KATOLJSK CKRKVEN UST, „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danita- dan popi ej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 5. velikega serpana, 1892. Ust 32. Moje spreobernjenje. (Dalje ) Premagan je. Ah, kako noč sem preživel danes!... Celo noč rojil mi je po glavi čudoviti dogodek, o kterem sem čital, in nisem si mogel izbiti iz misli one srečne, tako prečudno ozdravljene deklice, (gl. Dan. št. 29). V svojih mislih videl sem pred sabo Mater Božjo z Jezusom pri nogah; sedaj zopet kerva-veče sv. razpelo; zatem pobožno ljudstvo, dotikajoče se obleke dekletove in priporočujoče se njeni molitvi. In vedno in vedno šepetal mi je v sercu skriven glas: Hočeš li še vedno presunjati serce najboljše Matere, hočeš li še vedno križati svojega Zveličarja...? Ah, žalostna noč! Take noči ne želim nikomur in če bode današnja taka, umeri bodem gotovo. Dobri Jezus! Jaz nočem biti vzrok Tvojega kervavega potu; če bi te bil videl sam kervaveti, bi tega ne bil mogel prenesti, ker sem preobčutljiv. V resnici, tacega dogodka še nisem slišal. In vendar ga moram verjeti, ker mi je gospa pripovedovala, da je župnik, ki ga je sporočil, svet mož. To je v resnici velik čudež, katerega je treba razširiti po časopisih, da ga zve celi svet... Sveta Mati Božja, ne, jaz nočem presuniti tvojega svetega serca: da, ako bi zamogel olajšati tvoje gorje, storil bi to prav zelo rad, ker si mi storila že toliko dobrega. Pouči me ti, kaj naj storim, da olajšam tvoje bolečine —! Čudna misel mi roji po glavi. Ah, če bi jo mogel izveršiti!..... Pomagaj mi, o dobrotljivi Bog!.... Res, pred seboj vidim veličastno, krasno ženo, užaljeno, oči objokane; da, zdi se mi, da je to ona gospa, ktero sem zadnjič videl v snu. O Marija, tedaj si ti položila v moje serce misel, ktera me napolnuje...! Obljubil sem ti. storiti, kar hočeš in spolnil bodem svojo obljubo, naj me stane kar koli. Postati hočem veren tvoj služabnik. Ne vem, kaj da mi je prav za prav: iti moram k spovedi in sicer še danes. Sel bodem in Marija mi bo pomogla. Toda kam in h komii naj grem k spovedi? Perva cerkev, do ktere pridem, naj bo ona. kjer bode dobri Bog očistil mojo dušo in mi poslal pobožnega, svetega spovednika... Bog bodi češčen! Tu je cerkev žalostne Matere Božje, tu bodem odložil madeže svoje duše. Ko sem stopil v cerkev, postal sem mahoma moker od strahu. Pričel sem se tresti. Stati nisem mogel več, pokleknil sem in hotel moliti; a nisem mogel. Usedel sem se v bližnjo klop. V tem trenotku prišel je mimo mene duhoven: Se-li želite morda spovedati? In ne pričakujoč odgovora, prijel me je za roko in popeljal seboj. Sam sebi sem dejal: Konečno sem premagan. Rekel mi je, naj pokleknem in z nepopisno dobrotlji^ostjo in milobo mi je dejal: Gospod, spovedali se bodete. in ker vidim, da je vaša duša ganjena, odgovorite mi najprej na nektera vprašanja. Napravil sem znamenje sv. križa; povprašal me je o moji mladosti, učenji, berilu in o dolžnosti mojega poklica ter mi slednjič ljubeznjivo dejal: V bodoče morate postati dober katoličan in žalostna Mati Božja, ki vas je pripeljala semkaj, skerbela bode, da se spreobernete popolnoma. Le ^^ serčnost! Spoved je edino zdravilo proti slabostim, in ko se bodete spovedali. ne bodete m bali hvaliti dobrotnega svetega zakramenta. Ko sem se spovedoval. bil sem vedno bolj miren. In nato povedal mi je toliko lepih, oserču-jorili naukov in reči, da jih ne bodem pozabil nikoli. Ko sem dokončal spoved in prejel odvezo, stopil sem v kot cerkve in prelil toliko solza, da naposled nisem mogel več jokati. Čutil sem se tako olajšanega, kakor še nikoli ne. Hotel sem se zahvaliti Mariji, toda nevedoč, kaj naj rečem, zdihnil sem : ..Prosim Te, o Marija, žalostna Mati Božja, naj se spolnijo besede mojega spovednika. Hvala Ti in v zahvalo sprejmi mesto molitve te solze!" V tem trenotku spoznal sem nečimernost sveta, ostudnost svojih grehov, zvijačnost hudičevo, odločno upornost svojo nasproti milosti Božji. V sercu pa se mi je zbudil tak pogum, da bi si bil upal vsakemu očitno povedati svoje spreohernjenje. Sedaj sem popolnoma miren: nepopisna sladkost in zadovoljnost se mi je vselila v serce: spoved mi je tolažba, molitev dušna hrana. Z veseljem poslušam besedo Božjo, in pobožno berilo mi ne inerzi več. Celemu svetu oznanil bi rad. da je Marija (»na čudodelnica, ki me je spre-obcrnila. < Dalj» na . i v Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) (Dalje.) X. odlikovanja. Svetni ljudje si le prevečkrat neredno prizadevajo za časno hvalo in čast. za bogato plačilo in visoka priznanja na zemlji. Ali kaj jih čaka po sinerti? Kaj druzega kot pozabljeni grob' In če se imena nekaterih morda nekoliko časa ohranijo, „kaj jim pomaga, vpraša sv. Avguštin, če jih hvalijo, kjer jih ni. pa so mučen«-i. kjer so?"4 Dobrega kristijana in zlasti še duhovna mora torej voditi pri delovanju čast božja in zveličan je duše ter časna in večna sreča onih. za ktere mu je skerbeti. Že po opisanem značaju g. dekana Skubica moremo sklepati, po občevanju ž njim pa moramo terditi. da on s svojim izverstnim delovanjem ni iskal lastne hvale in slave; ne, deloval je tako. ker je to bila njegova dolžnost, ker je zato postal duhoven, da zveliča samega sebe in sebi izročene. Za svoja plemenita dela je gotovo dosegel — tako upamo — prelepo plačilo v nebesih, ktero je iskal pred vsiin drugim. Vendar je bil