DELAVSKA POLITIKA &Mia]a dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo te vsako soboto. SJr* • * '»• <•', d« n*4'i- Na drugi strani ima pa tudi delavstvo, ki se v bedi bori za svoje pravice, moralno pomoč vesti in javnosti. To sta dve močni opori delavstva zlasti takrat, če je delavstvo složno, enotno, organizirano ter ravna po navodilih organizacije trezno in pametno. Strategija strokovnih organizacij je prav tako važen pojem v delavskih bojih, kakor v krvavih vojnah imperialističnih ali fašističnih držav. Zato je tudi v delavskih bojih potrebna strategija organizacije, strategija vodilnih zaupnikov, ki so z gibanjem prevzeli kot zastopniki organizacije odgovornost za uspeh in ki na svojih sejah in konferencah določajo način bojevanja. Tem zaupnikom morajo zavedni delavci v vsakem mezdnem boju absolutno slediti. Seveda imajo tudi pravico predlagati izpremembo taktike, vršiti pa morajo in smejo le taktiko, ki so jo odobrili odgovorni zaupniki. Glavni val mezdnih gibanj za letos je zaključen. S tem pa ni zaključeno delo strokovnih organizacij. Zdi se mi, da prihaja sedaj ena glavnih nalog. Zelo pogostoma se zgodi, da postane članstvo organizacije po večjem boju mlačno. To se sedaj ne sme zgoditi! Organizacije morajo ostati močne, okrepiti se morajo in ne-le po številu članov, marveč zlasti tudi po svoji notranji ideološki vrednosti, da ne izgube na svoji moralni moči, marveč še pridobe. To je glavna naloga sedaj. V vsakem večjem mezdnem boju (in tudi v političnem boju) pride do taktičnih diferenc. Marsikdo zagovarja krivo taktiko, ker ne zna presojati nasorotni-ških sil, drugi zopet, ker ne loči političnega gibanja od strokovnega; dobe se celo taki elementi, ki delavsko gibanje izigravajo iz sadizma, podkupljeni od nasprotnikov ali pa iz nerazsodnosti. Delavske strokovne organizacije pa se morajo vseh takih vplivov čuvati ter poskrbeti za to, da imajo v svojih vrstah tako izobraženo in samozavestno članstvo, da vse pojave, ki bi cepili enotnost, s studom! in gnjevom zavrača. Delavci imajo svoje ^govornike le v organizaciji in v svojih zaupnikih. Utrditev tega spoznanja je bila vedno naloga strokovnih organizacij in je v tej kritični dobi ~-if družbe prav posebno važna. Dne 28. septembra se je vršila v Parizu seja Socialistične delavske internacionale in Mednarodne delavske strokovne zveze, ki je sprejela ta-le sklep: Internacionali izjavljata, da ima legalna španska vlada v smislu obstoječega mednarodnega prava pravico, da si nabavi z svojo obrambo potrebno orožje. Pri tem pa podčrtavata važnost izjave, ki jo je dal španski zunanji minister pred Društvom narodov: da dobi- Na fronti pred Madridom Vladine čete so zgradile pred Madridom tri obrambne linije in uspešno zavrle poizkuse upornikov, da prodro iz Toleda dalje proti Madridu. Podvzele so celo več zelo uspešnih protisunkov. Nad Toledom in v okolici je prišlo do hudih bojev v zraku. Obe bojujoči stranki sta izgubili po nekaj letal. Čete krivoprisežniških generalov naskakujejo Bilbao ob Biscavskem zalivu. Mesto Oviedo pa stoji pod ognjem vladinih čet. Boji pri Huesci, ki je ključ do Sara-gosse, potekajo ugodno za vlado. Kako zmešana poročila širi legalni madridski vladi neprijazno časopisje, dokazuje vest o zavzetju Cordobe po upornikih. Poročilo je popolnoma nesmiselno, ker imajo uporniki to mesto že od vsega početka v rokah. Boji na morju Nedaleč od Gibraltarske ožine je te rini prišlo do boja med vladnimi in vsta-škimi bojnimi ladjami. Vladni rušilec »Almirante Ferandis« je bil zadet in se ie potopil. 40 mož posadke, od katerih jih je bilo ranjenih 25, je rešil francoski parnik. Poveljnik broda je bil nek narednik. Dve bojni ladji španske vlade sta bombardirali luko Barbae pri Trefol-garu. NemCiJa In Itallla dobavili upornikom 500 letal Moskovska »Pravda« trdi na podlagi dokumentov, ki jih ima na razpolago, da so prevzeli uporniki do 25. septembra 320 letal iz Nemčije in 180 iz Italije. Ob početku vstaje so razpolagali uDorniki samo s 100 letali in vlada s 400. Organizacija pomeni združenje; delavska strokovna organizacija je torej združevanie ali združenje delavcev, ki si žele izboljšati svoj socialni položaj. Toda združenje samo v organizaciji še ni prava organizacija. Prava organizacija I mora biti verig'1 vsa iz železa, to je jekleno trdna in enotna po načelih, volji in taktiki; biti mora, kakor pravimo običajno solidarna in zavedna ter disciplinirana. Taki organizaciji se ni treba nikogar bati, če se giblje v mejah moralne sile in strategije v zmislu zakonodaje. To pripravo in to delo v strokovnih organizacijah smatram v sedanii dobi za najbolj potrebno in nujno. Delavski zaupniki predvsem naj store tu svojo dolžnost. Dobrohotno je treba razčistiti vsa vprašanja, iskreno razpravljati o teh vprašanjih med zaupniki, med delavstvom ter pritegniti vse one, ki so morda v nevednosti ali zmoti drugega mnenja, k sodelovanju. Morda celo niso drugega mnenja, ampak prilike nimajo. da bi se razjasnili s svojimi sotrpini. In če bomo storili to, pa sem obenem uverjen, da med poštenim delav- vajo uporniški generali, ki so zanetili | vstajo proti zakoniti vladi, katera je izšla iz volitev 14. februarja 1936, orožje, , letala in tanke iz Nemčije in Italije (na- j ravnost ali preko Portugalske), kljub temu, da so te države podpisale pakt o nevmešavanju. Dolžnost vseh vlad, zlasti