428 Slovstvo. prepeva. Mnogo se tudi bavi knjižica s pravopisom, kateri že dandanes ni popolnoma utrjen. in še vedno je vojska med etimologi in fonetiki! Vraz je naposled zapisal mnogo narodnih pesmij in je bil prednik v tej reči Kuhaču. Fr. S. Lekše. Češko slovstvo. O vychovani a vyu6ovani hlucho- nemych.< Učitelum, duchovnim, kand. učite-stvi, bohoslovcum a vsem pfatelum hluchone-mych podava Karel Huleš, učitel na obecne škole v C. Budejovicih. Nakladem vlastnim. 1891. 8°. Str. 95. — Priporočamo to knjigo vsem, ki se žele poučiti, kako treba ravnati z gluhonemimi učenci. Dobiva se delce pri pisatelju. Dr. Fr. L. »Ceske album« izdaje Jos. Vilimkova tiskarna. Ceske album je zbirka slik zaslužnih pisateljev, učenjakov, mož in žen čeških. Snopič 17. in 18. prinašata podobe in življenjepise Vi-tezslava Halka in Jos. Kaj. Tyla. Vsaka slika posebej stane s poštnino vred 45 kr. »Sebrane spisy Alojzija Jiraska.« 12. zvezek obsega drugi del povestij in slik iz življenja: »Z malych cest, Host, Gardista, Kra-janka, V pekle, O lovu in Tčevska hranice«. Veliki, narodni in kulturni pomen Alojzija Jiraska v češki literaturi je že tudi častitim či-tateljem »Dom in Svet«-a dobro znan, ki so večkrat kratko oceno njegovih spisov brali — življenjepis pa v »Spomeniku slovanske vzajemnosti« iz 1. 1886., str, 269. - Zakladove živnostenskeho malif-Stvi pisma« podaje jako nazorno celo vrsto različnih črk, katere so ljudje rabili v poprejšnjih stoletjih. Celo delo bode obsegalo te-le vrste pisem: V prvem snopiču: »Latinsko«; v drugem: »Črke okrogle«; v tretjem: »Pismo italsko in rimsko«; v četrtem: »Rimsko moderno pismo«; v petem: »Pismo renaissansko«; dalje v sedmem: »Pismo starogotično«; v osmem: »Go-tično pismo moderno in mali švabah«; v devetem: »Veliki švabah in frakturo«; v desetem: »Inicijalke češke in francoske.« Cena 2 gld. in 50 krajcarjev. Delo to spisuje in izdaja Al. Studnička, ravnatelj c. kr. državne rokodelske šole v Ja-romefi. Delo je jako pomenljivo. »Hudebni album.« Upravil Zdenčk Fi-b i c h. Beletristično prilogo: »U klaviru« upravlja Jaroslav Kvapil. »Hudebni album« prinaša domače češke skladbe za glasovir. Ime Fibich je prav dobro znano vsem skladateljem in vsem, ki se za godbo zanimajo, zato ga ni treba hvaliti in priporočati. Obseg: »Serenada« (prof. H. Trnečka), »Mazurka« (Hartela), »Etuda« (D-mol Knittla), »Oapriccionetto« (Sukova), Malotov»List z knihy života« itd. Od novega leta izhaja izvrstno urejevan nov pedagogijski list: »Vychovatel«, ki ga zalaga društvo »Vlast«, a urejuje gosp. Fr. Pohunek. Izhaja trikrat na mesec na celi poli in stane na leto 3 gld. Jako ga priporočamo. Fr. L-r. Poljsko slovstvo. »Katalog wydawnictw Akademii Umiejetnošci w Krakowie 1873—1891« uložyl Maurycy Stankiewicz. Krakow. Nakl. Akademii Umiejetnošci. 1891. — S tem naslovom je izšel zapisnik vseh del, katera je izdala doslej znanstvena akademija v Krakovu. Zlasti omenjamo ta zapisnik zato, ker ne naznanja samo stereotipno izdanih del z njih ceno, ampak označuje vsebino posameznih knjig. Zato ima nekako knjigopisno lice. Največji del obsega redno izhajajoče zvezke, v katerih so bili natisnjeni znanstveni sestavki prvih poljskih pisateljev. Naznanjena je vsebina več letnikov; seveda olajšuje to posebno tujemu bralcu pregled in porabo. Znanstvene snovi v izdanjih akademije so tako razdeljene: 1. jezikovni del, 2. zgodo-vinsko-modroslovni del, 3. matematično-prirodo-znanski del. Razven tega izhaja v mesečnih obrokih »Anzeiger der Ak. der "VVissenschaften in Krakau« z zapisniki sej, izdanimi v francoskem ali nemškem jeziku. Večja dela se izdajajo še posebej. Jezikoslovni in zgodovinsko-modroslovni del (deloma tudi tretji) se pečata zlasti s poljskimi razmerami; zato se mora vsak raziskovalec poljskega slovstva, jezika, zgodovine obrniti do teh izdanj. Spisov o drugih slovanskih narodih je malo, tako da dela, ki se pečajo z drugimi slovanskimi vprašanji, lahko naštejemo tukaj: Petrova Aleksander: »Glasoslovje dolnjelužičan-skega jezika« (Rozprawy« T. II. 1875.); Hanuš Jan.: »O nosnih samoglasnikih pri Pomorjanih in Kašubih« (»Rozprawy« T. VIII. 1880); Hanuš Jan.: »O litoslovanski dobi v primeru z indoevropstvom« (»Rozprawy« T. XI. 1886.); Zawilinski Roman: »O tako zvanih slovanskih runah« (»Archivum« T. V. 1886 ) in nekaj manjših spisov. — Starinoslovski, geologijski, narodopisni, zvezdoslovski spisi itd. se ozirajo tudi večinoma le na gališko ozemlje. p. Polanskij. LOVENCI IN RUSKO SLOVSTVO. V almanahu C/LaBHHCKaH My3a« (Slavjan-skaja Muza) CIIB. 1891, katerega je izdajal Uma-nov-Kaplunovskij, izšlo je mnogo pesmij drugih slovanskih pesnikov v ruskem prevodu. Iz slovenščine je prevedenih šest pesmij S. Gregorčiča, jedna Prešernova in dve slovenski narodni. — V mesečnih izdanjih lista » OziaBjiHCKoe 06o3piirie« (»Slavjanskoje Obozrenije«), katerega urejuje A. Budilovič, je na str. 606. kratek življenjepis slovenskega pisatelja Franca Cegnarja. — Letnik 1892. istega lista je prinesel na str. 201. pregled slovenskega slovstva 1. 1891. (»063oprL OTioBiiHCKOH .iHTepaTypti 3a 1891. ro^t.) V nekaterih zvezkih so tudi dopisi iz slovenske zemlje, kateri govore o sedanjem narodnem in političnem položaju. — Naj omenimo tukaj delo, ki zanima jednako vse Slovane, t. j.: »OiepKii