za svoje delovanje že tudi na zemlji primerno poplačan in visoko počeščen. Odlik pa ni nikdar iskal. Njegova ponižnost, skromnost je temu priča Ali večkrat se zgodi, da beži čast pred njim. ki je išče. in išče tistega, ki pred njo beži. O tem se prepričamo tudi iz Skubčevega življenja in delovanja. Precej natančno je vse zapisoval v spominsko knjigo, ali „farno kroniko," kar se je imenitnega zgodilo v fari. Zapisal je vsa veča dela pri farni cerkvi, zapisal vse slavnosti. vse procesije za dež in lepo vreme; sam o sebi pa molči. Edino to le je o sebi zapisal v kroniko: „4. avgusta 1889: Ta dan je praznoval tukajšnji župnik in dekan zlato mašo. Počastilo ga je krog 60 gospodov in prijateljev." Le to je vedel o sebi Za to pa se je dopolnilo nad njim. kar beremo v bukvah Pregovorov ('29, 2oj: „Kdor je ponižnega serca. bo čast zadobil." Zares visoko priznanje za rajnega je bilo že to, da se mu je. primeroma mlademu duhovnu, staremu 41 let in komaj 15 let v službi, poverilo vodstvo Semiške dekanije in nadzorstvo šol celega okraja. Kot dekan je postal ob enem tudi škofov duhovni svetovalec Ribniška občina ga je imenovala 1. 1883 častnega občana, ter mustern skazala naj višo čast. ktero more občina podeliti. 7 decembra 1. lssG je bil imenovan dekan Skubic na predlog prevz. gosp. knezoškofa Jakoba od pre-svitlega cesarja Frančiška Jožefa častni kanonik stolnega kapiteljna Ljubljanskega. Razna čutila — čutila hvaležnosti, spoštovanja in veselja — so sprehajala Ribničane ls. decembra istega leta, kadar se je bila po bliskovo raznesla vest po vsem Tergu in okolici, da je njih dekan in župnik zarad velikih zaslug za cerkev in domovino od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja in od milostnega gospoda knezo-škofa tako visoko počeščen. „Hvaležni smo." pisalo se je takrat v „Slovencu" iz Ribnice, „premilostnemu našemu knezoškofu in presvitlemu cesarju za odlikovanje našega mnogozaslužnega gosp dekana. Veselilo pa je vse farane brez izjeme in prav priserčno zarad odlike in pripoznanja zaslug dekanovih tudi na previšnjem mestu. Komur so znane zasluge g dekana v 4Tletnem duhovnem pastirstvu; kdor ve za težave in zasluge pri dopolnilnem zidanju ter olepševanju naše prekrasne cerkve: kdor ve ceniti ves trui in prizadevanje za boljšo prihodnost naše mladine: mora se res prav hvaležno in iz serca veseliti za najvišje častno odlikovanje in pripoznanje premnogih zaslug preč. gosp dekana in kanonika Martina Skubica." „Vsi iarani odlikovanemu gosp kanoniku in dekanu našemu pa prav iz serca želimo: Bog ga ohrani v prid in blagor cerkvi in deržavi še mnogo mnugo let tako zdravega in čverstega. kakor je sedaj !" Bil je takrat res prav krepkega zdravja. V mladosti je bil bolehen — mučila ga je neka želodčna bolezen — bil je po lastni terditvi naj krepkejši med 60. in 70. letom. Čverst in za vsako delo sposoben je bil prav do zadnjega, dasi je bil dosegel skoro 77 let. Bog sam je bil odlikoval rajnega Skubica. ko mu je dodelil milost, obhajati pri polnem zdravju in v velikem navdušenju cele fare 2. avgusta lös!» zlato mašo. 0 tej veličastni slavnosti bomo govorili takoj v posebnem poglavju. Navedem pa jo na tem mestu, ker je bil vis. c. kr. vladi povod, da mu je izposlovala od presvitlega cesarja novo imenitno odlikovanje. Dne 21). januvarija 1. ls'Jü pripel je namreč c. kr. okrajni glavar Kočevski g. dr. pl. T h o in a n. častnemu kanoniku in dekanu Martinu Skubicu viteški križec Franc Jožefovega reda za mnogotere zasluge v cerkvi in šoli. Tem povodom so priredili Ribničanje svojemu z novega odlikovanemu gospodu duhovnemu očetu prejšnji večer podoknico s petjem in bakljado. Omenjenega dne je služil preč gosp. kanonik iz hvaležnosti do presvitlega cesarja sv. mašo. ktere so se vdeležili c. kr. gg. vradniki in mnogo občinstva iz cele fare. Po sveti maši je prejel odlikovanec po slo- vesnein nagovoru g. okrajnega glavarja cesarsko odliko, viteški križec. .Ne nam. Gospod, ne nam. ampak svojemu im-nu daj čast!" i \'<. 11 o. ih tako je gotovo ponavljal večkrat tisti dan. Bogu samemu je tako pripisal kanonik vitez Skubic novo čast. Njemu ki ga je podpiral s svojo milostjo pri mnogoterih delih, ktere je izveršil. Bog sam p;» ga je zato odlikoval tudi v nebesih z veliko krono nebeškega plačila. (Dalj* nad » Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana (Porcijunkula.) Med duhovnimi dobrotami, ki vesoljni svet napolnujejo, je tudi odpustek Porcijunkula sv. Frančiška. V Ljubljani je bilo ljudstva silo veliko, ki se je vdeležilo duhovnih milosti. V frančiškanski cerkvi je bilo letos posebno veliko spovednikov in vse spovednice so bile kar oblegane vse dni, in veliko se je spovedovalo po vsih druzih cerkvah. Mnogi po okolici pa tudi doma spoved opravijo ter pridejo na. odpustke v Ljubljano. Pridigala sta o tej priliki preč. gg, profesor dr. J. Dolenec in P. Dolijak S. J. — Koliko je bilo obhajancev, se vidi od todi. da uri samo zjutraj sta neprene- homa obhajala po dva. ali celo po trije patri ob enem. Veliki sveti maši ste bih cTve z blagoslovom: zjutraj preč. P. vizitatorja. ob lOih pa preč. g. dr. A. Jarca. I pati se sme. da pri rnnozih šibah božjih, ki zadevajo svet današnja dni. jih milostni Bog pa veliko. morebiti še hujših, zlasti od naših dežel od verne zarad tako obilnega pr»-jemanja ss. zakramentov o Porcijunkuli in tudi o druzih prilikah; pa tudi mnoga