pa francoske in angleške, je, da te obtožbe takoj preiščejo. Mednarodni pakt o nevmeša-I vanju v Španiji je bil podpisan, da bi se ! izbegnilo nevarnosti splošne vojne, in j Oklic Španske vlade Španska vlada je objavila oklic na svobodoljubno prebivalstvo te-le vsebine: »Vlada noče ničesar skrivati pred javnostjo. Zato se čuti dolžno obvestiti ljudstvo, da se sovražnik, izrabljajoč svojo premoč — ki mu jo daje od inozemskih držav dobavljeno orožje, ki ga namerava plačati z odstopom gotovih španskih pokrajin — trudi, da bi se približal glavnemu mestu, ki tvori srce boja proti fašizmu. Ves bes fašistov in najete vojske je naperjen proti Madridu, ki je izvojeval republiko, ki predstavlja junaško silo Glasilo Vatikana »Osservatore Romano« je napisal v članku z dne 27. oktobra 1934 to-le mnenje: »Položaj v Španiji z ozirom na pravkar nastalo revolto se mora takole presojati: španska vlada ne vrši le pravico, marveč dolžnost, če zahteva, da se legal iteta v vsakem oziru spoštuje. Ljudstvo ima pravico do varstva svoje vlade. Če bi ta svojo dolžnost, da rebele najstrožje kaznuje, zanemarjala, tedaj bi bila nadaljnjega prelivanja krvi kriva vlada. To je resnični in pravični nauk, ki ustreza tradiciji katoliške cerkve v odnošajih do posvetnih vlad. Dolžnost legalne vlade, da zatre vsak upor, je popolnoma nedvomljiva in vsi katoliki morajo iz pokorščine do svoje cerkve podpreti vlado v nje boju v vsakem uporu.« Leta 1934. so se borili delavci za agrarno reformo in socialne pravice, ka- j V industrijskem mestu Lodzu na Poljskem so imeli občinske volitve v nedeljo, dne 27. septembra. Mesto šteje 600.000 prebivalcev. Socialisti so imeli doslej v občinskem svetu 8 mandatov od 72. V nedeljo so jih dobili 34, dočim so jih narodni demokrati dobili le 27 (prej 40). Šest mandatov je dobila židovska socialistična lista. Izid volitev na Poljskem dokazuje ne samo to, da delavstvo ni klonilo pod fašistično diktaturo, ampak da je nje- stvom dejansko ne bo nikogar, ki bi kaj drugega hotel v strokovni organizaciji, kakor izboljšanje svojega socialnega položaja. Te sile se mora zato združiti, združiti se jih pa more le z organizato-ričnim delom, ki donaša dvojno korist organizaciji: prvič zavedne in drugič aktivne člane, kar vsaka zdrava organizacija predvsem potrebuje, če hoče rasti sporedno z razvojem. In če bodo organizacije tako zgrajene, bodo same izločile slabe vplive. Tu velja naravno pravilo, da zdrav organizem; sam brez bolečin izloča iz svojega telesa strupene snovi. gova odporna sila ogromno porasla. Obenem s socialisti zaznamuje velike uspehe tudi kmečka stranka. Ni pretirano, ako trdimo, da so socialisti in kmetje na Poljskem postali najmočnejša \ * -'n grupacija. Socialisti najmočnejša skupina v mestu Mlava. Občinske volitve v mestu Mlava so se zaključile z velikim porastom socialističnih mandatov. Od skupno 24 man-dattov so osvojili socialisti 11 mandatov. 7 mandatov vladina stranka in 3 Židje. Zdrav pa je organizem organizacije le takrat, če je tak, kakor sem ga zgoraj opisal. Le ta način dela je v smislu načel svobodnih strokovnih organizacij, ker strokovne organizacije niso »zabavni ali družabni« klubi, marveč nujnost splošnih socialnih razmer, ki imajo edini namen: izboljšati socialne razmere s kulturnim in socialnim delom, to je z izobrazbo in dvigom delavskega življenjskega standarda. Devalvacija franka — prvi udarec demokracije fašizmu Grupacija gospodarskih sil na demokratični podlagi. Razvrednotenje franka za okroglo 30 odstotkov, s pristankom Anglije in Zedinjenih držav Severne Amerike pomeni začetek grupiranja gospodarskih sil demokratskih držav z očitno tendenco proti nemškemu fašizmu in njegovim poizkusom gospodarskega zavojevanja Evrope potom do skrajnosti nereelne trgovine. Vezana na svojo visoko valuto, je Francija izgubljala tržišče za tržiščem, vsled česar je pešala njena industrija in s tem naraščala socialna beda, med tem ko je iz tega črpal nemški fašizem svojo gospodarsko in politično korist. Kajti izguba zunanjih tržišč je pomenila za Francijo tudi izgubo političnega prestiža v svetu. Zlasti smo to občutili mi na Balkanu, kjer se je na izredno lokav način vrinil nemški fašizem kot liferant ne samo blaga, ampak tudi svojih idej... Kako zelo je pogodilo razvrednotenje franka in dogovor o grupiranju gospodarskih sil na demokratični podlagi med Francijo in Anglijo ter Zedinjenimi državami fašistično Nemčijo, odseva iz pisave nemškega časopijsa, ki bruha ogenj in žveplo. Kuhinia laži Meščansko dnevno časopisje, kakršno je, ni samo sovražnik delavstva, temveč tudi ovira vsakega zdravega razvoja slovenskega duha in slovenskega ljudstva. Posebno globoko je padel »Slovenec«, ki smo ga svojčas smatrali kot glasilo slovenske katoliške konservativne struje, danes ga pa pri najboljši volji ne moremo oceniti drugače kakor časopis, ki je najnevarnejši našemu ljudstvu. Lažnjivost njegovih poročil, potvarjanje in zavijanje dejstev, zmedeni članki, v katerih se mešajo Rosenber-gov germanski paganski duh in najvul-garnejši fašizem s potvorjenim krščanstvom — prekaša morda samo še neumnost in nevednost, ki jo posebno rad razodeva »Domoljub«. Dan za dnem laži, laži pri dejstvih, ob katerih bi človek mislil, da si jih noben kulturni Evropejec ne bi upal potvarjati, izmišljanje dogodkov, ki se nikdar in nikjer niso zgodili, postavljanje