili ste, da mora naša stranka pri teh volitvah napovedati brezobziren boj vsem lažnjivim prija¬ teljem slovenskega delavstva in brez¬ obzirno, da mora nastopiti za gospo¬ darske, kulturne in socialne pravice tržaškega slovenskega proletarijata in slovenskega ljudstva sploh. Hvaležna in nad vse plemenita je tedaj naloga, ki ste jo naložili sebi in vsem odkritosrčnim prijateljem sloven¬ skega ljudstva. In kakor je bila v nas vseh trdna volja in kakor smo se za¬ vedali svoje moči takrat ko smo skle¬ nili samostojen nastop, tako je tudi nas in vas vseh sodrugi dolžnost, da uporabimo vse svoje moči, da se iz tega nastopa porode ugodne posledice, ki bodo vstvarile tržaškemu sloven¬ skemu ljudstvu novo dobo, dobo dela in življenja! Ampak nad vse težavna je tudi naša naloga. V mestu in okolici se bomo morali boriti na eni strani proti organiziranemu italijanskemu meščan¬ stvu, ki ima moč in sredstva na raz¬ polago, da si uredi pri volitvah ugo¬ den položaj. Na drugi strani pa proti voditeljem brezprogramnega slovenske¬ ga narodnjakarstva, ki so zlasti v po¬ slednjih letih pokazali, da pri sred¬ stvih, ki jih uporabljajo proti delav¬ stvu niso izbirčni. Zato je potrebno, da se od danes naprej nahaja vsak sodrug na svojem odkazanem mu mestu in da vrši svojo nalogo do¬ sledno po navodilih, ki jih je dobil. Sodrugi, ki jim je odkazana agitaciia, ne smejo prezreti nobene priložnosti, da na dostojen način dokažejo vsa¬ kemu, ki še ne pozna našega progra¬ ma, naših ciljev in razmer v katerih se nahajamo, da samo, ako se vsi združimo pod zastavo enakosti, brat¬ stva in svobode, nam je mogoče pre¬ urediti sedanji kapitalistični zistem, ki je krivičen delavstvu in škodljiv raz¬ voju vseh narodov. Dokazati morajo, da ne v ščuvanju narodnega sovraštva, marveč v bratski slogi z delavstvom italijanske in drugih narodnosti, je mogoče izvojevati tržaškim Slovencem vse kar potrebujejo v svrho razvoja in napredka. Sodrugom, ki imajo or¬ ganizacijo v rokah priporočamo, da skrbe, da dobi vsak naš volilni opra¬ vičenec volilno pravico in da bo ob trenotku tudi izvršil svojo volilno dol¬ žnost. „Delavski List“ mora zaiti v vsako mestno in okoličansko slovensko družino. Tržaški Slovenci vsi morajo izvedeti, da je laž, ako se vsiljuje naši stranki take namene, ki jih nikdar ni imela. Izvedeti morajo, da ravno tako, kakor smo znali in kakor hočemo še nadalje zastopati delavstvo in braniti ga pred ka teri m i in kakoršnimi si bodi njegovimi sovražniki, bomo in hočemo tudi braniti in zastopati vse opravičene zahteve tržaških Slovencev. Zato je dolžnost vsakega sodruga, da po svojih močeh in kakor more pod¬ pira „Delavski List“, da ga v svojem krogu priporoča in razširja in skrbi, da dobi naša stranka za te volitve vsa potrebna sredstva, da ji bo mogoče dosledno in energično izvojevati boj, ki mora donesti vsemu ljudstvu opra¬ vičenih koristi. Težavno je bilo delo, predno je bilo tržaškemu delavstvu mogoče prisiliti meščanski deželni zbor, da se je spre¬ menil volilni zakon na način, da je omogočeno priti tudi dosedaj brez¬ pravnemu delavstvu do svojega zastop¬ stva. Delavstva dolžnost je, da pokaže, da razume pomen svojega zastopstva v deželnem zboru in mestnem svetu in da do tega zastopstva tudi hoče priti. Nasprotniki delavstva bodo združili vse svoje moči, da onemogočijo de¬ lavstvu priti do tega, zastopstva. Zato je dolžnost vseh naših sodrugov da preprečijo nakane ljudskih sovražnikov. In danes, ko se bližamo dnevu, ko bo ves krščanski svet praznoval vstajenja dan nazarenskega boritelja ljudskih pravic, kličemo našim sodrugom: Kvišku srca in na delo! Na delo za pravice in življenje ljudstva. In ako bo vsak sodrug izvršil svojo nalogo tako kakor mu je bila naložena in kakor nam ve¬ leva jo vršiti naše hrepenenje po pra¬ vici in svobodi, tedaj je gotovo, da naše delo bo obrodilo tudi pri teh vo¬ litvah dobrih sadov. . Na ta način pa bomo tudi mi slovenski trpini pripo¬ mogli povspešiti prihod trenotka, ko se bo lahko vse dosedaj teptano ljud¬ stvo v radosti veselilo dneva svojega vstajenja. Kvišku srca in na delo! Avstrija in Srbija. Mala Srbija torej ni napovedala vojne mogočni Avstriji! Iz aneksije Bosne in Hercegovine se ni razvila svetovna vojna. Da do tega ne pride, smo povedali so- cijalni demokratje ob svojem času v „Del. Listu“ takoj, ko se je aneksija Bosne in Hercegovine izvršila. Jedrc evropejskega položaja ne tiči le v Bosni in le v Srbiji, jedro evropejskega vprašanja je boj za go¬ spodarsko in politično nadvlado Balkana po eni strani od Avstrije, po drugi strani od Italije. Italija sili v Balkan preko Ad- rije ter se že naslanja na Črno Goro in na Albanijo, Avstrija pa pritiska preko Du¬ naja. Do spopada teh dveh velesil mora priti, ako Avstrija ustraja na dosedanji poti. Od Avstrije je odvisno, da ona brez boja in svetovne vojne zasede Balkan: ako bodo njeni državniki imeli toliko poštene volje, da se odločijo za avtonomijo avstrij¬ skih narodov, za polno, istinito avtonomijo Bosne in Hercegovine in ondu naseljenih Srbov. Srbsko ljudstvo je pokazalo mnogo zdravega razuma in Srbi sami poženo svojo nepotrebno dinastijo preko meje in se pri¬ klopijo svobodnim narodom avstrijskim, ako se jim zagotove življenjski in gospo¬ darski predpogoji. Srbija je poljedelska in živinorejska in dogleden čas mora taka ostati. Izvoz in uvoz iz Srbijo in v Srbijo sta mogoča le iz Avstrije in v Avstrijo. Edinost srbskega plemena in enotni kul¬ turni razvoj Hrvatov in Srbov sta mogoča le pod okriljem avstroogrske države. To rešitev balkanskega vprašanja bi bila Av¬ strija izvršila lahko brez aneksije. V 30- letni dobi svojega gospodarjenja v Bosni in Hercegovini bi bila lahko že dala svo¬ bodo srbskemu plemenu na Balkanu. Mesto žandarjev in topov naj bi bila delala za ljudsko prosveto iu za politično-avtonomno vzgojo, pa ne bi bilo treba pod protckeijo Avstrije škandaloznega obnašanja Obreno- vicev, Milanov in Aleksandrov in ne bi