obtežena serca so o taki priliki rešena svojega težkega dušnega bremena. Ravno civilni svet, ki ima velike potrebe v tem oziru. se morebiti premalo ozira na porcijunkulske odpustke. Veliko ljubezen do svojih ljubih ranjcih imajo vsi narodi in zlasti civilni ljudje, in kako lahka pot jim pomagati, je ravno v tej napravi sv. Frančiška, ko more vsak vernik po prejetih ss. zakramentih tolikrat popolni odpustek dobiti in vernim mertvim darovati, kolikorkrat v novič obišče zadevno cerkev in opravi kratko molitev v namen sv. Očeta. In koliko je k temu priliki po katoliškem svetu! Prečastiti oče rimski frančiškanski vizitator Peter Alkant Dudziak. ki je bil ravno na Porcijunkulo v Ljubljani in potem odšel v Kamnik, je pravil pri obedu, da v samem mest Krakovem na Poljskem je 7 raznih redovnih cerkev sv. Frančiška, v kterih se dobivajo milosti o Porcijunkuli. P. vizitator se verne iz Kamnika v Ljubljano, kjer bode K), avg. „kapitelj"* o njegovem predsestvu. Vodice, 2(j. julija. 17. t. m. obhajala se je pri nas lepa slovesnost, blagoslovljenje podobe in kapelice Lurške Matere Božje. Že mesca maja je bilo določeno, da se ima letošnja šinarnična pobožnost povzdigniti zlasti s tem, da se postavi kje blizo cerkve stalen spominek preblaženi Devici Mariji. In danes — par mescev od tega — že stoji na določenem mestu kape.ica s prelepo podobo Lurške Matere Božje. Čudovito je, koliko je vplivalo zadnje desetletja razodetje Lurške skrivnosti in ondotnih čudežev na razvoj novega življenja med kerščanskimi narodi. „Vox turturis audita est in terra nostra,u ..gerličin glas se je zaslišal v naši deželi." Tako popisuje sveti pevec prihod nove pomladi. Spomlad novega življenja začela se je med katoliškimi narodi, odkar se je na francoski zemlji zaslišal glas „brez madeža Spočete." in se je od tam po vsem svetu raznesla vesela novica : „Vox turturis audita est in terra nostra.a — Tudi v naše kraje je prišel ta glas. tudi v naših krajih raste od leta do leta pobožno zaupanje do Lurške Matere Božje. Kakor cvetlice ob novi pomladi rastejo in se množe spomeniki posvečeni tej skrivnosti, ter ozna nujejo, da je novo solnee ogrelo našo zemljo, nova pobožnost naša serca. „Vox turturis audita est . . . Hores apparuerunt in terra nostra." — ncveti so se prikazali v naši deželi/ Blagoslovljenje novega spomenika veršilo se j»» jako slovesno. Za vsako vzvišeno in blago idejo navdušeni mil. gosp. prošt dr. Anton Jarc so se potrudili iz Ljubljane, da so vodili slovesnost, ob ' . l«»ih prenesla se je podoba v slovesnem sprevodu na njeno prihodnje mesto. Nesle so jo deklice, spremljevala duhovščina med pevanjem lavretanskih litanij in ne-brojne množice ljudstva. Kakor na ljubo novo prijateljico. ki hoče za naprej med njimi prebivati, obračale so se oči vseh na prelepo podobo nebeške Kraljice. Ona sama jim je bila tedaj s svojimi proti nebu ober-njenimi očmi. s svojimi po vzdignjenimi rokami — naj lepša pridiga. Vse je bilo tiho. nobeden ni govoril besede, med tem ko se je podoba dvignila kviško na stojalo, in vendar pri tem prizoru — ni bilo skoraj viditi suhega očesa. — Pravijo, da živimo v „stoletji mertvih serc!tt Ne. serce našega ljudstva ni mertvo; le vediti je treba, s čim se da ganiti, navdušiti in oživiti! Po dokončanem blagoslovu je bil slavnostni govor, katerega je govoril č. g. Fr. Krek. cerkljanski kapelan. z vso navdušenostjo svojega pobožnega in pesniškega duha: in potem velika pontifikalna inaša. katero je daroval mil. gosp. prošt. Znamnje samo ni izdelano le |>ovo|jno. ampak smemo reči. da zares iznenadi vsakega, ki ga pervič pogleda Načert in kamnoseška dela preskerlH je g. A. Vodnik iz Ljubljane, podoba je bila naročena v Monakovem. Vse delo pa je vodil večinoma tukajšnji č. g. župnik sam, kateremu gre pred vsem hvala, da se je vse tako izborno izvršilo. Stane vse dele krog 800 gld. Tudi odbitje teh stroškov je prevzel v večem delu č. g. župnik na se. Bog mu po verni to dariže valnost na priprošnjo prebl. Device. Tako toraj ima fara Vodiška novo mogočno Varhinjo med seboj, da vabi k sebi nedolžne, ogreva mlačne, kliče nazaj nje. ki so zašli na krive poti. Naj bi spomin nanjo tudi v naših sercih zbudil spomlad novega življenja, cvet nove pobožnosti dozorel v sad za vernost. Na križpotji stoji njena podoba, da vse. ki memo pridejo, spomni lepih besedi: „Beati. »jui custodiunt vias meas.J — „Blagor jim. kteri ohranijo moje pota!a S. Z Dunaja. (Branje.) Zdaj. ko so počitnice, naj zapišem naši mladini nekoliko o branji. Da mora dandanes po večji omiki hrepeneči človek marsikaj tvarine brati ter si prisvojiti, je popolnoma jasno. Zdrava teorija je podlaga dobri praksi. Ker se od tistih, ki hočejo v našem času na svetu kaj več veljati. zahteva mnogostranskega znanja, vidi se. da je branje, in sicer pogosto in vedno branje najpotrebniši pogoj v dosego kake boljše službe, posebno, če človek nima te sreče, da bi bil že od mladosti obdarjen z velikim bogastvom In tedaj velja: v mladosti kolikor moč pridnemu biti. prav marljivo se učiti, od zore pa do mraka, naj ti služi ura vsaka! Zahteva se dandanes od bolje omikanega človeka več ali manj občno znanje; svoj posebni predmet naj kolikor mogoče dobro zna. pa tudi ne sme tuj biti v drugih rečeh. To občno znanje pa si pridobi nekaj z opazovanjem, popotva-njem. pogovori, znanstvenimi govori itd., nekaj in večinoma pa z branjem. Recimo tedaj o branji. Ne-kteri nočejo čisto nič vedeti in slišati o osebnem či-tanji razun le o predpisanih šolskih knjigaii: pravijo, da se z vsakim od šole ne zahtevanim branjem le čas trati, da se mladina od glavnega cilja odvrača in da s tem škoduje učenju več ali manj. Mi se takemu nazoru ne pridružujemo, vendar pa priterjarno. da je v mnogih slučajih opravičen. Učenec ima pred vsem dolžnost, predpisane predmete si prisvojiti, da more tako polagoma dospeti od ložje do težje naloge. Vse drugo je. ah bolje rečeno, mora biti njemu stranska stvar. Ako bere drugoverstne berila in mu to branje krati za učenje šolskih predmetov potrebni čas. je to za njega nepopravljiva škoda, kajti — čas in z njim priložnost učiti se. ne da se nikoli več priklicati. Koliko inladeničev zapravi čas učenja z branjem knjig, ktere jim si«er podajajo za trenutek raztresenost, dru-/ega pa nič ne. Zdi se mi čas tacih bralcev popol-nome zgubljen, ne glede, da se mnogi zraven še oči pokvarijo. Koliko mladeničev, ki vedno berejo in zdaj to zdaj ono knjigo iz knjižnice vzamejo, bo moralo po doveršenem učenji vsklikniti, posebno ako je njih vspeh manj povoljen: Tempus perdidimus! Zgubili smo svoj čas! Veliko, jako veliko smo prebrali, pa — ničesar se nisino naučili! — Nočem obsoditi vsak-terega vedrilnega branja, pa vendar svetujem starišem in njih namestnikom, zanašajoč se na mnogoletno skerbno skušnjo, naj na to gledajo, da se spolnujejo šolske dolžnosti pred vsakim drugim opravkom, tedaj tudi pred mnogokrat popolnoma nepotrebnim, čas kratečim osebnim branjem. I »a rne bodete prav umeli. še enkrat izrečno povdarjam. da to zahtevam v korist mladine, ki šolskih sten še ni zapustila, in ne stopila v djansko življenje: ako je dospel kdo do stalne službe, potem je seveda njegova skerb. kako da porablja ostajajoči mu prosti čas. Ima li potem še vedno priložnost, prisvojati si razun glavnega predmeta še druge znanosti. pečati se utegne z branjem ter po možnosti spopolnjevati poprejšnje učenje. To je moje vodilo. — Vendar dopuščam tudi tu gotovo omejitev in bi nikoli nobenemu ne svetoval brati brez premislika. kar koli mu pride pod roke; da. eelo dobro je. ako se povprašajo glede osebnega branja za svet resnično učene in spoštovane osebe, posebno pa duhovni pastirji in spovedniki. Največjo pozornost priporočam glede tako zvanega leposlovnega branja. Vse naj se pusti v miru kar le čutom ugaja, vse, kar škoduje moraličnemu, verskemu prepričanju. Knjige, v kterih se oskrunjuje dolžna spoštljivost do ljubega Boga. svete cerkve, duhovščine, knjige, ktere niso spisane v pravem domoljubnem duhu. naj se popolnoma odlože. ravno tako tudi vsa dela. ki lahko zbudijo strasti: odvzamejo človeku mir vesti in sen a. mažejo fantazijo z gerdimi mislimi in ker nap--lnujejo bralcu dušo s kužnimi občutki, škodujejo mu tudi na telesnem zdravji. Z veseljem smem terditi. kar se tiče moje osebe, da v svoji mladosti nisem imel nikoli priložnosti, dobiti pohujšljive knjige v roke. in tudi v poznejših letih le slučajno in mimo grede; samo enkrat — bil sem nekje gost — našel sem na mizi meni prav ljubega in dragega človeka prestavo nekega mnogoimenovanega francoskega pisatelja ter sem vsled dolgega časa segel po nji. Bral sem nekaj verstic; zbudile so mojo pozornost, na naslednje radoveden, bral sem zopet, ter prišel do zelo zapeljivih stavkov. Moja domišljavost se je s tem tako upalila. da sem se pečal nekaj dni le z vsebino te prestave in da celo oči nisem mogel zatisniti. Nato napnem vse svoje moči ter rečem: „Do tod in ne dalje'" ter zanikarni spis tako zvanega velikega duha z zaničevanjem veržem proč. Apage, satana! Od onega časa — preteklo je morebiti kakih deset let — ogibljem se vsacega slabega berila. Oseba pa. pri kteri sem v svoje največje zavzetje našel omenjeno knjigo in ktera jo je tudi z veseljem brala, končala je svoje življenje — s samomorom! — Dovolj tega; vidite tedaj, kam dervi branje „romanov" neprevidnega človeka! Da preidem zopet k glavni nalogi, rečem: Moremo, da. moramo brati! branje je, to morem iz lastne skušnje dokazati, neoveržljivo najlepša, pa tudi najkoristnejša poraba časa; le v izvolitvi beril moramo previdni biti. Naj bo človek mlad ali star, — nikoli naj ne seže po knjigi, ktere vsebina zamore domišljijo, ta prelepi in prekrasni nebeški dar, skaliti in omadeževati; beremo naj zgodovinske, zemljepisne knjige, ali popisovanja; prav zanimiva so večkrat prepirna (polemična) dela, ako se prepira v poduče-vanje in se tiče znanstvene navdušenosti; prav posebno pa priporočam knjige, ki so sposobne, razvijati značaje, izobraževati serca ter voditi človeške poglede v nebeške višave. Taka dela. ki nas vterjajo v veri, nas k dobremu napeljujejo, vnemajo pošteno domovinsko ljubezen — taka so povsodi in o vsakem času naši najboljši, najzvestejši in najzanesljivejši prijatelji, pod kterih vodstvom ne postanemo le sami srečni, temveč moremo pospeševeti tudi časno in večno srečo svojih sobratov. Pa pogostokrat sliši se ugovor: Da, bral bi take knjige, pa so mi vendar preresne in presuhoparne! — Kaka zmota! Tu napačno mnenje imel sem v prejšnih letih tudi jaz, kar očitno priznavam; toda kako zelo sem se prepričal o puhlosti tega izgovora, ko sem se jel resneje pečati z verskim berilom! Resnično, ne bi vedel lepšega in blažjega raz veselje vanj a in koristnejšega razvedrila, ko branje dobre