najosnovnejših resnic na glavo — tega orožja se »Slovenec« že nekaj mesecev vztrajno poslužuje ne samo proti vsem pripadnikom socializma, temveč tudi proti vsem prijateljem demokracije in prave evropske kulture. Kako globoko je padel »Slovenec«, izpričuje ne samo njegovo strupeno sikanje proti vsakemu zdravemu socialističnemu in demokratičnemu gibanju, temveč tudi način, kako cinično zamol-- čuje, zatajuje in obsoja načela, za katera se je še sam pred dobrim letom ogreval, in grdo napadanje tistih pristašev iz katoliškega tabora ali bivše SLS, ki ne razumejo, zakaj naj bi načela menjali kot perilo. »Slovenčeva« brezobzirnost ne pozna mej niti v zunanje-političnih vprašanjih. Ob prihodu Bluma na krmilo velike zavezniške Francije je morala ■oblast zapleniti številko, v kateri je »Slovenec« žalil predstavnika francoskega naroda na način, ki je bil mogoč samo med vojno v najbolj šovinističnem listu. Pa so pri »Slovencu« očitno že pozabili na to lekcijo, ker prejšnji teden je 219. številka »Slovenca« že spet pimesla take-le senzacionalne »ugotovitve: »Hud poraz Blumove politike — Nezaslišan škandal v Ženevi — Zveza narodov je v paralizi« itd. Človek je bral in bral, kakšen nezaslišan škandal je spet napravil Blum, ki ga tokrat sploh ni bilo v Ženevi, pa v samem »Slovencu« ni mogel najti drugega škandala, kakor škandaloznost »Slovenčevih« naslovov. Kakšen poraz je doživel Blum, kakšen nezaslišan škandal se je pripetil, zakaj je Zveza narodov v paralizi? — Ker je Zveza narodov dopustila še nadalje delegacijo abesinske države. Bluma rado napada francosko meščansko časopisje, toda o tem najnovejšem Blumovem nezaslišanem škandalu je meščanski »Petit Parisien« vlade ljudske fronte in do konca septembra izvozili v inozemstvo za 30 milijard zlata. Zbornica je osvojila predloge vlade z 350 proti 221 glasovom. V senatu pa so nastopili proti Blumoviml predlogom senatorji, nekateri izmed njih so zlasti napadali Bluma, ker vlada noče poseči z močno roko proti stavkujočemu delavstvu. Razvrednotenje, toda obenem zaSiita delavstva Obenem, ko je Blumova vlada pogodila nemški fašizem in odprla Franciji nova pota do gospodarske moči, pa je predvidela tudi ukrepe, ki naj preprečijo, da bi vsled razvrednotenja franka bili prizadeti francoski delavci; v hipu, ko bi vsled razvrednotenja začele rasti cene, ne da bi se dvignile mezde, bi plačal razvrednotenje francoski delavec in uradnik, namesto da bi jo plačali tisti patriotični špekulanti, ki so od nastopa 1 Blum: vlada je z delavstvom Na te prigovore in na razne izpade proti vladi, radi zasedanja tovarn po stavkajočem delavstvu, je odgovoril Blum: »Vlada, kakršna je naša, ne more misliti na to, da se odstrani od delavskih množic. Konflikt med delom in kapitalom more seveda zavzeti oblike, ki je zanje javno mišljenje v deželi jako občutljivo. O štrajku in zasedbi tovaren morejo sklepati samo odgovorni organi. V ostalem, sem siguren, da me delavski razred ne bo prisilil da bi moral porabiti druga sredstva kakor mirno posredovanje.« Povedal je tudi, da so strokovne organizacije sklenile, da ne bodo več zasedaj tovaren, toda tudi delodajalci morajo spoštovati pogodbe. Blumova zmaga nad reakcijo Sedaj se je moral udati tudi senat, ki v Franciji nima absolutne moči. Sprejel je zahtevo vlade, da v slučaju zvišanja cen pred 31. decembrom t. 1. uvede vlada obvezno razsodiščno postopanje za vse mezdne spore, ki bi nastali radi draginje. Nadalje je bil sprejet predlog, ki ga je stavila vladina večina v parlamentu, da bodo morali oddati špekulanti, ki so špekulirali s tečajem francoskega denarja pred razvrednotenjem, 50 odstotkov dobička državi. Ko je postalo očito, da namerava senat zavrniti ukrepe vlade za zaščito delavstva pred padcem mezd, je Blum še enkrat povzel besedo in izjavil, da vlada ne more prevzeti odgovornosti za te spremembe in da slej ko prej vztraja na tem, da se sprejmejo predloženi zakoni. Senat je odklonil od vlade predlagane zaščitne ukrepe s 141 proti 125 glasovom. Zbornica proti senatu Blum je predložil od senata iznakažene zakone ponovno zbornici v razpravo, ki je odklonila vse od senata predlagane izpremembe in s 351 proti 217 glasovom ponovno izglasovala zaupnico vladi in odobrila vladine ukrepe. Blum je zmagal. Razvrednotenja denarja ne bo plačalo delavstvo! Razvrednotenje Švicarskega franka Tudi švicarski frank je vlada razvrednotila za 30 odstotkov. S tem so udarjeni tudi jugoslovanski tihotapci premoženj. Na predlog švicarskih socialnih demokratov je vlada izdala splošno pre-i poved povišanja cen. Socialistično-kmetska vlada V vladi osem socialnih demokratov in štirje kmetje. vorice o delavsko-kmečki zvezi niso prazne fraze, kot to neprestano zatrjujejo nasprotniki sodelovanja socialistov in kmetov, ampak živo dejstvo. Švedska kaže pot tudi ostalim na pol industrijskim, na pol agrarnim državam. na Švedskem Socialni demokrat Per Albin Hens-son je sestavil vlado socialistično-kmet-ske večine. Kmetje imajo v vladi štiri od skupnega števila 12 ministrskih port-feljev. Sestava socialistično-kmečke vlade na Švedskem je najlepši dokaz, da go- Grožnja ogrskega notranjega ministra Vse vodilne socialdemokrate bo v eni uri zaprl. Nič se ne čudimo, če tudi ogrski notranji minister oboli za boleznijo »proti-marksizem«. Ogrski magnati so občutljivi. Epidemija pa je nalezljiva in ima zlasti te znake, da oboleli z neverjetno drznostjo laže o marksističnem gibanju delavstva in dobiva halucinacije, v katerih smatra sploh vse pojave, ki se ne ujemajo z njegovo duševno omejenostjo ali prefriganostjo za boljševizem. Ogrski notranji minister je izjavil, da bo ustavil list »Nepszavo« in v 24 urah zaprt vse odgovorne voditelje socialne demokracije na Ogrskem. ugotovil, da je priznanje Abesinije dokazalo, »da obstoja še vedno ena Evropa in ena Zveza narodov ter eno mednarodno pravo ... Nikdar Francija ne more biti oslabljena, kadar triumfira pravica. Ne smemo biti žalostni. Nasprotno, mi moramo biti veseli, da je v Ženevi po dolgem času zavladal Briandov duh.