bilo treba na prestol Kavagjorgjevičev. Ako bi se bila Avstrija zavedala svojih ciljev in svojega položaja in ako bi avstrijska habsburška dinastija hotela imeti mogočno nezlomljivo zaslombo v svojih narodih, bi jo bila lahko našla v veliki skupini slo- venski-lirvaško-srbski ob Adriji in na Bal¬ kanu. In vse vprašanje evropskega ravno¬ težja tiči še vedno v rešitvi tega vprašanja. Ako se je mala Srbija oborožila in je is¬ kala boja, so jo gnali v ta brezupen položaj in to brezumno počenja¬ nje avstrijski državniki. Molče podvreči se staremu avstrijskemu režimu bi bilo značilo toliko kakor gospodarsko in narodno smrt. Vsakdo mora biti pre¬ pričan, da so se Srbi dobro zavedali svo¬ jega položaja in so videli tudi v gotovem porazu v avstro-srbski vojni le pridobitev zase v tem, da se srbsko pleme združi, četudi prisiljeno. Skrajno malenkostno pa je bilo celo obnašanje mogočne Avstrije proti upravičenemu obupnemu položaju srbskega naroda. Vsa mizernost avstrijske javnosti se je zrcalila po prvih avstrijskih listih, ves moralni gnus židovskega in na- cijonalno-šovinističnega žurnalizma se je zrcalil v humorističnih listih nemških in avstrijskih. Boj srbskega naroda za svojo svobodo je bil Nemcem boj s stenicami in svinjami, in tako malenkostno je postopanje Avstrije proti „premagani‘ Srbiji sedaj, ko je Srbija odložila orožje čakajoč po vplivu velevlasti ugodnejšega časa. Avstrija je izjavila že oficijelno z nasto¬ panjem pri vprašanju trgovinske pogodbe s Srbijo ne le, da hoče nadaljevati svoj mirovni sistem proti Srbiji, marveč hoče poostriti gospodarski boj, hoče se maščevati energično nad Srbijo, ki je bila toliko drzna, da je segla po orožju radi svoje svobode,, | Charles Robert Darwin. Predavanje v Delavskem izobraž. društvu v Gorici 14. marca 1909 iii. Takoj po izdanju glavnega Danvinovega dela o nastajanju vrst so se delili učenjaki na dve stranki: ena je stala strogo na r stališču Linnejevem, vzdržujč nepremen- ljivost vrst, druga pa je entuzijastično spre¬ jela Darwinovo teorijo evolucije. Danvinovo delo v bistvu postavlja nauk razvoja, t. j. da so vrste premenljive, da ena prehaja v drugo, se iz nižje vrste razvija višja, so pridobljene lastnosti podedljive in prehajajo tako premembe od rodu do rodu, stopnje- vaje se iz jednostavnejše življenjske oblike do zapletenejše. Tega dela Danvinove teorije so se po¬ lastili predvsem materijalisti, učenjaki, ki . so trdih, da proizhaja vse organično in neorganično iz enotne pramaterije ali sub¬ stance t. j. gibajoče se tvarine ah materije. Danvin sam se ni spuščal, kakor rečeno v filozofsko in metafistično izvajanje. Dar- winu je bilo dovolj, po izkušnji ugotovit premembe ter storiti jasen sklep, da vrste niso vstvarjene vsaka posebej, da je torej k večjemu nadomestiti stvarjenje posamez¬ nih vrst z eno samo vstvaritvijo ter da se od te prvotne stvari tako naprej razvija priroda sama tako, kakor to še vidimo pred našimi očmi. Vsled tega, da so se materijalisti izrekli za entuzijastične dami- niste, s tem je šele nastal odločen razpor med učenjaki in najskrajnejši odpor za¬ stopnikov cerkve. Boj proti danvinizmu je postal pred vsem boj proti materijalizmu. Sprva sta se zanikala evolucijonizem in descendenčna teorija sama, končno pa se je pravi odpor osredotočil proti selekcijski teoriji, t. j. proti plemenski izberi, ki je res, če tudi ne docela pobitna. Materijalisti so prišli do najskrajnejših izvajanj s teo¬ rijo najgorečnejšega danvinista, nemškega profesorja Ernesta Hiickla, ki je končno 1. 1899 v svojem delu „die Weltratsel“ na¬ redil iz evolucijske teorije kar enotno sve¬ tovno naziranje, katero izključuje narav¬ nost religijo, t. j. monizem. Ta izvaja, da vse organično in neorganično tvori enoto in celoto, in naj nižja bitja so se razvila in so proizšla iz prvotne substance, t. j. iz gibajoče se materije. Le-ta se je, ponav¬ ljajoč gibanje na posameznih mestih, jela zgoščati (pyknoza) in iz tega so se razvile vse stvari. Smatra za dokazan prehod od živali na rastline, od rastlin na neorganične stvari, t. j. kristale in plinove. Življenje se je pojavilo s tem, da so se v različnem cesto nedoločljivem razmerju nagrudile ke¬ mične snovine: dušeč, ogljenec, kislec in | vodenec, ki so stvorile plotonlazma, t. j. prvotno živo celico, ki je vsled vpliva obdajajočih drugih snovin naraščala, se de¬ lila, delci so se preminjali in dajali nov organizem, iz katerega je potem tekom raz¬ voja milijonov in milijonov let nastopilo vse polno vrst rastlin in živali gori do člo¬ veka. Da je nauk Hiicklov, kolikor presega izkušnje, t. j. empirijo, lahko pobiten, se po sebi razume. Trditev Hacklovo je od- kazati znanstveni fantaziji ter nima prave zveze z evolucijo v zmislu Damina. Zato so se vrgli teologi in katoliški učenjaki z vso silo proti monizmu-materijalizmu in so z le-tem identificirali daminizem. Po drugi strani jo Damin pod vplivom priznanja velike večine učenjaškega sveta storil korak dalje, ko je v drugem svojem delu, izdanem leta 1871, «Proizbod človeka in plemenska izbera v splošnem odnošaju“ zavzel odločnejše stališče, trdeč, da je izšel človek iz nižje živalske vrste, neke vrste med opico in človekom. Sedaj je bilo na¬ ravno, da so teologi in katoliški znanstve¬ niki Damina smatrali za ateista in mate- rijalista, dasi Damin sam nikdar ni odsto¬ pil od svojega mnenja, da utegne temeljiti vsa priroda na prvotnem stvarstvu. Po¬ sebno lahko stališče so imeli teološki znanstveniki v boju s teorijo o plemenski izberi. Damin je smatral za vzrok ple¬ menske izbere boj za bit in obstanek (Kampf ums Dasein und Fortbestaud). Vsa izbera se vrši tako, da vsaka rastlina in žival stremi, kolikor mogoče proizvesti plodu in zavzeti kolikor mogočo mesta na zemlji. Pritem pa zmagujejo one vrste, ki so ah močnejše ah zvitejše ah številnejše ah vstrajnejše. Stoji na teoriji angleškega ekonoma Mallthusa, ki je trdil, da se člo¬ veštvo množi v taki meri, da bi se