Poštnina placana v gotovini Cena 1.50 Dia Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalclh 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poStnem Cekov- nem zavodu v Ljubljani štev, 10.666 // Štev. X4. Celje, petek 2. aprilet XQ37 Leto XIX. Prvi župani 1. 1850. v celjskem okraju V roke mi jc prišla zanimiva, v nemškem jeziku pisaua knjiga, ki jc izšla 1. 1850. v okrožni tiskarni J. B. Jeretina v Gelju, vsebujoča seznam na novo konstruiranih občin teda- njega c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, s številom prebivalstva in in ploščine občin s podrejenimi kata- stralnimi občinaini in njih vasmi. Knjiga ne navaja imona izdajatelja. Ker pa je v knjigi najbrž lastnoročni podpis tedanjega lastnika te knjige IgnacaNouaklia (Novaka), skle- pam, kar bi bilo verjetno, da je on sestavil ta seznam županov, ker je bil takrat okrajni komisar v Celju in je imel vso tvarino za to knjigo v svojem uradu. Pred 88 leti ustanovljeno c. kr. okrajno glavarstvo v Celju jc obse- galo sedanja sreska načelstva Celje, Laško, Gornji grad, Konjice in Šmar- je pri Jelšah, kjer je bilo 107.749 prebivalcev, v ploščini pa 34.10 kva- dratne milje. V vsem velikem gla- varstvu je bilo 8G »prostih« občin, 257 katastralnih obcin ter 633 vasi in (59 župnij. Prvi okrajni glavar je bil Janez w$^pomuk Schmelzer, ki sta mu bila dodeljena dva okrajna komisarja, že imenovani Ignac Novak in Anton Smolle, dva konceptna uradnika Jo- že Wagner in Ludvik Josek. ter taj- nik Janez Stubel. Zaradi obsežnosti sreza sta bili o- snovani dve ekspozituri in sicer v Gornjem gradu in drle 20 km zapadno od mesta Pozablance, Francove 5ete pa so pričele v Cetrtek zjutraj veliko ofenzivo na baskovski fronti in do- segle več uspehov. Domače vesti d Nezaposlenost v Sloveniji pöstaja iz dneva v dan veCja, za vsako raz- pisano mesto se javi po več sto pro- šnjikov. Eno samo industrijsko pod- jetjo v Sloveniji jc prejelo nad 3000 prošenj za sprejem na delo. Da imamo nad 700 nezaposlenih učiteljev in u- Citeljic, je znano, imamo tudi okoli 100 nezaposlenih profesorjev, število revnih absolventov trgovskih in me- ščanskih šol, ki obupujejo brez posla v breme svojih staršev že lota in leta, pa je naravnost ogromno! Pri nas je vse premalo javnih del, ono malo služb po uradih, ki se izpraz,- nijo, pa se oddaja navadno kar brez razpisa. BeraCenje po hišah pa po- staja po mestih že tako zlo, kakor še ni bilo doslej nikdar. To je obirpna slika naših prilik, ki daje misliti. d Draginja narašča. Vsled novih taks in trošarin na življenjske po- trebščine se opaža v zadnjem času velik porast draginje. To občuti pred- vsem delavstvo in naineščenstvo, ki s svojimi skromnimi mezdami in prejemki ne more več izhajati. Pri- čakovati je, da bo vlada ocltegljaje prejemkov, ki jih je izvršila v jeseni 1. 1935., svojim namešoencem in u- pokojencem zopet vrnila in bodo temu vzgledu sledilo tudi samouprav- ne oblasti in zasebna odjetja. Pri nas v Sloveniji imamo za seboj še povrh vsega izredno slabo letino in razne vremenske nezgode iz pretek- lega leta, kar naravno življenje pri nas neprimerno bolj podražuje, nego j'O to v drugih delih države. d sole brez učiteljev. »Slovenec« poroča, da je danes v Sloveniji 269 l'azredov deloma brez vsakega pouka, deloma pa se vrši pouk v zelo okr- njenem obsegu, v zgodovini sloven- skega ljudskega šolstva paC prvič! Zares mučna ugotovitev, ki pravi na kraju, da primanjkuje v Sloveniji 300 oseb učnega osobja, da bi imeli popoln pouk vsi razredi in da bi lahko šli v pokoj tisti, ki so to že za- služili. Nadalje priznava »Slovenec«, da smo imeli 1. 1933-34 100 učnih mo- öi več, nego jih je določal proračun, in da je bilo pri nas v istem letu na novo nameščenih 471 učiteljev. »Slo- venec« dela za tako stanjo odgovo- ren centralizem Beograda, kjer ima- mo sedaj že vendar skoraj dve leti pravo ljudsko vlado. Mi pa mislimo, da smo si krivi Slovenci sami, ako imamo 800 brezposelnih učiteljev in ufiiteljic, pri tern pa skoraj 300 raz- redov brez žolskega pouka. To paö ni v Cast onim, ki imajo moč, da bi napravili red, pa ničesar no store. Odločna in ostra beseda »Slovenca« bo morda le kaj zalcgla. d Dr. Ljudevlt Plvko f. Na veliko- nočni poncdeljek je umrl v Mariboru eden naših najzaslužnejših in naju- gledncjših nacionalnih in javnih de- lavc-ev, prof. dr. Ljudevit Pivko. Po- kojni je bil mož dejanj. Bil je orga- nizator mariborskega sokolstva, pi- sec neštetih narodnoobrambnih. vzgojni in zgodovinskih del, idealen vzgojitelj mladine, delavec za okre- pitev slovanske vzajemnosti, bil je pa tudi več let poslanee. Največji u- gled je pa užival kot osnovatelj zna- menitega carzanskega podviga. Ro- dil se je 1. 1880. v Novi vasi pri Ptuju. Maturiral je 1. 1900., nakar se je posvetil študiju filozofije, slavis- tike in germanistike v Pragi in na Dunaju. Pozneje je izpopolnil svoje študije še v Frankfurtu in Berlinu. Promoviral jc 1. 1905. na Dunaju, nakar je kot prostovoljec odslužil vojaški rok v Ki^kovu. Službo je nas topi 1 v Mariboru kot učitelj na gimnaziji. Od 1. 1906., ko jo začel službovati v Mariboru, je njegovo ime nerazdružljivo zvezano z nacio- nalnim razvojem Maribora in sloven- ske Stajerske. Dr. Pivko je ostal za- veden nacionalist tudi med vojno. Ve- roval je v vstajenje malih slovan- skih narodov, vedel je pa tudi, da se je treba za svobodo bojevati. Zato je na tirolskem bojišču 1. 