Izhaja vsak dan zjutraj razven * ponedeljkih In dnevih po praznikih. — Posamezna Številka Din I*—, mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30-—« Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 80-71.
Jugoslovan
Rokopisi se ne »račajo. — Oglael »o ta rili In dogovoru. — Uprava ' Ljubljani, (lradlSče 4, tel. 30-68. ttodrutnica v Mariboru, Aleksan« Irova cesta St. 24, telefon 29 60 Podruinlca ? Celju, Samostan« ska ulica St. 4.
St. 54 a
Ljubljana, torek, dne 5. avgusta 1930
Leto I.
Ist sile i silili wtm Mi Ii Hat
IVoy mogočen in pomemben govor predsednika vlade v Dubrovniku - Stara slaba doba se ne bo
nikoli več vrnila - Konec bratomornih borb in strankarskih trenj
Dubrovnik, 4. avgusta. 1. Ministrski predsednik in notranji minister general Peter Zivkovič je v družbi podžupana g. Hadžije posetil včeraj popoldne otok Lokrum. Zvečer je bil njemu na čast prirejen na vojni ladji »Hvar« banket, katerega so se udeležile najuglednejše dubrovniške osebnosti. Na banketu je ministrski predsednik imel naslednji govor:
»Gospodje! Dolžnost nam nalaga, da tu zbrani pozdravimo Nj. Vel. kralja, ki je vedno s svojim delom, s svojo pravičnostjo in svojo ljubeznijo napram celemu narodu bil sinteza najlepših idealov našega naroda in svetel vzor visoke etike jugoslovanske duše. Zato vas pozivam, da z mano vzkliknete: Naj živi Nj. Vel. kralj in njegov svetli kraljevski dom!
Gospodje! Meni je zelo drago, da se mi je ponudila prilika, da pridem v vašo sredo in ob;“”em lepo zgodovinsko mesto Dubrovnik, na katero nas veže jubezen do našega morja in spomin na svetlo preteklost, ko je dragi Dubrovnik bil med prvimi najjasnejši svetilnik jugoslovanske kulture in Jugoslovan?'-« misli. Tem lepim tradicijam je mesto Dubrovnik zvesto tudi danes in bo tudi v bodoče prvi resnični
pobornik onih velikih idealov, ki so našli tako jasen izraz v manifestu N j. Vel. kralja dne 6. januarja 1929. Ta vera se da izraziti z naslednjim stavkom: Treba je zavrniti vse pregreške in zmote prošlosti in vse narodne sile je treba postaviti v službo le eni ideji, namreč ideje narodnega edin-stva in narodne moči naše velike domovine Jugoslavije. Vi, Dubrovčani, ki ste tako vztrajno in s tako žilavostjo in s takim znanjem mogli bratini svojo samostojnost proti tujim navalom, boste danes in tudi v bodoče, o tem sem prepričan, v svoji svobodni državi pokazali dovolj volje, moči in sposobnosti, da ohranite dobrine naše stoletne borbe, da onemogočite plemenska in verska nasprotja preteklosti in da branite edinstvo naroda ter da iskreno sodelujete pri ojačenju in konsolidiranju razmer v naši državi. Samo ako boste tako delali, boste pravilno tolmačili velike in-tencije Nj. Vel. kralja. Te intencije Nj. Vel. kralja so označene v treh državnih činih, ki so izhodne točke za vsakega patrijota in dobrega državljana.
Manifest od 6. januarja je napravil konec onim brezplodnim bratomornim borbam in strankarskim trenjem in pokazal
nove smeri za bodočnost našega naroda. Zakon od 8. oktobra 1929 je definitivno uredil naš notranji državni ustroj. Država je bila razdeljena na devet banovin na bazi široke dekoncentracije oblasti in pri tem je bilo skrbno varovano državno edinstvo. Ta čin je izbrisal za vedno vse one težave in vse one zgodovinske umetne zapreke, ki so toliko škodile ujedinjenju vseh naših narodnih moči. In če mesto Dubrovnik s to razdeitvijo državne ni postalo center banovine, kraljevska vlada vendarle pozna pomen tega kulturnega in gospodarskega stališča ter posveča in bo tudi v bodoče posvečala vso svojo pažnjo in nudila vso svojo pomoč za napredek in razvoj tega krasnega mesta na našem Primorju. — Skrbela bo, da mu bo v bodoče zagotovljena ona vloga, ki pripada Dubrovniku kot trgovskemu mestu in kot priljubljenemu cilju naših in inozemskih turistov in ki ga končno zasluži kot prvi borec naše jugoslovanske misli.