razplo- dilo v doglednem času tako, da bi za člo¬ veško pleme ne bilo prostora. Treba je torej, da se slabejši uničujejo in izmirajo. Preobila ploditev je vzrok ekonomičnega boja ljudi med sabo in tako — je Damin DELAVSKI LIST Konstatirati moramo, da se je edina socijalnodemokratična stranka v Avstriji in na Nemškem zavedala pravega položaja in je le ona zadela istino, kazoč na zlorabo in nesposobnost avstrijskih državnikov in na pravi položaj v Srbiji. Dolžno st s o c i j a 1 n o d e m o k r a t i č n e delega¬ cije v državnem zboru avstrij¬ skem pa bo, da se prepreči z a naprej enaka zloraba avstrijskih državnikov, in da odločno in z vsemi silami zahteva splošno in narodno avtonomijo za Bosno in Hercegovino. Dolžnost socijalno¬ demokratične stranke v Bosni in Hercegovini pa bodi: pola¬ stiti se edino pravega orožja ter z neumornim delom izvesti de¬ mokratizacijo srbskega prebi¬ valstva v Srbiji in Bosni. Največja nevarnost za svobodo ljudstva so bile vsikdar in bodo dinastije, kakor so se naselile na Balkanu. Izplačuje se podpora le tedaj, če se prosi za njo. V zakonu ni povedano, kdo ima prositi. Ker je pa politični oblasti od- kazana preiskava potrebnosti, je umestno, da se vpošljejo prošnje tej oblasti (v Ljub¬ ljani in v Trstu deželni vladi, v manjših mestih in po deželi okrajnem glavarstvu). Ker poklicani vojak navadno ne bo imel časa in najbrž tudi ne prilike za to, se priporoča, da vloži prošnjo družina. Take prošnje so proste kolka in poštnine; pač pa se mora zapisati na zavitek: Prošnja družine na vojaško službo poklicanega za podporo; na temelju § 20, odst. 4 zakona z dne 13. junija 1880, drž. z. 1. št. 70 poštnine prosto*. Podpore zo družine vojakov Kakor je splošno znano, je vsled nenor¬ malnih političnih razmer vojna uprava pri raznih polkih pridržala pod orožjem vojake, ki bi bili morali sicer že oditi na dopust, oziroma je poklicala neko število rezer¬ vistov pod zastave. Daši ne gre za mobili¬ zacijo, je vendar brambovski minister v državnem zboru izjavil, da se bodo izplače¬ vale družinam teh vojakov enake po Ipore, kakršne bi imele dobiti v slučaju mobili¬ zacije na podlagi zakona z dne 13. junija 1880 o vojni taksi. Po tem zakonu imajo pravico do ome¬ njene podpore družine, ki so potrebne po¬ moč'. Za člane družine se štejejo v takih slučajih žena, otroci, nadalje stariši, stari očetje in stare matere ter bratje in sestre, če jih je dotičnik prehranjeval, to se pravi: «če je bila najnujnejša oskrba njih življe¬ nja popolnoma ali pa vsaj večinoma od¬ visna od osebnega zaslužka tistega, ki je poklican na aktivno službo. Podpora obsega za vsakega opravičenca j 1. dnevno preživno pristojbino; 2. dnevno stanovalno pristojbino. Samo tisti ne dobi stanovalne pristojbine, j ki stanuje v svoji hiši ali pa v hiši na aktivno službo poklicanega ali pa v kak¬ šnem javnem zavodu. Stanovalna podpora znaša polovico preživne pristojbine. V zmislu naredbenega lista za vojsko z Če ima prošnja na zavitku to opazko, jo sprejme vsaka pošta in ravna ž njo, kakor da je priporočena. Seveda se pa odda vsaka taka prošnja lahko ludi osebno. Pravica do podpore sc začenja za tiste nadomestne rezervnike (Ersatzreservisten), ki so šli meseca oktobra v službo in niso bili odpuščeni, z dnem 28. novembra 1908; za družine tistih vojakov, ki so bili pridr¬ žani po triletni službi, se ima računati s 1. januarjem 1909; za tiste, ki so pozneje poklicani, se šteje z dnevom, ko zapuste svoje navadno bivališče. Za reševanje teli prošenj se sestavlja pri političnih oblastih posebna komisija, v ka¬ teri je namestnik odn. deželni predsednik ali pa uradnik, ki ga ta določi namesto sebe, potem zastopnik deželnega finančnega ravnateljstva in zastopnik deželnega odbora. Izplačujejo se podpore redno dne L in 1(5. vsakega meseca za pol meseca naprej pri davčnem uradu. Če se vojak vrne, preden preteče pol meseca, vendar ni treba povrniti že izplačane podpore. Družine tis¬ tih vojakov, ki so bili od oktobra pridržani, lahko zdaj prosijo, da se jim izplača pod¬ pora za preteklo dobo. Za rezervne častnike so drugi, seveda ugodnejši predpisi. stojbina. Vsa podpora za eno družino pa ne sme presegati tistega zneska, ki se ima po osebnih in lokalnih razmerah smatrati kot poprečni dnevni zaslužek tistega, ki je po¬ klican pod orožje. Če dobe člani družine kakšno podporo od dežele, od občine, ali od privatnih ljudi, se s tem ne zmanjša njih pravica do državne podpore. posledoval — je prenaploditev tudi vzrok boja za bit sploh in da se ta javlja na plemenski izberi. Teologi so to teorijo mo¬ rali pobijati iz nravstvenega stališča. Zanje je bil s tem dan princip egoizma, t. j. da mora imeti veljavo le močno bitje in kot posledica temu, da je močnemu bitju tudi dovoljeno iztrebljati slabše in vladati v svojo korist slabšemu. To teorijo absolutnega egoizma je razvil do skrajnosti nemški filozof Nietzsche s svojo takozvano Herrenmoral: le močnemu je živeti, le močnemu je biti gospod, le močni je polčlovek in sam sebi bog. Ta teorija je tudi selekcijska in teorija boja za bit nasprotuje teoriji evolucije sami, ker nam dejansko življenje in zgodovinski raz¬ voj človeštva kažeta, da je egoizem le eden gonilnih činiteljev napredku, da pa sta v bistvu in višja činitelja razvoja družbenost in altruizem, ki merita na popolnitev in ohranitev vsakega, posameznega bitja v človeški družbi. Skrajna teorija boja za bit, preživetev močnejšega, stoji v diametralnem nasprotju s krščanskim naukom ljubezni do bližnjega, usmiljenja, z naukom odrekanja in upanja Turški parlament je v ponedeljek odobril nogodbo z Avstro-Ogrsko glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. V Parizu je bil za načelnika občinskega sveta izvoljen socialist Chaustrc. V Italijanskem parlamentu je bil za podpredsednika izvoljen sodrug Andrej Costa. Častniki v Srbiji. Ukaz vojnega mi¬ nistra prepoveduje vsem častnikom, prirejati politične shode in pošiljati udanostne de- putacije