verske, v prav katoliškem duhu pisane knjige. Pri branju kakega zapeljivega romana čitatelj radovedno pričakuje konec ter svoji duši napravlja nepopravljivo škodo in na koncu nima nič od vsega tega. Ravno tako se priljubi pa tudi vsebina verske knjige; toda z njo se čitatelj boljša, povzdiguje do visokih, vzvišenih idej ter vživa tako veliko veselje, kakoršno si le more želeti v tej solzni dolini mnogomučeno človeško serce. pa ne samo veselje, tudi nepresegljiv dobiček izvira iz tega. Tu se ne nahaja nič, kar bi telesne in duševne moči razburjalo; pač pa se nahaja mir. sveta navdušenost, ki more celu na naše telo blagodejno vplivati Da se tega prepričaš, beri n. pr. življenje kacega svetnika, svetnice. Vzvišen zgled onih ki so se bojevali v svojem življenju za Boga ter si rako prislužili krono večnega veselja, vpljiva z nevidno močjo na njega, potegne ga s seboj ter zbudi v njem sklepe, ki so pogostokrat začetek novega življenja. novega zedinjenja z Bogom in v Bogu, začet- niku vsega dobrega, po kterern najbolj hrepeni ne-skaljivo človeško serce. Dobra knjiga podučuje. svari, ter spodbuja k dobremu toliko časa. da človek tisto dobro z božjo pomočjo doseže in se temu tudi privadi. In tako naj tudi te moje. v najboljšem namenu spisane verstice do prav navzetljivih sere dospó ter ti-sočerni sad obrodé! Naj bi prav posebno k temu pripomogle. da pouče v tem smislu stariši in njih namestniki ljubo mladino, nado domovine, da se le koristnega branja poprijema. zanikarnih knjig in časnikov pa se boji in ogiblje. kakor strupenega gada! Janez Kepič. Zvonček sv. Jožefa iz Pr.iedora v Bosni. (C i ril-Metodova slovesnost.) Naj milo zadoni zvonček sv. Jožefa v slavo slavenskima apostoloma — ss. bratoma Cirilu in Metodu. Naj naznani dragim bratom rimo-katoliškim Slovencem, kako se je obhajal praznik slavenskih apostolov v novi župniji sv Jožefa, v Prjedoru. v jugoslavenski Bosni. V katoliški župniji je tudi naseljenih mnogo Slavenov iz Moravske, iz okolice slavnega Velehrada. Hvaležni prosvetiteljema in apostoloma svojima, želeli so, da se praznik ss. Cirila in Metoda tudi v tej novi njihovi domovini slavno obhaja, kolikor je moč. kakor se praznuje v rojstveni domovini njihovi. Prostovoljno, iz ljubezni in zahvalnosti. praznovali so ga. kakor veliki zapovedani svetek. V praznik ss. slavenskih apostolov bila je v cerkvi sv. Jožefa slovesna služba Božja ob 10. uri predpoldnem. Po evangeliju med najsv. daritvijo bil je znamenit, iskren in tehten cerkveni govor. Veleučeni cerkveni govornik je izverstno pojas-noval duhu in sercu zbranih vernih življenje, delovanja, trude in težave ss. slavenskih apostolov, njihovo blaženo smert in slavo nebeško ; naposled pa dajal prav potrebnih naukov, opominjev, oserčevanj za jedino pravo Kristusovo, apostoljsko — rimo katoliško vero. življenje in dejanje po tej sv. veri. Kratek obseg sv. govora: Ss. brata rojena v Solunu. — Konstantin, redovniško. Ciril, v samostanu in redu sv. Vasilija (Bazilijai; učenjak in modrijan. — Metod, carski namestnik — Zapustil svetovno vzvišeno službo in šel v samostan, kjer je bil brat njegov Ciril. —V samostanu postal je Metod. „iguman." opat. — Poslanci kneza Kozarov, dojdejo v Carigrad, k čaru Mihajlu. rekoč: „Daj nam učiteljev, koji bi nas v jeziku našem učili pravo vero in pravi zakon Božji; kajti dojdejo k nam razne kerščanske vere učitelji i židovi. judje; vsaki hvali vero svojo, a mi ne znamo, komu bi verovali, koja vera je najbolj prava." Car spomni se ss. bratov Solunčanov. v samostanu, koja sta učena, svetega življenja, in znajoča dobro jezik slavenski. — šla sta kot sv. poslanca, misijonarja, med Kozare. v Ukranjo. malo Rusijo — Kneza, velikaše in narod podučila sta v pravi Kristusovi veri in jih pokerstila. — Od tam grede preko Krima, polotoka pri Černem morju, došla sta v Kerzon in po milosti in razodenju Božjem našla sv. truplo papeža Klemena marternika. — Drugi poslanci došli so v Carigrad prosit nad-učiteljev prave svete vere, v razumljivem jeziku, za deržavo Moravsko. Zopet bila sta poklicana sveta brata in šla sta kot poslanca Božja preko slavenskih pokrajin. — Učila kneza in narod bugarski pravo vero in jih pokerstila. — Došla v Panonijo. k Blat- nemu jezeru, v stolnico kneza Kocelja. učila sv. vero in kerščevala slavenski narod v Panoniji. sedanji Ogerski. — Od tod šla v Moravsko, kerstila kneza, boljarje in narod. — Slavenski veliki narod do takrat ni imel svojih pismen, čerk. s kojimi bi misli in besede svoje naznanjeval; ni imel knjig v jeziku svojem. — Ss. brata izumila sta sl«"»ve. čerke. prilične za izraz slavenskega jezika in preložila sveto pismo. cerkvene knjige in obrede iz gerškega v slavenski jezik. — Ono dobo pa je bil slavenski jezik pri daleč razsežnem slavenskern narodu, bolj jednoten. ni bilo toliko razlike in narečij, kakor dandanes. — Učila sta pravo vero. opravljala molitve in bogoslužje narodu slavenskemu v njegovem jeziku. Prej tožili so poslanci moravski: „K nam dohajajo verski učitelji iz Nemške in Kran-kovske: a mi ne razumevamo tega. kar nam pripovedujejo. iKoimh uasl l Mladina na počitnicah. Kdor Boga ljubi, ljubi tudi svoj narod, in kdor svoje rojake res ljubi, mu je pred vsim skerb in prizadevanje. da je narod srečen: srečen pa je. ak<> se ohrani na poti vere in čednosti. Bodi si kdo učen ali neučen. premožen ali ubožen. ako je le pošten. — njemu je do tega. da bi tudi njegov bliženj bil čednega. poštenega življenja: ne pa kakor plašarji in barabe, ki po žganjarijah ljudi obirajo, po ulicah pijani tavajo, gerdo preklinjajo, po hišah in še celo po cerkvah kradejo, svetišča ropajo, z vsim svojim obnašanjem vernike pohujšujejo in kjer koli morejo. Boga in bližnjega žalijo ter premnoge krivice delajo. Iz tacih se zarede tisti, ki so na Rožniku, v Ve les»» ve m in drugod v svetišča ulomili in ropali: plačili» imajo zasluženo in ne bo jim odšlo! Niso pa manjši hudodelniki. kteri duhovna svetišča skrunijo. nedolžnost pohujšujejo ter mnogotere hude izglede dajejo, česar nas Bog obvaruj' Od šolske mladine, ki je v šoli ah pa na počitnicah. se pričakuje, da takim hu« h in djanj.