« V Ženevi so za Abesinijo enotno nastopile vse male države (gospodje, za- Lahko, gospod minister, ako hočete kršiti zakon. Razumljivo je, da je izjava vznemirila vso javnost. Socialni demokrati so še ponoči sklicali sejo poslanskega kluba, da se o izjavi notranjega ministra posvetujejo. Že drugi dan so v »Nep-szavi« objavili svojo izjavo, v kateri u-jrotavljajo, da so socialni demokrati in socialnodemokratično delavstvo del naroda, del celote in se od tu ne dajo pregnati. Odločno zavračiajo obdolži-tev, da povzroča delovanje stranke nemire v deželi. Kar se tiče grožnje, da bo zaprl vse vodilne osebnosti socialne demokracije, more minister to storiti le pomnite si to!) in še francoski meščanski časopis je imenoval ta nastop »triumf pravice«, le za »Slovenca« je bil to »nezaslišan škandal«. Ali je taka pisarija v skladu z interesi slovenskega naroda in Jugoslavije. Pa to ni osamljen »Slovenčev« skok čez plot v zunanji politiki. V zadnjih mesecih skoro dosledno ubira strune, ki nikakor ne soglašajo z današnjo zunanjo politiko Jugoslavije v i Novinarji za svobodo tiska in pokojninsko zavarovanje Predsedstvo Jugoslovanskega novinarskega združenja se je v pondeljek, dne 28. septembra zglasilo pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in mu izročilo resolucijo glede ureditve novinarskega pokojninskega zavarovanja. Razen tega so novinarji sporočili predsedniku željo, da bi vlada končno predložila osnutek novega tiskovnega zakona. Vlada je imela pooblastilo parlamenta in senata, da izda novi tiskovni zakon potom naredbe do vključno 30. septembra t. 1. Ker vlada v tem roku ni publicirala novega tiskovnega zakona, bo poslej morala predložiti osnutek parlamentu. Nikakor pa ni gotovo, da bi vlada predložila osnutek novega tiskovnega zakona, o katerem so listi pisali že junija 1935, parlamentu ob pričetku jesenskega zasedanja, to je 20. oktobra. Gotovo je, da je sprememba tiskovnega zakona in uvedba svobode tiska predpogoj za normalizacijo prilik v državi. Politična misija g. Balugdžica Besni napadi v listih JRZ na bivšega berlinskega poslanika Besna časopisna kampanja proti častitljivi osebi bivšega berlinskega poslanika Zivojina Balugdžica, enega najsposobnejših diklomatskih osebnosti v Jugoslaviji, vzbuja v javnosti veliko začudenje. Takorekoč preko noči je postal Balugdžič važna osebnost našega političnega življenja in postaja z vsakim dnem bolj. JRZ in fašistično časopisje se trudi, da bi zmanjšalo Balugd-žiču ugled in vpliv, vendar brez uspeha. nu dtona in fto si/eiu Dinar ne bo devalviral. Tako je povedal predsednik vlade dr. Stojadinovič. Občinske volitve v Drinski banovini bodo 8. novembra, v Primorski pa dne 15. novembra. Posrečena fuzija dveh strank. JNS in Jevtičev klub v parlamentu se spojita v eno samo stranko, ker sta si najbolj sorodni. Dne prvega oktobra so imeli sejo v ta namen. "- >» v. ii» * i p ,.*• • ^ t II' | t ih i Slovence streljajo v klerofašistični Avstriji. V neki vasi na Koroškem je član klerofašističnepa Heimatschutza ubil kmečkega fanta Slovenca Miho Ha-biha, ki se je vračal z neke prireditve slovenskega društva domov. Grozno dejanje je storil iz samega sovraštva do Slovencev. Tisti, ki veličajo klerofašistični red v Avstriji, te vesti niso natisnili na prvi strani svojih listov in z velikimi črkami, bi jo pa gotovo, da se je to zgodilo v Španiji. V ogledalu Silne žalost me obšine ... V prejšnji štev. našega lista smo poročali, kako je »Slovenec« »metal« Bluma. Prišlo je seveda drugače, kot je napovedal in želel »Slovenec«. O tam so se te dtoi lahko prepričali tudi njegovi cita-telji že iz naslovov: »Blum se je izmuznil«, »Frank še ni vrgel Bluma«. Nazadnje so še senatorji, na katere je »Slovenec« najbolj rafiunal, po občutnem1 (porazu klecnili pre.d BliU'mam in mu celo pomagali ipri sprejemu zakona o zaščiti delavskih unezd. — Da bodio pa razočarani čitatelji potolaženi, se je »Slovenec« na čelu krivoprisežnih in frama-zonskih generalov podal v Madrid. s kršitvijo zakonov, ker so vsi vodilni socialni demokrati poslanci in zaradite-ga imuni. Predrznost reakcije je torej vedno večja. Take izjave ni doslej podala še nobena ogrska vladna oseba, *>-* • v fc > Prepoved političnih shodov. Madžarska vlada je izdala prepoved obdržanja vseh političnih shodov. Iz tega se lahko sklepa, da je položaj zelo napet in da povzroča vladi hude skrbi. l Vinsko trgatev priredi L Delavsko kolesarsko društvo v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. v društvenih prostorih gostilne Volker. Pridite! Odbor. Hrastnik Vinsko trgatev priredi podružnica Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, sekcija kemičnih delavcev