in brzojave drugim članom dinastije kakor kralju in prestolonasledniku, Premoženje srbske banke, državna in vojna blagajna se je iz Niša zopet prenesla v Belgrad. Anglija je tudi priznala aneksijo Bosne in Hercegovine. Atentat na Turškem. Včeraj opoldan je neki častnik na galatskem mostu stre¬ ljal ha glavnega urednika liberalnega lista «Serbesti», Hasan Kemija ter je s peterimi streli ubil njegovega spremljevalca urad¬ nika Šakirja, Kemija pa je težko ranil. Daši je bila straža na obeh koncih mostu, je napadalec pobegnil. Atentat je povzročil velikansko senzacijo; sodi se, da je izvršen sporazumno z mladoturškim komitejem, ka¬ terega je list «Serbesti» večkrat napadal. Popoldne je več kakor 1000 visokošolcev priredilo protesten shod. Zbornica je skle¬ nila, da se veliki vezir interpelira zaradi tega umora, dasi so nekateri mladoturški poslanci ugovarjali. Reforme na Ruskem. Po Veliki noči je pričakovati obširno pomiloščenje političnih zločincev. Tudi sc pričakuje libe¬ ralna organizacija policije. njakarji sklicali shod pri Sv. Ivanu i n d a se ta shod ni mogel vršiti z nobenim dnev¬ nim redom, ker ni na shod nihče prišel « Edinost* ne pove, da je bilo na narodnem shodu na Opčinah, kjer je poročal trezni dr. Vilfan, celih 28 navzočih. «Edinost» A . _1 V1 1 , , va c nArlll Ki ne pove, da ni bilo na shodu, ki se j e Politični pregled. Na Češkem se pripravlja proces po zagrebškem uzoru. Po vsem Češkem jc redarstvena oblast naredila hišne preiskave pri narodnih radikalcih. Vsa društva čeških narodnih socialistov so bila razpuščena. Premoženje razpuščenih društev je vlada zaplenila. Veliko oseb je aretiranih. Črnogora, ki do sedaj ni hotela nič vedeti o spravi med Avstrijo in Srbijo, se končno udala. Črnogorska vlada je izjavila da je pripravljena podvreči se odločbi vedesil glede premembe 29. člana berolin- ske pogodbe. Srbska vlada je imenovala svojega pooblaščenca v trgoskih pogajanih z Avstrijo, bivšega trgovinskega ministra Popoviča. Spopad ob srbski meji. Uradno se poroča: S srbsko strani so v ponedeljek pri Bujatloviču Potoku ob Drini 3 srbski jezdeci streljali na avstrijsko patruljo, ki je odgovorila na napad s streli. Konj enega srbskega jezdeca je bil ustreljen. Srbi so bežali proti Rogatici. Avstrijski vojak ni noben ranjen. Kazenska ovadba proti princu J ur ju. Iz Belega grada se poroča, da je brat pokojnega komornega sluge Kolako- viča vložil proti princu Jurju na državnem pravdništvu v Belem gradu kazensko o- vadbo radi umora. vršil pred kratkim v Narodnem domu, niti 80. oseb. «Edinost* ne pove, da so narod¬ njaka rji povabili trikrat na zaupni sestanek svoje volilce v Rojanu v tamošnje gospo¬ darsko društvo in da se je šele tretjič sklican mogel vršiti ob grozno klavrni udeležbi. In končno bi naprosili « Edinost* da poda poročilo o ustanovitvi narodne } železničarske organizacije, ki se je vršila pretečeno nedeljo v Rojanu ob navzočnosti 60. oseb izmed katerih je bilo štetih 8. železničarjev. In pomisliti, da so prišli, za¬ radi teh 8. železničarjev iz češkega kar gospod poslanec Burival sam. Ako je en suspendiran ali slabo vspel shod znak propadanja stranke, ki ga skliče, potenr p a moramo iz gorih navedenih dejstev sklepati da propadajo narodnjakarji kar z avtomo¬ bilistično hitrostjo. Domače stvari. končne odrešitve. Teorija boja za bit iz¬ ključuje krščanstvo, vsaj tako trdijo verni učenjaki. Darvvin sam je smatral za lastno, novo teorijo selekcijsko teorijo, t. j. nastajanje vrst potom plemenske izbere iz boja za bit. Ako se govori torej o darvinizmu, tedaj je to bistveni darvvinizem. Dočim pa je ta teorija omajljiva in se da vzdržati le de¬ loma, j c gla vna zasluga Darvvinova, da jc spravil do veljave razvojni nauk, evolu¬ cionizem. Evolucijonizem je ona teorija, ki je omajala skoraj vse podatke vede do Darvvina, potom evolucijske teorije in em- pirijske metode se je postavil vsem vedam nov stalnejši temelj. Ako večalimanj ves znanstveni svet danes priznava veljavo Darvvina, mu jo priznava kot prvemu pred- stavitelju evolucionizma. Vsa veda je do Darvvina stala na ver¬ skem stališču vstvarjenja sveta, kakor je povedano v bibliji. Bog jc vstvaril človeka po svoji podobi, vrsto v vrsti živali in rastlin. Še Linnč, umrl 1778, ki je bil naj¬ slavnejši prirodoslovec novega veka, pričel je svoj sistem z rekom: da je toliko vrst, kolikor jih je vstvaril Bog. Sodrugi! Shod železničarjev se vrši v sredo dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni „International“ v ulici Boccaccio štev. 25. Dnevni red: Praznovanje prvega m a j n i k a. ..Hdino*it" je v eni svojih zadnjih številk na dolgo in široko pripovedovala, da so češki socialisti zelo narodni. Mi bi pa želeli, da nam „Edinost“ pove tudi, čemu neki pripovedujejo češki nacionalci, da so češki sodrugi izdajalci svojega naroda in čemu ponatisuje take stvari tudi sobotna priloga „Edinosti . Ampak „Edinost nam mora zato raztolmačiti. Ako so češki so¬ cialisti resnični prijatelji svojega naroda, čemu se je na Češkem ustanovila tržaški N. D O. podobna organizacija? Iz na¬ rodnih ozirov ne, ker so češki socialisti prijatelji naroda. Na Češkem jc pa kakor Ijri nas boj med delavstvom in kapitalisti. Češka N. D. O. se pa ne druži nikdar s češkimi socialisti, ki so zastopniki delav¬ stva in prijatelji naroda, marveč s češkimi nacionalci, ki so vsi kapitalističnaga strem¬ ljenja. Češka N. D. O. se tedaj druži s češkimi kapitalisti raje nego s češkimi so¬ cialističnimi delavci. In zakaj se ne druži raje s poslednimi, ki so tudi prijatelji na¬ roda? Odgovor: Zato ne, ker je češka N. D. O. vstvarjena od kapitalistov nalašč zato, da škoduje organizaciji delavstva! In zakaj pripovedujejo češki nacionalci, da so češki socialisti izdajalci naroda, ko vendar je rekla „Edinost da so prijatelji naroda? Odgovor: Zato, da umažejo češke socialiste pred lahkovernim češkim delavstvom in da poslednji ne pristopijo v češke socialistične