1917. zasno- val znameniti carzanski podvig. Pre- šel je z večjim delom 3. bosansko- hercegovskega polka in z mnogimi I Ceškimi in jugoslovenskimi častniki na italijansko stran. V Italiji je or- ganiziral edinico prostovoljcev, ki so se z, uspehom bojevali na raznih frontah proti Avstriji. Po vojni je ysestransko javno delovanje dr. Piv- ka v Mariboru rodilo nešteto lepih sadov. Dr. Pivko si je pridobil tudi velik ugled kot poslanee. Z njegovo smrtjo je nastala zlasti najveCja vrzel v mariborskih sokolskih vr- stah. Dr. Pivko je bil ustanovitclj mariborskega sokolskega društva in delj Casa tudi starosta mariborske sokolsk-o župe. Za svoje neumorno in zaslužno delovanje je prejel dr. Pl'vko več visokih odlikovanj tudi drugih držav. Slava spominu dr. Ljudevita Pivka! d Nove takse. Dne 1. t. m. so sto- pile po noveni finančnem zakonu v veljavo nove takse in sicer za. pro- šnje 10 Din, za priloge 4 Din, za pri- tožbe proti odlokom upravnih oblas- tev 30 Din, za oglase v listih v me- stih do 40.000 prebivalcev 75 odstot. manj, v mestih od 40 do 80.000 pre- bivalcev pa 50 odstot. manj kakor doslej, za pogodbe o vzdrževanju 1 odst, za dovoljenja za javne radij- ske prireditve najveC 1 Din za vsak dan prireditve. Pri šolnini je povi- šan cenzus kot osnova za plaCevanje, poleg tega so pa takse znatno zni- žane. (1 200.000 Din za pogozdovanje Slo- venije. Minister za gozdove in rud- nike je izvršil razdelitev kreditov iz sklada za pogozdovanje za novo pro- računsko leto; iz tega sklada se bo financiralo pogozdovanje Krasa, go- ličav in peščenih tal, vršilo se bo> po- gozdovanje rednih in izrednih pose- kanih državnih gozdov in uredili hu- dourniki; ti krediti bodo podpora proračunskim kreditom, odobrenim v isti namen. Krediti so sJedeči: Ban- ski upravi v Ljubljani 200.000 Din, v Zagrebu 500.000 Din, v Banjaluki 200.000 Diu, v Splitu 500.000 Din, v Sarajevu 200.000 Din, v Novem Sadu 200.000 Din, v Nižu 200.000 Din, na Cetinju 400.000 Din, v Skoplju 600.000 Din in gozdnemu ravnateljstvu v Novem Sadu za pogozdovanje peščin 250.000 Din, za pogozdovanje rednih in izrednih državnih posekanih go- zdov in za potrebe parka v Topčideru 1 milijon Din ter za ureditev hudo- urnikov 1 milijon Din. d Preselitev sreskega načelstva Iz Prevalj v Dravograd. V sredo se je preselilo sresko načelstvo v Preva- Ijah v Dravograd, kjer je začelo vče- raj poslovati. d Nov zagrebškl župan. Za zagreb- škega župana je imenovan dr. Teo- dor Peičič, Clan državnega sveta. d Nove clgarete »Hercegovina«. Cigarete pod imenom »Hercegovina« so bile zelo priljubljene pred vojno in med njo zlasti v državah Srednje Evrope. V nekaterih državah tudi zdaj izdelujejo in prodajajo cigarete pod tern imenom. Naša monopolska uprava je sklenila izdelovati in pro- dajati nove cigarete »Hercegovina« iz mešanice izključno iz hercegovskega tobaka. Prodajale se bodo v lepih škatlicah po 20 in 100 komadov in sicer po 30 par ali 6 Din škiatlica 20 komadov. V Beogradu bodo nove ci- I garete v prometu že jutri, kmalu jih pa dobe tudi drugi kraji. d Plaz uničil devet mladih življenj. Na velikonočni ponedeljek po kosilu je krenilo- 28 smučarjev iz Tržiča k smučarski tekmi pod StoržiCem. Ko so se smučarji vzpenjali navkreber, se je sprožil z višine velik snežen plaz in zajel smučarje. Plaz je zajel in pokopal pod seboj devet smučar- jov, ostali pa so se rešili. Med re- äenimi so dobili nekateri lažje po- škodbe. Pod plazom so našli smrt: 17-letni uslužbenec tvrdke »Peko« Miro Ovsenek, 23-letni pnedilniški delavec Rudolf Plajbes, 35-letni po- ročeni delavec Glanzmanove predil- nice Vinko šarabon, 32-letni Cevljar- ski pomočnik pri »Peko« Slavko Ko- stanjevec, 20-letni Vilko Plajbes, ki je bil zaposlen v tvornici »Runo« (brat ponesrečenega Rudolf a), 23-let- ni podmojster pri Glanzmannu Jože Mladic, 22-letni kovaö pri Globočni- kii Kristl Stegnar in 15-letni učenec meščanske sole Adalbert Ahačič, vsi iz Tržiča, in delavec Vinko Lombar iz Leš pri Tržiču. Ta najstraanejša nesreča, kar se jih je kdaj pripetilo v naših gorah, je izzvala v Tržifiu nepopisno žalost in je bolno odjek- nila po vsej Sloveniji in tudi edališko gostovanje. Pri nas v Ce- lju pa smo imeli zadnje gostovanje iz Ljubljane dne 19. februarja, gleda- liški dinar pa se od obiskovalcev ki- nopredstav kar naprej redno pobira. Ako že to plačujemo, poteni upravi- Ceno zahtevamo tudi redne gledali- ške predstave, saj vendar ni Celje samo za to, da se z gledališkem di- narjem pomaga vzdrževati v Ljublja- ni gledališče, ki ima velike državno in banovinske podpore. c Zasnežena Velika noč. Na veliko soboto popoldne je zafielo v celjski kotlini močno snežiti. Snežilo je z malimi presledki do torka dopoldne. V dolini je zapadlo 20 do 30 cm, na bližnjih hribih pa okrog pol metra težkega južnega snega. Zaradi neu- godnega vremna so odpadle letos v Celju vse velikonočne proc-esije. Tež- ki sneg je potrgal mnogo telefonskih, brzojavnih in električnih žic ter po- lomil celo vrsto dreves. V sredo in četrtek je dež zelo pospešil kopnenje snega in močno napolnil struge Sa- vinje in pritokov. c Predavanje o Čehih in Jadran- skem morju. Gosp. dr. Vladimir Mur- ko, docent na univerzi v Ljubljani, bo predaval v poncdeljek 5. t. m ob 20. dita r. z. z o. z. v Celju bo v soboto 3. t. m. ob 20. v sejni dvorani Celj- sk-e posojilnice v Narodnem domu. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek G. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Nabava arborina in drugih škro- piv. Mestna občina celjska bo pri- spevala siromašnejšim posestnikom k nabavi arborina in drugih škro- pilnih sredsitev za zatiranje škodljiv- cev. Prispevek bo znašal polovico nabavne cene. Int-eresenti se naj ja- vijo pri mestnem kmetijskem refe- rentu, kjer dobe potrebna pojasnila. c Svinjerejci v območju mestne ob- čine celjske se opozarjajo, da se bo pričelo zaščitno cepljenje prašiCev proti rdečici konec aprila. Interesenti naj se v tej zadevi prijavijo' do 25. t. m. pri mestnem veterinarskem referentu v pisarni mestne klavnice. c Družabni večer CPD, ki se je vrfiil dne 18. marca v mali dvorani Celjskega doma, je bil nedvomno ena najlepših družabnih prireditev letoš- nje sezone. Številni prijat-elji CPD so napolnili smiselno in stilno prokra- sno dekorirano dvorano. Dekoracijo je zamislil in izvršil nastavnik me- ščanske šole g. Josip Tomažič in mil gre res vse priznanje. Pevovodja CPD g. Pec Šegula je poskrbel, da sta moski in mešani zbor prepevala sa- me domače, ki so »egle do srca. Mo- ski zbor je uprav užgal z geslom CPD, ki ga je uglasbil društveni predsednik g. Konrad Fink. Novost na letošnjem družabnem večeru pa je bihi spevoigra v enem dejanju »Zmo- ta«, ki sta jo pripravila g. dr. Stefan Rajh in njegova ga. soproga Helena. Vsi izvajalci, ga. Rajhova, gdč. Slava Batištutova in Tončka Pongrači^eva ter g. Dore Klemenčič, so l-ešili svoje vloge v pevskem in igralskem oziru odlično, prav tako tudi gdč. Milena Oražmova klavirski part. Zares, ga. Rajhova bi se lahko kosala s poklicno igralko in pevko. Gromovit aplavz ob koncu spevoigrc naj jim bo v za- hvalo in priznanje. Plesa željni so se dodobra naplesali ob zvokih prizna- nega celjskega Jonny jazza. Ski^atka, bilo je res lepo! Vsakdo je nedvomno sklenil, da ob letu zopet pride na družabni veöer CPD. c Celjsko pevsko društvo se najlep- še zahvaljuje vsem darovalcem — cenjenim damam, gospodom in tvrd- kam — kakor tudi vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli, da je dru- štveni družabni večer tako lepo uspel. c Zahvaia. Državna krajevna zašči- ta dece in mladine v Celju si šteje v dolžnost, da se gospem: Čuževi, Logarjevi, P-estevškovi in Zemljičevi ter gospodičnam Cilenškovi, Travir- kovi in ZupančiCevi prav prisrčno zahvaljuje odbor v imenu uboge de- ce, da so prodajale oljko in pirhe v Kino METROPOL Celje ,-,„„,,.: V nedeljo odpade predstava ob 16.15! Predstave ob 16.15 in 20.30 April 3. I BURBTHEBTER Torek 6. Splošno priznano.ženijalno inscenirano, lepo filmsko delo z odra slovitega dunajskega Burgtheatra prikazuje najgloblji smisel prave umetnosti. To filmsko remek delo je -re- žiral WILLY FORST V glavnih vlogah: Werner Kraus, Olga Če- hova, Hans Moser in drugi. April četrtek 8*. Hfl UESEIEmI DUHSjU ^etek 9. (Bcadez-vousin Wien V izredno veselem filmu, polnem pristnega dunajskega humorja, nastopa nenayadno pri- kupljivo dekle kot vodnica tujcev in pov2ro- ča nešteto komičtiih zapletljajev. Magda Schneide r,W. Albach-Re 11 y, Leo S1 ezak in Adela Sandrock. Predstave po znižanih cenah: 4., 5. in 6. aprila: Pod snžno zvezdo (Jan Kiepura) Cene prostorom Din 3.50, 5.50 in 6.50. korist uboge mladine. Naj bodo blage prodajalke in kupovalci uver- jeni, da so darovali najlepše pirhe, saj so jih poklonili n&ši najrevnejši mladini. c V ponedeljek ne bo praznika. Združenje trgovcev za mesto Celj1© sporoča, da se ponedeljek 5. aprila ne bo praznoval kot praznik Mariji- nega oznanenja in da bodo trgovine v Celju v ponedeljek ves dan odprte. c PorodÜ se je v torek 30. marca v župni cerkvi v Celju g. Gustav Vašl, poslovodja tvrdke Matkovič, z gdč. Malči Rošarjevo iz Vojnika. Ce- stitamo! c Gradnja železobetonskega mostu čez Ločico v Pečovniku. Mestna ob- Cina celjska razpisuje oddajo del za gradnjo železobetonskcga mostu čez potok Ločico pri posestniku Kropiču v Pečovniku. Ponudbe je treba vlo- žiti do 19. t. m. >v vložišču mestnega poglavarstva. Mestna občina. razpisu- je tudi oddajo kleparskih, slikarskih in Cearskih del v stanovanju Na oko- pih št. 9. Ponudbe je treba vložiti do sobote 3. t. m. c Žetev smrti. Na velikonočni po- nedeljek je umrla v Kocenovi ulici štev. 2 v starosti 52 let vdova po davčnem uradniku ga Pavla Serne- čeva; zapušča hčerko Ljudmilo, so- progo saktorja Mohorjeve tiskarne g. Ki-ofliča, in sina Rudolfa, dijaka sre- dnje tehnične sole v Leskovcu. V celjski bolnici so umrli: na veliki petek 47-letni delavec Jurij Sivka iz Prožinske vasi pri Štorah in 53-letni Henrik Šmid, dninar brez stalnega bivališča, v soboto 78-letna preužit- karica Marija Lubejeva iz Straže pri Teharju, v ned-eljo 30-letni Jože Sra- bočan iz Loke pri Žusmu in 30-letna služkinja Franja Šumlakova z Vran- skcga, v petek pa 58-letna posestni- kova žena Frančiška Korenova iz Stare vasi pri Velenju. N. p. v m.! c Kronika nesreč in napadov. V Razboru pri Dramljah se je 24-letni kolar Ivan Lenič pri delu