v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. s pričetkom ob 5. uri v gostilni g. Ivana Logarja. Ples in prosta zabava. Vstopnina Din 3. Pridite! Odbor. KoSakl Delavci in kmetje skupno na volitve Tudi v naši občini se pripravljamo na volitve. Delavci in kmetje sestavljamo svojo listo. Kakor pa čujemo bo z lastno listo nastopila tudi JRZ in poleg nje še nek gostilničar, ki sedaj menda že petič poizkuša --svojo.srečo. _ ... „ . Mi se ne menimo za akcije naših na-sprofaikov, ker vemo, da bomo v tem boju uspeli, čeprav gre JRZ v boj s svojimi naj-jačjimi »kanoni«. Da so naši izgledi res dobri, je pokazal volilni shod, ki se je vršil preteklo nedeljo, dne 27. septembra. Udeležba na shodu je bila nad vse pričakovanje velika in prostori natrpano polni poslušalcev. Shod je otvoril sedanji ž.upan Cerin-šek, nakar je bil izvoljen za predsednika znani borec za pravice naših viničarjev s. Ulbl. Kot prvi je potem poročal župan Ce-rinšek o stanju občinskega gospodarstva in o Inalogah bodoče uprave. Za njim pa je povzel besedo s. Eržen iz Maribora, ki je tolmačil politični pomen volitev, potrebo skupnega nastopa delovnega ljudstva, predvsem socialistov in kmetov, ki se zbirajo okoli skupine »Slovenske zemlje«. Ta nastop naj bo manifestacija za demokracijo • Naglasil je potrebo zagotovitve najširše samouprave tudi podeželskih občin, zlasti v finančnem vrašanju, da se bo mogla občina v resnici posvetiti reševalnju socialnih in gospodarskih vprašanj. Govornikoma so navzoči glasno pritrjevali in s tem tudi dali zagotovilo, da bodo pri volitvah oddali kot en mož svoje glasove za delavsko-kmečko listo. Po bodrilnih besedah s. Ulbla je bil shod zaključen. Sedaj začenja agitacija za Čim lepši uspeh naše liste. Volilec. Ormoi Kjer ni orgaitizacije, vlada Izkoriščanje. Prijatelj našega lista nam piše: V tukajšnjem kraju vlada med delavstvom še prava tema. O organizaciji nimajo pojma, socialne zaščitne zakonodaje ne poznajo, in da bi se kdo postavil za svoje pravice, ni govora. Tu je res prava obljubljena dežela za podjetnike. Delavci garajo za Din 16 do Din 22 na dan, gladili in raztrgani. Dokler se ne bodo zavedli, jim pač ni pomoči. Ko bodo pa enkrat nastopili, smo pa lahko sigurUi. da se bo našel kakšen bivši črnožolti časopis, ki se bo ob nje obregnil. Marenberg Občinske volitve se bližajo. Takoj je postalo v našem sicer zaspanem trgu bolj živahno. Kakor čujemo bodo šli JRZ, naši Nemci in JNS s skupno listo v boj za rna-relnberško občino, h kateri je sedaj priključena tudi okolica. Glavni aranžer pri JRZ je tukajšnji župnik, ki je na moč priljubljen med prebivalstvom. To je nas delavce in kmete podžgalo, da smo se tudi odločili iti v volitve, ampak samostojno. Gospoda in veleposest naj gredo skupaj, mi pa tudi skupaj, ker kaj bi se reveži štulili tja, kamor ne spadamo! Občani pa smo, davkoplačevalci tudi, zato bi vendarle radi imeli kaj govoriti v občinski upravi. Maribor Krienje zakonodaja v tekstilnih . . . Tistim, ki bi radi delavcem iz tekstilnih tovarn to iti ono očitali radi dogodkov zadnjih dni in ki nočejo razumeti razburjenja na cesto pogkianih in onih, ki so še v obratih in za vso javnost, objavljamo samo 4 pritožbe, ki smo jih prejeli v enem samem dnevu iz tekstilnih to varen: 1. Zopet 10-urni delavnik? Zakon o zaščiti delavcev od leta 1922, torej že 14 let, v Jugoslaviji izrecno prepoveduje preko 8urno delo v industrijah. Država hoče s tem ščititi zdravje svojih državljanov in olajšti brezposelnost, da ne padejo od dela izločeni v javno breme. Tudi kazni so določene v tern zakonu za kršenje predpisov delovnega časa. Povrh tega je bila pravkar pred bansko upravo s podjetniki dogovorena kolektivna pogodba z izrecno potrditvijo 8urliega delavnika. A komaj so zabrneli stroji, že je tujec v tekstilni tovarni ob Dravi odredil »glasovanje« za 10-urni delavnik. » . ... s . u 2. Tudi bolezenskih šihtov ne plačujejo. Že 4 leta določa 8 219 obrtnega zakona, da morajo dobiti delavci v slučaju bolezni za 1 teden poleg hranarine bolniške blagajne plačalno tudi celo mezdo. Isti inozemski tovarnar pa od te mezde odtegne prispevke bolniške blagajne in izplača bolnemu revežu samo razliko. Zakaj imamo potem zakone? Jasno, da se reveži temu kršenju zakona po inozemcu sami ne upajo upreti in tako teče naprej njihov itak skromni zaslužek v blagajno tovarnarjevih dobičkov. 3. Domačin na cesto, tujec ostane. V drugi tovarni je postal odvišen tekstilni mojster. Bilo je treba odločiti, koga bi od-dustili. Imajo domače in inozemske mojstre, * Preslabo plačajo. Tukajšnja železniška delavnica mora natovoriti veliko število vagonov lesfnih odpadkov in jih razposlati na razne kraje. Za nakladanje išče več delovnih moči-akordantov in je to razglasila tudi v občinah mariborskega okoliša. Res so se oglasili kmečki fantje na delo, ko pa so jim povedali, da znaša mezda samo Din 2.50 na uro, so delo odklonili. ’ • II. mariborski sadni sejem bo otvorjen v soboto, dne 3. oktobra na verandi »Uniona«. Mariborsko gledališče je otvorilo svojo sezono v četrtek, dne 1. oktobra s Tolstojevo dramo »Živi mrtvec«. Uprizoritev je doživela velik uspeh. Mariborsko gledališče. Sobota, dne 3. t. m. »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. (V proslavo 601et«ice rojstva Ivana Cankarja.) — Nedelja, dne 4. t. m. »Zorka«. Premijera. (Bloki). Zobozdravnica, med. phil. dr. Bosilika Krpinovič se je vrnila z dopusta in redno ordinira -od 9. do 12. ure in odi 15. -do 18. ure. Glavni trg štev. 23-11. (hiša Oset). Celje Nekaj bo treba ukreniti. Nekateri VVest-novi delavci, ki so na cesti brez službe in so morali zapustiti tudi VVestnova stanovanja, so si po dolgem iskanju vendarle že našli nova stanovanja. Pogodili so se za najemnino in dali hišnim lastnikom tudi že aro po Diln 100.