organizacije, ki so že sedaj močne, in ki bi bile potem še močnejše tedaj še bolj nevarne češkim nacionalnim kapitalistom. In zakaj se družijo tržaški narodnjakarji s češko takozvano stranko narodnih socia¬ listov, ki se družijo s kapitalisti? Zakaj se ne družijo tržaški narodnjakarji raje s češkimi socialnimi demokrati, ki zastopajo delavstvo in so prijatelji naroda? Odgovor: Zato ker so tržaški narodnjakarji kakor vsi pred vsem meščanje, ki ne ljubijo in ne morejo ljubiti delavstva, marveč ga hočejo kakor češki nacionalci izrabljati v svoje egoistične namene. Znamenje propadanja. « Edino st* je vsa vesela poročala, da se naš shod, ki je bil sklican na pretečeno nedeljo v De¬ lavski dom, ni mogel vršiti, vsled male udeležbe. In vsa iz sebe je «Edinost» po¬ vedala, da je to znak, da naša stranka propada. «Edinost» se je zlagala. Shod se je vršil, samo z drugim dnevnim redom. In sicer zato, ker je bila udeležba res pre¬ majhna, da bi se bil vršil kakor naznanjen. Saj « Edinost* je bila slabo informirana, kar ni nič novega. Na shod je prišlo kljub slabemu vremenu vendar okolu 100 oseb. Ampak «Edinost* ne pove, da so narod- Treba bo nekoliko luči. V tor¬ kovi št. tržaškega lista „11 Piccolo" je neki Prelc objavil med drugim tudi nekaj, ki se glasi približno tako: *Na večer meseca septembra, ko so se vršile razne demon¬ stracije, sem šel mimo Narodnega doma. r ['w sem srečal Krana P i r m a n a urednika I „Edinosti“. Ta mi je ponudil tri električne svetilke ter mi rekel naj grem med itali¬ janske demonstrante in naj neopažen vržem med temi na tla to tri svetilke. Svetilke bodo počile s strelom, ki je podoben strelu samokresa, in redarji bodo rekli «Quei po reli i de taliani i ga tira con r e v o 1 v e r.» (Tiste s. od italijanovso vstrelile z revolverjem.) — Na to pismo Prelca v „Piccolu“ ni odgovoril še nihče. Ampak, ako smemo verjeti, da je to, kar je Prelc javno objavil resnično, ostane še vedno neko drugo vprašanje, ki ga je treba rešiti. Pirman ni iz lastne inicijative po¬ nudil Prelcu omenjenih električnih balon¬ čkov, naj jih neopažen vrže med italijanske demonstrarte. Odkod prihaja inicijntiva? To vprašanje je treba na vsak način re¬ šiti popolnoma tako, da bo ljudstvo vedelo iz katere blagajne se plačujejo agentje provokatorji. Ljubljanski »Slovenec 44 je jezen, ker «Delavski List* objavlja predavanje s Danci rm, ki se je vršilo v izobraževalnem društvu v Gorici. In kljub temu, da je v našem podlistku povedano, da se je preda¬ vanje vršilo v Gorici, pišejo bogoslovci pri «Slovencu» da je to predavanje priredil E. Kristan nekje tam daleč na Tržaškem. V tem predavanju tolmači predavatelj samo golo Darvvinovo teorijo. «Slovenec» pa pravi, p da je predavatelj prespal celih 40. let in da ne pozna novodobnih iznajdb na polju prirodoslovja, ki, da ne soglašajo več z J Darvvinovo teorijo. Ako bi bili bogoslovci* pri «Slovencu» pazno prečitali naš pod-? uti samo? . Ampak A 5, da bi , so teorije I listek, potem bi bili morali ja razumeti, da jc bil namen predavatelja tolmačiti samo ! Darvvinovo teorijo in nič druzega. teologom pri «Slovencu* ni všeč, slovensko ljudstvo izvedelo kakšne so Darvvina, katerim pravi, da so neumne. Zato poživlja dr. Tumo in dr. Lončarja, da bi prepovedali sodrugu Regentu take neumnosti objavljati, ker bo sicer sodr. Regent začel pisati še o žuželkah. Bogo¬ slovci pri « Slovencu* bi radi zafrkavali, pa ne znajo In bogoslovci se sploh ne smejo pečati ne z Darvvinom ne z neodarvvinizmon. Bogoslovcem je kvečjem dovoljeno, da re-1 šujejo vprašanje, če bog oče v nebesih sedi ali stoji; če imajo angelci možki ali ženski glas; koliko stopinj gorkote ima ogenj v peklu i. t. d. Ako pa hočejo uredniki « Slovenca* polemiziaati z nami o neodar- vvinizmu sprejmemo radi. Seveda pod P°; j iziko, b i gojem, da puste doma svojo metafiziko, jo bogoslavci vlačijo povsod kjer je A treba. Sliod železničarjev, ki se je vri 1 v soboto dne 3. t. m. v Delavskem do® 11 je izpal jako dobro. Poročal je sodr. Etbu Kristan o političnem položaju. Nata® 1 ® in poljudno je razjasni, kaj se je godilo ' zadnjih časih v državnem zboru. Nap®' 1 je meščanske stranke, ki so železničarje® vse obljubovale ampak ki so glasova* proti predlogu socialnih demokratov 1 ‘ zboljšanje razmer državnim železničarje 1 ’ 1 proti predlogu za otvoritev mej in <>dpi“ lV carine itd. Navzoči so pazno sledili i* va janjem govornika in mu med in po go' 0,1 burno odobravali. Jugoslovanska konference, je bila določena za Veliko noč, je bila 0 ' ložena vsled želje ogrskih slovanskih s0 DELAVSKI LIST 3 zaradi strankinega zbora ogrske socialne demokracije, ki se vrši ob Veliki noči. Ivonferonca se bo baje vršila na binkoštne praznike. Uslužbenci v lekarnah v Trstu s0 stopili v četrtek dne 8. t. m. v stavko. Ifa smrt jo bil pretečeni teden obsojen nl i porotnem sodišču v Trstu oni znani Fodransberg, ki je lani ubil v Rojanu šan- sonetko Lucienne Fabre, jo razrezal in vrgel odrezano glavo v morje kjer so jo našli. Porotniki so pa izrazili željo, da se naprosi cesarja da ga pomilosti in se mu potem spremeni kazen v dosmrtno ali pa dvoj setletno ječo. Vojaški nabori. Letošnji vojaški nabori na Primorskem se bodo v sledečih nabornih okrajih vršili tako-le: A. v Trstu: dne 19., 20., 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, in 30. aprila, 1, 3, 4. in 5. maja. B. v pok nežen i grofiji Goriški in Gradiški: v Gradiški dne 28. in 29. aprila; v Kor- minu dne 26. in 27. aprila; v Gorici (za okolico) dne 24, 25, 26, 27, 28. in 29. maja: v Gorici (za mesto) dne 30. aprila in 1. maja; v Ajdovščini dne 1. in 2. ju¬ nija; v Kanalu dne 4. in 5. junija; v Tol¬ minu dne 7. in 8. maja; v Cerknem dne 10. maja; v Kobaridu dne 3. maja; v Bovcu dne 5. maja; v Komnu dne 11. in 12. maja; v Sežani dne 7. in 8. maja; v Tr¬ žiču dne 27. in 28. maja; v Cervinjanu dne 1, 2, 31 in 4. junija. C. v mejni grofiji Istrski: v Krku dne 26. in 27. aprila; v Č resu dne 