vsekal v desno nogo in se močno poškodoval. Na veliko soboto je slamorezriica zgrabila 19-letnega dninarja Vinka Brgleza iz St. Petra v Savinjski do- lini za desno roko ter mu prerezala prstanec in mezinec. Ko je š-el 27-letni dninar Jakob Grabič od Sv. Urbana pri Slivnici po vodo, je padej, in si zlomil desno nogo. Na Ljubnem je udaril 25-letni trgovčev sin Franc Sem po nesreči z roko po šipi. Razbil je šipo in si pri tem prerezal kite na desni roki. V Šmartnem v Rožni do- lini si je GOU-etni preužitkar Franc Zajc pri padcu zlomil desno roko. Na veliko soboto zvečer je neki mo- ski v gostilni na Zg. Ponikvi v pre- piru udaril 25-letnega posestnikovega sina Ivana Vrdeva iz Studenc pri Veliki Pirešici z lesenim drogom po glavi in ga močno poškodoval. Na velikonoCni ponedeljek okrog 17. je neki posestnikov sin s Tinskega pri Zibiki udaril 25-letnega posestniko- vega sina Franca Mrzka s Tinskega z litrsko steklenico po glavi in ga hudo poškodoval. Istega dne je neki trgovec z živino iz Kozjega v Vitanju v prepiru zaboclel 21-letnega posest- nikovega sina Antona Založnika iz Sp. DoliCa pri Vitanju z nožem v ŠteT. U.______________^______________________________»NOVA D O B A «_________________________________________________Stran 3. desno roko pod pomolcem. Poškodo- vanci se zdravijo v celjski bolnici. c Urejeno knjlgovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novem letu na tvrdko Karl Goričar vdova, Celje, kjer boste med bogato izbiro trgovskih knjig, amerikanskih žur- nalov, rednikov in brzovezov gotovo nešli Vašim potrebam odgovarja- joče. c Dobavo vodovodnih števcev raz- pisuje mestna občina celjska. Ponucl- be je treba vložiti do 19. t. m. v vloži- <šču mestnega poglavarstva. c Nočno lekarniško službo ima od 3. do 9. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 4. do 10. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo namestnik poveljnika g. Berna. c Kino Union. Petek 2., sobota 3., nedelja 4. t m.: »Roman Petra Ibbet- sona«. Roman, gledališki komad in opera kot film. V glavnih vlogah Gary Cooper, Ann Harding in John Haliday. ZvoCni tednik. — Ponedeljek 5., torek 6. t. m.: »Ti si moje soln- cc...« Veličasten film, v katerem poje sloviti Rihard Tauber divne du- najske pesmi. V glavnih vlogah Ri- hard Tauber, njegova žena Diana Napier in Pavel Grätz. Zvočni ted- nik. — Sreda 7., Cetrtek 8. t. m.: »Fe- dora«. Velefilm iz carske Rusije po drami V. Sardouja. V glavni ylogi Marija Bell. Zvočni tednik. — V so- boto ob 18. ter v nedeljo ob 10. in 14. matineja: »Dete sreče« s Sihirley Temple. Laško »Nova Doba« v laškem srezu. V na- šem listu smo uvedli stalno rubriko »Laško«, v kateri bomo objavljali vse 'Važnejše in zanimive zadeve in do- godke iz laškega sreza. Poslali smo na razne naslove naš list na ogled. Postanite naročniki našega lista in pridobivajte tudi sami nove naroC- nike! Naše banovinske ceste. Kdor je ta- ko nesrečen, da mu nalaga dolžnost potovati po laškem srezu z avtomo- bilom, si bo to potovanje zapomnil vse svoje življenje. Dočim smo še pred ctvema letoma in še pred enim letom s ponosom lah'ko knzali na do- bro stanje naših cest, smo padli cla- nes na glas najbolj zanemarjenega sreza v pogl'edu naših cestnih komu- nikacij. Asfaltna cesta v Laškem je postala v zadnjem času zelo de- fektna, da pomeni v nekaterih svojih delih naravnost prometno nevarnost, zlasti za avtomobile. Nihče se ne zmeni za popravilo in menda nihče ne ve, da je treba nastale vdrtine in jam« provizorično zakrpati dotlej, da bo toplo; vreme dopuščalo pravilno krpanjc. Tako zanemarjenje asfalta ne pomeni samo nevarnosti /.a pa- sante, marveC je v enako veliko ško- do asfaltni cesti sami, ker se že na- stale jame trajno razširjajo. Naša glavna cesta iz Celja proti Zidanemu mostu je bila od nekdaj v onem d'elu, ki teče v območju laškega sreza, na dobrem glasu in vsikdar v boljšem stanju, ' nego je bil celjski del te proge. Res je, da je letošnja zima zelo kvarno vplivala na ceste, ven- dar pa bi ne bilo treba, da bi nasto- pilo stanje, kakršno je danes. Slaba ni samo proga od Laškega proti Ce- lju, temrvet tudi od Laäkega proti ZidaiTemu mostu, ker je uprava opu- stila pravočasno posipanje in gramo- zenje in zasipanje nastalih udrtin. Jama se vrsti za jamo, gioboko so zarezane kolesnice, ob cestah pa leže kupi neizrabljenega gramoza. Po- dobne so razmere na progi Rimske toplice — Mišji dol. Ta cesta je meh- ka v svojih temeljih in jo je današnji povečani vozovni promet docela po- kvaril. Ped visoko leži na cesti blato in cesta kriči po gramozu. Približno enako je na progi Šmarjeta—Hrast- nik, ge slabše na cestnih progah v Hrastniku' in v Trbovljah. Mnenja smo, da je skrajni Cas, da se V tern pogledu nekaj ustvari, da se vse ce- ste temeljito popravijo, zlasti posipajo s primernim gramozom. ¦ Opereta v Laškem. Naše Sokolsko društvo odn. njega dramatski odsek bo ponovil v soboto 3. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 4. t. m. ob 10. opereto »VeSeli knietič«, ki je pri prvih pred- stavah tako sijajno uspela. Ker so mnogi prvo uprizoritev zamudili, se je izrekla splošna želja za ponovitev. Ta želja je bila seveda upoštevana. Zunanji obiskovalci imajo dobre zveze z, vlaki na vse strani. Plenarna seja Sokolskega društva Laško bo v sredo 7. t. m. ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma, na kar opozarjamo vse Clane uprave. Dramlje pri Celju. Vsa prejšnja le- ta smo vedno dobivali uputnicc za dovoz koruze po nizji ceni in za brezplačno koruzo za najrevnejše prebivalstvo. Naša občinska uprava je tudi letos vložila zadevne prošnje, ki pa še vedno* niso ugodno rešene. Beda je pri was še zlasti večja, ker J je lani toča uničila vinograde in sa- dovnjake ter je tudi drugega pridelka vsled raznih uim bilo zelo malo. Ako oblast n-e bo' pravočasno dala na razpolago semenskega žita za po- mladno setev, bo ostalo mnogo polja neobdelanega in nezasejanega, ker ni denarja, da bi si kmetovalci na- bavili seme. Veliko je pri nas tudi takih revnih kmečkih domov, kjer že liTesece ne poznajo kruha. Vojnik. V nedeljo 21. marca je go- stovala 'V Vojniku igralska družina z Dolapri Hrastniku z igrama »Anima« in »Teofil«, skupno v 4 slikah, tra- jajočih z odmori in nagovorom vived pičlo uro, kar je za gostovanje vse- kakor zelo kratko. Obe igri sta bili napovedani kot novi in moderni ter igrani na nov, moderen način, kar se v Vojniku doslej ni prakticiralo. Tzvedba nas je aelo razočarala. Mi- sterij in socialna igra imata dolo- čeno mesto v vrsti dramatskih del brez pridevka »moderen«. Izvajanje samo (o kapern novem modernem načinu igranja ni govora) niti ni do- seglo nivoja uprizoritve 14. marca po Prosv-etnem društvu Prekorje, k,i je v naši okolici najmlajši diletantski krož-ek in s svojimi novinci nikakor ne more zadovoljiti Vojničanov. Jedro obeli iger, kolikor smo ga laliko vsled nerazločne izgovorjave v celoti zbrali, je lepa resnica morda za v eerkev in solo. Na odru pa, ki je namenjen v prvi vrsti prosveti, naj ; e uprizore stvari, ki so režijsko1 skr- bno pripravljene in prepričevalno podane. O enourni zamudi, nemogoči scen-eriji, pomanjkljivi šminki in n-e- primerni razsvetljavi niti ne govo- rimo. Postajica Stranje ob rogaški železnici Ce se voziž z Grobelnega proti Ro- gatcu, nikar ne izstopi na postaji Stranje, ker bi ti bilo gotovo žal. Tarn, kjer se vlak ustavi, je sicer lesena baraka, a popolnoma zapuščena, ker pač ni v bližini nobenega človeškega bivališča. Laliko si misliž, kako iz- gleda banaka in okolica sto metrov okoli, ko pridejo ob nedeljah mno- žice v primernem razpoloženju iz okoliških vinogradov. Nikogar ni, ki bi skrbel za red in snago, ljudje pa se tolažijo, da je ime postajiceokoli- ščinam primerno, Cenavno bi jim človek rad dokazovial, da kaže invo na stara rimska bivališča. Dokler se razmere ne spremene, bo ostal tudi na imenu madež. Izstopiti pa tudi ne smeš zaradi silnega blata, po katerem moraš gaziti, če ti povo- d-enj sploh ne omogoči prehoda na novo banovinsko cesto, ki pelje si- cer v Zibiko in Pristavo lepo po do- lini in naprej v Podčetrtek, Kozje in pod Sv. gore. Obupno je, če se spu- stiš preko tistih treh sto metrov pre- hoda, kajti blata in nesnage se ves dan ne iznebiš. Rajši boš ubral po železniški pix>gi na nevarnost, da zato plačaš globo . . . In ravno tarn, kjer boš progo za- pustil in kar preskočil na banovin- sko cesto, tarn bi se pač naj ustav- ljal vlak in barako bi bilo treba prestaviti za kakih 400 m in vsem bi bilo pomagajno. Prazni izgjovori in namerno nasprotovanje ljudskim ko- ristim zadržujejo to premestitev po- stajice, ki jc itak namenjena zgolj le južnim in ne domači občini, ko> pri- de vsaj devet desetin potnikov po banovinski cesti na postajo. Na no- ! vem mestu že stoji hišica, lastnik se Pregndn in uničen I ail Kako |e (PefiCek dbntto&Jk fegtiUf «vofe pfebivölilce ž^^^00**** ^Oh.nicniboliflrU /Žezoperpranj^J ^^^^^ n°o"t>©toplQinol *^V I Priie'no'toda r:^r-^ m !_l^-*3 f^V. M AjUOi ne nevornol ' ^^^^S^^^^r" mm^ I *# A I I J 1 % J v I ,Rocf'On ne trpl m ^^^3sB5^^ ^^^^^^^^^^^^^^J nobenenesnoge! ¦ obvezuje, da bo postavil stranišče, skrbel za red in razsvetljavo, saj želi napraviti celo točilnico, da ne bo Ca- kanje tako dolgočasno, da bo mo- goče prtljago kje shraniti, a tako po- trebna prestaivitev se doslej še ni izvršila; niC n© pomagajo prošnje občin, nič protesti in nasveti Pla- ninskegia in tujsko-prometnega dru- štva, nič moledovan'je interesentov. Sramota, ki jo vidijo tujci, ko se vo- zijo v Rogaško Slatino, naj kar lepo ostane, saj bi prestavitev stala z obema komisijama vred celih 3.000 Din. Prišla bi res v korist ljudstvu, a nikakemu mogočnežu tega sveta. Kdorkoli pozna prilike, ve, da ni razloga, da se željam ne ugodi. Ak- cijski odbor za prestavitev postaje je pridno na delu, a za čudo se ima boriti ravno' z ljudmi, ki imajo »za ljudstvo« vedno polna usta obljub. Tu pa se mora rešiti tudi v bliž- nji bodočnosti ves prometni problem za osredje Smarskega sreza. Pač vsakdo uvidi, da so se do nedavno stekale vse prometne žile v Mestinju, kjer je zaradi tega izredno živahna tovorna postaja. Sam Bog ve iz kakih ozirov so pustili tisto nevarno kri- žišče cest v M-estinju, ki nima para menda v vsej dravski banovini. Žo parkrat smo mi na to nevarnost po- kazali, a doslej brez uspeha, čeprav hi se dalo nevarno mesto z majhnimi stroški odstraniti, saj je treba le ce- sto in most razširiti. Oboje je bilo pred stoletji primerno, a se od ta- krat ni izpremenilo, čeprav je zlasti