—. Toda na njihovo presenečenje so delavcem hišni gospodarji kmalu nato prinesli aro nazaj, češ da Westno-vih -odpuščenih delavcev ne marajo: s čim bodo pa plačevali?, so se izgovarjali hišni lastniki. Drugod zopet pravijo delodajalci, da Westnovih delavcev ne sprejmejo v službo. Izgleda, da so delodajalci dogovorjeni in si lahko vsakdo misli, odkod brije ta veter. Seveda se lahko brezsrčni škodoželjneži nad vsem tem smejijo v pest in Kažejo s prsti na te reveže z modrostjo, sedaj pa imate. Toda s tem je še prav malo opravljeno. Takšnih odpuščenih revežev je čez 300 in ti ljudje imajo familije. Takšno množico ljudi pa ni lahko kar tako zbrisati, s papirja že, toda iz mesta bo šlo težje. Posledice takšne masne brezposelnosti so na dlani in javnost mora s temi posledicami Petrovi« Zlata ženska ura v cerkvi. Iz obširnega .poročila v »Slovencu« simo zvedeli, da je ibila izvršena v noči od nedelje na -ponedeljek v naši cerkvi velika tatvina. Tatovi so prišli baje kar z avtomobilom in vdrli iv cerkev ter -odnesli mnogo dragocenih -predmetov, katere so zavili kar v mašniške plašče, tako da trpi cerkev okrog 50.000 Din škode. Poleg srebrnega keliha in zlate mo-Stranc-e, .. «-» * J < • “I v vr Savi Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. ob 6. uri zvečer v dvorani Zadružnega doma na Lokah trgatev grozdja s prosto zabavo, plesom itd. Sodelujejo društveni pevci. Vstopnina za osebo Din 3, za družino Dih 6. Pridite! Družnost! Kranj Po stavki tekstilnega delavstva Lažnjive govorice, katere so širili za časa stavke plačanci kapitalizma, polagoma pojenjujejo. Oglasili pa so se »preroki« v meščanskih časopisih, ki z raznimi »argumenti« dokazujejo javnosti: ali brez-pomembnost, ali komunistični značaj stavke. Izgleda. kakor da so se podjetniki pred stavko izkazali zelo voljne ustreči skromnim delavskim zahtevam. Žal, da so prva pogajanja v Ljubljani pokazala drugo sliko. Kakšen je namen teh »prerokov«? Trenutno razočaranemu delavstvu hočejo prikazati njegove zastopnike kot izdajalce, strokovl.io organizacijo kot brezpomembno ustanovo, delavstvo pa spraviti v malodušje in mu vzeti vsako voljo za nadaljnjo borbo za svoje pravice. Za razne nezakonitosti dolže indirektno delavske zaupnike m. s ^e.m dajejo oblasti povod za postopanje. Zal se delavstvo dostikrat ne zaveda, čigava je voda, ki žene ta mlinska kolesa. Mi smo vedno trdili, da so to plačanci, zakaj, za njihov trud so od kapitalizma dobro nagrajeni. Mi trdimo, da ima kapitalizem svoje plačance tudi v takozvanih »levičarskih elementih«, Vsekakor izvrstna pa je taktika meščanske žurnalistike. Ko je delavstvo »zadovoljno z zaslužkom«, potrpežljivo prenaša bič kapitalističnih priganjačev, do tedaj v meščanskem časopisu ni prostora za razmotrivanje delavskih socialnih problemov, izvzemši kakšna pohvala o »nacionalni zavednosti« delavstva ali o vzgledni »harmoniji«, ki vlada med delavstvom in podjetjem. Ko pa se- delavstvo postavi v bran izkoriščanju, potem se pa tudi meščansko časopisje oglasi, češ: tudi mi smo tukaj, ki kričimo z vami!... Istočasno pa ima že nalog pojasnjevati težave podjetnikov, posledice gospodarske krize itd., itd. Kakor pa kakšna akcija mezdnega gibanja preide v odločilno fazo, takrat pa že meščansko časopisje lopne po tej akciji in ji naprti »komunistično obeležje«. S tem onemogoči delavstvu, da se v javnosti bražii proti napadom in nastopa za svoje upravičene zahteve. Meščansko časopisje piše taktično tudi o duševnem razpoloženju delavstva in to takrat, kadar to ni v njegovo korist. Istočasno pa si na razne načine prizadeva, da ga pridobi za svojo politično stafažo. S takšno tendenco torej ubija dve muhi na en mah! Kdor dvomi v ta eksempel, se iina priliko prepričati. Vzame naj v roke »Slovenca« in prečita njegove članke o stavki takstilcev od početka do konca, pa bo potrdil gornja dejstva. Isto je z »Gorenjcem«, kar priča njegova zadl.ija številka in številka, v kateri je naznanil stavko. Sicer je članek v zadnjem »Gorenjcu« iz razumljivih razlogov milejši od »Slovenčevega« pamfleta z dne 20. septembra, čeprav ne dvomimo, da nista oba izpod enega peresa. Predragocen je prostor v našem listu, da bi se spuščali v polemiko z »Gorenjčevim« besedičenjem. Vprašamo ga samo: naj pove jasno kdaj in kje so rdeči zaupniki sklenili štrajk? Gospodje klerikalci imajo v zadevi stavke — kakor se vidi iz njihovh poročil — prav posebni interes. Delavci se le čudijo, da ne čitajo v teh časopisih o pravem namenu stavke in o dogodkih, kakršnim so bili sami priča. Preteklo nedeljo je prišla na dan tudi velika zaloga letakov in to brez vsakega podpisa, kdo jih izdaja, le spodaj označba: »Tiskovno društvo« d. d. Kranj, nam pojasni od kod prihajajo. Tekom tedna pa se tudi shodi prirejajo, na katerih se razmotriva, kdo je stavko organiziral in kdo ima za njen uspešni konec največje zasluge... Ali delavstvo sodi po dejanjih! »Preroki« naj bi dali nasvet, kam z delavci, ki so kljub uspešno zaključeni stavki ostali na cesti... Od lepih besed ne bodo mogli živeti. Mi bi vsega tega ne Inavajali, ko bi se plačanci kapitalizma ne spravili tudi nad »Delavsko Politiko«. Nekateri so rekli, češ, saj isto piše kakor meščanski časopisi, saj je vse podkupljeno itd. Vsak trezen delavec je moral videti, da je »Delavska Politika« vedno odločno zastopala interese tekstilnega delavstva. Da pa ni poročala o vsem, kar so želeli delavci, to pa ni bila njena krivda. 