30. aprila; v Lošinju dne 23. in 24. aprila; v Poreču dne 19. in 21. maja; v Bujah dno 22, 24. in 25. maja ; v Labinju dne 12. in 13. maja; v Voloskem dne 3, 4, 5, 6, 7, 11. junija; v Piranu dne 14, 15. in 16. junija; v Škofijah dne 12. junija; v Rovinju dne 17. maja; v Pulju dne 14, 15, in 16. aprila; v Vodnjanju dne 17, 19. in 20. aprila; v Buzetu dne 22, 23. in 24. aprila; v Pazinu dne 14, 15, 16. in 17. aprila; v Podgradu dne 3. in 4, maja; v Motovunu dne 19. in 20. aprila. Tržaške deželnezMe volitve. Da bodo imeli volilci lepšo priložnost prepričati se ako so opisani v volilnih listah, je naša stranka otvorila sledeče reklamne urade: Za I. mestni okraj (Sv. Vid) v gostilni Gobec, ulica de Fin št. 14. Za II. mestni okraj (Staro mesto) v ulici IVialcanton št. 16. I. nad. Za III. mestni okraj (Novo mesto) v upravništvu lista „11 Lavoratore“ ul. Vienna in v kavarni ,,Trieste“ ul. Belvedere. Za IV. mestni okraj (Barriera Nuova in Škorklja) v Delavskem domu lil. nadst. in v podružnici društva „Ljudski oder“ v ul. Commerciale št. 36. Za V. mestni okraj (Barriera vecchia in Kjadin v Delavskem domu III. nad. Za VI. mestni okraj (Sv. Jakob in Čarbola) v gostilni Gorza ul. S. Giacomo in Monte št. 20 in v ulici del Lloyd štev. 7. pritličje. V okolici se je pa otvorilo za sedaj sle¬ deče reklamne urade. Za Rojan v gostilni »International 11 v ulici G. Boccacio št. 25. V Sv. Križu v prostorih podružnice društva »Ljudski oder 11 . Na Kontovelju v novi društveni go¬ stilni. Na Verdeli v gostilni »Pri zlati zvezdi 11 št. 455. V ulici Dello Scoglio v gostilni »Pri Marjeti 11 . Glavni reklamni urad je v Delavskem domu v uredništvu »Del. Lista 11 in v taj¬ niških prostorih italijanskega pol. odbora. Vsi uradi so otvorjeni od 6. do 10. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 1 ure popoldne. Sodrugi! Delavci! Poglejte če ste vpi¬ sani in pravilno vpisani v volilnem imeniku. Pazite tudi, da so tudi vaši tovariši vpi¬ sani. Kdor ni vpisan ali pa je napačno vpisan naj reklamira, tako tudi naj pove svojim tovarišem naj reklamirajo ako niso vpisani. Ne pozabite, da kdor ni vpisan v volilnem imeniku, ne bo imel pravice do glasovanja. Zlasti pa priporočamo so- drugom v okolici, da pazijo na to, da dobi vsak naš opravičen volilec volilno pravico. Na delo in kvišku srca. Obrtno sodišče v Trstu. V pretečenem tednu so se vršile na tuk. obrtnem sodišču te razprave: Samuel Štern, uradnik pri tvrdki Noerdlinger je bil poslan iz službe brez prednaznanila. Zato zahteva 360 kron. Zadovoli se pa in sprejme takoj samo 60 kron. Renat Jerala, trgovski pomočnik pri tvrdki Alfred Senenfeld tudi zato ker je bil poslan iz službe brez prednaznanila, zahteva 160 kron. Sodišče je priznalo za¬ htevo Jerale pravično in je obsodilo tvrdko plačati mu ves znesek. i I 1 i Uradnik Elijo Premovič tudi zahteva 90 kron ker je bil poslan iz dela brez pred¬ naznanila. Tvrdka Benno e Bentira se je takoj obvezala plačati omenjeni znesek. Marija Cavesi je bila v službi kot ku¬ harica pri gostilničarju Simonu Blazevič. Pred par dnevi ji službo odpove. Marija je takoj zahtevala, da se ji plača še ne¬ plačano mezdo v znesku K 19'50. Blazevič ni hotel plačati. Zato se je vršila razprava na obrtnem sodišču, kjer je bil Blazevič obsojen povrniti kuharici ves denar. Vincenca Finci šivilja se je obrnila do obrtnega sodišča s zahtevo, da ji mora de¬ lodajalec Ivan Kreševani izplačati še od zaostale mezde 20 kron in 22 kron ker je ni vpisal v krojaško bolniško blagajno. Pred tetini je bila obolela, podala sc je v bolniško blagajno krojaške zadruge. Tam se ji je odreklo bolniško podporo, ker ni bila vpisana v blagajni. Zahteva, da ji de¬ lodajalec povrne vse troske bolezni. Kreševani predlaga, da je dobro, ako se medseboj dogovorita in Finci sprejme po nepotrebnem 20 kron, ki ji ponudi Kre¬ ševani. DOIMSi. Ooricn. Politična deželna organiza¬ cija vabi vse politične krajne organizacije in delavska izobraževalna društva, ki imajo pevce ali pevske zbore, da se izvežbajo za 1. maj za nastop pri ljudski veselici. — Skupno se bodeti peli s spremljevanjem godbe « Internacionalna* in «Pesem de¬ lavcev* (Naprej). Vsi pevci se vabijo na glavno vajo s spremljevanjem godbe zadnjo nedeljo aprila! t. j. 25. t. m. ob 10-ih dop. v dvorani restavracije Steinfeld na Kate¬ ri nijevem trgu v Gorici. Solkan. Nedoslednost naših napred¬ njakov bo postala kmalu svetovnoznana. Najprej so bili vsi vneti kristjani in so hodili tudi v cerkev peti. Potem so cer¬ kveno petje popustili — najbrž zato, ker jim je premalo neslo — in so prepevali liberalne psalme. Tako je bila naša cerkev dve leti brez kričačev. Ko si so pa kleri¬ kalci poskrbeli svoje petje, so bili liberalci jezni in naredili so vse, da se jih je zopet povabilo v tukajšni klerikalni teater. Prej je bilo vse za napredek in dol s klerika¬ lizmom, sedaj pa, ki jim klerikalizem nese je vse za vero in proti socialistom. Tudi solkanska čitalnica je sedaj v sorodstvu s klerikalnim glediščem. To so pač liberalci in narodjnaki, ki ne vedo, če imajo narod in napredek ali pod klobukom ali pod ko¬ žuhom. Preminjajo svoje nazore kar čez noč kakor srajco. Cerkno. Nova politična organizacija soc. dem. stranke na Goriškem je bila ustanovljena v nedeljo dne 4. aprila v Cerknem, Sodrug dr. Dermota je na shodu, ki se je vršil v prostorih gosp. Kavčiča, razpravljal o socializmu in soc. demokraciji; bavil se je z ugovori, ki jih navajajo nasprotniki proti soc. demokraciji, zlasti glede vere in narodnosti; preciziral je razmerje, v katerem stoji danes soc. dem. stranka napram drugim političnim strankam in strujam v deželi; končno je označil pomen organizacije. Izvolil se je odbor krajne politične organizacije za cir- kljansko. Shod je bil zaupen; vendar se ga je udeležilo tudi precej narodnjakov; klerikalcev ni bilo. Naprednjakom v Cir- knem nič kaj ni povolji, da se hočejo or¬ ganizirat tudi tisti protiklerikalni v samo¬ stojno politično