avtoinobilski promet v poletju res velikanski. Opozarjamo na to vnoviö, Se predno je prepozno! Doslej so &e torej prometne žile stekale iz vseh treh okrajev, ki tvo- rijo šmarski srez, v Mestin'ju. A se- daj postaja to drugače. Iz onih spod- njih kraj-ev, ki so bili od prometa najbolj odrezani, čeprav imajo silno lesa in vina ter premoga, *je izpelja- na banovinska cesta po dolini, tako da se izogne bregov; in ta vodi mi- rao Stranj v Š mar je. V kratkem zveže cesta še Pristavo z Rogaško Slatino pod Sv. Emo, tako da bo Mestinje izgubilo svojo osrednjo veljavo, ki jo je doslej imelo in — priznajjmo — prav koristno uživalo. Razumljivo je torej, da se Mestinje upira nov im prometnim potem, ki mu hočejo vzeti n. pr. tudi avtobus, ki bi pač lažje in ceneje vozil po novi cesti, ker se tako izogne dveh strmih bre- gov. Zaenkrat bi M-estinje rado do- bilo cesto ob potoku, torej po Me- stinjski dolini, proti jugu, tako da bi ne bilo popolnoma zaprto od bre- gov, kakor je sedaj. Želimo to cesto, vendar se vpraša, če ne bo ceneje in praktičnej-e postaviti na Stranju tudi tovorni kolodvor. Zaenkrat se paß južni kraji zadovoljujejo s presta- vitvijo postajališča, a zadrževanje in nasprotovanje bi znalo imeti za uCi- nek, da so prične agitacija za popol- no postajo, ki bi res dala tern kra- jem to, kar jim je šlo že takrat, ko so z-eleziiico gradili, a se je zadrŽe- valo in preprečevalo nad četrt sto- letja. — Ker ni vzroka, da bi se vsaj koliba ne premestila in tako vsaj v najmanjšem delu ustreglo potrebam, prosimo vse, da k temu pripomorejo z besedo in de'janjem! Sport t Državno prvenstyo v cross-eotin- tryju v Celja. V nedeljo 4. aprila ob 11. dop. bo v Celju s star torn in ciljem na Glaziji državno prvenstvo v cross-countryju, katerega se bodo udeležili najboljši srednje- in dolgo- progaši iz vse države. Pričakuje se udeležba okrog 70 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Varaždina, Za- gr-eba, Sarajeva in Beogi'ada, med katerimi so sigurni udeleženci Krevs, Bručan, Stefančič, Podpečan, državni prvak Cavič iz Varaždina, Zagrebčani Sindelar, Starman in Doršič ter Ce- Ijan Goršek. To prvenstvo velja za poedince in moštvo ter se v obeh o- zirih pričakuje zanimiva borba, Po- kroviteljstvo je pr-evzela mestna ob- čina celjska. t SK Celje : ISSK Maribor. V nede- ljo 4. t. m. bo igral SK Celje svojo zadnjo podsavezno prvenstveno tek- mo v pomladanski sezoni in sicer se bo pomeril s ISSK Mariborom. Ce- lju se sedaj nudi zadnja prilika, da preskoči na tabeli Mai'ibor, zasede drugo mesto in se tako kvalificira za finalne tekme. Borba pa bo zelo težka in bo moralo Celje pokazati vse svoje znanje ter zaigrati smi- selno, odloöno in požrtvovalno, če bo hotelo doseči Gasten uspeh. Sodil bo g. Lukežič iz Ljubljana. Za tekmo vlada živahno zanimanje. t Tekma za banovinsko prvenstvo v slalomu in za prvenstvo MZSP, ki jo je priredila Savinjska podružnica SPD 21. marca pri Mozirski koči na Golteh, je bila odlično organizirana. Startalo je 19 tekmovalcev. Snežne razmere so1 bile ugodne. Proga je j bila težka in dolga 700 m z višinsko razliko 250 m, Podsavez spet ni sma- tral za potrebno, da bi bil poslal k tej važni tekmi svoje sodnike! Re- zultati so sledeči: I. Kristl Voller (Sni. kl. Ljubljana) 2:35.2, prvak dravske banovine v slalomu. II. Zvon- ko MeStrov (SPD Celje) 2:48.5, prvak MZSP v slalomu. III. DuSan Gra- diSnik (SPD Celje) 2:53.7. IV. Fric Skoberne (Sm. kl. Celje) 3:01.4. V. Mirnik Mirko (SPD Celje) 3:27.7. VI. Franc Polajner (SPD Celje). VII. Herman Tkalčič (Olimp). VIII. Fric Steinböck (Sm. kl. Celje). Banovinski prvak Voller je prejel lep pokal, da- rilo bana, prvak MZSP Meštrov da- rilo podsaveza in SPD, Gradiänik darilo kluba, poleg tega pa so pre- jeli po trij-o najboljže plasirani v ba- novinskem, podsaveznem in klub- skem prvenstvu diplome. t Vremensko poročilo SPD, dne 2. . aprila: Kocbekov dom na Korošici, —3 C, 400 cm snega, prSiC, smuka prav dobra. Mozirska koča: —2 C, 120 do 240 cm snega, smuka praT dobra. Kum: —3, sneži, snega 90 cm. Stran 4._____________________________________________________»NOVA DOHA«_______________________________________________________šlev. 14. R. St. Prvi slovenski dijaški tamburaški zbor v Celju V pravkar izdani brošuri g. prof, dr. Strmška »Geljski student« je o- menjen tudi tamburaški zbor gimna- zijcev, kar me spominja na ustano- vitev tega zbora leta 1896., ker sera bil tudi sam med osnovatelji in še celo prvi »kapclnik« in »dirigent«. Navdušeni po raznih tamburaških zborih, zlasti po koncertu, ki ga je bil izvajal v celjskem Narodnem do- mu s svojim zborom rajni zdravnik dr. Šuklje, smo se oclloßili, da usta- novimo tudi mi dijaki tak zbor. Vsi skupaj pa nismo imeii seveda niti toliko denarja, da bi si mogli naba- viti eden sam, najccnejši instrument. Pa smo napisali okrožnico, namonje- no celjskim in tudi okoliškim rodo- ljubom, da bi nam s podporami po- magali uresničiti naš naCrt. Začela se je okrožnica z besedami: »Žc dol- go goji celjsko slovensko dijaštvo željo ...«, in ko smo prišli s to polo do vrlega, danes že rajnega trgovca, ki je bil rad vesel in vedno dobre vo- lje pa tudi dobrega srca, zlasti na- pram slovenskim dijakom, in ko je čital prvi &ve besedi, je zapel: »Že dolgo nismo pili ga ...