-m nasproti dela in ljudstvu po mestih m vas«'*h priponi t»» k nravni povzdigi. k vernosti in čednosti ter spi-ii k pravi oliki To pa se zlasti zahteva še od višjih šolcev. O tacih so imeli pregovor: rJurist»*n sind schlechte Christen:44 to pa ne smč veljati, temveč spremeni naj se pregovor v besede: „Juristen smd gute Christen.- Ravno to naj velja o šohih druzdi redov, o medicinarjih tehnikarjih. modroslovcih itd. To bo čast in sreča za nje same in lep izgled za rojake. Hervat ima znani pregovor: _Bra<:o. svaki zmedju nas Neka čini rodu glas " To glasilo je res vredno, da si ga vsak studenec /aznamnja v svojo spominsko knjižico, in še b<>', v spomin, da se oziroma nase in na ljudstvo po r»|eia ravna, toda v katol. pomenu* Kdor koli tedaj je kerščen in k zvehčanju poklican. naj skerbi. da „čini dober glas" ne le sam«. rrodu.tt temveč tudi svoji dobri „majki." sveti Cerkvi Omenil sem zadnjič lepega spisa v fioriškem nadškofijskem listu, ki posebej tiče gg. bogosI«.v-e na počitnicah: upam. da bode mnogim vstreženc». ako tukaj celega povzamemo Takile je: Clerici ferias agentes. Solli« itudo plurima animum meum tenet. cuni clericos nostros e seminario in universam provinciam post paucos dies dispergendos esse memini. Pericula, quae eos, imperitos in saeculo, rnaneant. expertus perbene novi. Timendum sane, ne in medio nationis pravae collocati illam Spiritus s. unctionem amittant. quam in seminario ddigenti studio et preeibus suis ac alienis aquisiverunt. Umnes quidem experimur illud notis-sirnum: Quoties inter homines fui minor homo relii: novifiorum vero militiae clericalis peiorem esse con-ditionein. quis non videat? Cum enim clericis testimonium bonae voluntatis dari possit, constantiae testimonium iuvenibus immaturis dare non licet. Hi itaque ubieumque fuerint. paedagogo perito indigent. Ideoque in seniinariis antiquis ecclesiasticis nee non in seminariis Societatis Iesu (cogita colli*gium Germa-nicum Romae) clerici nunquam e disciplina dimittuntur. Clerici autem nostri, quippe quibus Tusculum suum non est, duos menses illosque Íntegros, quibus a studiis vacant, e disciplina dimissi propria reguntur volúntate et prudentia. Haec tamen non est intentio legis seu «•«•nsuetudinis nostrae, quum clerici ubique disciplinae «•lericali subsint: quoadusque habitum clericalem in perpetuum deposuerint. Prima tonsura aggregati sunt clero Ecclesiae catholicae. cuius vestem gerunt cau-samque agunt. Numquid itaque clerici e Seminario dirnissi non invenient ubique locorum paedagogos ecclesiasticos? Certe invenient accolythae. exorcistae, lectores, ostiarii, candidati militiae clericalis paeda-gogum presbyterum, senem dico. qui coetui fidelium praeest. Presbyteri sunt patres clericorum et directores nati accolytharum! Ideoque director seminarii unum-quemque ad presbyterum ecclesiae mittet, quem re-vereri iubebit et adiuvare et sequi. Ad Reverendos Presbyteros provinciae nostrae sermo hie fuerit et coinmendatio. Meminerint Venerabiles Fratres: communem esse • •ausain sacerdotum et clericorum. Clerici enim post breve tempus collegae vestri erunt. cooperatores. suc-cessores. Ouodsi sanctiticationem illorum. qui in spem Ecclesiae succrescunt. neglexerimus. quaenam futura est sors rei catholicae ? Honor clericorum est honor noster. ignominia clericorum est nobis quoque dede-cori. Oinnes enim. quos Iesus Christus vocavit. ab Ecdesia ea lege e populo selecti ab eoque segregati sumus, ut unum corpus, unum presbyterium con-stitnamus: cuius presbyteri i seu Senatus et singulis et omnibus dictum est: In alto loco ecclesiae stetis, ut ab omnibus audiamini et videamini, figurantes positione corporal i, vos in alto loco virtutum gradu d^bere conversari. quatenus cunctis. a quibus audimini et videmini. coelestis vitae formam praebeatis. (Pontil. Rom in ordinatione lectorumi. Memineritis, Venerabiles Fratres presbyteris ius esse et officium praeesse clericis. In seminario clerici parent soli dircctori disciplinae, quum non possint esse domini duo in domo una. ast e seminario ad tempus dimissi parocho seu presbytero loci obedire ten^ntur. Clerici enim nisi studiorum causa absint, semper alicui ecclesiae adscripti esse debent, iConf. Pontif. Rom. rubricas generales de ordinibus) proin-deque rectori ecclesiae subesse. Postulatur ab iis _maior erga presbyteros et superiores ordines reverential iPontiticale ibid. * Vel ipsum nomen acolythae dicit clerioum sequi et comitari (<<*«/.