organizacijo, ki niso libe¬ ralnega političnega prepričanja. Morali si bodo pa dati dopovedati, da soc. dem. stranka ne pripoznava že zgolj zaradi svo¬ jega antiklerikalizma dolžnosti, da bi drla čez drn in strn z njimi in tvorila tako nekakšen rep liberalne stranke. Soc. dem. stranka se bori za enakopravnost tudi na političnem polju; bedasto bi torej bilo, če bi se uklonila zahtevi, naj leta za liberalci brez pomisleka. Če bodo liberalci pametni, vtcgnrmo se najti v skupnem postopanju; če bodo pa neumni, pa ne. Pravilo je eno¬ stavno, tako da ga tudi liberalci lahko ra¬ zumejo; mi se bomo ravnali po njem. ISTRA. Pulj. V pondeljek in torek je predaval pri nas sodr. E. Kristan o Darvinizmu. Na obeh predavanjih je bila udeležba jako lepa. Tuk. klerikalni liberalci se jeze, da učimo delavstvo o takih rečeh. Strokovni pregled. zahtevali od vlade in občine, da bi 'začele s stavbami, za katere se je v raznih pro¬ računih dovolilo potrebne svote denarja. Organizacije zidarjev, in klesarjev, so več¬ krat še posebej opozarjale občinsko in državno oblast, da prične z delom v smislu zahtev rečenega shoda, toda zamanj. Pro- računjene in dovoljene so bile svote za več stavb, denar je bil zato na razpolago. Ako bi bili sedanji občinski svetniki in vlada prijatelji delavstva, potem so morali začeti z rečenimi stavbami. Delavci so za¬ htevali dela in kruha; očetje domovine so jih pa pošiljali v svet. To je zopet nov dokaz, kako skrbi domovina za svoje sinove. Občni zbor zveze zidarjev v Avstriji se je vršil pretečeni teden na Dunaju. Zastopani so bili zidarji slovenske, češke, poljske, italijanske in nemške narodnosti. Ob koncu leta 1906 je imela zveza 249 skupin, sedaj jih ima 334, ki so razdeljene v 16 agitatoričnih okrajev. V vsaki sku¬ pini je organiziranih povprečno po 2000 zidarjev. Vseh organiziranih zidarjev v zvezi je 31.259 ki so plačali skupaj zvezi 1,034.057 prispevkov. Zadružno imetje je znašalo ob koncu 1908 leta 277.04F18 K. V tem t. j. 1908 letu se je tiskalo skupaj 1,911.217 izstisov vseh zveznih glasil. Za podpore pri stavkah je uporabila zveza 142.084‘86 kron v letu 1907. V letu 1908 pa 42.347 kron. V tej zvezi organizirani zidarji so si zboljšali v teh dveh letih za deset milijonov in petstosedeminštirideset K. Tržaškim zidarjem naj bodo te številke v spodbujo, da se tudi oni poprimejo orga¬ nizacije tako, kakor drugod njihovi to¬ variši. Osrednjo ljudsko hranilnico so usta¬ novili delavci v Brnu, da bi tudi na tem polju postali neodvisni od meščanskih za¬ vodov in da bi svojim gospodarskim in drugim društvom olajšali denarno poslova¬ nje. Novi zavod se je ustanovil 1. januarja in izkazuje za prve tri mesese sledeči promet: Uloge na deleže Vloge na knjižice Skupne vloge Izplačano na deleže Posojila v celoti Denarni promet 4.185'61 K 38.599'80 „ 42.835'41 „ 18.602' — „ 52.155' — „ 197.32F51 „ Vsekakor čeden začetek. Morda bi ne bilo slabo, ako bi se tudi pri nas začelo delati v tem smislu. Delav¬ stvo se mora popolnoma na vseh poljih osamosvojiti od meščanstva in njegovih zavodov. Mi smo prepričani, da ako bi se le hotelo, bi se dalo tudi na tem polju doseči marsičesa. Občni zbor zveze c. kr. uslužbencev se je vršil v sredo dne 31. m. m. Za predsednika novemu odboru in društvu je bil izvoljen sodr. Pagnini. Občni zbor organizacije klesarskih delavcev se je vršil v nedeljo dne 4. t. m. v Delavskem domu v Trstu. Predsednik Catalan je poročal o delovanju organizacije v pretečenem letu. Organizacija je v -tem letu ustanovila dve zadrugi, katerim je bo¬ dočnost zagotovljena. To so na vsak način številke, ki se jih mora vzeti v poštev. Vsled obrtne krize se je moralo preseliti iz Trsta v pretečenem letu 60% klesarskih delavcev in je naravno, da je obrtna kriza ovirala delo organizaciji. Sklenilo se je, pozvati obrtno oblast, da posreduje pri konsorciju klesarskih delavcev, da se v tem izvoli pomočniški odbor. Ko so govorili še drugi navzoči, so bili v nov nov odbor izvoljeni: Ivan Catalan, predš.; Josip Albertini, podpreps.; Rudolf Peršič, tajnik; Ivan Danelon blagajnik; Anton Frandolič, Rudolf Ragusa, Josip Vekjet, odborniki in Orest Farli, Valentin Zilioto, nadzoroval ca. Organizirani zidarji v Pulju se na¬ hajajo v boju vsled trdovratnosti nekaterih zidarskih mojstrov, ki nočejo priznati de¬ lavnega opravilnika. Dokler se ta zadeva med zidarskimi mojstri in delavci ne po¬ ravna je dolžnost vsakega zidarja, da ne išče dela v Pulju. Tretji zbor zveze mlinskih delavcev se bo vršil v dneh 30. in 31. maja na Dunaju z jako bogatim dnevnim redom. Pekovski delavci so vabljeni na glavno zborovanje, ki bo v četrtek dne 15. t. m. ob 10. uri zjutraj v Delavskem domu s sledečim dnevnim redom: 1.) Gibanje v parni pekarni; 2.) Red brezposelnih delav¬ cev ;3). Nadzorovanje nadomestnega počitka; 4.) Slučajnosti. Nihče naj ne manjka! Socialni pregled. Posledice obrtne krize. Iz poročila predsednika tržaške organizacije klesarskih delavcev, ki je imela svoj občni zbor pre¬ tečeno nedeljo, smo izvedeli, da se je iz¬ selilo iz Trsta v pretečenem letu, vsled obrtne krize šestdeset odstotkov klesarskih delavcev. To so posledice obrtne krize, ki je v pretečenem letu strašila po celem svetu in ki se ponavlja skoraj vsa¬ kih deset let kot neozdravljiva rana se¬ danjega kapitalističnega zistema. In vendar priznajmo, ako bi se bilo le hotelo, bi se bilo lahko preprečilo tem delavcem naj¬ večkrat brezplodno pot v tuje kraje iz ka¬ terih se navadno vrnejo revnejši nego so odšli. Poleg tega pa bi se bilo še zagoto¬ vilo delo velikemu številu klošarjem in kamenolomom bližnjih krajev. Lansko leto so stavbinski delavci se I zbrali na shodu v Politeama Rossetti in tam Društvene stvari. Glasbeno društvo v Trstu. Zaenkrat je gotovo, da čutimo tržaški Slovenci živo potrebo boljše glasbene ustanove. Da do te ustanove pridemo, se je osnoval v Trstu poseben odbor sestoječ, kakor smo zapazili na vabilu, ki nam ga je poslal, iz nekoliko