«, podpisal polo in nam izročil svoj prispevek. Nabirali smo denar pri vseh Slo- vencih v Celju, potem v Vojniku, Žalcu, Št. Juriju, v Dramljah, pov- sod, kjer smo vedeli in znali, in res zbrali toliko, da smo nakupili vs-o in- strumente, razen brda, ki je najdražji. Kako zdaj priti še do tega? Pa jo mahnemo k pokojnemu Petm Maj- diču na Sp. Hudinjo, ki nam je brez oklevanja dal tolikšno vsoto, da smo kupili še ta manjkajoči instrument. Vadili smo se y stanovanju, ki nas ga je zasedala večina vseb »godbe- nikov« skupno v dvoriščni hiši se- danje lastnice Mohorjeve družbe; pod nami je imel svojo delavnico neki nernško navdahnjeni mizar, ki je imel kajpada tudi nomške učence in pomočnike. Ne morem sicer trditi, da smo to gospodo pod seboj kaj po- sebno sladko zabavali s svojo »umet- nostjo«, zlasti prve case, ko smo ?e učili drgniti šele po strunah - nekate- I rim »umetnikom« je bilo treba vce- pati elementarne pojme o notah, kar vse smo opravljali ob poletni vroCini ob odprtem oknu — smo bili vendar ogorčeni, ko je n-ekoč priletel skozi okno v sobo od spodaj košček lese, na katerem je bilo napisano, strogo v dunajskem narečju: »here amal auf mit enkere krobotiše mu- zik« (nehajte enkrat z vaäo hrvatsko godbo). Ta poziv pa ni seveda nič zalegel. Za dovoljenje, ali smemo gojiti to »umetnost«, nismo vrašali nikogar, ne profesorjev ne direktorja, ker smo vedeli, da bi ga ne dobili; ne morem pa si misliti, da bi ti gospodje sča- soma zaznali za to, vnndar nas za- radi tega ni nikoli nihče klical na odgovor. Bilo je vendarle dosti uvi- devnosti in tolerance med njimi, čerav skoro samimi Nemci. Najbrž pa s© ne motim, če domnevam, da sta nas v tern oziru, kakor vselej, ščitila oba edina slovenska profesorja gg. Suhač in dr. Janežič in po smrti slednjega g. Kardinar. Pozneje smo Sli celo na »turnejo« in koncertirali n. pr. -v Vojniku, St. Juriju itd. Kako so bili poslušalci z nami zadovoljni, ne vem, glavno nam je bilo, da smo sami imeli svojo vesel je pri tern; kritike nisem Cital nobene, gotovo pa je, da lavorjevega venca nismo nobenega prinesli do- mov! Pri tej priliki naj še omenim, ka- ko sem se vsled tega »umetniškega zanosa« povzpel do klavirsk-oga uCi- telja, ne da bi bil znal takrat ali pa danes svirati! na to glasbilo. Naša takratna gospodinja je imela pred- potopen klavir, na katerem so bile skoraj še vse tipkc in tudi struna je marsikatera še zapel a ali vsaj dal a glas od sebe, če ne zl-epa, pa zgrda. Na tern instrumentu sem se vtasih produciral z enim, pozneje tudi že z dvema prstoma, končno sem tudi že z levico segel po kakšnem basu in tako zaigral zelo zmerno in skrom- no kako narodno pes-em. Gospodinja, ki je bila muzlkalno samo toliko izobražena, da je znala zapeti: »Po jezoru bistra glava«, čeprav je bila Slovenka po rojstvu, je bila tako navdušena nad tern mojim muzici- ranjem, da me je prosila, naj pou- čujem njeno osemletno hčerko klavir. Bolj ko sem se otepal in izgovarjal, da vendar sam nič ne znam, bolj me je nagovarjala, naj ne bom tako skro- men, češ da ona že sama sliši in vidi in va, kako znam dobro svirati. In ko ni odnehala, in mi končno še obljubila, da mi bo dala za to vsak dan večerjo (katere nisem imel ni- koli ves čas svojih študij!) — me je res pregovorila. Mislii sem si paČ, da bom imel itak dosti opravka s tern, da vpeljem otroka v osnovne pojme, notni sistem in sploh teorijo, kolikor sem je sam znal, potom urn bom pa na klavirju že pokazal, kam mora pritisniti, če hoče zaigrati to al~ ono noto. In res sem s tern imel dela več tednov, potem pa mi je neki to- variš podaril nekaj zvezkov klavir- ske sole »Buwa«, iz katere sem učil otroka igrati že neke otroške pes mi- ce; otrok je igral na desni, jaz pa v oktavi levo. Otrok pa je vadil pridno tudi v moji odsotnosti in glej ga spaka: čez nekaj mesecev je d-eklica zasvirala že neko pesem, ki ji jaz nisem bil vcč mojster! No, večerjal sem pa le do konca šolskega leta; prva zadevna moja ve- Cerja je bila »solata iz govejega gob- ca«, ali kakor je gospodinja rekla: »Ochsenmaulsalat«. I. V.: Zatiranje rastlinskih škodljivcev nekdaj in danes (Dalje.) Aparate za razpraševanje upoi-ab- ljamo zelo različne. So navadni rae- hovi, pa tudi nahrbtni in motorni. Prva dva poznamo iz naših vinogra- dov, kjer se bore vinogradniki s po- močjo žveplenega praliu proti znani in nevarni bolezni vinskega trsa oidiju. Mptorne razpra^ilnike pa uporabljajo v drugih državah v ni- žinah na obsežnih vrtnai'skih, sadjar- I skih in gozdnih kulturah, Izboljža- vanje prašilne tehnike nam stavlja v službo tudi letala. Posebno na ve- likanskih nasadih bombaža so do-^ segli v Severni Ameriki popolne u- spehe. Tudi v Rusiji se z velikimi u- spehi poslužujejo letal za zatiranje kobilic v nedostopnih močvirnih pre- delih. Danažnja Nemčija se bori pro- ti pojavom raznili gosenic v velikan- skih gozdnih komplekskih na ta na- Cin v taki meri, da stojimo pred no- vo dobo in velikanskimi pi^feobrati v uporabi kemičnih preparatov. Za- nimivo pa je vsekakor dejstvo, da si je dal že v letu 1912. neki nadgozdar, po imenu Zimmermann iz Schles- wiga, patentirati način prašenja in gkropljenja s pomočjo letala, ki jo krožilo nad gozdovi, ki so mu bili i/.