Deklaracija kraljevske vlade z dne 4. julija 1930 poudarja, da je na docela ne-dvomljiv in jasen način uvedeno izvajanje gori navedenih ciljev ter da v tem pogledu ne bo preklican, pa da se stara slaba
doba nikoli več ne bo vrnila. Po tej deklaraciji mora biti vsakomur jasno: treba je, da se združijo v sodelovanju vsi dobro misleči patrijotski elementi in da se stari računi pred 4. julijem 1930 ne obnovijo, pa da bo od 4. julija dalje vsak, ki ne bo služil resnično in vdano jugoslovanski misli, ki ne bo spoštoval državne uredbe in podpiral današnjega reda, moral sam sebi pripisati posledice tega svojega obnašanja.
Vi, Dubrovčani, z vašo slavno preteklostjo in z vašim zadržanjem v najnovejši dobi ste pokazali, da imate globoko razumevanje za to zdravo narodno politiko, in prepričan sem, da bo^te tudi v bodoče naši zvesti sodelavci pri velikem delu za ureditev razmer v naši državi in resnični podporniki Nj. Vel. kralja.
Zahvaljujem se vam zaradi lepega spre« jema in dvigam to čašo na zdravje dubrovniških meščanov. Naj živi Dubrovnik, to biserno mesto jugoslovanskega Primorja!«
Sledilo je burno odobravanje, ki mu ni' hotelo biti konca ne kraja. Banket se je zaključil ob 11. uri. Ob 1. in pol je predsednik vlade general Peter Živkovič odpotoval z ladjo »Hvar« v Roko Kotorsko. —! Spremljale so ga vse naše torpedovke.
Obnovitev podajanj med Franciio in Italijo
Glavne težkoče v stremljenju fašistovske vlade po reviziji mirovnih pogodb
he, kar nasprotuje francoski politiki. Ta
nesoglasja zelo otežujejo sporazum v poli-ičnih, teritorijalnih ter vojaških vprašanjih.
Praga, 4. avgusta. AA. »Piager Presse« prinaša poročilo iz Pariza o obnovi pogajanj z Rimom, ki se tičejo pripravljalnih diskusij, ker še ni določen začetek pravih pogajanj. Pariz iskreno želi, da pride do pozitivnih uspehov, čeprav se zaveda tež-koč, ki obstoje. Te težkoče niso samo pomorske in kolonijalne narave, nego igrajo tudi vlogo fašistične tendence, ki streme po tem, da bi se revidirale mirovne pogod-
Francija ničesar ne zahteva od svojih sosedov, a zato ne bo opustila svoje politike. Ona vobče ne bo v ničemer spremenila svoje splošne politike, ki ji je smoter konsolidirati Evropo v mejah, določenih po mirovnih pogodbah.
Nerazčiščena politična zmešnjava v Nemčiji
Stresemannov sin in nova »državna stranka«
Berlin, 4. avgusta. Po zadnjih obvestilih izgleda, da je akcija g. Scholza, voditelja ljudske stranke, s katero hoče zbrati okoli sebe one konservativne skupine, ki so izjavile, da odklanjajo sodelovanje z novo nemško državno stranko, imela nekaj uspeha. Pogajanja se bodo nadaljevala tekom tega tedna in šele ko bodo zaključena, se bo moglo videti, ali gre pri tej akciji za enostavno volilno zvezo ali za ustanovitev nove sredinske stranke, ki pa bi bila seveda orijentirana, v nasprotju z »državno stranko«, zelo na desno.
Med dogodki, ki spadajo v sestav volilnega gibanja, je vzbudil precej pozornosti članek, ki ga je objavil v >Kolner Zeitung« Wolfgang Stresemann, sin pokojnega zunanjega ministra Gustava Stresemanna. V članku, ki nosi naslov »Ljudska stranka ni državna stranka«, pravi Wolfgang Stresemann, da nova državna stranka, ki se je pred kratkim ustanovila v Nemčiji, popolnoma odgovarja politični formuli, ki jo je zamislil njegov oče, kateri da je ob raznih prilikah dal izraza tudi svoji želji, naj bi se med ustanovitelji take stranke nahajal tudi Scholz sam.
Lahko *se trdi — zaključuje Wolfgang Stresemann —, da je program državne stranke program, ki bi ga moj oče gotovo podpisal. Ljudska in državna stranka bi se morali zbližati ter iti v skupen volilni boj v okviru ene same organizacije.
Berlin, 4. avgusta. Ker se odpuščanje delavcev množi na vznemirljiv način, se je odločila Bruningova vlada, da poseže aktivno v razmerje med delodajalci in delavci z namenom, da bi se odpuščanje zajezilo. Ministrstvo za delo je objavilo v zveži s to akcijo potom Wolffovega dopisnega urada oznanilo, v katerem je rečeno, da se v bodoče pri podeljevanju državnih podpor ne bodo jemala v obzir ona podjetja, ki se bodo obnašala napram svojim nameščen-
cem na protisocijalen način v obliki odpuščanj, ki bi ne bila utemeljena po splošnem gospodarskem stanju dotičnih podjetij.
Berlin, 4. avgusta, d. Socijalno demokratski >Vorwarts« je otvoril boj proti državnemu predsedniku Hindenburgu. List izjavlja, da so povzročitelji današnje vladne politike z uporabljanjem člena 48. ustave pokazali, kako se da iz državnega zbora na-pra iti sejem. Pozicija državnega predsednika je neprimerno močnejša kakor pozicija nekdanjega cesarja, ki ni imel možnosti, da bi zakone izdajal po naredbeni poti. Zato moramo pravočasno na to misliti, da poldrugo leto po državnozborskih volitvah zopet stojimo pred volitvami, ki niso nič manj važne kakor volitve tretjega predsednika nemške republike. Vseeno je, ali postane potem državni predsednik mož, ki je prepričan zastopnik parlamentarne demokracije in ki ima razumevanje za delavstvo, ali_ pa mož, ki ga je njegovo poreklo in njegov miselni svet privezal na nam tuje ali celo sovražne kroge.
 -»•—
Nove volitve na Bolgarskem?
Sofija, 4 avgusta. AA. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev in minister za zunanje zadeve Burov sta bila v avdijenci pri kralju Borisu v kraljevski palači v Evksinogradu. »Poslednja pošta« veli, da je sestanek Burova tn Ljapčava v zvezi z vprašanjem novih volitev. »Praznične vesti« pa so mnenja, da je šlo za nov« potovanje kralja Borisa v inozemstvo Ostali lisfii komentirajo sestanek ministrov in njuna porodila na razne načine.
Stavka naših delavcev v Franciji
Pariz, 4. avgusta. AA. Po poročilu iz Cam-merya je skupina 100 jugoslovanskih delavcev stopila v stavko, ker uprava tvornice odklanja njihove zahteve. Uprava tvornice se sklicuje na pogodbo z delavci.
»Times« o zdravstvenih razmerah v Jugoslaviji
Najvzornejša organizacija na higijenskem polju
London, 4. avgusta. AA. »Times« priobčujejo poročilo svojega beograjskega dopisnika, v katerem izreka veliko priznanje reformam ministra za socijalno politiko in narodno zdravje v Jugoslaviji. Dopisnik pravi, da po vsej priliki še nobena država ni izvedla tako vzorne organizacije na hi-gijenskem polju, kakor je to storila Jugoslavija. Zasluga za to ogromno delo gre Andriji Štamparju, čigar metode se Jugoslaviji posebno prilegajo in ki so pobudile higijensko sekcijo Društva narodov, da jih je proglasila za vzorne, tako da tvorijo osnovo higijenske službe v Grčiji in na Kitajskem. Dr. Štampar se je pri svojem delu opiral na popolno zaupanje Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Sarajevo, 4. avgusta. AA. Danes je bil sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Aleksandru v kraljevskem dvorcu v Han Pjes-
ku minister za socijalno politiko in narod* no zdravje Nikola Preka. Avdijenca je trajala od 9-30 do ll-45. Po avdijenci je Nj. Vel. kralj pridržal ministra za socijalno politiko na kosilu.
Beograd, 4. avgusta. A A. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Preka je odpotoval po današnji avdienci v Karlovec, Kraljevico, Crikvenico, Sušak in na Krk, kjer bo pregledal ustanove * jega resora.
Beograd, 4. avgusta, k. Finančni minister je odobril kredit za odkup otoka Lo-kruma z vsemi poslopji in instalacijami, ki se nahajajo tam. Na Lokrumu bo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravstvo zgradilo moderno okrevališče in hotele. V ta namen je že dovoljen kredit 12,000.000 dinarjev.
Leto elementarnih nesreč in nadlog ...
Strahovit orkan nad Benetkami in na Japonskem — Nov
silovit potres v Rusiji
Trst, 4. avgusta, n. Snoči je v Benetkah in okolici besnel strahovit orkan. Vihar je na morju ne daleč od Lida zagrabil velike
količine vode in jih zavrtel v višino 50 m, nato pa vrgel na obalo. Valovi so porušili nekoliko telegrafskih in telefonskih drogov. Pretrgane so bile brzojavne in telefonske zveze. Neko veliko posestvo je vihar uničil.
V Benetkah je bil hotel »Bella Venezia« težko poškodovan, še bolj pa hotel »Casa Rosa«, kateremu je veter odnesel streho in iz odkritih zgornjih sob nekaj postelj in miz. V gozdu poleg Benetk je izrul 100-letne bore in jih kot slamo nosil po zraku. Poškodoval je tudi druge zgradbe. Izpred kavarne »Scarpe« je orkan odnesel 20 težkih miz in okrog 100 stolov. Med kopalci, večinoma tujci, je zavladala panika. Orkan je k sreči trajal le nekaj minut in se je prebivalstvo kmalu spet pomirilo. V celoti so bile ranjene štiri osebe. Vihar je neki avtobus odnesel v daljavo 100 m in ga vrgel ob neko drevo. V Benetkah orkan ni povzročil večje škode. Standarto z levom Sv. Marka je prelomil na kose.
London, 4. avgusta, n. Dopisnik »Timesa«-poroča iz Tokia, da je tajfunska katastrofa zahtevala v vsem 50 človeških žrtev. Morje je preplavilo nekatera mesta in je v Osaki 10.000, v Tokiu 4.000, v Dotori pa 3.000 hiš pod vodo.
Tokio, 4. avgusta, n. Včeraj je divjal v okolici Tokia, posebno na otoku Honda.
strašen tajfun. Po nekih vesteh je zahtevala katastrofa 70 človeških žrtev. Valovi, ki jih je tajfun metal na obalo v Tokiu in Osaki, so napravili veliko škode. Podrobnosti še niso znane.
London, 4. avgusta, n. Dva tajfuna in 8 dnevi dežja so opustošili otok Hondo, posebno mesta Tokio, Orsaku in Kotori. Pri tem je bilo 50 mrtvih. Reka Tone pri Tokiu je narasla za 6 metrov.
Moskva, 4. avgusta, n. V južni Rusiji je na severni obali Kaspijskega morja bil včeraj silovit potres, ki je porušil dve mesti in več vasi. Reka Ural je prestopila bregove. Po prvih nepotrjenih vesteh je 500 litidi mrtvih, 400 pa ranjenih.
Osijek, 4. avgusta, k. Včeraj popoldne je nad Osijekom besnela strašna nevihta. V mestnem gozdiču je vihar izdrl in polomil 10^odstotkov vseh dreves. S kakih desetih hiš je odnesel strehe. Mnogo telefonskih in brzojavnih prog, posebno proge proti Beogradu in Vojvodini, je prekinjenih. Nevihta je bila tako silna, da je mnogo brzojavnih drogov izdrla in prevrnila.
Podpora za Savsko banovino.
Beograd, 4. avgusta, k. Danes dopoldne je bilo ministrskemu svetu izročeno poročilo o veliki škodi, ki so jo zadnje nevihte povzročile v krajih Savske banovine. Prosi se nujno dovoljenje kreditov za podporo oškodovaaim v višini 25 milijonov Din. Podpore bo razdelil najtežje oškodovanim ban Savske banovine.
Stran 2 a
'JUGOSLOVAN
Torek, 5. avgusta 1930.
Zanemarjena dolžnost
Impozantna in mogočna je bila gasilska armada, ki se je zbrala v nedeljo v Ljubljani. Vse se je Čudilo, odkod to veliko število gasilcev in vsak je spoznal, da je gasilska armada faktor, s katerim se mora računati. Dober opazovalec bi morebiti dostavil Se to, da pa baš slovenska inteligenca ni z gasilstvom računala. Velika je bila gasilska armada, toda šolanih ljudi je bilo v njej zelo malo. Le tu pa tam je bilo videti v vseh teh številnih gasilskih četah posameznega šolanega moža, večinoma pa so tvorili gasilsko armado samo obrtniki in kmetovalci.
In morda bi poznavalec naših razmer pripomnil, da je gasilstvo pri nas tako močno in enotno, ker je v njem le malo naših Solanih ljudi. Kajti niso vedno naši šolani ljudje nosili med narod samo prosveto in omiko, temveč mnogi od njih so nosili med narod veliko raje prepir in zdražbo. Dostikrat celo iz idealnih motivov, ker so bili prepričani, da store neznansko dobro delo, če pridobe narod za to ali ono strankarsko teorijo. To teorijo pa so oznanjali med narodom s tako strastjo, da se je tudi vsa dežela prepirala vsled teh teorij in da je bilo vsako složno delo onemogočeno. Mesto da bi narodu pokazali pot k napredku, so mu pokazali pot k prepiru in medsebojnemu nezaupanju. Mesto da bi bili narodu pravi voditelji, so bili le strankarski agitatorji. Ni čuda, če je bila zato tudi bilanca vsega tega delovanja šolanih ljudi med narodom en sam deficit.
Vsa ta zmota šolanih ljudi, da so zamenjavali agitatorsko delo z resničnim pro-Bvetnim delom, pa je izhajala iz napačnega aaziranja na narod. Velik del inteligence ali bolje naših šolanih ljudi, se ni več čutil kot del naroda, temveč kot nekaj posebnega, višjega. Narod je bila zanj le masa, ki se poljubno oblikuje — na ta ali oni način. Čisto prezrli pa so ti ljudje, da je narod živa sila, ki živi po svojih načelih in ki ima svoje potrebe, katerim se nikdar ne more in noče izneveriti. Mesto da bi in-teligent te potrebe spoznal, njim prilagodil svoje delo In potem z narodom skupno korakal po poti, ki je za narod koristna, pa Je silil narod na pot, ki mu ni mogla nič pravega dati, temveč navadno le zdražbo in prepir.
Dejansko niso gledali naši šolani ljudje dosti različno na narod, ko nekdaj nemški meščani in to zlasti v družabnem življenju. Koliko truda se je vedno uporabljalo, da se je poudarila socijalna razlika, kako silno se je skrbelo, da bi bila čim bolj izbrisana sled iz kmečke hiše. Na vse zadnje bi se moglo v tem prizadevanju najti še nekaj zdravega, če se ne bi vsled nje vedno bolj rahljala skupnost, ki mora iz nacionalnega interesa vezati deželo in mesto. Kajti samo v tem slučaju bo razvoj naroda harmoničen in samo v tem primeru bo napredek naroda takšen, kakršen mora biti.
Danes, ko ni več vzroka, da bi bil inte-ligent samo strankarski agitator, je čas, da postane zopet narodni voditelj. To je njegova najvišja dolžnost, ki izvira iz njegove naobrazbe in zaradi katere ga je dal narod tudi šolati. Vendar ni dal narod svoje sinove šolati le zato, da voli celo lestvico uradnikov te ali one kategorije in stopnje, temveč da dobi ljudi, ki mu bodo mogli pomagati duševno in materijelno. Ni socijalna dolžnost inteligenta v tem, da se kot nekaj posebnega zapre od naroda, temveč njegova dolžnost je, da se kot bolj naobražen pridruži narodu in v njegovih prvih vrstah čim več stori za napredek naroda.
Je to sicer že davno znana dolžnost, ki bo jo nekdaj inteligenti tudi vršili. Kakor pa smo videli v nedeljo, je danes inteligenca to svojo dolžnost zanemarila in gasilski kongres se je izvršil skoraj čisto brez sodelovanja šolanih ljudi. A najhuje je to, da nismo niti gotovi, da bi se kongres 8 sodelovanjem šolanih ljudi izvršil bolje.
Kdor hoče napredovati, ta mora pogledati resnici v oči in vsako stvar imenovati pri njenem pravem imenu. Naša inteligenca ne vrši več v zadovoljivi meri svoje dolžnosti do naroda in to j© treba povedati. Ne zato, da bi se komurkoli delali očitki, temveč zato, da se stvar popravi, da bo «po-drobno in intenzivno delo vezalo inteligenco z narodom, ker samo tako bo napredoval naš narod in s tem vsa država na vseh potih.
In danes je tega sodelovanja bolj treba, ko kdajkoli. Ni še končana tekma med narodi, ni spregovorjena niti še zadnja beseda o medsebojnih odnošajih narodov, temveč smo še vedno v času, ko mora biti
Važna izjava ministra Jr. Frangeia
Gospodarske zveze med Romunijo in Jugoslavijo — Skupna prodaja poljedelskih proizvodov in skupen nakup industrijskih proizvodov
Beograd, 4. avgusta. 1. Danes dopoldne ob 11. uri je z letalom prispel iz Bukarešte v Beograd minister brez portfelja dr. Frangeš. Gospod minister je, kakor znano, prisostvoval konferenci v Sinaji. — Danes pop. je g. minister prevzel dolžnosti zastopnika finančnega ministra. Ob 18-30 je povabil k sebi zastopnike domačega in inozemskega tiska, katerim je dal obširne izjave o doseženih rezultatih konference v Sinaji.
V pričetku svojih izjav je g. minister na-glašal, da je konferenca v Sinaji pomembna predvsem z ozirom na tri vprašanja: 1. ker je uredila cel kompleks gospodarskih vprašanj med našo in romunsko državo; 2. ker je ustvarila intimno gospodarsko vez med nami in Romunijo; in 8. ker se je na njej izrekel stvaren predlog naših bodočih gospodarskih odnošajev tudi napram tretjim državam. Nato je rekel:
»Povedat! vam moram, da bomo okrepili prodajo vsega našega žita in to po mnogo bolj ugodnih cenah in pogojih, kakor doslej. Dohodki, ki jih bodo dajali poljedelski proizvodi, se bodo postopoma povečali vse do one mere, da se bo trud in v poljedelstvo vloženi kapital, kakor vsi drugi poljedelski stroški Izplačali, kar se danes na žalost ne da reči.
Drugo vprašanje je vprašanje carinske unije. Iz tega vprašanja je nastalo tretje vprašanje, kaj bo z industrijami, ki so s carinsko unijo prizadete. Glede teh industrij je treba reči, da v carinski uniji ne bodo vključene vse one, ki proizvajajo svoje izdeke iz sirovin, In sicer tovarne sladkorja. mila, konserv, mesa, mlečnih izdelkov itd., pa tudi lesne In rudarske industrije. Poljedelski pridelki Bomunije in Jugoslavije se bodo odslej smatrali kot eni in bodo skupno nastopali In skupno zahtevali ugodnosti plede izvoza. Ti odnošaji Jugoslavije napram Romuniji v pogledu proizvodov. ki spadajo v carinsko unijo, se bodo določili s trgovsko pogodbo. Ta pogodba se sedaj že sestavlja v Bukarešti ter se bodo pogajanja nadaljevala v Beogradu. Z ozirom na vprašanja držav Male antante se bodo uredila vprašanja gospodarskih vezi s Češkoslovaško na podlagi trgovinske pogodbe naše države z Romunijo. Na ta način bodo volne in politične ter gospodarske vezi Male antante dobile realnejšo podlago, ki bo služila ufrjeniu in razširjenju medsebojnih vezi. Ker Češkoslova-
ška ne more sprejeti vsega presežka naše poljedelske proizvodnje, je docela razumljivo, da se bo morala najti kakšna podlaga, ki bi odgovarjala kontingentirani izmenjavi gospodarskih dobrin pri drugih državah. Mislim, da bodo industrijske države imele dovolj velik interes, da stopijo v takšne vezi s carinsko unijo, ki šteje 32 milijonov konsumentov. Te vezi s tretjimi državami se bodo mogle utrditi na podlagi dogovorov, kakor hitro bodo prišli iz veljave današnje naše trgovske pogodbe, od katerih bodo nekatere zapadle že tekom mesecev, ostale pa najkasneje leta 1932. Ta način sklepanja trgovskih vezi je popolnoma dober. Z njim docela prenehajo obstojati klavzule največjih ugodnosti. Sinajske določbe bodo morale postate podlaga nove oblike gospodarskih vezi ne le za države, ki so naše zaveznice, marveč tudi za druge. Ni pretirano, če izrazim upanje, da bo takšen način ustvarjanja gospodarskih vezi, kakor je bil zamišljen v Sinaji, mogel biti vzor za druge agrarne države, ki so v sličnem položaju, kakor so Romunija in mi. V takem slučaju bi se mogle agrarne države, ki prodajajo presežek svojega pridelka v inozemstvu, združiti v širnem okviru kot se je to zgodilo z nami in Romunijo.
Te medsebojne vezi niso tvorbenega značaja in niso naperjene proti drugim industrijskim evropskim niti prekomorskim državam. Ta način izmenjave dobrin ni v nasprotju z agrarnimi protekcionističnimi merami industrijskih držav Evrope. On nikakor ne zahteva zmanjšanja zaščitnih cariniki so jih postavile te države v varstvo svojega lastnega poljedelstva. S tem v Fi-naji zamišljenim sodelovanjem se ne tangi-ra izvoz prekomorskega žita v Evropo, ker bodo morale evropske države, čeprav pokupijo ves presežek žita agrarnih evropskih držav, ki znaša okrog 10,000.000 metrskih centov, vendarle uvažati iz prekomorskih držav še vedno okrog 100,000.000 metrskih centov.«
V nadaljnem razgovoru z novinarji je dr. Frangeš izjavil, da se bodo osnovale centrale s sedeži v Beogradu, Pragi in Bukarešti, ki jih bodo države Male antante podpirale in ki bodo skrbele za izmenjavo gospodarskih dobrin. Kupovale bodo v indu-striiskih državah industriiske proizvode v onih količinah, v kolikor bodo v industrijskih državah prodajale pridelke agrarnih držav.
Poslanik Soalaiknvič o nnložaiu Evrooe
Največja nevarnost za Evropo je gospodarska kriza
Pariz, 4. avgusta. AA. V Le Mansu se je včeraj sestalo kakih 500 bivših bojevnikov na vzodnih bojiščih. Na banketu so bili navzoči razni odličniki, med njimi jugoslovanski poslanik v Parizu, ki je na banketu najprvo prečital zahvalo bivšim bojevnikom za njihove vojne zasluge. Dr. Spalajkovič je nato naznanil, da se je nabralo v jugoslaviji tri milijone Din za poplavil jence v južni Franciji. Nato je dr. Spa-lajkovič v svojem govoru poveličeval veliko prijateljstvo med Francijo in Jugoslavi-
jo, ki imata iste cilje in iste želje, t. j. odstraniti vse ono, kar bi moglo ogražati mir. Govornik ne veruje v bližnjo možnost spopadov, ker oni, ki bi hoteli vojno, ne bi želi uspeha. Največja nevarnost za Evropo pa je gospodarska kriza, ki jo je moči odstraniti samo s sodelovanjem vseh evropskih držav. Zdrav razum bo moral nazadnje vendarle zmagati. Govornik je zaključil svoja izvajanja s tem, da je prepričan v to, da se bodo združile evropske države radi svojega obstanka in evropske civilizacije.
Agrarni problemi Srednje Evrope in Češkoslovaška
Brez češkoslovaške ne pride do Praga, 4. avgusta. AA. »Narodni Listy< z zadoščenjem sprejemajo vabilo, ki je bilo poslano Češkoslovaški za sodelovanje na konferenci v Varšavi. List opozarja na stremljenja Romunije in Jugoslavije po izhodu za svoje poljske pridelke v evropske industrijske države, zlasti v Češkoslovaški. Konlerenca v Sinaji se tiče prav za prav Male antante. Ker njene tendence ne izključujejo sodelovanja ostalih držav, je to-
rešitve, pravijo »Narodni Listy«
rej treba pozdraviti poljsko inicijativo, ki stremi za tem, da se doseže sporazum med izrazito poljedelskimi državami Evrope. Akcija v Varšavi se nikakor ne križa z akcijo Romunije in Jugoslavije, nego jo samo razširja. Poljska računa prav tako kakor tudi Romunija in Jugoslavija s Češkoslovaško kot faktorjem, ki ga ni moči prezreti, če naj pridemo do rešitve poljedt^kih problemov v Srednji Evropi.
Položaj v potresnih krajih Italije
Večina prebivalstva se je
Rim, 4. avgusta, n. Predsednik Mussolini je prejel novo poročilo o položaju po potresni katastrofi v južni Italiji. Minister za javna dela je izjavil, da se porušena mesta z veliko naglico obnavljajo in da je sedaj v gradnji 205 poslopij v prizadetih občinah. Hiše bodo dograjene najkasneje tekom meseca dni in se bo v njih takoj na-
vsak narod pripravljen, da v odločilnem trenutku vrže na tehtnico vse svoje sile. To bo mogel storiti le narod, ki je harmonično razvit in v katerem ena sila spopolnjuje drugo. Zaradi tega najvišjega cilja je ne-obhodno živa vez med narodom in inteligenco in zato smo opozorili na dolžnost, ki je ne sme več zanemarjati. Ni pa niti več trreba, da bi jo zanemarila, ker so strankarski agitatorji postali odveč in ker potrebujemo sedaj le ljudi aktivnega in požrtvovalnega natrijotizma. Teh pa čim več in čim prej!
vrnila na svoje domove
selilo preko 6000 ljudi. Minister je končno zatrdil, da se v razdejanih krajih življenje postopoma normalizira.
Rim, 4. avgusta. AA. Po poročilu ministra za javne gradnje predsedniku vlade znaša število delavcev, ki je zaposleno v potresnem ozemlju, 3439. Poročilo navaja, da se je večina prebivalstva že vrnila na svoje domove.
Nova italijanska križarka
Rim, 4. avgusta, d. V ladjedelnici »Riva Trigoso« so danes spustili v morje italijansko križarko »Brescia«. Vojno ladjo so prepeljali v pristanišče v Genovi, kjer jo bo po nekaj poskusnih vožnjah prevzela italijanska vojna mornarica.
MacDonald v Innsbrucku
Innsbruck, 4. avgusta, d. Angleški ministrski predsednik Mac Donald je danes opoldne dospel v Innsbruck. Ogledal si je tam znamenitosti mesta ter se bo preko Pariza vrnil v London. Potuje popolnoma incognito. Zato ni bilo nobenih oficijelnih sprejemov
Sestavljanje novega zakona o upravnih sodiščih
Beograd, 4. avgusta. AA. Minister pravde je imenoval komisijo, ki naj sestavi nažrt zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Predsednik komisije je dr. Ninko Perič, minister v pokoju, člani pa Mihajlo Poličevič, predsednik državnega sveta, Mihajlo Radivojevič, S. Sagadin, člana državnega sveta, Mihajlo Ilič, profesor beograjske univerze, dr. Ivo Krbek, profesor vseučilišča v Zagrebu, in dr. Milan Kugler, sodnik stola sedmorice, dodeljen ministrstvu pravde.
Monarhistično gibanje v Siriji
Pariz, 4. avgusta, d. V Siriji se opaža monarhistično gibanje. Po vesteh iz Damaska je sirijska monarhistična stranka v Hami postavila te-le zahteve: 1. sprememba člena 8. sirske ustave v cilju, da se omogoči monarhistični režim, ki bi bil v skladu z željami in tradicijami dežele; 2. volitev kralja po narodu v soglasju s Francijo; 3. sestava trdne vlade, ki naj bi izdelala pogodbo s Francijo in ki naj bi pripravila volitve; 4. sirski parlament naj bi imel pravico novo ustavo in pogodbo s Francijo ratificirati.
Nove korupcijske afere na Madjarskem
BudimpeSta, 3. avgusta, n. Notranji minister je odredil revizijo poslovanja vseh samoupravnih mest. Povod za to revizijo je dal načelnik mesta Stolni Beligrad (Szekesfehčrvar) Szava-ros, ki je zakrivil razne umazanije. Revizija se prične septembra.
Budimpešta, 4. avgusta, n. Radi goljufije s kavcijami je bil postavljen pred sodišče Rol-land Lukaos, bivši funkcijonar probujajočih se Madjarov, ki je že prej imel neke denarne ne-rednosti.
Delovanje Društva narodov
Ženeva, 4. avgusta, n. Danes je pnčeia zasedati v Kopenhagenu sekcija Društva narodov, ki se bavi z vprašanjem sifilisa. 18. avgusta se prične v Ženevi zasedanje centralnega odbora za opijum, istega dne v Haagu zasedanje mešanega pododbora davčnega odbora, ki mora rešiti vprašanje obdavčenja avtomobilov inozemskih turistov. 20. avgusta se v Haagu sestane drugi pododbor davčnega odbora, da prouči vprašanje, kako se izogniti dvakratnemu obdavčenju. 21. avgusta pa se sestane v Ženevi odbor za preprečitev trgovine z belim blagom na Daljnem vzhodu.
Branitelji Tuke vložijo sami prošnjo za pomilostitev
Bratislava, 4. avgusta, n. Branitelji dr. Tuke, ki noče ničesar slišati o pomiloščenju, so se odločili, da na lastno pest vložijo prošnjo, da se Tuka prepelje zaradi očesne bolezni, ki je zelo nevarna za njegov vid, v bolnišnico. Razen te ga bodo zaprosili tidi za pomilostite* ki jo bo, kot menijo tukajšnji krogi, pre.lsp.dnl^ Mesaryk tudi odobr i
Siegfried Wagner umrl
Bayreuth, 4. avgusta, d. Danes popoldne ob 5. uri je umrl sin velikega nemškega komponista Riharda Wagnerja Siegfried Wagner za otrpnjenjem srca.
Argentinia : Jugoslavija 3:1
Buenos Aires, 4. avgusta. 1. Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki si je v Montevideu zagotovila 3. mesto v svetovnem prvenstvu je prispela v Buenos Aires, kamor jo je povabila argentinska reprezentanca. Tekme se je udeležila ogromna množica judstva. Rezultat: Argentinia : Jugoslavija 3 : 1.
Še večji zrakoplov od »R100«
London, 4. avgusta, n. »Exangetelegraph« javlja, da angleška vlada dela vodljivi zrakoplov, ki bo za polovico večji od zrakoplovov >R 100< in »R 101 c.
Direktor »Banco di Sicilia« zaprt
Rim, 4. avgusta, n. Direktorja zavoda »Banco di Sicilia« Aleksandra Filitija, ki je poneveril bančni denar v višini preko dveh milijonov lir, so zaprli in ga izročili državnemu tožilstvu.
Komunisti napadli otroke
Pariz, 4. avgusta, n. Ko so se včeraj vračali italijanski otroci iz italijanske kolonije, med njimi tudi hčerka italijanskega poslanika v Parizu, so roditelje na lyonski postaji napadli komunisti. Intervenirati je morala policija, ki je napadalce aretirala.
Strela ubila mater in hčer
Pariz, 4. avgusta, d. V Avesesu je danes udarila strela v neko hišo ter usmrtila mater in (hčer. Oče in sin pa sta dobila težke poškodbe.
Vlak usmrtil 13 avtomobilskih potnikov
Lisabon, 4. avgusta, n. V Brati, na severnem Portugalskem, je pozabila žena, ki je opravljala službo železniškega čuvaja, spustita za-tvornico. Zaradi tega je vlak zagrabil avtobus, v katerem je sedelo 18 potnikov. 13 potnikov je bilo mrtvih, 4 so bili težko ranjeni, a 2 lahko
Vremenska napoved.
Dunaj, 4. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Južne Alpe: Naraščajoče pooblačenje, vedno večje nagnenje k nevihtam. Severne Alpe: Tu in tam manjše nevihte, od časa do časa močnejše pooblačenje, nagnenje k padavinam. Zapadni vetrovi, nekaj hladneje.