mladih in žilavih moči, katerim želimo i mi najboljših vspehov. Članarina v to glasbeno društvo je za sedaj določena tako : vstop¬ nina 1 krono, redni člani 1 krono mesečno, podporni člani 2 kroni letno, vstanovni člani 50 kron enkrat za vselej. Članarino za izvršujoče člane in za učence tečajev (klavir, solo-petje itd.) odločuje odbor. Ustanovni, redni in podporni člani imajo pri vseh društvenih prireditvah prost vstop. Mi smo prepričani, da je tako društvo prepotrebno in prepričani smo tudi da bo vspevalo, ako sc bo znalo iznebiti stran¬ karskega vpliva narodnjakarjev, pod ka¬ terim ječe in zaradi katerega tuk. društva propadajo ali pa izgubljajo za tržaške Slo¬ vence vsak pomen. Bomo videli, če se bo odbor znal izne¬ biti takega vpliva. Od tega bo seveda tudi odvisno naše delovanje napram društvu. Slov. delav. pevsko društvo „Slavec“ V Ljubljani nam naznanja, da priredi v dneh 27., 28. in 29. rožnika 1909. v Ljub¬ ljani veliko pevsko slavnost v proslavo petindvajsetletnice svojega obstanka. Na to slavnost je društvo izdalo obširna vabila, v katerih pravi o nameravanem sporedu: «Vodilna misel, ki nas vodi ob prireditvi slavnosti je: doseči čim najvišji glasbeni užitek. Določen je torej slavnostni spored prvih dveh dni predvsem velikim pevskim nastopom skupnih pevskih zborov in po¬ sameznih pevskih društev, tako v slav¬ nostnem koncertu kakor pri veliki ljudski veselici. Tretji dan pa je določen izletom v naše slikovite gorenjske pokrajine, na rajski Bled in divni Bohinj k izvirku Savice, Oziroma v Postojnsko jamo na Notranjskem*. Na svojo slavnost vabi « Slavec » tudi vsa sorodna društva. RAZNO. Krvavi ruski računi. Ruski parlamentarni vdsek, ki je pred kratkim z večino glasov sklenil odpraviti smrtno kazen, je pozval ruskega ministra notranjih zadev, da pove, koliko je bilo na smrt kaznovanih in koliko se jih je usmr¬ tilo v zadnjih štirih letih. Odgovor ministra je bil sledeči: «Vojaška sodišča so obsodila na smrt v letu 1905. 72 oseb od katerih je bilo 10 že obešenih. V letu 1906 je bilo na smrt obsojenih 150 oseb, od teh se je obesilo ali ustrelilo 144. V letu 1907 je bilo na smrt obsojenih 1056 oseb. Od teh je bilo obešenih ali ustreljenih 456. V letu 1908. • 1 8 V v DELAVSKI LIST je bilo na smrt obsojenih 1741 oseb, od teh se je obesilo ali ustrelilo 825. Skupaj je bilo na smrt obsojenih 8310 oseb. Smrtno kazen se jc' izvršilo pa na 1435 osebah. Poleg tega so vojaška sodišča po deželi na smrt obsodila še 683 oseb nad katerimi vsemi se je izvršilo smrtno kazen». To so oficijclne številke. In koliko je bilo še zakonito (?) umorjenih v temnih zaporih slovanskega carstva, za katere svet ne ve in ne bo najbrž nikdar vedel. Ruska zemlja je bila tedaj v teh štirih letih zadostno namočena s svežo krvjo po svobodi in življenju hrepenečega ruskega naroda. Zatiranemu narodu naše simpatije, njegovim zatiralcem pa, katerim se klanjajo tudi slovenski narodni voditelji, naš stud in naše sovraštvo. f Po; V. zadružno leto. 1908-1909. Tržaške delavske zadruge. 2439 članov. Skladišča I. ul. deli’ Istria št. 10. II. ul. Belvedere št. 34. III. ul. del Salice št. 4. IV. ul. Acquedoto št. 67. V. Milje VI. ul. Conti št. 26. VII. Gorica. Pregled razprodaje: Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp ulica della Zonta 8. ffi Pozor!!! Podpisani priporoča vsem sodrugom — svojo — M lekarno — iz — Sv. Jurija pri Kranju. Mleko sveže 2 krat na dan. CESB: 1 liter.26 vin. 1 liter na dom 28 vin. Fran Kuralt Pq 2 QpJ V novem skladišču — vina in likerjev = Blizu kinematografa Eden ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk. Moskat. Istrsko. dobi razprodalo za 189.257'85 kron več blaga t. j. za 74% več. Dividende. Do vštetega 31. marca 1909 se je razdelilo društvenikom za 4.114'95 kron dividendov od dobe 1908 — 1909. Podpore vdovam in bolnim elanom se je dalo do vštetega 31. marca za 2397 88 kron blaga. po 56 vin. liter po 72 vin. liter po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na doni Vzorci nn okus brezplačno 3000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. C ,kli,H iščc vina in likerjev FONDA TRST, ul. Madonnina št. 11. Nova klobučarnica GEORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizke. =: KAROL GE R RE C — BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. lluotiii mesečni tarif. Sterilna svetilka I.on«. Zbirka parfuiuarij in mila. inminntiTTminnrmmimimirmnvumrmrmmimiminn » g B I % B g i m n v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LE TA 1908. _ Podpisano se tem potoni zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno obe i? emu kon sumu emu društvu v Ljubljani delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega se neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Pobravelj, Skrilj, Brji, Smarji, Bibenberga, K a m lija in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Roroskem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih eenali. ZADRUŽNO VODSTVO. Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Meči Prapor" | = LIKfiRICfl = j linja PoiiiifiK .. TRST — m=sz p ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. H Priporoča se sodrugom. S =5 = Delo fino in točno. = S s Postrežba na dom. S = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. 39 Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST -- ulica delle Acque št. 20. - Velika zbirka političnih in leposlovnih revij - in časnikov v vseh jezikih. / o n D □ D a a ^oaaaa □□□□ dddoo^ Knjigoveznica PIPPM S ul. Valdirivo št. 19. II. nad. i i i i i i >\( ;a\ i : TRST. Ulica Acquedotto št. č. ~ Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, z apestnikov, kravat, i. t. d. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. Slovani! Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 i Gostilna „ CftSft del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. tatevina u Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče, zunanjih soilrugov.