- ro'ceni v varstvo. škropilnice, bodisi ročne, nahrbt- nc, ročno prevozne ali na konjsko vprego in končno na motorni pogon, so pri nas splošno znane. Njih na- men je, spraviti preparate v obliki raztopine ali brozgc s pritiskom v Cim manjših kapljicah, takorekoÖ megli, na bolne in napadene dele rastlin. Škropila sc uporabljajo pri nas v glavnem na vinski trti in hme- lju, manje na sadnem drevju. Pri- pomniti je, da brez sistematičnega škropljenja omenjenih kultur gospo- darstvo ne bo doseglo njih rentabil- nosti. Vinogradniki in hmeljarji so to že spoznali, sadjarji naših krajev naj pa pripisujejo izpad donosa in svoje neuspehe le dejstvu, da svojih | sadonosnikov ne čistijo, ne škropc in ne gnoje. Savinjska dolina ima toliko sadnega drevja, da hi ob nje- govem smiseliiem gnojenju mogla po- leg dovoljnega pridelka sadjevca še izvoziti lepe količine namiznega sad- ja. Ob žalostnem stanju naših sado- nosnikov pa ni čuda, da moramo vsako leto uvažati iz drugih krajev nekoliko stotin vagonov jabolk za stiskanje. Koliko milijonov gre na ta način v izgubo, si lahko izračuna vsakdo sam. So seveda redke, a tern častnejše izjeme gospodarjev, ki po- svečajo tudi tej panogi gospodarstva posebno skrb, toda vse njihovo pri- zadevanje je vsled zakrknjenosti so- s-edov večjidel zaman. Vprašanje škropljenja je pri nas kljub pridnosti in naprednosti neka- terih šo vedno vprašanje časa. Siccr pa moramo biti pravični in soditi na podlagi izkušenj daljšega razdobja. Ce namreč pomislimo, da je fungi- cidna (glivice uničujoča) lastnost ba- krenih preparatov znana šele dobrih 50 let, v Sloveniji se pa danes po- rabi že do 200 vagonov ten prepara- tov, moramo priznati, da smo že precej dal-ec. Seveda pa velja tudi pri prašenju in Ski'opljenju pr ego vor: »Kjer je dosti solnca, je dosti sence«. Naša današnja prašilna in škropilna teh- nika se poslužuje v veliki meri arze- novih preparatov, ki pa niso stru- p-eni samo škodljivcem, temveč ogro- žajo tudi koristne živalice. V pi'vi vrsti je omenit'i čebele. S cvetnirn praškom nosijo domov tudi strup in s tern ne ugonabljajo samo sebe, temveč tudi svoj zarod in že veliko število čebelnih družin je bilo na ta način uničenih. Kemične tovarne, kakor tudi čebelarske in druge go- spodarske ustanove in njih strokov- njaki so delali na tern, da so v času eveta sploh ne škropi, ali pa vsaj opusti uporaba arzenovih sredstev. Kar se pa tiče podkultur, kakor se- na, grozdičja, jagod, so&ivja itd., naj se Si škropljenjem arzena vsaj ne- kaj tednov pred košnjo oziroma obi- ranjem ploda preneha, da more vmesen dež izprati strup v zemljo. Razplinjači so najnovejSega datu- ma, večinoma vsi izdelki sedanjega stoletja ter njih upoi^aba na prostem sploh ne pride v poštev. Pri razku- ževanju stanovanj, skladišč, ladij itd. se je pa ta način uničevanja bolje obnesel nego vsak drugi. Kakor ž-o omenjeno, je treba dovolj opreznosti, ker so plini kakor: žvepleni ogljik, ogljikov oksid in iz cianovih soli lahko se spraščajoča modra kislina nevarni tudi za človeško življenje. Na naših kulturah bi se praktično mogla uporabljati samo žvepleni o- gljik in ogljikov oksid. Oba plina sta namreč težja kakor zrak in pri zra- hljani zemlji se pokončavajo na ta način trsne uši, ki sesajo sok iz ko- reninic, ter miši in podgan-e- z dova- janjem plina v rove, v katerih se škodljivec zaduši. (Konec prih.) Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjfigarna In trgovlna m paplrjem Franc Leskovsek Celje, Glavnl trg 16 BARVE FIRNEZ LAKE ČOPIČE kaplie zelo ugodno pri tvrdki S. HO LOB AR - CELJE v bllžlul kolodvora - Telefon 137 Mlinarja samostojnega pridnega s p r e j m e m takoj. Ponudbe poslati na upravo tega lista pod »Valjčni mlin«. Tovarniško poslopje z vodnim pogonom 90 KS poleg elektrlčnega daljnovoda Vclenje v bližini Ljubljane. od- daljeno 2 km od postaje se odda v najem, ozir. išče kompanjona za ustanovitev indu- strije. Interesenti pošljite ponudbe na upravo lista pod značko »Nova industrija«. Vložne knjižice Mestne hranilnice v Celju kupim. Ponudbe na upravo lista pod «Točno plačilo«. Išče se stanovanje 4 do 5 sob s kopalnico, najraje v vili, za t. julij ali avgust. Naslov v upravi lista. i i Isceta se 2 sobi za odvetniško pisarno v prometni ulici v Celju za 1. julij ali avgust. Naslov v upravi lista. Dvosobno mtanovanje v mestu ali bližnji okolici iščem za april ali maj. Naslov v upravi lista. 2 sobno stanovanje se odda takoj. Celje, Krekova cesta 19. ZVEZNA TISKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča obCinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah._____________ Franjo Dolžan - Celje ?;.v.v."?.i kleparstvo, vod«vodne instalacije.________________________________ StrGlOVOd 116 liapraVG Prevzema wa v zgoroj navedene stroke spadaioüa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toina In lolldna Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5ooooo'~- Rupuje In pro- dajoi devisee In valuite Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema h rani lie vloge na knjižice in tekoči račun ter nndi za nje popolno var« nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, ŠoStani Urejuje in za konzorcij »Nove Dobec odgovarja Rado Pečnik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Oetlna. — Oba v Celju.