11.1 , » , - •• . - k-i ooi* 1Tu- di to je bil vzrok, da lažnjivih govoric nismo mogli sproti demantirati. Ce pa je »Delavska Politika« objavljala naredbe oziroma poročila banske uprave, potem jo vsled tega more samo idijot istovetiti z meščanskim časopisjem. Po upravičenem razburjenju in morda trenutnem razočaranju naj se delavstvo zlnajde zopet na pravi poti. Oklene naj se svoje strokovne organizacije in delavskega časopisja. Nikakor pa naj ne dopusti, da bi se posrečile kapitalistične nakane, da bi delavstvo izgubilo pravo orijentacijo. Delavske pravice se ne dajo doseči z enim samim zamahom! Velja pa naj tudi tolikokrat povdarjena resnica: Brez žrtev ni zmage! VAZNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se! »TIVAR«, prodajalna Kranj. Zalog V nedeljo 4. oktobra popoldne bo vinska trgatev ipri Cirilu Požarju v Zalogu. Vsi, ki si hočete za par ur pregnati skrbi, pridite. Ako smo si sodrugi pri delu, bodimo si tudi v veselju. — K. L. Razvitje zastave naše strokovne orga nizacije. ; minut), odpravljeno je živinsko priga-' njanje in danes se uvažuje delavca kot človeka, kar poprej večkrat ni bilo. Esperanto — mednarodni pomožni jezik Misli ob priliki propagandnega tedna za Esperanto Človek je po naravi družabno bitje in je od družbe odvisen. Še le na sedanji razvojni stopnji se je začelo človeštvo s tem spoznanjem zavestno pečati.. Medsebojna pomoč, ne pa boj drugega proti drugemu, postaja demokratično geslo našega veka; medsebojno naj si pomagajo posamezniki, plemeni, narodi. Dr. Ludovek Zamenhof je označil kot vodilno idejo mednarodnega jezika Esperanto: Ljubiti vse ljudi in spoštovati vse narode. Ustvaril je esperanto na podlagi mednarodne ideje bratstva in ljubezni ter vzajemnega sodelovanja brez ozira na plemsko, narodnostno, versko ali politično pripadnost. Smisel esperanta je najčistejša demokracija, humanost (človečnost), ko-smopolitizem na jezikovnem polju na podlagi zdravega nacionalizma. Fašistični nacionalizem smatra svoj narod zvišen nad vsemi drugimi narodi. Ti so mu manjvredni in samo zato tu, da bodo podjarmljeni in iztrebljeni. Demokratični nacionalizem pa smatra, da je lasten narod enak drugemu narodu. Spoštuje samega sebe, pa tudi druge. Ne stremi za zasužnjeva-njem drugih, narobe, je pripravljen sodelovati z drugimi narodi. Ceni in čisla zgodovino in običaje lastnega naroda ter jih ne vsiljuje drugemu narodu. Nadoblast enega jezika, kakor n. pr. angleščine ali francoščine ali nemščine ali italijanščine je jezikovni imperializem kot posledica političnih imperializmom in nosi očiten znak zatiranja. Ker je Esperanto tako nedvomljiv izraz demokracije, zato ga vsak fašizem odklanja kot nekaj škodljivega. Nemški fašizem je n. pr. zadušil espe-rantsko gibanje. Podpiranje Esperanta je torej vprašanje svetovnega nazora. Od fašistov ni mogoče pričakovati, da bi imeli razumevanje za druge narode in obzirnost z njihovo kulturo. Sestavljen je Esperanto iz vseh kulturnih jezikov. Slovanski jeziki so dobro zastopani. Od njih je dr. Zamenhof vzel njihov jasen pravopis: piši kakor govoriš, skoraj celotno abecedo s črkami č in š. Samo 4 črke (g to je drž, h to je mehki h, h to je ostri h in j to je ž) se piše drugače kakor v slovenščini; vendar imajo tri črke slovansko kljukico (samo narobe). Tudi mnogo besednih korenov, predlogov, pripon i. dr. je slovanskega porekla (kolbaso to je klobasa, prava je prav, vi, po pra, -ač itd.) Seveda je' število soglasnih tujk tudi veliko (kuliso je kulisa itd.). Iz vsega tega sledi, da se Slovenec lažje uči Esperanta, ker mu je jezikovno bližji kakor Nemec. Jezikovni pomen Esperanta pa leži v tem, da je njegov ustroj pregleden, njegova gramatika zelo enostavna brez izjem in zato lahko razumljiv. Učenje Esperanta pa ne vodi do zaničevanja materinskega ali drugega tujega jezika, temveč, kakor je v tisočih primerih dokazano. ravno narobe, do vzljubitve jezikov. Znano je namreč, da vsak uspeh podžiga. Z pomočjo z drugimi jeziki se je mogoče Esperanta zelo lahko naučiti. Iz tega razloga je nujno priporočati, da se uvede Esperanto kot obvezen predmet na vseh šolah. Današnji »svetovni jeziki«, s tisočimi izjemami svojih gra-matikalnih predpisov, so pretežka učna snov za večino naših učencev, zato je tudi učni uspeh celo po osmih šolskih letih največkrat nezadovoljiv. <* Praktični pomen Esperanta raste trajno. Stotisoči v vseh deželah sveta razumejo Esperanto; tisoče knjig iz svetovne literature vseh narodov so prevedeni v esperanščino; stotine časopisov v esperanščini izhaja po vsem svetu; v stotini in stotini šol je Esperanto obvezen predmet in nešteta podjetja se ga Pjoplce TRIGLAV laatni izdelek od Din 60.