«rthw) sacerdotem sicut tilius minorennis patrem seqnitur. Non licebit itaque clerico negare parocho oboedientiam. Accedit, quod seminarii rector elencos iubet presbyteros a dire, cum illis esse illisque obedire. Eadem de causa autem nec presbyteris licebit ofh'ciurn hoc negligere. Parochus respondebit de peccatis clericorum. quae non impedivit. consilio et auxilio suo. quum potuit. Nec ignoratis, Venerabiles fratres. pericula illaque plurima clericos manere in saeculo; quum sint homines iuvenes XX—XXIV annorurn. quos et, daemon ambit et caro molestat et mundus allicit Ne sinatis iuvenes istos lectissimos ss. Cordi Iesu abripi. Pas-toribus peritis pauca. — Novistis quoque, Venerabiles Fratres. quaenam virtutes clericos deceant. Decus et ornamentum clericorum est: sobrietas. castitas. caritas, amor Ecclesiae catholicae et Summi Pontificis. Totius educationis iinis in seminario nostro in virtutibus illis adquirendis collocatur. Vos autem. fratres. cávete, ne incuria vestra-clerici ornamentum istud amittant vel vitiis saecula-ribus maculent. His praeiactis liceat mihi fratribus quaedam suadere et pro clericis animo candido rogare: 1 o Suscipite clericos in osculo pacis. ut fratres, imo ut filioscarissimos,qui veniunt patrem salutaturi. 2.0 Verbis gravibus, quae decent presbytero-senesf monete illos, ut fidelibus vestris et in ecclesiam et domi suaeexemplum vitaecastaeetreligiosae praebeant. Populus christianus valde indiget exemplo bono, quo aediticatur. Edocete eos. quomodo agant cum familia, cum magistro, cum aliis hominibus; domus et socie-tates quasnam evitent. 3.o Proni autem sunt sensus hominis ad malum ab adolescentia sua et nisi succurrat divina medicina, labitur mox homo ad peiora. Ne suae confidant pru-dentiae et fortitudini. docete illos orare. Indicate eis et tempus et locum orationis; utrum rosarium dixerint, saepe interrógate, meditationi destínate etiam librum, si quis suum non habuerit. Mi?..ae sacrificio quotidie non modo assistant devoti. sed etiam superpelliceo induti ministrent. Ubi opportunum visum fuerit. iubete clericos breviarium recitare vobiscum. Ubi sunt duo vel tres .... Monete eos. ut tremendo Missae sacrificio semper mundi assistant, ac si ipsi celebrent. Mundi autem erunt. si frequentur confessi atque corpore et sangnine D. N. 1 Chr. refecti fuerint. „Necessarium mihi quidem est — ait pius auctor Imitationis Christi — qui tam saepe laboro et pecco, tam cito torpesco et deficio. ut per frequentes orationes et confessiones ac sacram tui corporis perceptionem me renovem, mundem et accendam ne forte diutius abstmendo a sancto proposito deHuam." Confessionis rnensilis rite peractae schedulam affere debent e statutis Seminarii Tristis sors Patris Spiritualis. qui schedulas illas colligit et comburritf Agite, Venerabiles fratres. ut clerici toties ad confessionem et communionem accedant. quoties in seminario exemplo aliorum addueti accedere solebant. Non enim debemus oblivisci clericos paulatim assue-scere debere communioni cotidianae. Ne quem pigeat clericorum confessiones audire. eo quod „nil habeant." nec est expectandum. donee labantur. nec est exop-tandam, ut aliquando mortaliter labantur. Solet autem ruri iuvenem saepe pudere ad communionem accedere solum coram toto tídelium coetu. Si autem parochus illum confortaverit et consolatus fuerit. non modo accedet, sed libenter accedent veste clericali seu superpelliceo induti, omnia plebis com- menta negligentes. Quod exernplum amoris erga ss. Sacramentum etsi alii secuti non erunt. laudabunt tarnen omnes Studia theologis neeessaria quod attinet. com-mendate iis. ut addiscant linguas provinciae. ut apo-logiam religionis christianae vel historiam Ecclesiae oatholicae vitasque sanctorum legant. ut in conscri-bendis libellis se exerceant. Cantuin et musicam sacram diligenter colant A rebus autein. quae phantasiam nimis accendunt, nec non a legendis ephemeridibus, quae passiones políticas excitant, abstineant. Unum addiderim Nullum fluidem cor humanuni delectatio-nibus et voluptatibus carere potest, cor iuvende autem affectu vehementi illis inhiat. Ne autem obliviscamur. quod experti novimus: illi qui non possunt gaudere in spiritualibus delectationibus. transferunt se ad corporales. S. Thomas II. II. 35. 4. 2. Utinam in Domino delectentur clerici provinciae nostrae Vobisr um collo-quentes et agentes. Quod desiderium hisce vobis transmittens paginis plurimum vos valere iubet. Director spiritual is Seminarii Centralis Goritiae. Sreča redov ni kova. Blagor njemu, ki v samoti Se Gospodu posveti. Svet hudobni ga ne moti, Prost posvetnih je skerbi. Razdelivši premoženje. Je devištvo si izbral; V samostansko se življenje. Pod pokorščino podal. Tamkaj v grešno se veselje Ne zapleta mu serce: Vse njegove vroče želje, Le po Bogu koperne. Odpovedal se je slavi, Po kateri svet hlepi. Lesketala kdaj na glavi Se mu krona bo časti. Res presrečen, kdor zamore Zapustiti hrup svetit; Le v nebeške večne dvore, Vedno dvigati duha. O zatorej. Oče večni! Prosim, daj da pride dan, Tudi meni dan presrečni. Da sprejet bom v samostan. Razgled po svetu. godé... Vsakdanje ljudstvo je sicer v svoji množini še polno vraž in laži oziroma na resnico naše svete vere. Pospešuje se pa vedno spreobernjenje h Cerkvi Kristusovi Treba je obdelovati prosto, nevedno ljudstvo. posebno dečke in mladino, kterih je velike trope zapuščenih po ulicah in cestah. V teh je velika nada sv Cerkve; ali treba je veliko delavcev, da jih oliku-jejo. To omiko vanje pa. kakor je znano, je ravno poseben namen pobožne (Don I leskove) družbe sv. Frančiška Salezija. Ta družba že ima svojo župnijo tudi v Londonu, namreč, svojo hiš«», cerkev za praznike, in vsakdanjo šolo za ubožno mladino «»nd«»tnega številnega prebivalstva. Velika j«; dobrota, ki se «teli dušam in zlasti mla«lini in veliko protestantov se spreobrača k katoliški veri. kar je znano tudi iz lista „Bolletino Salesiano," ki izhaja v Torinu, in števil«» vernikov raste tako, da sedanja cerkev je premajhna zanje. Da se to začeto delo zamore nadaljevati in rasti, je potrebna bolj velika cerkev, ktera se bo p«»svetila presv. Jezusovemu Sercu. Po drugi strani mestni odbor noče dopustiti nadaljne .rabe sedanje cerkve, ki je lesena in železna ter razpadajoča, in misli povzdigniti novo. močno cerkev. Ze so začeli zidati novo «•••rkev. ki se ima v manj kot 1 iS mescih doveršiti. Treba je vsaki mesec čez 13.000 lir za to podjetje, ako ga nočemo pustiti sredi med delom v v«^liko škodo ka-toličanstva. Peščica bogatih katoličanov onega velikega otoka, je oblegana s prošnjami za podporo mn«»zih cerkva in pobožnih vstanov. ki se tam razcvitajo. in morejo le malo pomagati še k tej napravi. Bil je v ta namen klic v „Bolletinu." pa je le prav malo pomagal primeroma s stroški, ki so potrebni. Je pa med drugim neka pobožna in bogata oseba, ki nam je izročila lepo število intencij za ss. maše. Zarad tega se obrača Don Rua d«» apost«»ljske in evangeljske ljubezni čč gg. duhovnov, da bi mu pomagali te ss. maše opravljati s tem. da bi prevzeli gratis kaj ss. maš. milošnjo zanje pa prepustili cerkvi, ki se zida v Londonu Jezusovemu presv. Sercu. Pristave k. Don Michèle Rua nain je jx.slal listino za zapisnik mašnikov. kteri bi hotli kake ss. maše in koliko njih — opraviti v namen č. g. Mih. Rua ? Mašuje se v namen č. g. Mih Rua. in kdor bi ktere prevzel, prosimo, naj nam naznani ime svoje in število intencij, ali ako bi pa kdo blagovolil kak dar v denaru dati za ono cerkev Jezusovega pr«-v Serca : Vse bomo poslali omenjenemu gosp. v T««nn. Vi I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o 1 j s t v a Nameni za mesec avgust i veliki serpan i a) Glavni nainen: Cerkev v Ameriki. Iz Torina. (Gibanje na Angleškem.) Don (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII » Boskov naslednik č. g. Mihael Rua piše: Slehernemu (Konec) je znano stanje v Angliji v prid karoliške vere ; vsak onet.j dan se bolj čuti gibanje k povračevanju v katoliško Sploh je večkrat z razločnimi besedami Kolumb Cerkev. Olikani in učenjaki s priljubljenostjo študirajo pričal svojo živo kerščansko vero in vdam*? «!•» temveč izbral .si je pot popolnosti in pokore v III. redu sv. Frančiška ter živel tako resno, da se je že večkrat vložila do apostoljskega sedeža prošnja, naj s«- prišteje Kolumb rn^d zveličane Bog sam je blagoslovil pobožne želje gorečega svojega služabnika ter ga povzdignil v onega, kterega zaznamnjuje njegovo ime. v nositelja sv. križa — Kristofora. On sam seveda ni vidH. kar mi sedaj vidimo pi» 400 letih, one Amerik*1 namreč, ktera je bila takrat v temi in je skrivala v smertni senci le neizrečeno divje ljudi; v kteri prebiva skoro loo miljonov kristjanov, ki se razveseljujejo omike in luči starega sveta ter skušajo ga celo v kakem oziru prekositi. Seveda so Kristusovi spoznovavci v Ameriki že zelo ločeni, vendar gre katoliški Cerkvi brez vprašanja pervo mesto in to celo v veliki, protestanški republiki Združenih deržav severne Amerike, kjer šteje 13 nadškofov. «iT škofov, 5 apostoljskih vikarjev in skoro !> milijonov spoznovalcev V južni Ameriki pridobila si je deržava Ekvador slavno ime ^dežele Jezusovega serca;" več deržav jelo jo je posnemati. Veselimo se tedaj slavnosti. s kterimi slavi stari in novi svet vkupno Krištofa Kolumba in njegovo delo; tudi mi pomagajmo ga slaviti. Zadostujmo pa ravno tako po duhu in serčni želji junakovi, kakor tudi po naši nalogi kot udje molitvenega apostoljstva in molimo goreče k Jezusovemu Sercu. da se razvije z njegovim blagoslovom novi svet k naj lepši cvetlici katoliške Cerkve. b) Posebni nameni. s. s. Peter F&ber. Avstrijski katoliški sliod. Povernitev odpadlih k sv. Cerkvi Pomnjenje bridkostnih duš. 9. S. Domlcijan Duhovni in pridigarji, stariši. učitelji in redniki. Pomoč v stiskah. Sreča in blagoslov v kmetijstvu. Božjastni. 10. S. Lorenc. Deia za premaganje rudečkarstva. Odstra-njcnje nevarnih časnikov iri knjig. Zelo težavne zadeve. II S. Digna. I >usn«' in telesne moči za spolnjevanje stanovskih dolžnosti. Primerno stanovanje za več mladih ljudi. Več samostanskih vstanov. 12. S. Klara. B«d sv. Frančiška. .Modrost in moč za predstojnik«*. ..Žertve prevrata" in njih dobrotniki. 13. S. Janez Berhman«. Duhovne in deške semenišča. Spoznanje od Botra danega poklica. Samostanske šole. 14. S. Eberhard. škofje. ..Duhovni in obhajanci." Prav te-žavm- p« »skušnje. Zidanje in p« »na v I jen je ««-rkva. Mnogo na umu bolnih. 15. Vnebovzetje Marijino. Nel: Ljub" tja ni mesto *ed-i njega ,.provizorja" Šestnajsta zbirka 2 gld. Za pogorelce r Velikem otoku /uri Postojni: P. n. prelat Dr. A. Čebašek lo gld. — Gsp. Mart. Trilar 1 gld. — Gospa Marija Pirnatova 2 gld. — B. B. 5 gld. Za cerkev sr. Jožefa v Prjedoru: Neimenovana 2 gld. Za ar ker sv. Joahima v Rimu: ('.. g žup. Matej Jereb Javorski 13 gld. Za najjiotribniši misijone: ..A. D. M. Gl." o gld. Pogovori t G. J. A-n; Vse poslano v Sarajevo.