— naprej Eksportna hiša „LUNA“ Maribor, samo na davnem trgu 34 Naši v Franciji Lievin, v septembru 1935. Dragi sodrug urednik! Iskrena želja nas slovenskih delavčevi izseljencev je, da bi naš res pravi delavski list »Delavska Politika« postala glasilo našega izseljeniškega gibanja. Kakšno pažnjo polagajo izseljeniškemu vprašanju nedelavski krogi, nam priča takozvani izseljeniški vestnik »Rafael«. Izgleda, da je list glasilo katoliške akcije, ker ne poroča o ničemer drugem kot o delovanju društva sv. Barbare. Da bi pisal o naših strokovnih organizacijah, seveda ne moremo pričakovati. Pač pa smo v tem listu brali že razne napade na naše sodruge; v marčevi številki n. pr. so si izposodili večletnega predsednika naše strokovne organizacije, katera je neprestano na delu za pravice nas delavcev-izseljencev. Namesto zabavljanja čez naše funkcionarje naj se list sv. Barbare raje spoprime s tistimi, ki delajo ovire ali pa se ne brigajo, da bi prišlo da podpisa konvencije glede reciprocitete starostnega zavarovanja med Jugoslavijo in Francijo Uspeh napadov na s. -ebu a v »Rafaelu« je bil ta, da se je naše delavstvo v Pas de Calais (severna Francija) organiziralo v šestih sekcijah, ki so med ' seboj povezane v centralni odbor, kateremu načeluje prej imenovani sodrug. Centralni odbor se je s posebno spomenico obrnil na sedanjega francoskega ministra za socialno skrb radi ureditve starostnega zavarovanja. Prejel je takoj odgovor, da naši želji ni mogoče ugoditi, ker ne postoja z Jugoslavijo noben .reciprocitetni dogovor. Izgleda, kakor da so doma popolnoma pozabili na nas izseljence. Z vlado ljudske fronte v Franciji bi se dalo to vprašanje br-zo urediti, zlasti ker nas bo v tem stremljenja podprla francoska strokovna zveza (C. G. T.). • (Prav radi prinašamo poročila o gibanju slovenskih delavcev-izseljencev. Prosimo pa sodruge, da skrbe za razširjenje našega lista. Na tisoče je slovenskih delavcev v tujini; če bi jih tjila le polovica naročnikov, bi naš list o-gromno pridobil na svojem vplivu. Obenem pa bi na ta način utrdili medsebojne veze, ki so včasih tako zelo zrahljane. Pripravljeni smo prinašati tudi slike o važnejših dogodkih iz gibanja naših izseljencev, toda teh izdatkov ne moremo kriti z naročnino, ampak moramo zahtevati, da se nam taki stroški posebej povrnejo. Zgornja slika nas Delavski pravni svetovalec Ali je mogoče izpremeniti dedni dogovor? Černeška gora Vprašanje: Po očetovi smrti Smo si otroci razdelili zapuščino, tako, da je na vsakega odpadla vrednost Din 8(XX). Sedaj pa ena sestra z delitvijo ni zadovoljna in zahteva, da bi se posestvo znova precenilo in prodalo, prvotni pri notarju sklenjeni dogovor pa razveljavil. Ali bode mogla to doseči? Odgovor: Ce ste se vsi dediči dogovorili, kako naj se zapuščina deli, ne more eden od Vas svojevoljno razveljaviti pogodbe, ampak je zato potreben pristanek ostalih. Tudi Vam vsled tega ne bodo mogli odvzeti odkazanega deleža brez Vašega pristanka. poslužujejo v reklamne svrhe. Vsaki večji miednarodni velesejm in vsako boljše tujsko-prometno podjetje tiska lepake in letake v esperanščini. Mnogo radio-postaj ima predavanja v esperanščini stalno na programu. Danes pride esperantist brez težav po vsem svetu in tudi lahko dopisuje z vsemi deželami. Mednarodnost ni breznarodnost ali protinarodnost. Mednarodnost je višek narodnosti, ker temelji na spoštovanju lastnega naroda v zavesti lastne moči in sigurnosti, kar omogoča in narekuje obzirnost do drugih narodov. Stališče za ali proti Esperantu zavisi od položaja posameznika v človeški družbi. Čimbolj se človek čuti pogumnega in sigurnega, čimbolj socialno obziren je, čim manj oblastno in nasilno se obnaša, tem več razumevanja bo lahko imel za Esperanto, to je za vzajemnost in mednarodno sodelovanje. H. P. Pošiljamo Vam sliko o razvitju zastave naše strokovne organizacije na šahtu 16 v Mineš de Lens. Razvitje te zastave je v ozki zvezi z ogromnimi u-spehi, ki jih je doseglo francosko delavstvo pod vlado s. Bluma in ki smo jih v enaki meri deležni tudi mi slovenski delavci-izseljenci. Ob priliki razvitja zastave smo manifestirali našo solidarnost in radostni pozdravili prapor, okoli katerega se bomo zbirali pripadniki raznih narodov, toda vsi enakopravni. Ta naša solidarnost in duh enakopravnosti v delavskih vrstah ne glede na narodnost sta obrodila uspehe, katerih se skoro nismo nadejali. Dosegli smo povišanje plač, 15 dni plačanega dopusta letno in 40-umi delovni teden (od i tega odpade na jamsko delo 38 uri 45 stane Din 140. — Zelo dobra je tudi misel, ki so jo sprožili in uresničili nekateri naši izseljenci, ki plačujejo naročnino za »Delavsko Politiko« za svo- blika je najlepši dokaz resničnega bratstva nas delavcev. Na njej vidimo poleg glavnega tajnika rudarjev v Pas de Calais tudi našega s. poslanca in župana mesta Lens, zastopnika delavcev Poljakov in pa našega predsednika s. Čebula (ki stoji na odru prvi na levi strani mikrofona). Fotograf je napravil posnetek v trenutku, ko je zadonela Internacionala. Prireditev je bila tako veličastna, da se je bomo živo spominjali vsi, ki smo ji prisostvovali. Ne pozabite na nas! Vedite, da se mi borimo tudi za vas! Izseljenec. je revne doma živeče svojce. — Sodru-gi in sodružice! Pojdimo solidarno na delo za naš edini delavski list, za »Delavsko Politiko«! Op. ur.) TIVAR OBLEKE ZA DELO Kompletne obleke iz čvrstega gradla Din 75“ Amerikanske hlače Iz čvrstega gradla Din 45- Obleke za vsakega in vsako priliko TIVAR- OBLEKE Za konzorcij izdaja in arejnje Viktor Eržen * Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru.