leto xliv, št. 8
Ptuj, 21. februarja 1991       cena 10 dinarjev
Najtežje je v bolnišnici
Slovensko zdravstvo je bolno — za ozdravitev potrebuje več denarja. V takš-
nem stanju je že nekaj let in nične kaže, da bo kmalu bolje. Še najtežje je v bolniš-
nicah; ptujska ni nobena izjema.
Z zamudo in / velikimi težavami so delavci v prejšnjem tednu prejeli zajamče-
ne osebne dohodke. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja je bolnišnica velik
dolžnik: za material in tekoče vzdrževanje dolguje v tem trenutku šest milijonov
dinarjev. J\'aimanj toliko pa bo znašala izguba za lansko leto.
Za težko finančno stanje ptujske
bolnišnice — tudi v drugih delih ptuj-
skega zdravstva ni bolje (razen more-
biti v osnovnem zdravstvenem var-
stvu) — sta dva razloga: republiška
uprava za zdravstvo in socialno var-
stvo jim ni priznala sredstev za pose-
bej zaračunljiv material, ki ga upora-
bljajo pri zdravljenju, in spremenjeni
način pošiljanja mesečnih deležev.
Pri posebej zaračunljivem materialu
(gre za endoproteze, dializatorje in
drugo) znaša dolg osem milijonov di-
narjev, republiška uprava pa jim je
plačala le pogodbeni znesek v višini
4,5 milijona dinarjev. Za letos določe-
ne dvanajstine pa velja nov sistem: ne
prihajajo več vnaprej, temveč za na-
zaj. II. februarja, ko bi morali izpla-
čati osebne dohodke, so dobili le del
januarske akontacije, drugi del pa 14.
in še niti dinarja za februar. Ta sred-
stva so bila premajhna za normalne
osebne dohodke, zato so prejeli za-
jamčene.
Za letos določena mesečna akonta-
cija republiške uprave za zdravstvo za
potrebe bolnišnice znaša 8,8 milijona
dinarjev. Dr. Lojze Arko. vodja bol-
nišnice, pravi, da bi za normajno delo
in normalno pokrivanje potreb potre-
Razstava mačk
Felinološko društvo iz Lenarta
je I*tujčanom že znano po vsako-
letni razstavi mačk. Tudi letošnja
bo v (bivših) prostorih Kluba
mladih na Titovem trgu 12. Pri-
čeli jo bodo ob 9. uri, odprta pa
bo do 18. ure. Posebnosti razsta-
ve bodo letos mačke avstrijskih
lastnikov in eksotična kratkodla-
ka mačka. Vseh mačk bo 40.
bovali dvanajst milijonov. Trenutno
jim dodeljeni znesek dovoljuje pokri-
vanje osebnih dohodkov in le delno
materialnih stroškov, ni pa denarja,
ki bi ga nujno potrebovali za posodo-
bitev medicinske opreme.
V republiki ponujajo »znani re-
cept«: spravite se v okvir možnosti,
poiščite rezerve v racionalizaciji,
zmanjšanju števila zaposlenih, obse-
gu dela in podobno. Delavce je po-
trebno dati na čakanje na delo, če
drugače ne gre.
V bolnišnici je trenutno zaposlenih
okrog 500 delavcev — lani novembra
in decembra so število zaposlenih
zmanjšali za trideset. Razmišljajo, da
bi nekatere dejavnosti privatizirali, za
začetek tehnično službo in ekonomi-
jo.
Republika, ki bo kmalu »lastnik«
vseh slovenskih bolnišnic, bi najraje
videla, da bi nekatere ukinili, ne gle-
de na to, ali jih potrebujejo. Ptujska
je trenutno polno zasedena, kar po
mnenju odgovornih ni dober kazalec.
Ptujčani dokazujejo, da patologija in
struktura prebivalcev pogojujeta za-
sedenost bolniških postelj. Letno ima
naša bolnišnica okrog 100 tisoč bolni-
škooskrbnih dni, število hospitalizira-
nih je v povprečju okrog 10 tisoč, v
specialističnih ambulantah pa imajo
letno okrog 70 tisoč bolnikov.
Ptujski zdravstveni delavci imajo v
primerjavi z drugimi nižje osebne do-
hodke. Januarja letos je specialist v
bolnišnici brez nadur zaslužil 10.889
dinarjev, vodja temeljne organizacije
13.103, medicinska sestra 6.120 in či-
stilka 3560 dinarjev. Najvišje izplača-
ni osebni dohodek za vse oblike dela
pa je znašal 24 tisoč dinarjev (in ga ni
zaslužil vodja bolnišnice).
Veliko ptujski in drugi zdravstveni
delavci pričakujejo od nove zakono-
daje. Ta pa že po tradiciji kasni. Pre-
pričani so, da bi bilo v trenutku vseh
težav konec, če bi bili plačani po tem,
kar naredijo. MG
O nadaljevanju ormoškega
samoprispevka maja
Predstavniki ormoškega izvršnega sveta so sku-
paj s predsednikom Vilijem Trofenikom v minulih
dneh obiskali posamezne krajevne skupnosti in
opravili pogovore v zvezi z načrtom tretjega občin-
skega samoprispevka, o katerem naj bi se občani
odločali predvidoma v sredini maja. F\igovori so
potekali najprej v tistih krajevnih skupnostih, ki v
minulih desetih letih iz samoprispevka niso dobile
nič ali pa mogoče samo posredno, kljub temu da
so vsi občani vzajemno prispevali sredstva. Tako
so vsaj približno dobili sliko razpoloženja po po-
sameznih krajevnih skupnostih.
Spisek želja in tudi potreb, ki so jih dobili, so
razdelili na družbene in komunalne objekte.
Med družbene sodijo večnamenska dvorana za
družabno-prosvetne in šolske potrebe na Kogu,
pri Tomažu je to prizidek k osnovni šoli. Objekti-
vno največ težav je v Podgorcih, kjer nimajo eno-
tnih želja; te nihajo med večnamensko dvorano in
širitvijo šolskih prostorov. V posebnem položaju
je tudi Ormož, kjer so 1989. leta dobili novo šolo.
ki pa še ni v celoti zgrajena; manjka ji prepotreb-
na telovadnica.
Pri družbenih objektih je na ponedeljkovi seji
ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik omenil še
moralni dolg do Ptuja, saj Ormožani niso nič pri-
spevali h gradnji srednješolskega centra in ptujske
porodnišnice, kljub temu da je 20 odstotkov vseh
porodnic iz ormoške občine.
V spisek želja tretjega občinskega samoprispev-
ka sodijo tudi komunalni objekti, ki so življenjske-
ga pomena za vse občane. Z delom zbranih sred-
stev bi sofinansirali nove vodne vire in uredili
odlagališče komunalnih odpadkov.
Člani izvršnega sveta so osnutek programa tret-
jega občinskega samoprispevka podprli. Dogovo-
rili so se, da ga pošljejo v obravnavo občinski
skupščini, ki bo zasedala 26. februarja. Dogovorili
so se tudi, da bi javna razprava o nadaljevanju ob-
činskega samoprispevka po krajevnih skupnostih
trajala do konca marca.
Vida Topolovec
^ UVODNIK-^
Igra Je ukazana...
Tudi ko se bo v torek v ptujskem gledališču dvignila zavesa, ne
ho videti zakuUsja premiere Aneksa. Pa je tokrat vredno pogledati
tudi za oder. Ne zaradi odkrivanja skrivnosti posvečenih ali iskanja
zgodbic, ki se šepetajo po kuloarjih. Rojstvo tokratnega gledališke-
ga dogodka je. če že ne drugega, za ptujske razmere nenavadno.
Zagotovo se obrača nov list več kot dve stoletji stare gledališke
tradicije. Rojeva se gledališče, ki mu ni treba institucionalnega pr-
sta božjega, ki žuga na repertoar, igralce, prostor, čeprav je tudi to-
krat vendarle postavil okvir denar. Rodil se je gledališki projekt iz
»nuje« delati gledališče, delati po svoji meri. da hi lahko gledalcem
dal kar največ.
Kljub profesionalni zasedbi ne gre za nobeno nostalgično spo-
gledovanje s profesionalnim gledališčem, ki so ga deske ptujskega
teatra že okusile. Ne gre za noben odgovor nastajanju neformalnih
gledališč (Moje gledališče. Gledališče v senci). Gre za produkcijo
Zveze kulturnih organizacij in njenega gledališča — Teatra III. ki
so mu na nek način bile naklonjene zvezde, saj se projektu ni odre-
kel ne občinski proračun in tudi ne nekatera ptujska podjetja. Pre-
senečenje pa je tudi gledališki list, ki ga najdete na notranjih stra-
neh našega časopisa. Gre za druženje tistih, ki so začeli okušati gle-
dališče v Ptuju in so se mu kasneje profesionalno zapisali v Ljublja-
ni.
Rodila se je predstava: zaradi hotenja vseh sodelujočih, tudi za-
radi njihove nujnosti, da hi »ponavljanje gledališča« ne dobilo zna-
ka enoličnosti. Gledališki projekt, ki hi se lahko rodil kjerkoli. Toda
rodil se je v Ptuju in upati je, da se mesto zaveda tega rojstva. Za-
veda žlahtnosti dogodka samega, ki odpira brez posebnih najav in
protokolarnih obveznosti tudi provinci vrata na oder slovenskega
kulturnega dogajanja, hkrati pa napeljuje misli h gledališču, ki ne
potrebuje »hiše«, da bi lahko bilo gledališče . . .
Nataša Vodušek
Ptujska občina
popolna
Na torkovem zasedanju zbo-
rov skupščine občine Ptuj se je
končala vladna kriza, ki je hro-
mila dogajanja v občini lep čas.
Po za ptujsko skupščino neobi-
čajno hitrem postopku so delega-
ti izvolili mandatarja — nato
predsednika izvršnega sveta, ta-
ko rekoč soglasno pa so potrdili
tudi predlagane člane občinske
vlade.
Predsednik skupščine Vojteh
Rajher se je v začetku skupnega
zasedanja odzval na kritično pi-
sanje o nesposobnosti skupščine,
da sprejema pomembne odloči-
tve, in pozval delegate, naj doka-
žejo nasprotno. To ali pa spozna-
nje, da nepopolna občina ne mo-
re funkcionirati in da v sloven-
skem prostoru izgubljamo ugled
zaradi nenehnih peripetii v skup-
ščinskih klopeh, je delegate
vzpodbudilo k enotnim odločit-
vam.
Sicer je bilo tudi v torek mogo-
če pričakovati zaplete, saj je bila
določitev mandatarja in volitve
predsednika ter članov izvršnega
sveta predvidena ob koncu dnev-
nega reda s kar petnajstimi to-
čkami. Predsedstvo je celo pred-
lagalo, da naj bi volitve izvršne-
ga sveta preložili na naslednjo
zasedanje, pa so delegati menili
drugače. Predlagali so celo, da
kadrovske zadeve opravijo v
uvodnih točkah, in to tudi večin-
sko potrdili.
Za predsednika izvršnega sve-
ta je bil predlagan samo en kan-
didat, dosedanji vršilec te dolž-
nosti Branko Brumen. Kot man-
datarja ga je podprlo kar 73 dele-
gatov, in ker je že pred zaseda-
njem pripravil pisni program de-
la občinske vlade in seznam bo-
dočih ministrov, ga je kar 75 de-
legatov izvolilo še za predsedni-
ka. Tudi člani izvršnega sveta so
bili izvoljeni z veliko večino gla-
sov, gre pa za vse dosedanje mi-
nistre občinske vlade v odstopu.
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj tako sestavljajo poleg pred-
sednika še podpredsednik Franc
Bezjak ter člani: Franc Ivanuša.
Slavko Vamberger, Lizika Vido-
vič, Boris Horvat, Metka Slanic.
Silva Cerček, Kristina Šamperl —
Purg in Peter Vesenjak. Predsed-
Predsednik IS SO Ptuj Branko
Brumen. (Foto: M. Ozmec)
nik mora do naslednje seje pred-
lagati še kandidata za področje
obrti in podjetništva.
Po kadrovskem delu zasedanja
so se lotili obsežnega dnevnega
reda. Največ časa so posvetili za-
skrbljujoči prometni situaciji v
ptujski občini in sprejeli nekaj
konkretnih sklepov; ti pa bodo
za uresničitev potrebovali denar,
a ga primanjkuje na vseh po-
dročjih. Tako je še najbolj na
mestu trkanje na zavest udele-
žencev v prometu, da z zrelim
ravnanjem preprečimo nenehno
širjenje števila prometnih nesreč.
Delegati so nato govorili še o
vrsti pomembnih področij, spre-
jeli nekaj odlokov ali njihovih
osnutkov, do konca dnevnega re-
da pa se niso prebili, prej jim je
zmanjkalo energije, vprašljiva pa
je postala tudi sklepčnost zbora
združenega dela. j Bračič
Jutri slovesnost v Juršincih
Skupnost trsničarjev Juršinci, strokovni odbor za trsničarstvo pri Poslovni
skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije pripravljata jutri v Juršincih
slovesnost ob lOO-letnici trsničarstva v Sloveniji in 85-letnici organiziranega trs-
ničarstva v Juršincih. Slovesnost bo pod pokroviteljstvom Republiškega sekre-
tariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Trsničarji bodo predstavili svoje
načrte in težave, za vinogradništvo in vinarstvo na Slovenskem pa terjali več po-
sluha in sredstev. Juršinski trsničarji bodo odprli novo hladilnico. jg
Davki in prispevki za kmete
Zakon o dohodnini obravnava kot podvrsto dohodnine tudi davek od kme-
tijske dejavnosti. Vse. kar je novega, je seveda videti na prvi pogled zapleteno,
prav pa je. da vsak davčni zavezanec pozna svoje obveznosti. Direktor Uprave
za družbene prihodke je pripravil informacijo o davkih in prispevkih, ki jih bo-
do plačevali kmetje. Zaradi pomanjkanja prostora v tej bomo informacijo obja-
vili v naslednji številki Tednika.
Plačilo vzdrževanja melioracij
Lastniki in koristniki zemlje na meiioriranih območjih so sprejeli položnice
za plačilo vzdrževanja melioracijskih jarkov. Položnice in zneski na njih so pov-
zročili nekaj nejasnosti in razburjenja pri plačnikih. Iz sekretariata za kmetij-
stvo pojasnjujejo, da je potrebno melioracijska območja vzdrževati, kot to pač
počne vsak dober gospodar. Denar za to je potrebno zagotoviti vnaprej, sicer ni
mogoče najeti vzdrževalca. Podrobnejšo informacijo o tem in strokovni vidik
vzdrževanja melioracijskih sistemov bomo objavili v naslednji številki.
2 - DOMA IN PO SVETU
21. februar 1991 - ip£P||yiyg
TEDNrKOVA ANKETA O POUKU OB SOBOTAH
»Še manj bomo skupaj«
Fredlofi ministra ea slovensko šolstvo Petra Vencija, da bi imeli v
šolah pouk tudi ob sobotah, je dvignil precej prahu. \ajbr/ ima minister
za svoj predlog razloge, med njimi naj bi bil eden ta, da bi zato imeli
učenci več počitnic (po nemškem vzoru), drugi pa, naj bi se s prostim
dnevom med tednom bolj približali učenčevim spososbnostim za aktivno
šolsko delo. Vsaj tako je bilo slišati v njegovih nastopih v medijih. Kaj
pa menijo o tem starši, ki imajo šoloobvezne otroke? — Preberite v naši
anketi!
Ivanka Berlak iz Župetincev:
»Boljše bi že bilo, če bi imeli dva
prosta dneva - kot doslej. Meni
je sicer vseeno, saj problemov s
šolo moji otroci nimajo. Otroci
so dva dni sicer res živahni, smo
pa zato vsaj nekaj časa skupaj.
Tistih pet dni šole pa tako hitro
mine ... Z otroki se o tem še ni-
smo utegnili pogovarjati, vendar
pa je njim gotovo lepo imeti dva
dni prosta.«
Ivanka Berlak
Marjan Varvoda iz Ptuja: »Mi-
slim, da je to v tem času popol-
noma neupravičeno. Navadili
smo se namreč na neki sistem, na
neki ritem življenja. Mislim, da
primerjava z nemškim šolskim si-
stemom ni argument, ker tudi si-
ceršnje razmere še niso nemške.«
Albina Žumer iz Ptuja: »Mor-
da bi bilo dobro imeti ob sobo-
tah pouk. Potem bi otroci imeli
ali več počitnic ali pa prost dan
med tednom. Ta misel se mi ne
zdi slaba. Nagibam se bolj k te-
mu, da bi potem otroci imeli
med tednom prost dan. Menim,
da se tudi mojim otrokom ne bi
bilo težko privaditi na to.«
Silva Čerček iz Ptuja: »Res je,
da je nekoč že bilo tako, da smo
Marjan Varvoda
imeli ob sobotah pouk. Vendar
so takrat delale tudi vse delovne
organizacije. Sedaj je trend ra-
vno obraten. Tudi delovne orga-
nizacije skrajšujejo delovni čas
Albina Žumer
Silva Čerček
po evropskem vzoru. Strinjala bi
se s sobotnim poukom edino v
primeru, če bi takrat imeli otroci
kulturne in športne ter naravo-
slovne dneve, nikakor pa ne bi
pristala na redne obremenitve še
ob sobotah. Obremenitev je že
čez teden velika in prav je, da bi
imeli nekaj prostega časa. Ni pa
dobro, da bi otroci med tednom
imeli prost dan, saj so starši v
Milan Novak
službah. V soboto, ko pa so starši
doma, pa bi otroci bili zdo-
ma . . .«
Milan Novak iz Ptuja: »Me-
nim, da pouk ob sobotah ni do-
bra rešitev. Že tako so otroci pre-
več obremenjeni s pou"kom, saj
se že med tednom veliko naučijo
in ni potrebno, da bi hodili v šo-
lo še ob sobotah. Sedaj je sobota
edini dan, ko so lahko starši in
otroci več skupaj, gredo na kak-
šen izlet, na obiske . . . Z otroki
se še nisem pogovarjal, a jim za-
gotovo to ne bi bilo všeč.«
Branko Kukec, Ormož: »Odlo-
čno sem proti, da bi šolarji obi-
skovali pouk tudi v soboto. Zato
imam veliko razlogov, med naj-
močnejše sodi ta, da so otroci že
med tednom zelo obremenjeni,
imajo vrsto raznih aktivnosti, ne-
šteto krožkov na šoli, pa tudi zu-
naj nje, zato je prav, da si vsaj v
soboto nekoliko odpočijejo in se
posvetijo sebi. Drugi, prav tako
močan razlog, je prezaposlenost
nas vseh med tednom, tako da je
potem sobota še edini dan, ko se
nekoliko bolj posvetimo drug
drugemu.«
Branko Kukec
Marjan Cvetko, Trgovišče:
»Sem proti temu, da bi otroci
obiskovali pouk tudi ob sobotah.
Naši šolarji so vse preveč obre-
menjeni; ob rednem pouku, kjer
od njih zahtevajo veliko več, kot
so svoj čas, obiskujejo še glasbe-
no šolo, kamor se morajo mnogi
voziti tudi z avtobusom. Otroci
so na vasi ob številčnih izvenšol-
skih aktivnostih, ki jih ni malo,
člani prosvetnih, gasilskih in še
nekaterih drugih društev. Potem
pa bi jim vzeli prosto soboto, ob
tem da v mnogih podjetjih že
prehajamo na evropski delovni
čas. V tem ne vidim nobene logi-
ke, sem proti takšnim odločit-
vam.«
Marjan Cvetko
Metka Pristovnik, Slovenska
Bistrica: »Že večkrat sem pove-
dala, da se s tem, da bi otroci
imeli pouk v soboto, sploh ne
strinjam, ker so bili otroci že ta-
krat prikrajšani, ko so jim odvze-
li teden dni zimskih počitnic,
prej so bile tri tedne; sedaj so
Meta Pristovnik
Jim razbili še dvotedenske zim-
ske počitnice. Predvsem osnov-
nošolci so med tednom zelo
obremenjeni z izvenšolskimi
aktivnostmi, kar sicer nekaterih
staršev ne moti, vsi tisti, ki pa
smo s svojimi otroki zelo radi, pa
proste sobote ne damo, ker se je
veselimo že ves teden.«
Vpraševali: d.l., VT
Foto: OM, VT, EŽ
SKUPNI CIU KOOPERANTOV IN DELAVCEV
Perutnina naj bo uspešno podjetje
Po lanskoletnih sestankih na
pobudo in v organizaciji Kmeč-
ke zveze, kjer so kooperanti Pe-
rutnine vsevprek kritično ocenje-
vali odnos Perutnine do njih, ki z
rejo piščancev še komaj životari-
jo, so ustanovili Zvezo perutni-
narjev Ptuj. Danes je v tej zvezi
121 kooperantov, ki v turnusu
zredijo dobra dva milijona broj-
lerjev. Prejšnji petek se je sestal
odbor zveze in medse povabil tu-
di predstavnike Perutnine.
Slišali smo za cilj zveze, da se
vsi kooperanti Perutnine Ptuj or-
ganizirajo v zadrugo, predvsem
pa je njihova želja vzpostaviti
normalne kooperacijske odnose.
S tem mislijo na odnose, kot so
bili pred leti; takrat so namreč
bili kooperanti s plačilom za svo-
je delo zelo zadovoljni.
Tudi v petek smo slišali števil-
ne obtožbe na račun podjetja, ki
da kooperante izkorišča. Ti trdi-
jo, da pripada Perutnini preve-
lik, kooperantu pa premajhen
kos kruha, prisluženega z rejo in
prodajo piščancev. Rezina ko-
operantom odmerjenega kruha
je iz turnusa v turnus tanjša;
mnogokrat in vse prepogosto v
zadnjem času obračuni pokažejo
izgubo. Tako so prisotni koope-
ranti po vrsti trdili, da resno raz-
mišljajo o prenehanju reje piš-
čancev, napovedovali so tudi
propad podjetja, če se seveda ne
bo hitro nekaj spremenilo.
In v čem vidijo in čutijo ko-
operanti največje težave?
Njihovi lastni obračuni kaže-
jo, da je plačilo za kilogram pri-
reje mesa prenizko. Imajo tudi
informacije, da druge perutnin-
ske farme tako v Sloveniji kot na
Hrvatskem plačujejo več. Poleg
tega pa tako rekoč vsi valijo kriv-
do na Perutnino zaradi nedose-
ganja proizvodnih normativov:
prireja mesa je premajhna, pora-
ba krme previsoka, previsok, že
kar katastrofalen je pogin piš-
čancev. Kooperanti trdijo, da je
z zdravstvenim stanjem piščan-
cev nekaj hudo narobe. Tudi na
kakovost krmil so pripombe kar
deževale. Že ob vhlevljanju piš-
čancev kooperanti ugotavljajo,
da z njimi ni vse v redu. Nekaj
dni pred koncem turnusa pa za-
čno množično poginjati in tako
je polom turnusa neizbežen. Pri
tem ne pomagajo niti zdravila.
Tako je eden od prisotnih poto-
žil, da je porabil za turnus kar 47
kilogramov zdravil, kljub temu
pa je prav v prejšnjem tednu
vsak dan poginilo nekaj sto že
rejenih piščancev.
Potrebno pa je poudariti, da
predstavniki Perutnine tokrat ni-
so zanikali velikih težav, ki
spremljajo dejavnost. Povedali
so, da so se pričeli s problemom
zelo resno ukvarjati in da so po-
klicali na pomoč tudi zunanje
strokovnjake. Seveda so poveda-
li nekaj pikrih tudi na račun ko-
operantov, ti pa so bili pripra-
vljeni priznati kako svojo napa-
ko. Po sporočilu predsednika
Zveze perutninarjev je prišlo
med predstavniki kooperantov
in vodstvom Perutnine do dialo-
ga, ki sicer še ni takšen, kot bi ga
kooperanti želeli, daje pa mož-
nosti za boljše sodelovanje v pri-
hodnje. Kooperanti zaupajo no-
vim ljudem, ki so prevzeli nekaj
odgovornih mest prav v delu
podjetja, ki najbolj sodeluje s
kooperanti. Podprli so prošnjo
vodje obratne veterinarske am-
bulante, da naj jim dajo turnus
ali dva časa, da bo stroka ugoto-
vila vzroke sedanjih težav in jih
pričela uspešno odpravljati. Stro-
ka namreč usmerja vse sile v to,
da pogine odpravijo oziroma
zmanjšajo na normalno stanje.
Stvari se že premikajo na bolje,
rezultatov pa ne smemo pričako-
vati prek noči. Kooperanti in
predstavniki Perutnine so si bili
enotni, da želijo močno in uspe-
šno podjetje. Če pa so težave,
naj jih nosijo kooperanti in de-
lavci skupno. Sedaj so po trdit-
vah kooperantov vsa bremena na
njihovih ramenih.
Kakorkoli že. Perutnina je pri-
sluhnila tegobam kooperantov,
dialog je vzpostavljen, znan je
skupen cilj. Če bodo sledili še
obljubljeni rezultati, bomo mor-
da kmalu lahko pozabili na mo-
rebiti popolnoma nepotrebna ne-
soglasja. J. Bračič
ORMOŽ
Popoldan zbor
razlaščencev
lniciati\ni odbor /a imenova-
nje odbora lastnikov razlaščene-
ga premoženja v občini Ormož
pripravlja za danes popoldan ob
16. uri v avli osnovne šole Or-
mož na Hardeku prvi zbor raz-
laščencev. Svojo udeležbo je
obljubil predsednik slovenskega
Združenja lastnikov razlaščene-
ga premoženja Franc Izgoršek,
prišel pa naj bi tudi pravni sveto-
valec združenja. Govorili bi
hkrati o predlogih zakonov, ki
zadevajo vračanje razlaščenega
premoženja, ter izvolili občinski
odbor združenja.
VT
Jjjjjim   VZPODBUDNA NOVICA
Delta Biromatika
bo oživela
Delavci Delte Biromatike, ki je \ stečajnem postopku, so kljub
temu da so doma, na predlog stečajnega upravitelja sprejeli pogodbe-
no delo v tej tovarni. Hkrati se stečajni upravitelj Matevž Borec trudi
s sodnim postopkom pridobiti nazaj proizvodne prostore, upnikom
pa ponuja prisilno poravnavo. Največji upnik Delte Biromatike je,
kot je znano, SO Ptuj in ta je pripra\ljena sprejeti ponujene pogoje.
Če se bodo za to odločili tudi drugi upniki, potem je mogoče pričako-
vati, da bi v dveh do treh mesecih lahko stekla proizvodnja z okoli 90
zaposlenimi, torej polovico vseh zaposlenih pred stečajem. Tako bi se
stečajni postopek lahko končal. Stečajni upravitelj predvideva, da bi
bilo mogoče vzpostaviti proizvodnjo ohišij za terminale, izdelavo naj-
sodobnejših izdelko\ birotehnike in proizvodnjo v sodelovanju z Go-
renjem.
Vse kaže, da bo del proizvodnje in delavcev v Delti Biromatiki
ohranjen, kar v današnjih gospodarskih razmerah lahko štejemo za
uspeh.
d. I.
ZALIV: Dobro obveščeni bri-
tanski viri trdijo, da manjše ame-
riške in britanske enote napada-
jo iraške položaje v Kuvajtu. Ti
naj bi preverjali iraško pripra-
vljenost na kopnem. Iraški zuna-
nji minister je v ponedeljek pole-
tel v Moskvo in se z Mihailom
Gorbačovom pogovarjal o zaliv-
ski krizi. Sovjetska zveza se po
tem pogovoru še bolj ograjuje od
zavezniške vojne v Iraku, vendar
pa Irak še naprej opozarja na
umik iz Kuvajta. Zanimivo v tej
vojni« je tudi, da je javno mnenje
po napadu zavezniških sil na ci-
vilne cilje precej bolj pozorno do
vojaških akcij ZDA v samem Ira-
ku.
TIRANA: Albanski radio je
sporočil, da bodo študentje uni-
verze Enver Hoxha v Tirani v
ponedeljek pričeli gladovno stav-
ko. Študentje zahtevajo, da obla-
sti zbrišejo iz imena univerze
Hoxhovo ime. Študentje so se
zbrali na Trgu demokracije v štu-
dentskem mestu in oblastem spo-
ročili, da ne pristanejo na glaso-
vanje o imenu univerze šele po
volitvah, temveč da naj se ime
»ukine« takoj. Poleg protestov
tudi že štirinajst dni bojkotirajo
predavanja. Albansko prosvetno
ministrstvo je v nedeljo na to od-
govorilo, češ da bo ugodilo neka-
terim ekonomskim in političnim
zahtevam.
MOSKVA: Mihail Gorbačov
se je konec minulega tedna sre-
čal z voditelji diplomacij Italije,
Luksemburga in Nizozemske.
Poznavalci menijo, da se zahod-
na Evropa ne bo ukvarjala z no-
tranjimi zadevami Sovjetske zve-
ze in bo osrednjemu državnemu
vodstvu pustila, da o Pribaltiku
odloča kot o notranjih zadevah
Sovjetske zveze. Poleg tega so se
pogovarjali tudi o sovjetskem
stališču do zalivske vojne. Kot
navajajo opazovalci, pri tem niso
našli skupnega jezika, saj zahod-
ne države ocenjujejo stališče SZ
kot nevzdržno.
• • •
FILIPINI: Do 16. septembra
letos morajo Američani, po ve-
ljavnih dogovorih, izprazniti
ameriške vojne baze na Filipinih.
Filipinska vlada od Američanov
zahteva, da za uporabo baz pla-
čajo 825 milijonov dolarjev na
leto. Washington je pripravljen
plačati samo .520 milijonov. Po-
leg tega Filipinci zahtevajo, da
pogodbo sklenejo največ za se-
dem let, Američani pa ne prista-
nejo na pogodbo pod deset let.
ZDA imajo tam šest vojnih ob-
jektov; dva med njimi sta največ-
ji bazi v tujini sploh. Vendar prvi
pogovori v Manili Američanom
niso prinesli nič obetavnega.
ROMUNIJA: Deželo je zajel
val splošnih stavk. Trenutno
stavkajo železničarji. Stavkajo
od 8. februarja in ne nameravajo
končati, preden ne bodo dobili
odškodnine za vloženo delo od
leta 1986 naprej. Stavka je pov-
zročila popolno zmedo v državi,
saj povsod stojijo vagoni z nekaj
sto tonami hrane in surovin.
PERU: Novi perujski premier
je postal dosedanji minister za
delo Carlos Torres. Z njim so se
strinjale vse stranke, zamenjal pa
je prejšnjega premiera Alberta
Fudžimorija.
• • •
POUSKA: V kratkem bodo
Poljsko sprejeli v evropsko Pen-
tagonalo, ki jo tvorijo Avstrija,
Jugoslavija, Madžarska ter Če-
ška in Slovaška. Prihodnji sesta-
nek Pentagonale bo poleti v Du-
brovniku. Takrat naj bi v njen
okvir sprejeli novo članico.
d. IJ
TEDNIK -      ^eb^"ar 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
SDZ SE JE POGOVARJALA s PTUJSKIMI DIREKTORJI
»Danes bi se spajdašil s hudičem,
če bi nas to rešilo ...«
Tako je na strokovnem posvetu v petek v !\arodnem domu povedal
direktor ptujskega Agrotransporta Frane Gojčič, kjer kot v drugih ptuj-
skih podjetjih bijejo pre/ivetveno bitko, in dodal, da bi se spajdašil tudi
s SDZ, če bi mu pomagala i/, te/av. \ekaterim udeležencem petkovega
prostovoljnega sestanka namreč ni bilo povšeči, da jih je sklical občinski
zbor Slovenske demokratične zveze v Ptuju. Podobno bi lahko naredile
tudi druge stranke. ISe glede na dvome o namenih sestanka, ki jih je
Zveza skušala odpraviti že z vabilom, ko je zapisala, da želi vzpostaviti
normalen kontakt z vodstvi podjetij v ptujski občini. . . in da pobude za
srečanje ne gre jemati samo kot politično gesto, je namen bil dosežen.
Gre za to, da bi o kritičnih skupnih vprašanjih strokovno razpravljali.
To pa so gotovo trenutno gospodarsko stanje, programi sanacije in last-
ninsko prekstrukturiranje ter reprivatizacija družbene lastnine.
Vabilo je občinski zbor poslal
70 družbenim in zasebnim pod-
jetjem. Odziv je bil proti pričako-
vanju dober, saj je prišlo nekaj
nad dvajset direktorjev velikih in
malih, družbenih in zasebnih
podjetij.
Predsednik lO SDZ Ptuj Ivan
Lovrenčič je uvodoma na kratko
predstavil program stranke,
predvsem njeno prizadevanje za
osamosvojitev Slovenije in za
parlamentarno demokracijo.
Magister Janko Bedrač pa je v
nadaljevanju kot predsednik go-
spodarske komisije pri ptujski
SDZ govoril o namenih sestanka
in o kritičnih razmerah v ptuj-
skem gospodarstvu ter o nujno-
sti, da nekaj storimo. Podatke iz
gospodarstva potrebujejo, če že-
lijo prek strankine komisije v
centrali v Ljubljani doseči neka-
tere pozitivne premike. Že na
primeru Kidričevega je ugotovil,
da če se o težavah govori na več
mestih, se začno reševati. Pri
lastninjenju in privatizaciji (na
svetlo je prišel drugi osnutek za-
kona) je opozoril, da ne bo šlo
gladko: predvsem se bo zatikalo
pri vrednotenju podjetij. Knjižna
vrednost ne bo dovolj, potrebni
bodo drugi vidiki — tržni, social-
ni in še kateri.
Jože Botolin iz Agisa je bil ze-
lo izčrpen pri predstavitvi težav
tega kovinarskega podjetja, nje-
govih načrtih za reorganizacijo
in možnostih preživetja. Glede
lastninjenja si doslej niso belili
glav. V prvi fazi bodo dajali v na-
jem nekatere dele pocijetja, v
drugi etapi bo prišlo do ustana-
vljanja mešanih podjetij. V na-
jem bodo v kratkem dali obrat
družbene prehrane in nekatere
manjše programe. Gospodarska
komisija SDZ je dala pobudo, da
naj s tovrstnim programom pohi-
tijo, saj bi se na ta način lahko
vključili v delo agencije za priva-
tizacijo Republike Slovenije, ki
bo pri 25 podjetjih pomagala s
tujimi partnerji.
Branko Gorjup iz Kmetijskega
kombinata se je zavzel za mo-
drost pri denacionalizaciji, da ne
bi delali novih krivic. Zemljo naj
bi vrnili le tistim, ki se ukvarjajo
s kmetijstvom. Prav tako ne bi
smeli »trgati« velikih komplek-
sov. Glede farme prašičev je po-
vedal, da naj bo trg tisti, ki bo
odločil. Si pa v kombinatu zelo
prizadevajo za njeno ekološko
čistost. Kombinat bo podjetje z
mešano lastnino, ne bi pa si sme-
li dovoliti, da bi »gradili« vzpo-
redne sisteme predelovalnih
obratov.
Ne glede na to, da v tem tre-
nutku še dobro gospodarijo, ne
vedo, kje bodo vzeli 90 milijonov
dinarjev, ki jih potrebujejo za za-
gon rastlinske proizvodnje. Ban-
čni sistem je uničen. V tem tre-
nutku pa za gospodarstvo pred-
stavljajo veliko breme novi dav-
čni zakoni, zato bi jih nujno mo-
rali dati pod lupo. Prinesli so
večje obremenitve, kot so bile
doslej, kar ni normalno. Gospo-
darstvo je še bolj obremenjeno,
namesto da bi ga razbremenili.
Ob koncu je dal pobudo v
imenu vseh gospodarstvenikov,
da bi pogoje za delo poznali vsaj
za eno leto naprej. Sedaj se že
nekaj let ne ve, kaj bo jutri. Kdor
želi na trg, mora vedeti, kaj se
tam dogaja. Gospodarstveniki
pričakujejo, da bodo sistemske
rešitve končno le prišle.
Tone Čeh iz Perutnine je pove-
dal, da bolj ali manj vsi zahteva-
jo in ugotavljajo isto. Gre za
stvari sistemske narave, ki jih je
potrebno razrešiti, da bo gospo-
darstvo normalno delalo. Glede
pobude SDZ za pogovor je dejal,
da ne more biti praksa, da bi po-
litizirali s stranko, četudi je ta
strokovno močna. Zadeve je po-
trebno razreševati prek izvršnega
sveta in skupščine, ker je to naj-
krajša pot. Predvem si je potreb-
no prizadevati, da bi vzpostavili
relacije med občinskim in repu-
bliškim izvršnim svetom. Ptuj te-
ga sedaj nima. Vprašal je tudi,
zakaj na sestanku ni predstavni-
kov izvršnega sveta in banke.
Marjan Ostroško iz Rmone-
Merkurja je podprl idejo o klubu
menežerjev, kjer bi razreševali
strokovne dileme
Tomaž Neudauer je kot pred-
stavnik stranke dejal, da je pogo-
vor ne glede na dvome nujen, saj
je potrebno dobiti sliko stanja.
Ustanovi pa naj se klub menežer-
jev. Politično stanje v Ptuju je
takšno, da ta postaja še večja
provinca kot doslej. Republiški
poslanci v parlamentu nastopajo
kot predstavniki strank, ne pa
Ptuja.
Ferdo Veingerl je pogovor oce-
nil kot pozitiven. Posebej je opo-
zoril na osnutek republiškega
proračuna, saj takšen, kot je, ni
sprejemljiv. Pri cestah je že tako,
da se denar, ki se zbira zanje, ne
bo zanje tudi trosil. Na to velja
še posebej opozoriti na prihodnji
skupščini ptujske poslance. Ptuj-
sko cestno podjetje, katerega di-
rektor je, ne želi postati javno
podjetje. Trenutna vlada nima
občutka za gospodarstvo. Pose-
bej pa se je zanimal za projekt
Haloz, do katerega bi morali
čimprej priti, če želimo dobiti de-
nar iz republiške vreče.
V nadaljevanju je razprava po-
kazala, da so v veliko težjem po-
ložaju kot velike manjše organi-
zacije. Božo Turin je opozoril na
katastrofalen položaj Pleskarja.
Ne prejemajo več nobenih plačil.
V sistemu Mariborske banke ni-
so uspeli dobiti nobenega krat-
koročnega kredita. Ob realizaciji
deset milijonov znaša njihova za-
dolžitev 700 tisoč dinarjev.
»Kvazi intervencije« prek občin-
skega izvršnega sveta niso nobe-
na rešitev. Ptujsko gospodarstvo,
pravi, ne kaže nobenega zanima-
nja za sodelovanje s Pleskarjem.
V izvršnem svetu naj pripravijo
realno razvojno politiko. Pleskar
je sicer majhna organizacija, a
ima perspektiven proizvodni
program, zato bi ga kazalo pod-
preti. Trenutno prodajajo vse:
moko, premog . . ., da pridejo do
denarja.
Janko Bedrač je prepričan, da
bo gospodarska komisija lahko
vplivala, če bo poznala težave.
Njen interes je vplivati na občin-
sko vlado, prek strankine centra-
le v Ljubljani pa bo zastavljen
vpliv na republiško. Seveda pa
ne gre pričakovati čudežev. Veli-
ko se bo dalo narediti že s tem,
ko se bodo ljudje spoznali, ob
tem pa se seznanjali s težavami
nekaterih okolij. Na ta način se
bo dalo rešiti marsikaj.
Gotovo velja prisluhniti pred-
logu Ferda Veingerla o tem, da
bi se nekdo ukvarjal z občinsko
blagajno. Zanjo sto tisoč oziro-
ma milijon, kolikor neko podje-
tje potrebuje v danih razmerah,
res ne bi smel biti problem. Sta-
nislav Zavec pa je opozoril na to,
da je zajem kapitala iz občine
večji, kot znaša priliv. Rado Si-
monič iz Reprize je predlagal, da
klub menežerjev čimprej organi-
zirajo. Dr. Cveto Doplihar iz Ob-
dravskega Zavoda je govoril o
tem, da se je denar za kmetijstvo
skoncentriral v republiki, kar je
izredno slabo. Janko Vindiš iz
Mlekarne je med drugim opozo-
ril na obremenitve oziroma pri-
spevke podjetij za gospodarsko
zbornico, ki podjetja prav tako
»tepejo«. Nič manjši problem ni
zavarovalništvo. Povedal je tudi,
da bo mlekarna delniška družba,
ki kmetom ne bo zapirala vrat.
Razvojne programe imajo, a so
začasno v predalih zaradi pro-
storske stike. Čakajo, kaj bo s
podvozom, ki je zanje življenj-
skega pomena.
Da imajo težave, so povedali
tudi drugi direktorji, pogledati
bo potrebno še na komunalno
področje; posebej zaskrbljuje
gradbeništvo. Drago Štrafela iz
podjetja za nizke in hidrogradnje
je prepričan, da bo oblast ob re-
ševanju velikih pozabila na
manjša podjetja.
V tem trenutku si vsi želijo, da
bi jim nekdo pomagal. O vladi
ne govorijo najboljše, pa tudi
drugega človeka bi radi imeli v
njej za gospodarstvo. Težave bo-
do vedno večje, nezaposlenost se
tudi v ptujski občini iz dneva v
dan povečuje. Svež kapital, ki bi
lahko pomagal, za zdaj ne najde
poti k nam zaradi nestabilnih po-
litičnih razmer. Že sedaj bi mora-
li imeti študijo, kot jo ima Mari-
bor. V Ptuju pa smo želeli na
drugačen način priti do konkre-
tnih programov. Vlada, ki je to
ponujala, poslancev žal ni uspela
prepričati.
SDZ podpira široko podjetni-
ško iniciativo. Izvršni svet pa naj
bo tisti, ki bo zagotovil najmanj
takšne razmere, kot jih imajo
drugje, če že ne boljših.
MG
PREJELI SMO m PREJELI SMO
Poslancem v skupščini
Republike Slovenije
Spoštovani poslanci v Skupščini Republike Slovenije
Zveza družin Ptuj protestira zaradi sprejema Odloka o promet-
nih davkih, saj je Odlok o soglasju k zakonu o začasnih ukrepih o
davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91)
zelo obremenil družine. Zahvaljujoč takim potezam je bila po najkraj-
ši poti izničena olajšava, ki jo imajo starši zaradi uveljavljanja olajšav
za vzdrževane družinske člane po Zakonu o dohodnini. Že sicer ne-
ugodni položaj mladih družin, ko imajo te največ težav pri ustvarja-
nju življenjskih razmer in po pravilu z nižjimi plačami od starejših so-
delavcev, je ta zakon postavil v še težjo situacijo. Tako sedaj plačuje-
mo v proračune davek na otroško hrano, otroško obleko in obutev.
Torej pri stvareh, pri katerih ni mogoče veliko varčevati.
Zato zahtevamo od vas, da po hitrem postopku spremenite Odlok
o soglasju k zakonu o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvo-
dov in storitev in ukinite prometni davek na otroško hrano, otroška
oblačila in obutev. ZVEZA DRUŽIN PTUJ
Kulturni križem kražem
Ptuj • v torek, 26. februarja,
bo premiera drame Vilija Rav-
njaka Aneks — komična fantazi-
ja. Predstava je v produkciji Zve-
ze kulturnih organizacij — Gle-
dališča Ptuj. Igrajo: Žvezdana
Mlakar, gorazctJakomini, Srečo
Špik, Dario Varga, Samo Strelec,
Iztok Valič. Režija Branka Beze-
Ijak Glazer, scena Dušan Kirbiš,
gib Mira Mijačevič, glasba An-
ton Horvat, kostumi Stanka Vau-
da in Dušan Kirbiš. V sredo, 27.
februarja, bodo Aneks igrali za
abonma in v četrtek. 28. februar-
ja, za izven. Vse predstave bodo
ob 19.30.
Ptuj • Jutri bo ob 19. uri v
Narodnem domu prvi del 17. re-
vije pevskih zborov občine Ptuj
— nastopilo bo deset zborov.
Drugi del revije bo teden kasne-
je, I. marca, ot? isti uri, ko se bo
predstavilo devet zborov.
Ptuj • Sinoči je v gledališču
nastopil Pihalni orkester Ptuj in
spet prijetno presenetil s svojim
igranjem in številnim podmlad-
kom. Kot gostje nastopil bobnar
mariborskega opernega orkestra
profesor Martin Bajde.
Gorišnica • V tamkajšnji os-
novni šoli je razstavljal domačin
Franc TobiaSj rojen v Muretin-
cih, danes živi v Razvaniu. Pred-
stavil je plastike iz pohorskega
marmorja, grafike in pesniško
zbirko Lipa, ki je nastala v času
začasnega dela v Nemčiji.
Ormož • V soboto, 23. febru-
arja, bo v okviru abonmaja v
grajski dvorani nastop Studia za
ples iz Celja. Ob 20.20 bo nasto-
pila plesna skupina IGEN s
predstavo Soba 366.
Ptuj • V Ljudski in študijski
knjižnici si lahko do konca mese-
ca ogledate razstavo, posvečeno
400-letnici smrti slovenskega
skladatelja Jakobusa Gallusa.
Žetale • Šola, Prosvetno dru-
štvo in mladi vabijo v petek, 22.
februarja, na Žetalski kulturni
večer. Pripravili so kot nadome-
stilo, ker tudi letos ne bo v Žeta-
lah nobene gledališke predstave.
-pismo »od daleč«-
»Hočemo delati in živeti od
svojega dela kot ljudje . . . Po-
leg tega pa še izplačilo dohod-
ka za januar brez omejitev gle-
de na december.« Omenjeni
stavki so del sporočila oziroma
zahtev rakoviškega sindikata
republiškemu vrhu Srbije. De-
lavci rakoviškega bazena na-
mreč praktično od volitev ne
delajo ničesar tudi, ko ne štraj-
kajo, ker nimajo niti obratnih sredstev niti mate-
riala. Sicer pa je najbolj paradoksalno dejstvo,
da so v največjem industrijskem bazenu Srbije
zmagali prav kandidati vladajoče Socialistične
stranke. Do volitev so praktično s kamioni dova-
žali denar v Industrijo motorjev ter druge obrate
Crvene zastave, potem je bilo vsega konec.
Zmanjkalo je denarja in predvolilna evforija je
minila.
Seveda nočem »Pisma od daleč« nameniti laj-
šanju lastnih nesreč z dejstvom, da krava pač cr-
kuje tudi sosedu, temveč hočem samo opisati do-
gajanja v političnem in ekonomskem barometru
srbske scene, torej v Rakovici. Kritična masa, ki
lahko zažge bombo socialnih nemirov, je namreč
tukaj najbolj zgoščena in bi jo morda lahko pri-
merjali samo še z Mariborom, kjer seveda ome-
njenim stvarem drugače strežejo. Dovolj bo, če
za ilustracijo navedem samo aranžma rakoviške-
ga bazena na mitingu, ko je Miloševič obljubil
aretacijo Vlasija in izgovoril »zgodovinske bese-
de: »Ne slišim vas dobro . . . sedaj pa na delo.«
Sindikalisti prepričujejo ljudi in same sebe, da
je njihov štrajk izključno ekonomskega in social-
nega značaja, saj bi njihovo nezadovoljstvo ver-
jetno mnogi izkoristili za mednacionalna zao-
strovanja, ne nazadnje pa tudi za morebitno dr-
žavljansko vojno.
Socialni in ekonomski kruh seveda ni poseb-
nost Srbije, kjer jim je najdlje uspelo delavsko
nezadovoljstvo zadrževati znotraj tovarniških
plotov, temveč je podobno na Hrvaškem in v
Sloveniji. Namesto da bi vsaj mlade demokraci-
je, ki se deklarirajo kot prozahodne, krenile z ra-
dikalnim lastninskim prestrukturiranjem, so se
odločile za že znane mehanizme zbiranja v repu-
bliških blagajnah in potem reševanja požarov.
Toda ker vsepovsod gori, dežurni gasilci pač ne
morejo pogasiti vsega oziroma vročih zahtev po
denarju. Kako namreč razložiti veliko davčno
obremenitev osebnih dohodkov ter še nekatere
druge nelogičnosti predvsem pri velikih proraču-
nih federalnih enot! Gospodarska zbornica na-
poveduje celo generalni štrajk, če ne bo prišlo
do 20-odstotnega zmanjšanja javne porabe. Sicer
pa je krog zaprt, ker tujega kapitala v državo ne
bo zaradi politične nestabilnosti. Politikom za-
enkrat še uspeva nahraniti delavstvo z medna-
cionalnimi spori in iracionalnostjo, toda ob vse
bolj katastrofalnem položaju gospodarstva, ki ga
je reforma samo obšla, se lahko zgodi, da se bo
kriza končala z državljansko vojno.
VLADIMIR VODUŠEK
Govori se . . .
. . . da je direktorsko življenje
čedalje težje. Direktor ptujskega
prevoznega podjetja je po temelji-
tih študijah in analizah prišel do
zase pogubnega spoznanja: same-
ga sebe je vpisal na prvo mesto se-
znama tehnoloških presežkov.
. . . drugi direktor, ki je bil pri-
pravljen sprejeti tudi občmsko kr-
milo, pa je potožil, da je že kar ne-
kaj let na CESTI. Toda denar, ki
ga pobira na cesti, mu je tako
všeč. da se »cestnini« ne bi odre-
kel tudi v primeru vladajočega po-
ložaja.
... v olajšanje obrtnikom, kme-
tom, delavcem skratka vsem. ki se
bojijo dohodninske palice, sporo-
čamo veselo vest. da davčno upra-
vo na Ptuju ukinjajo. Pred dnevi
so mnogim »trpečim« poslali
ZADNJI OPOMIN.
. . . da obrtnikom plačujejo v
naturalijah — pa ne ženske, tem-
več poslovni partnerji. Nekdo je ta-
ko davkarjem v zameno za svoj
dolg ponudU fižol. Direktor pa je
zagrozil, da bo uprava nato .še bolj
streljala — s položnicami.
. . . da si nekateri na vse kriplje
prizadevajo, da bi prišli v javnost.
Ptujski srednješolski center ima
dober recept: le obisk mariborske-
ga gledališča organizira . . .
. . . da je Tednik prešel fazo. ko
je bil le za brisanje r. . .: .sedaj je
primeren že za sestavljanje ano-
nimnih groženj osebju SŠC. Ted-
nik je ponosen na tako »pestro«
vsebino.
. . . daje občina Ptuj za bratstvo
in prijateljstvo med YLJ narodi. Ne
glede na to da je pred časom vabi-
ta avioprevoznike. prijavljene na
jugu. domov, je dala selitveno sto-
ritev nekomu iz Bihača.
4 - MORDA VAS ZANIMA
21. februar 1991 -
milena turk
Življenje
lukarjev
(18. nadaljevanje)
Stare lukarske šege in navade
so tako dobile novo vlogo in na-
men. Razlika pa je v tem, da jih
dandanes ne izvajajo spontano,
ampak umetno, po gledališko.
Pri prikazovanju ne sodelujejo
več vsi vaščani, ampak samo na-
stopajoči na prireditvah, drugi so
gledalci — publika.
V Moškanjcih je leta 1972 ga-
silsko društvo v sodelovanju z
vaškimi kulturnimi delavci prvič
priredilo t. i. »lukarski praznik«.
Predstavitev Lukarije so zdru-
žili z gasilskimi veselicami, ki
jim je že tako primanjkovalo vse-
bine, obiska, tudi dohodka od
njih ni bilo. Lukarski praznik so
ponovili še trikrat. Potem so ho-
teli nekaj novega. Preimenovali
so ga v »kmečki praznik« ter
spet štirikrat pokazali, s kakšnim
delom si kmet v Lukariji »krajša
Z lukarskega praznika (1975. leta).
čas«. V pisanih sprevodih so se
prdstavljali kosci, mlatiči, predi-
ce in dolga vrsta delovno napra-
vljenih kmetov. Leta 1980 so
spremenili zasnovo in odtlej so
vsako leto predstavili drugo polj-
ščino. Prikazali so, kako je neko
delo potekalo nekoč in kako da-
nes. Prirejali so tekmovanja v li-
čkanju — »kožuhanju«, košnji
in mlačvi. Kmečke praznike so
obogatili še z razstavo in prakti-
čnim prikazom delovanja kmetij-
skih strojev.
Svoj čas je bil lukarski in poz-
neje kmečki przanik zelo privla-
čen tudi za turiste, skoraj tako
kot ptujsko kurentovanje. Obi-
skalo ga je tudi po 1.000 in še več
obiskovalcev iz bližnjih krajev.
Zadnja leta pa Lukarija ne vlaga
več toliko energije in časa v orga-
nizacijo takih kmečkih priredi-
tev, manjka pa tudi novih idej.
Vsebino lukarskih in drugih ljud-
skih šeg in navad s tega področja
so izčrpali. Obisk in zanimanje
za takšne narodopisne manife-
stacije v Lukariji se iz leta v leto
slabša. Letos so priredili že 17.
kmečki praznik, ki pa je bil v pri-
merjavi s prejšnjimi zelo pust:
pripravili so le razstavo starih je-
di in starega orodja v zadružnem
domu v Moškanjcih. V začetku
prirejanja so bili lukarski prazni-
ki veliko bogatejši in bolj pisani,
njihova vsebina pa raznolika.
Predstavili so sprevod odraslih
lukarjev na vozovih in malih lu-
karjev otrok, oblečenih v lu-
karsko nošo. Govornik (kaka po-
membna osebnost iz Kmetijske-
ga kombinata Ptuj) je imel krajši
govor, imenovan »Pozdrav lu-
karjem«. Govoril je o nekdanji
in današnji pridelavi luka, o te-
kočih kmečkih problemih, o raz-
voju kmetijske tehnologije pri
nas in drugje, o možnosti izbolj-
šav kmetovanja ipd. Pogosto so
tudi razpravljali, kaj bi bilo po-
trebno storiti, da bi Lukarija še
dalje ostala Lukarija in ne bi iz-
gubila pravice do tega imena. Po
končanem nagovoru so na pro-
stem ali na odru, postavljenem
na travniku, lukarice prikazale,
kako se pletejo lukovi venci in
pri tem prepevale lukarske pe-
smi, ki so jih »pesniško nadarje-
ni« lukarji napisali prav za te
prireditve, zlasti naslednje:
Z lukarskega praznika (1973. leta).
liikarska himna
Dere de nam liik ohroda, te pa liišno ho,
sineki mo hlače kiipa, hčeri jajnkico.
Dere botra k hrami pride, te pa lačna ho,
če de tistikrat pri hiši liika manjkalo.
Če pa laka Je zadosti, ga ne šparamo.
te pač vsi radi Jemo. ke hoj zdravi smo.
Kda hoš lačen z dela priša, si nareži liik,
falat kriiha kcoj si vrezi, pa de Jiižna Jkiip.
Prlek, kak se hoš najiižna. žejen grata hoš,
te de Jako praj ti priša kakšenkodi mošt.
Če pa nedeš Jsega poja, liik dar hožji Je,
lekil greha nedeš meja,' če vržeš ga na kle.
Besedilo pesmi je napisal Lranc Obran iz Moškanjcev
okrog leta 1973. Pesem se poje na stari ljudski melodični tip,
na katerega se pojejo vse prleške pesmi, ki se pričenjajo z
»dere«, npr. pesem Dere sen ja mali bija.
lekič greha nedeš meja: mogoče ne boš imel greha
NASVETI ZA VSAK DAN
Ko za mizo smo
zbrani...
Okusno kosilo lahko pripravi-
mo tudi brez mesa. Zato vam da-
nes ponujam nasledndji brc/?ne-
sni meni:
TLRLANSKA VINSKA .lUMA
OCVRTI SKUTI NI ŽIPKI
ZELLNA SOLATA Z JOGUR-
TOM
ČRNA TORTA IZ POLHNTE
Terlanska vinska juha
Rumenjake, sladko smetano in
vino premešamo in vlijemo v
hladno juho. Dodamo cimet in
solimo. Med stalnim mešanjem
juho segrevamo do vrelišča (ne
smemo je kuhattt.
Za jusni vložek pripravimo na
maslu opečene kruhove rezeine,
ki jih, tik preden juho serviramo,
potresemo po juhi.
Naredili smo jo iz:
I /2 litra goveje juhe
3 rumenjakov
1/8 sladke smetane
1/8 suhega belega vina
cimeta
soli
opečenih kruhovih rezin
Očrti skutini žepki
Iz raztaljenega masla, moke,
celega jajca, soli in mleka umesi-
mo ne pretrdo testo in ga pusti-
mo kratek čas počivati. Medtem
pripravimo naaev.
Maslo penasto umešamo, do-
damo prepasirano skuto in špi-
načo, naseljano in (zlatorumeno)
prepraženo čebulo, parmezan,
muskatni orešek, mleto kumino
in nasekljan zeleni peteršilj ter
po okusu sol in poper.
Testo tanko razvaljamo. Polo-
vico testa premažemo z nadevom
in pokrijemo z drugo polovico
testa. S koleščkom za rezanje te-
sta izrežemo žepke in robove
stisnemo. Nato jih na olju ocvre-
mo,.
Žepke pa lahko pripravimo tu-
di drugače: damo jih na pomaš-
čen pekač in v pečici pri 150 sto-
pinjah spečemo.
Za pripravo potrebujemo:
testo: 1/2 kg moke
4 dag masla
I jajce
mleko
sol
nadev: 1 /4 kg skute
5 dag masla
IO dag prepasirane špi-
nače
muškatni orešek
I manjšo čebulo
IO dag naribanega par-
mezana
mleto kumino
zelen peteršilj
olje za cvrenje
Zelena solata i. jogurtom
Oprano in na večje liste nare-
zano solato damo v skledo in jo
prelijemo z jogurtovim prelivom.
Preliv naredimo iz jogurta, do-
damo nasekljan česen in baziliko
(namesto bazilike lahko vzame-
mo nasekljan zelen peteršilj), so-
limo, popravmo in vse skupaj
dobro premešamo.
Za pripravo smo porabili:
večio glavo zelene solate
2 dl jogurta
I večji strok česna
sol   "
poper
Črna torta iz polente
Maslo penasto umešamo, do-
damo sladkor, rumenjake, kako
in mlete nageljnove žbice. Prime-
šamo koruzno moko in trdo ste-
pen sneg iz beljakov. Testo damo
v modeiali pekač in pečemo pri
srednji temperaturi okrog 30 mi-
nut.
Naredili smo jo iz:
15 dag masla
1 kavne skodelice slad   korja
1 1/2 kavne skodelice    koru-
zne moke
3 jajc
1 jedilne žlice kakava
ščepca  mletih  nageljno   vih
žbic (klinčkov)
ribezove ali borovničeve
marmelade za premaz
Želim vam dober tek ter veliko
veselje in uspehov pri kuhanju.
V naslendji številki Tednika
boste spoznali nov predlog meni-
ja in recepte za pripravo kosila
oziroma večerje pod geslom:
»Ko za mizo smo zorani .. .«
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
— turizem in gostinstvo
Ptuj
Tečaj za kletarje
v organizaciji Društva vinogradnikov Jeruzalem so 14.
februarja v domu kulture v Ormožu pričeli 42-urni tečaj za
kletarje in vinarje, ki ga izvaja Kmetijski zavod Maribor. Obi-
skuje ga 61 slušateljev iz ptujske, ormoške in ljutomerske ob-
čine, nekaj tudi iz medžimurskega vinorodnega okoliša. Pre-
davatelji so znani strokovnjaki s področja vinogradništva in
kletarstva: od Tone Vodovnik, dipl. ing. arg., mag. Boris Belo-
glavec, dipl. ing. agr. Matija Kociper, ormoška enologinja Li-
dija Ruška, mag. Tone Skaza in mag. Jože Protner. Na preda-
vanjih poudarjajo kletarjenje, predvsem pa pripravo vina za
stekleničenje.
Predsednik izvršilnega odbora Društva vinogradnikov Je-
ruzalem Franc Lah je povedal, da so slušatelji vsi tisti vino-
gradniki, ki imajo vinotoče, gostilničarji ali pa tisti, ki želijo
doma stekleničiti vino, nimajo pa ustrezne izobrazbe.
V ceno tečaja, ki velja 1600 dinarjev, so zajeti strokovna
literatura, predavanja in ekskurzija, s katero bodo tečaj skle-
nili. Ogledali si bodo ptujsko in Vinagovo vinsko klet ter se
ustavili v kmečkem gostišču Protner v Dragočovi. Po konča-
nem tečaju bodo vsi slušatelji, ki bodo opravili ustni izpit, do-
bili spričevalo.
Vida Topolovec
Dober den! Pisen v nedelo, 17. fehruara. Mita v kuhinji s piskri ruži,
jaz sen ha malo na obiski v kleti pri sosedovem Juži, zaj pa tuhtan. kaj
van naj poven. Aha. sen se že snuna: pisala mi Je hčer Jula z Dojčlanda
in v pismi spitovle, če smo se Slovenci že od Jugoslavije odcepili, saj Je v
nemških cajtngah štela, da Je duma že prova vojna in da smo vsi do zob
oboroženi. Ker je Jula na tednik naročena, hon Ji kar tak odgovora, da
mi nede Irehalo drogega pisma kupiti:
»Droga hčer Jula. meni rose pod pazduhami bula! Saj veš. tak smo
negda pravli tistin. kijin neje preveč za delo bilo. Ti se nič preveč ne seki-
ra/ za našo odcepitev. Cepcov mamo resen dosti, odcepili pa še se nesmo.
Vsi nam Slovencom pa tudi sosedom Hrvatom polena pod noge mečejo,
pa mamo zato zaj vsaj zadosti drv za kurivo. Hujše Je, če ti gdo kamen v
glavo vrže. Glova te boli. pa še premalo gradbenega materiala moš. da bi
lehko začeja kaj graditi. Droga Jula. pošli mi marke, liste ta prove devi-
zne in ne tiste za na pismo zapopapi. V naših bankah več nemreš devize
kupiti, pa če hi glih namesto s pištolo s taknon priša pred bančni šaltar.
Ne ven, kak hode letos s tistin starin turističnin pregovorom, ki provi:
Dam ti devize, pokaži mi zize . . .! Teta marka Je čisla hotera dinara za-
pistila. stric šiling in ata dolar pa se tudi nič preveč ne dinarčka ne za-
nimleta. Drgačič, veš. droga hčer. pa Je doma še kar vredik. Čin duže več
delavcov je na cestah brezposelnih. Ne treba Jin hoditi v službo, še malo
pajin tudi več Jesti nede trehalo. Operacije uspevlejo — plače pa vmirajo.
Davki so vsok den vejkši. Skoro hode lak. kak Je bilo prva leta po vojni,
kdo smo rekli: »Plačaj, dačo, če ne, pa greš v kohačo . . .!« Saj neJe glih
tak hujdo, samo to ti pač lak povem, da boš vedla, kak živimo. Pa srečno
tebi. Hanzi in vsen brolcon tolega mojega pisanja. Vaš obdavčeni LUJ-
ZEK.«
V vrtu
Ce imamo na voljo primerno
zemljišče, je dobro, da si omisli-
mo zaprto gredo. Uporabljamo
jo celo leto, saj v njej najprej
vzgajamo sadike, nato prideluje-
mo zgodnjo zelenjavo, čez pole-
tje vzgajamo sadike drevnih in
okrasnega grmičevja s podta-
knjenci, v pozni jeseni pa v njej
hranimo za ozimnico razne vrste
vrtnin, pa tudi lončnice in druge
okrasne rastline, ki niso med naj-
občutljivejšimi za mraz, lahko
prezimimo v zaprti gredi.
Zaprta greda je lahko hladna
ali topla. Hladno ogrevajo izklju-
čno sončni žarki in vanjo sejemo
šele marca, ko se dnevi daljšajo
in narašča sončna toplota, da z
njo premagujemo le zelo hladne
Okvir zaprte grede.
noči. Tople grede pa so tiste, ki
jih ogrevamo bodisi z gnojem,
toplo vodo ali elektriko, in so za-
radi tega uporabne za proizvod-
njo že februarja, ko je običajno
še snežna odeja in stiska mraz.
Zaprte grede so z lesom ali be-
tonom ograjeni in z okni pokriti
objekti, v katerih so rastline za-
ščitene pred neugodnimi vre-
menskimi prilikami. Z nekoliko
delovne spretnosti in volje si za-
prto gredo lahko naredimo sami.
Lega zanjo mora biti sončna,
predvsem pa zavetna. Ce ni na-
ravno zavarovana, jo zavarujemo
z visoko in široko živo mejo, na-
sipom ali plotom. Tako kot na
zavetje moramo pri lokaciji zapr-
te grede upoštevati višino podtal-
nice. Ce presega nivo podtalnice
1,5 m, položaj ni primeren za za-
prto gredo. Greda mora biti vse-
lej postavljena v smeri vzhod —
zahod z nagibom oken proti ju-
gu-
Obod zaprte grede je lahko iz
5 cm debelih betonskih ali lese-
nih plohov. Betonski so trpežnej-
ši, toda hladnejši od lesenih. Les
naj bo trpežnejši in kakovosten:
borov ali hrastov, prepojen z fir-
nežem in oljno barvo. Z raznimi
mineralnimi olji. kot je motorno,
ali drugimi impregnacijskimi
sredstvi, ki so za rastline škodlji-
va, oboda grede in okenskih
okvirjev ne smemo impregnirati.
Severna stranica oboda mora biti
visoka 35 do 40 cm, južna pa
20 cm in ju povezujeta 150 cm
dolgi stranski stranici. Dolžina
zaprte grede je najmanj 2 m, si-
cer pa po potrebi. Celoten okvir
nosijo štirje stebrički iz močnej-
šega lesa kvadratne oblike
10 X 10 cm, daljši 75 do 80 cm.
krajši pa 60 cm višine. Zabijemo
jih 40 cm globoko v tla.
Na okvir, opremljen z dvema
prečkama in ustreznimi utori,
vložimo okni velikosti
100 X 150 cm, v kateri je vlože-
no v treh vrstah po pet kosov ste-
kel velikosti 32 x 28 cm, debeli-
ne 2 mm.
Za pokrivanje zaprtih gred v
zelo hladnih nočeh, ko tempera-
ture padejo tudi pod 5° C, upo-
rabljamo 3 cm debele slamarice,
pletene iz pšenične slame, lesene
pokrove ali plošče stiropora, de-
bele 12 do 15 mm.
Tople zaprte grede morajo biti
polnjene z 10 do 15 cm debelo
plastjo dobro preperele humosne
sprstenine na 30 do 40 cm debeli
podlogi dobro steptanega sveže-
ga konjskega gnoja. Konjski
gnoj je za biološko ogrevanje za-
prtih gred najboljši, ker v njem
razpadajoče organske snovi s po-
močjo drobnoživk ustvarjajo naj-
večjo in dokaj dolgotrajno koli-
čino toplote. Ce konjskega gnoja
primanjkuje, ga lahko mešamo z
drugimi vrstami, pa tudi z list-
jem, slamo, odpadnim senom ali
otavo. Dobro steptana organska
snov, napolnjena v zaprto gredo,
se prične ogrevati že po nekaj
dneh; takrat je godna za setev.
Seme moramo pred setvijo raz-
kužiti z enim od razpoložljivih
razkužil za semena, da mlade
rastline zavarujemo pred vdo-
rom glivičnih bolezni. To naredi-
mo tako, da seme, ki smo ga vlo-
žili v steklenico s širokim vra-
tom, posipamo z za noževo koni-
co razkužil in dobro premešamo.
- • -
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo za list, torej solatni-
ce, od i7. do 19. ter 26. "in 27. fe-
bruarja, rastline, ki jih prideluje-
mo za plod, od 19. do 21. ter 27.
in 28. februarja, rastline, ki jih
pridelujemo zaradi gomolja ali
korena, od 21. do 23. februarja
in rastline za cvet, med katere
uvrščamo tudi večino oljnic in
cvetačo, 23. in 24. februarja, 25.
februar je po biokoledarju neu-
goden čas za kakršno koli delo
na zemlji in z rastlinami. Stro-
kovnjaki, ki preučujejo najugod-
nejši čas za različna opravila pri
biokmetovanju, priporočajo 20.
februar za rezanje cepičev za ple-
menitenje sadnega drevja.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDBriK
— 21.februar 1991
NEKOČ IN DANES — 5
Sporočila zelenega
telefona
Zeleni Ptuja so uvedli zeleni telefon — številko,
na kateri vas pričakujejo ljudje, ki želijo vplivati na
lepše okolje, ali pa vas pričaka avtomatska tajnica
in zabeleži vaše sporočilo. Zeleni tako obirajo infor-
macije, na osnovi katerih bodo planirali svoje akci-
je, L Ugotovitvami seznanjajo ustrezne službe in jav-
nost.
Že prve dni dela zelenega telefona je bilo precej
klicev, ljudje pa so opozorili na naslednje:
— Motijo jih razmetane smeti okoli srednješol-
skega centra. S smetmi sta posuta Volkmerjeva ce-
sta in C M D, torej relacija od avtobusne postaje do
centra. Nastlana je tudi Panonska ulica in pot
prek pokopališča. Krajani se pritožujejo tudi zara-
di neprimernega obnašanja učencev srednješolske-
ga centra na poti v šolo ali iz nje.
— Precej je pripomb na slabo čiščenje ulic,
predvsem tistih, ki so odmaknjene od centra me-
sta. Največ pripomb je iz že omenjene Volkmerje-
ve ulice, sledijo Arbajterjeva, Ulica 25, maja in uli-
ce starega mestnega jedra. Pripombe so tudi na
odvoz smeti iz mesta. Izvajalci odvoza ob praznje-
nju posod precej odpadkov pustijo na tleh. Poso-
de, postavljene ob blokih, pa so premajhne in zato
je veliko smeti ob njih na tleh, pa jih nihče ne pos-
pravi. Težav z odvozom smeti pa še ni konec. Izva-
jalec odvoza zabojnikov namreč le-teh ne pokrije z
mrežo in smeti med prevozom letijo iz njih, to pa
najbolj moti krajane ob Ormoški cesti in naprej do
odlagališča v Rogoznici.
Ob cesti Spuhlja Markovci je na desni
strani star gasilski dom, s katerim upravlja kraje-
vna skupnost. V njegovo klet so krajani vozili sme-
ti, klet se je sedaj porušila in smeti so raztresene
po okolici.
Občani opozarjajo tudi na neurejeno obrežje
ob Dravi, od Zadružnega trga proti Ptujskim topli-
cam. Svojčas je bil tam dostop avtomobilom pre-
povedan oziroma onemogočen, sedaj pa tam mir-
no vozijo, za njimi pa ostaja vse prej kot lepo in
urejeno nabrežje.
— In slednjič: iz odlagališča rdečega blata le-to
odvažajo neznano kam. V nastale luknje pa iz
TGA vozijo pepel. Tako početje seveda vznemirja
ljudi, ki to iz dneva v dan opazujejo.
Vsem onesnaževalcem okolja javni poziv, da tega
več ne počno, ustreznim službam, da ukrepajo, vsem
občanom pa sporočilo, da vas zeleni telefon pričaku-
je na številki: 773-816.
JB
Pijem — ali sem alkoholik
Članki na to temo izhajajo že
od 15. marca lani, torej eno celo
leto. To dokazuje, kako težko je
postaviti diagnozo o alkoholiz-
mu. Vprašanje je tudi, kdo jo bo
postavil, razen če je človek že ta-
ko propadel, da je vsem jasno.
Seveda pa to kaže na resne po-
misleke o uporabi alkohola.
V začetku smo predstavili
VPRAŠALNIKE, s katerimi si
lahko sami ocenite svoje pitje,
kakšen pivec ste. Imeli smo vpra-
šalnike CAGE, vprašalnik za sa-
movrednotenje, vprašalnik
MAST in kratki MAST.
Potem smo govorili o t.i. PO-
SKUSU ABSTINENCE, s kate-
rim tudi lahko ocenimo svoje pi-
tje. Test je tak, da poizkušate
vzdržati brez pitja alkohola šest
tednov. Ce v teh šestih tednih
oseba, ki opravlja preizkus, res
ne pije in nima znakov abstinen-
čne krize (tresenje, znojenje, bru-
hanje), ampak preizkus prestane
brez kakršnihkoli težav ali želje
za pitjem, je rezultat dober. Ce
se pojavijo kakršnekoli abstinen-
čne težave ali oseba abstinira z
resničnimi napori ali če ne vzdrži
brez pitja, se mora takoj oglasiti
pri zdravniku ali poiskati nasvet
in pogovor o alkoholu. Lahko pa
si nabavi literaturo na to temo
(dr. Rugelj, Ramovš, dr. ZiherI
idr.)
Precej dolgo smo pisali o dia-
gnosticiranju pri zdravniku - o
tako imenovanem MEDICIN-
SKEM KLASIČNEM POSTOP-
KU. Diagnoza se postavlja šele
takrat, ko že nastopijo telesne,
psihične in družbene posledice
pri uporabniku alkohola, čeprav
bi vsi želeli zgodnjo diagnozo ali
pa diagnozo v zgodnji fazi odvis-
nosti. Izkušnje povedo, da je ze-
lo težko ali skoraj nemogoče
ugotoviti trenutek, ko zmerni pi-
vec postane alkoholik oz. ko t.i.
zmerno pitje preide v odvisnost.
Prav zaradi tega zdravnik v vsa-
kodnevni praksi redko postavi
diagnozo alkoholizem v zgodnji
Jazi: torej pri bolniku ne išče
sprememb, ki jih povzroči pitje
alkohola.
Gotovo pa je, da če zdravnika
opozorijo svojec, žena ali sam
uporabnik alkohola na pitje, se
pogovorita o tem problemu in
zdravnik svetuje, kaj je treba de-
lati, da pomagajo.
Na koncu razmislimo: PIJEM.
ZAKAJ RAVNO ALKOHOL?
Ali zato, ker je to že sedemsto-
letna tradicija v mojem kraju?
Mar /ato, ker ne morem delati
bre/ alkohola, praznovati, reševa-
ti problemov itd., ker ne moremo
sprejeti prijateljev, sorodnikov v
hišo brez alkohola? Ali lahko še
obstajamo v okolju, kjer živimo,
ne da pijemo alkohol?
Odgovore si mora vsak poiskati
kar sam.
Dejstvo je, da obstaja ogrom-
no družin, posameznikov, ki na-
mesto alkohola pijejo čaj, vabijo
prijatelje na čaj (seveda čaj brez
alkohola), pijejo čaj v gostilni in
drugod in se ne bojijo posledic
pri sebi, v družini itd. Zato pri-
poročamo vsem: pričnimo —
boljše danes kot jutri, navajamo
sebe, svojo družino in otroke na
pitje čaja. V začetku bo težko, a
postopno se bo človek tega nava-
dil.
dr. Z. L
prejel! smo • prejeli smo
O uri za Karitas
na radiu Ptuj
v tem prispevku bi rad povedal nekaj besed v zvezi s kontaktno
oddajo radia Ptuj, katere namen je bil predstaviti organizacijo Kari-
tas v župniji sv. Ožbalt.
V veselje marsikoga, da se take oddaje sploh predvajajo, se je le-
ta lepo pričela. Vendar pa so jo razcefrali nekateri telefonski klici, ki
z namenom oddaje niso imeli nič skupnega. Ker oddaji s polemizira-
njem nisem hotel jemati časa, namenjenega za druge vrste vprašanj
oz. klicev, sem se odločil, da na to temo napišem nekaj besed.
Kaj je Karitas?
Lahko smo slišali, da Karitas deluje že od leta 1957, pa vendar
prevladuje občutek, da njenega delovanja ne pojmujemo pravilno
oziroma ga zelo malo poznamo.
Karitas kot svoj moto uporablja ne le besede, ampak predvsem de-
janja ljubezni do sočloveka. Karitas ne prosi in ne ponuja miloščine,
ampak vzpodbuja pravilno ocenjevanje raznih situacij, ljudi in njiho-
vih stisk — materialnih, duševnih in socialnih.
Deluje na srca tistih, ki bi mogli in so pripravljeni razumeti so-
človeka v stiski in mu pomagati. Kako potrebno je delovanje takšne
organizacije, nam kaže odziv tistih, ki so pomoč iskali dan po oddaji
— bilo jih je okrog sto.
V veliko veselje pa je lahko, da je veliko tudi tistih, ki darujejo in
polnijo tako lepo imenovano »sobo dobrote« ali kako drugače poma-
gajo. Upam, da jih bo vedno več.
Neprimerno pa se mi je zdelo polemiziranje z g. Gržanom, ali
naj ta organizacija sploh deluje ali ne. Župnijska Karitas sv. Ožbalt
deluje pod njegovim vodstvom in z močno voljo njegove velike ljube-
zni do človeka. Njegov neustavljivi optimizem pa je gonilo za vse, ki
sodelujejo v tej organizaciji.
Ob koncu pa še to: vsem, ki že, in vsem, ki še bodo kakorkoli so-
delovali v Karitas, želim vztrajanje in veliko zadovoljstva ob opravlja-
nju tega dela.
M. J.
Primerjava med sedanjo in bodočo ustavo
MIRKO KOSTANJEVEC
(3. nadaljevanje)
Stanovanjska pravica
Po določbi 206 čl. ustave je občanu zajam-
čeno, da pridobi stanovanjsko pravico na sta-
novanja, ki je družbena lastnina. S to pravico
se mu zagotavlja, da pod pogoji, ki jih določa
zakon, trajno uporablja to stanovanje za za-
dovoljevanje osebnih in družinskih potreb.
Pravico občana do uporabe stanovanja, na
katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja
zakon.
Zelo malo pa o tej pravici pove 78. čl. os-
nutka, ki pravi, da imajo državljani pravico
do primernega stanovanja in da Republika
ustvarja pogoje za uresničenje te pravice.
Kot je znano, je v osnovah že izdelan bo-
doči stanovanjski zakon, pa ga mnogi občani
zelo ostro kritizirajo.
Pravice borcev in članov padlih borcev
V 237. čl. 1. odst. ustave je zapisano, da so
borcem, vojaškim invalidom in članom pad-
lih borcev zajamčene pravice, s katerimi se
zagotavlja njihova socialna varnost in poseb-
ne pravice, določene z zakonom.
V osnutku bodoče ustave so samo voja-
škim invalidom priznane ustrezne pravice
(49. čl. 3. odst. osnutka), ne pa tudi borcem
in članom družin padlih borcev.
Uživanje posebnega družbenega varstva
V 238. čl. ustave so med drugimi, ki uživa-
jo posebno družbeno varstvo, našteti tudi:
borci narodnoosvobodilne vojne, žrtve faši-
stičnega nasilja ter civilne žrtve vojne in voj-
nega materiala, španski borci in predvojni re-
volucionarji, borci za severno mejo ter slo-
venski vojaški prostovoljci.
Glede na to, da so tudi pri sestavljalcih os-
nutka bodoče ustave prevladala stališča, ki
so proti priznanju privilegijev tako borcem
NOV kot tudi drugim naštetim osebam, v os-
nutku ni najti določb, podobnih 238. čl. usta-
ve.
Pričakovati je, da bodo zlasti borci NOV
in njihove organizacije poizkušale tudi v bo-
doči ustavi zadržati take za njih ugodne do-
ločbe, kot jih vsebuje sedanja ustava.
Telesnokulturna dejavnost
Podobnih, kot v so 239. čl. ustave zapisane
določbe, da imajo delovni ljudje in občani
pravico in dolžnost, da s telesnokulturnimi
dejavnostmi ohranjajo in razvijajo svoje tele-
sne in umske sposobnosti, ni najti v osnutku.
Zdravo življenjsko okolje in skrb zanj
Sedanja ustava ima več zadevnih določb.
Tako je n.pr. v 240. čl. določeno, da ima člo-
vek pravico do zdravega življenjskega okolja
in da družbena skupnost zagotavlja pogoje
za uresničevanje te pravice.
V čl. 104 — točka 2 ustave je določeno, da
imajo delovni ljudje in občani, družbenopoli-
tične skupnosti in druge samoupravne orga-
nizacije in skupnosti pravico in dolžnost za-
gotavljati naravno ravnovesje in pogoje za
ohranitev, izboljšanje in razvoj sestavin člo-
veškega okolja, da zagotovijo pogoje za delo
in življenje, kakor tudi da preprečujejo
zdravju škodljive posledice, ki nastanejo v
proizvodnji, porabi in prometu. Zakon lahko
prepove uporabo energije, snovi ali tehnolo-
ških postopkov, ki so škodljivi za zdravje lju-
di in človekovo okolje, oziroma določi pogo-
je za njihovo uporabo.
Člen 70 prvi odstavek osnutka pa skrb za
zdravo življenjsko okolje prenaša le na Repu-
bliko, ki v ta namen lahko z zakonom določi
pogoje za opravljanje nekaterih gospodar-
skih in drugih dejavnosti.
Pričakovati je, da bo k navedenemu bese-
dilu osnutka še kaj povedala in predlagala
zlasti stranka Zelenih Slovenije.
Še nekatere določbe, ki so samo v sedanji usta-
vi
V 242. čl. ustave najdemo določbo, da je
vsakdo dolžan priskočiti na pomoč drugemu,
ki je v nevarnosti, in solidarno z drugimi od-
vračati splošno nevarnost; v 234. čl. določbe
o delovanju: v 244. čl. določbo, da je vsakdo
dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s
svojimi materialnimi možnostmi prispevati k
zadovoljevnaju splošnih družbenih potreb; v
245. čl. določbe, da se je vsakdo dolžan rav-
nati po ustavi in zakonu in da zakon določa,
pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor
ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti.
Takih določb v osnutku ni najti, kar se mi zdi
prav glede na strukturo bodoče ustave in nje-
ne značilnosti.
Uresničevanje in varovanje ustavnih pravic in
svoboščin pred sodišči
Zaradi \arovanja in uresničevanja ustav-
nih in drugih pravic ter obveznosti so v usta-
vi in zakonih določeni rzalični organi kot
n.pr. upravni, sodni, nosilci javnih pooblastil
itd.
V tem sestavku se bom ozrl le na tiste do-
ločbe v ustavi in v osnutku bodoče ustave, ki
se nanašajo na sodne organe in na nekatere
javne službe in organe, s pomočjo katerih dr-
žavljani uveljavljajo svoje ustavne in druge
pravice pred sodiščem.
Nadaljevanje prihodnjič
r        v. R.
SPOMINI NA BORL
19« I —1943
(69. nadaljevanje)
Tedaj sem še delala v kuhi-
nji. Nič hudega sluteč sem šla v
grajsko kapelo po lipovo cvet-
je, ki se je sušilo na oltarni mi-
zi. Kako sem se prestrašila, ko
sem zagledala na tleh ustrelje-
nega mrtvega tovariša! Zgrozi-
la sem se in hitro zapustila ka-
pelico. Kmalu so mi povedali,
da tam leži Janez Primožič, ki
je z Borla pobegnil in so ga po-
licisti našli in ubili.
Ker sem bila takrat mlada in
neizkušena, nisem mogla doje-
ti, kam in kako bi pobegnile
jetnice, med katerimi bi bila tu-
di sama. Svoj dvom pa sem ob-
držala zase.
Takrat tudi nisem vedela, da
je Milena Berce povezana z or-
ganizacijo Osvobodilne fronte
ptujskega okrožja.
Kopanje v Dravi
Nekega julijskega dne so
sklicali vse jetnice na Borlu in
nas obvestili, da se gremo ko-
pat v Dravo. Bil je topel, son-
čen poletni dan, ko smo druga
za drugo v spremstvu stražarja
korakale po hribu navzdol pro-
ti reki. Globoko smo vdihavale
sveži zrak in za kratek čas po-
zabile na okove.
Ko smo se znašle sredi prele-
pe narave, smo se počutile svo-
bodne. Čudežni svet narave je
obdajal grajske zidove. V buj-
nem poletnem zelenju in trav-
niškem cvetju je bila odeta po-
krajina. V daljavi smo videle
slikovite griče, pred seboj pa
pisano Ptujsko polje in dalje
Slovenske gorice, še dalje pa
Pohorje. V mislih smo se napo-
tile domov, na prostost. In že
smo se približale Dravi, ki seje
prelivala v široki strugi. Blešča-
la je v soncu in veličastna tekla
svojo svobodno pot.
Stražar, ki nas je spremljal,
je tiho zrl v lepo pokrajino,
morda v mislih na dom, na
družino. Za nas, kopalke, mu
ni bilo dosti mar.
Ob vodi smo se hitro slekle
in Milena Bercetova je prva za-
plavala, za njo pa z drugimi tu-
di jaz, nekatere so se samo po-
močile. Moje misli so pohitele
nazaj, na lepa poletna doživet-
ja. Zasanjala sem se o svobodi.
ki je bila daleč. Ozrla sem se
po Mileni, ki se je tedaj v vodi
obrnila in počasi priplavala k
obrežju ter se dvignila iz vode.
Vsa presunjena je tiho dejala:
»Izgubila sem poročna prsta-
na! Zadnje, kar sem še imela!«
V vodi sta ji zdrknila s shujša-
nih prstov in voda ju je s to-
kom odnesla neznano kam.
Pospravljanje sobe
Omenjenemu plavolasemu
policistu sem pospravljala so-
bo v zadnjem času svojega bi-
vanja na Borlu. Bila je nad te-
raso s pogledom na Dravo. Pri
pospravljanju sem se počutila
svobodna, saj me ni nihče nad-
zoroval. Tudi čas mojega dela
ni bil določen. Le redkokdaj je
prišel policist v sobo kaj iskat.
Bil je vedno prijazen in čutila
sem, da je dober, da je pošten.
Vem, da bi mi rad pomagal, če
bi le mogel. Ne vem več, ali je
sam izbral mene za pospravlja-
nje njegove sobe, a mislim, da
mi je to delo priskrbela Milena
Bercetova.
Skozi okno sem se večkrat
zazrla po razgibanih haloških
gričih in dalje tja do Donačke
gore in Boča, ki sta bila videti
kot mogočna varuha haloških
hribčkov. Vsakič, ko sem prišla
v sobo, sem se zazrla v jutranji
svet vzhajajočega sonca, ki je s
svojim sijem spremenilo pokra-
jino v žlahtnejšo podobo. Bila
sem izmučena sužnja, ki me je
prelepa pokrajina vabila v šir-
ne svobodne daljave. Rada bi
kot ptica poletela iz okovov
boriskih zapahov v svobodni
svet.
V sobi s prelepim razgledom
sem se lahko predajala svojim
mislim. V njej me ni nihče mo-
til. Bila sem sama s seboj. Vsa-
kič me je pri pospravljanju va-
bilo okno s prelepim razgle-
dom in tam so se razpredale
moje misli. Pogled se je ustavil
v dolini na široki sivobeli cesti,
ki seje vila čez borlski most po
Ptujskem polju in vodila borl-
ske jetnike v smrt in strašna
nemška koncentracijska tabo-
rišča. Od tam se je le redkim
srečnežem izpolnila goreča že-
lja, da so se vrnili v osvobojeno
domovino. Pogled proti Pohor-
ju pa me je vedno spomnil na
partizane, ki tam iščejo svoje
zavetje in po drugih gozdnih
predelih domovine, kjer bijejo
boj za osvoboditev. Kdaj bomo
z žrtvami in trpljenjem učakali
srečnejše, svobodne dni?!
Mileno izpustijo iz zapora
Omenila sem že, da si je Mi-
lena Berce pridobila pri ko-
mandantu borlskega zapora
spoštovanje. Prizadeval si je,
da bi jo z Borla izpustili; po-
sredoval je pri dr. Machuleju.
Svoj namen je dosegel in Mile-
no so z Borla izpustili 1. avgu-
sta 1942, a le pogojno. Ostati je
morala na delu v policijski ku-
hinji. Spat je hodila k svojemu
stricu Veseliču in njegovi go-
spodinji, ki sta imela posestvo
blizu gradu. Vsak dan je hodila
zjutraj na delo, popoldan ali
proti večeru pa se je vračala k
stricu.
Bolečina za Poldetom je
ostala nezaceljena. Vedela je.
da tudi mnoge druge žene žalu-
jejo z ubitimi možmi, a to je ni
moglo potolažiti. Vsak dan je
čutila večje sovraštvo do kriv-
cev Poldetove smrti in smrti
mnogih drugih. Obtoževala jih
je, ker so slovenskim ljudem
povzročili toliko gorja samo
zato, ker so izpolnjevali svojo
domovinsko dolžnost, boriti se
za obstoj svojega naroda.
Že prej je v pripovedi o Bor-
lu opisano, kako je Milena
prevzela nalogo, da pošlje vod-
stvu Osvobodilne fronte ptuj-
skega okrožja načrt gradu in
navede, kako naj bi partizani
Bori uspešno napadli in omo-
gočili jetnikom beg iz zapora.
Pri napadu bi sodelovali zaprti
komunisti: kuhar Jože Rant,
frizer Mato Utovič, gradbeni
tehnik Slavko Kukovec, Ivanka
Šoštar in Hermina Seničar. Pri
napadu Slovenskogoriške čete
na Bori bi sodelovali še drugi
jetniki, saj bi prišlo tedaj do
splošnega upora zapornikov,
kar naj bi zagotovilo uspešen
napad.
Načrt je bil drzen, saj je štela
tedaj Slovenskogoriška četa, ki
naj bi Bori napadla in je bila
edina v ptujskem okrožju, le
osem partizanov. Bila pa je tu-
di slabo oborožena: premogla
je le puške in ročne bombe,
borlski policisti pa so bili
opremljeni z avtomatskim
orožjem. Milena je poslala
načrt za partizanski napad na
Bori ali po Hermini Seničar, ki
so jo v začetku julija 1942 po-
slali v ptujsko bolnišnico na
zdravljenje, ali pa po Nadi
Rajh, ki je bila Milenina
sestrična in je Mileno na Borlu
obiskovala. Nada je bila pove-
zana prek Edija Murna, elektri-
čarja v Ptuju, s ptujsko okro-
žno sekretarko KP Barčko.
Dozdeva se mi, da je Milena iz-
koristila Seničarjevo, ko so jo
odpeljali v ptujsko bolnišnico,
in je takrat odnesla Milenin
načrt za partizanski napad na
Bori. Iz bolnišnice bi ga mora-
la Hermina iztihotapiti do Edi-
ja Murna, on bi ga predal Barč-
ki, Barčka pa komandirju čete
Osojniku.
Partizani borla niso napadli,
kajti 8. avgusta 1942 so Nemci
zaradi izdaje uničili četo v spo-
padu pri Mostju v Slovenskih
goricah. V četi je bilo takrat de-
set mož. Padli so štirje, tri so
Nemci ujeli, trije pa so se po
spopadu prebili skozi pesniško
močvirje. To so bili Jože Lac-
ko, Franc Osojnik in Mirko
Reš. Že 9. avgusta, dan po spo-
padu pri Mostju, so Nemci za-
prli Edija Murna. Izdal ga je
ujeti partizan Ceh s Cerkvenja-
ka, ki trpinčenja ni vzdržal. Pet
dni po Murnovi aretaciji so ge-
stapovci aretirali Nado Rajh z
Mote pri Ljutomeru, Milenino
sestrično. Ze dan prej, 13. av-
gusta, je bila na Borlu aretira-
na Milena Berce.
Se nadaljuje
6 NAŠI KRAJI IN LJUDJE
21. februar 1991 - TEDNIK
JAKOB EMERŠIČ
Ptujske ulice
danes, včeraj.. .
jutri (?)
(II. nadaljevanje)
STRASSE   AUF   DIE   STAD-
TISCHEN        KARTSCHO-
NVINN CRtNDK (Raisp) =
KRCEVINA
SIRASSE   NACH   KRAIMNA
(Raisp) - ZAGREBŠKA C.
STRASSE NACH  MARBLRG
(Raisp) - MARIBORSKA C.
STRASSE   NACH    POLTSC-
HAH   (Raisp),  na  Gornjem
Bregu
STRASSE NACH RABLDORF
(do 1919) - VOLKMERJE-
VA C. - RABLDORFER-
GASSE - VOLKMERJEVA
C.
STRASSE NACH RADKERS-
BLRG (do 1919) gl. RAD-
KERSBl RGSTRASSE
Gasthaus Judennatzl. (Iz zbirke F. Goloba.)
STRASSE NACH VVARASDIN
LJND FRIEDAU (Raisp) -
ORMOŽKA C. - FRIDAU-
ERSTRASSE - ORMOŠKA
C.
STRASSE NACH WURM-
BERG (Raisp) - MAISTRO-
VA L.
STRASSE L'M DEN
SCHLOSSBERG (Raisp)
NA GRADL
STRATZGASSE(sr. vek) - AL-
LERHEILIGEN STRASSE -
U. VSEH SVETNIKOV -
JADRANSKA L.
STUDENCNA U. gl. STARA
U.
STUKEN (pred I. svet. v.) -
ŠTLKI
STURZENGASSE (16. st.; Ra-
isp) = STRMA L', (v mestu,
ne nova Strma u. v Orešju).
SVINJSKI TRG gl SCHVVEIN-
MARCHT
ŠPEHASTA VRATA gl. SPECT-
HORGASSE
ŠPITALSKA L. gl SPITAL-
GASSE
Schweizerhaus im Volksgarten. (Iz zbirke F. Goloba.)
ŠTAJERSKA (= DRAVSKA)
VRATA (že 16X1 ; Curk)
ŠVICARIJA, turistično gostišče
nad Ljudskim vrtom v prejš-
njem in prvi polovici tega sto-
letja.
tehtnicni trc; gi  wag-
PI.ATZ
TER(; OB I AD.II ul VVAG-
PI.ATZ
T1I()\' DOM (že od 1949 na-
prej), mestni kino.
Josip Bro/-Tito (1X92 Kumro-
Vec      19X1 Beograd), maršal
in predsednik Jugoslavije.
TOVORMŠKA I . gl HKBKR-
(JASSE
TRAGASSE (sr. v ) - SPITAI -
GASSE - JLDENSTRAZZ
= JI DENGASSE - AL-
I ERHKII I(;ENGASSE - L.
\SEH SVETNIKOV -   AL-
I KRHKii k;e\(;asse - 1.
VSEH S\ EIMKOV - CAN-
KARJEVA I .
IRIBARJEVO NASEUE. sta-
rejši naziv ulic okrog Trubarje-
ve ulice. Primož Trubar (1508
Raščica 15X6   Derendin-
gen), protestantski pridigar in
prvi slovenski pisatelj.
TRŽNA U. gl MARCKHI
TVRŠEV TRG (od 1919   1971)
MARKT        PI.ATZ
(1941-45) -   TITOV  TRG
Miroslav  Tvrš  (1X32    IXX4).
češki utemeljitelj sokolstva.
U. K OGRSKIM VRATOM =
LNGARGASSE (do 1919)
PANONSKA L. - LNGAR-
TORGASSE - PANONSKA
LJ. - LACKOVA L.
L. K ŠPEHASTIM VRATOM
gl. ŠPEHASTA VRATA
L, VSEH SVETNIKOV (do
1941) - ALLERHEILIGEN-
GASSE - JADRANSKA U.
UNGARGASSE = U. K OGR-
SKIM VRATOM (do 1919) -
PANONSKA L. - LNGAR-
TORGASSE PANONSKA
U. - LACKOVA L.
UNGARTORGASSE (Raisp) gl.
UNGARGASSE
UNTERHAIDIN (pred 1919 in
1941-45) - SPODNJA
HAJDINA
UNTERE DRAUGASSE = SP.
DRAVSKA U. (do 1919 in
1941 __45) _ DRAVSKA U.
UNTERHOF (14. st.; Curk)
UNTERRANN (do 1919 in
1941_45) ^ SP. BREG
USNJARSKA ČETRT gl LE-
DERGASSEN
VARAŽDINSKA U. (DIS 1898)
- OSOJNIKOVA C.
VELIKA KASARNA gl na CA-
SERNEPLATZ = INVALID-
SKA HIŠA ali »Grosse Kaser-
ne = Militar= Invalidenhaus«
VICUS SERDONIS = STRO-
JARSKI   PROSIOR   (1291;
C urk). del mesta oh l)ra\i.
VIČAVSKI   OIOK   -   (;ln-
ŽERJEV OIOK
VlCOVA (pred 1919) - VIČA-
VA
VILLENVERTEII (ptcd I  svet.
v.), območje \ zadnjem delu
F^otrčeve ceste.
VILLENVVE(;   (do    1919)   -
COJ/.ON A POT - VILLEN-
VVE(.  ^ (OJZOVA 1.
\ 1S( IIKR(;ASSE i 1441 ; Curk)
\1S( HMARC KHr(l417;( urk)
VOGELGESANG (1446: Curk).
zaselek ali lokaliteta blizu Ptu-
ja.
VOLKMERJEVO     NASEUE,
poimenovanje blokov v se-
demdesetih letih okrog Volk-
merjeve c.
Leopold Volkmer (1741 Ljuto-
mer 1916 Sv. Urban v Slov.
g), pesnik, d^uhovnik in narod-
ni voditelj. se nadaljuje
Stališča
o novi
slovenski
ustavi
Na seji predsedstva Stranke demo-
kratične prenove Ptuj. ki je bila 13. fe-
bruarja so obravnavali in soglašali s
stališči SDP Slovenije o novi ustavi
Republike Slovenije. Poudarjajo, da
je čimprejšnji sprejem ustave nujen
za pospešeno osamosvajanje R Slove-
nije, zato mora ustavna komisija pri
slovenski skupščini intenzivirati delo
pri pripravi predloga. Soglašajo, da
naj ustava opredeljuje predvsem te-
meljne pravice in svoboščine človeka
in državljana ter državno ureditev.
Ustava mora predvsem zagotoviti, da
bo Republika Slovenija:
— država, v kateri bodo spoštova-
ne človekove pravice, pravice narod-
nostnih in vseh drugih manjšin, polna
enakopravnost žensk in avtonomija
civilnih družbenih gibanj, v kateri ena
ideološka resnica ne bo nadomeščena
z drugo:
— država, v kateri bodo spoštova-
ni ne le dosežki ustavnih rešitev za-
hodnih parlamentarnih demokracij,
temveč tudi pozitivne pridobitve do-
sedanjega razvoja, posebej kar zade-
va varovanje socialnih pravic, soupra-
vljanje delavcev in uporabnikov jav-
nih služb, lokalne samouprave v kra-
jevnih skupnostih in občinah, vpliv
občanov na lasten razvoj in na spreje-
manje skupnih odločitev v republiki;
— država, v kateri bo padament
pod stalnim nadzorom demokratične
javnosti, izvršna in upravna oblast
pod nadzorom parlamenta, sodstvo
neodvisno in samostojno od vpliva
vladajočih političnih strank, država
pa strogo omejena v možnih nepo-
srednih posegih v človekove in drža-
vljanske pravice in svoboščine.
V nadaljevanju stališč so navedeni
konkretni predlogi Stranke demokra-
tične prenove, kako v ustavi upošte-
vati navedene temeljne opredelitve.
Pri tem naj navedemo samo prvo, ki
pravi, da v ustavnem izhodišču naj ne
bo nejasna in dvoumna opredelitev
»svetosti življenja« in da naj uvod
poudari tudi zgodovinski pomen
NOB za razvoj slovenske državnosti.
Ob koncu SDP tudi izraža pripravlje-
nost za vse oblike medstrankarskega
sodelovanja pri iskanju skupnih reši-
tev za vsebino predloga Ustave Repu-
blike Slovenije.
FF
Ivan Pučnik župan, Maks
Hohler mandatar izvršnega sveta
SLOVENSKA BISTRICA
Po skoraj mesec dni trajajoči občin-
ski \ladni kri/i \ Slo\enski Bistrici, ki
jo je poi/ročil odstop občinske \ladne
garniture (wr(>li je bil sedaj /e nekoli-
ko pozabljeni pre\isok in sporen pora-
čun osebnih dohod ko\ \ oljen i h in ime-
no\anih občinskih funkcionarje}), so
poslanci s 54 glaso\i od 5H prisotnih iz-
\olili za občinskega župana hana Pu-
čnika, znanega sadjarja v Črešnje\ca, z
enim glasom manj pa mnega manda-
tarja Maksa Hohlerja. diplomiranega
ing. lesarstia i/ Oplotnice. Oba je
predlagala l)emoso\a koalicija, druge
stranke predlogo* niso imele.
Skupščina je predvsem pri \olit\ah
potekala mirno, brez zapletov. Nekaj
več razburjenja je bilo v nadaljevanju
pri obravnavi predloga statuta občine
ob datumu občinskega praznika, ki so
ga Slovenjebistričani praznovali 8. ja-
nuarja, ta datum je z občinskim
odlokom še vedno v veljavi, kljub te-
mu da so v javnosti mnenja še vedno
deljena. Dogovorili so se, da bodo
glede datuma občinskega praznika po
predhodni širši razpravi pripravili
odlok.
Temperatura se je ponovno nekoli-
ko dvignila ob vztrajanju skupine 13
poslancev, da skupščina glasuje o ne-
zaupnici podpredsedniku Janku Ko-
vačiču. Že na januarskem izrednem
zasedanju skupščine so mu nekateri
poslanci očitali neodgovorno izjavo,
ki jo je v zvezi s spornim poračunom
dal za slovenjebistriški lokalni časo-
pis Panoramo.
Slišati je bilo vprašanja, predvsem
iz vrst prenoviteljev, ali so skupščin-
ski poslanci postali porotniki, skup-
ščina pa sodišče. Dobili so odgovor,
da ne gre za dokazovanje ali mogoče
sodni pregon, temveč za to, da ljudje,
ki so na izpostavljenih funkcijah ne
morejo pavšalno postavljati trditev, ki
v nekem trenutku še bolj podpihujejo
razne strasti med ljudmi. Na tajnem
glasovanju so potem poslanci s 33
glasovi od 53 prisotnih izglasovali ne-
zaupnico Janku Kovačiču. Skupščina
je tako brez podpredsednika in mora-
jo stranke do prihodnje seje (predvi-
doma bo v treh tednih) poiskati kan-
didate. Vida Topoknec
(Foto: Samo Brbre)
Iran Pučnik; župan:
»Naše delovanje mora hiti po-
polnoma javno. Želim, da bi skup-
ščina delo. ki ga je začela po volit-
jah. nadaljevala, da hi poglabljala
odnose medsebojnega sodelovanja
v občini sami in ujela skladje z iz-
vršnim svetom, ki je pravzaprav
operativni izvajalec politike da bo,
čeprav istočasno poudarjam, da se
v tehnično Izvedbo Izvršnega sveta
ne mislimo vmešavati. Ostane nam
še izvajanje programa starega Iz-
vršnega sveta z določenimi korek-
turami. Dela je toliko, da si bomo
morali zelo prizadevati, da bomo
oh tekočih problemih, ki bodo pri-
hajali k nam. izvrševali tudi ta pro-
gram. Seveda so tu tri osnovna
vprašanja, ki jim občinska skupšči-
na glede na pristojnosti ne more
kdo ve kaj pomagati. Dolžna pa je
ustvarjati ustrezno klimo, da ho
gospodarstvo delovalo v boljših po-
gojih, skušali bomo uresničiti čim-
več programov drobnega gospodar-
stva. Na drugI strani je zelo pereč
socialni program, ki se žal še stop-
njuje, nazadnje pa tudi to. da hi
čimbolj povezano razreševali pro-
bleme družbenega standarda, od
šol. kulture, zdravstva do komuna-
le In mogoče še česa. V navzrklžju
teh različnih Interesov hrez pravih
realnih možnosti nas čaka Izredno
težko delo. kjer ho potrebno veliko
zdrave presoje, da hI hrez škode
Maks Hohler, mandatar izvršnega
sveta:
»Reči moram, da sem se za to
funkcijo zelo težko odločil, ker se
zavedam odgovornosti nalog, ki
sem sijih s tem zadal. Glavni moto
bodočega izvršnega sveta naj hi hil
predvsem javno delovanje, tako
prek predsedstva in skupščine kot
prek javnih medijev. Pri starem iz-
vršnem svetu so bili očitki, da se je
preveč zaprl, in menim, da moramo
zaprtost odpraviti, ker vse delamo v
interesu vseh ljudi. Prav je. da jih
na ta način .seznanjamo z delom in
tako dosežemo njihovo zaupanje.
Programska izhodišča Imamo —
program, ki ga je prejšnji izvršni
svet predstavil na tej skupščini In je
hil tudi večinsko sprejet.
Do izvolitve novega Izvršnega
sveta bomo predelali In dopolnih
stari program, seveda v odvisnosti
od strokovnosti in Idej. ki se bodo
pojavljale. Prav gotovo bomo po-
tem takšnega predelanega posredo-
vali v obravnavo skupščini. Glede
na trenutno stanje, kije pri nas. ču-
dežev ne pričakujemo.«
VT
Skupno
za naše
občane
Konec prejšnjega leta,. 20. de-
cembra je d.o.o. Mercator-Po-
trošnik Lenart odprl prodajni
center Železnine v Lenartu, Gra-
diška 2. Po dveh mesecih obrato-
vanja smo se oglasili pri direk-
torju Potrošnika, prav tako pa
tudi pri delavcih prodajnega cen-
tra Železnina.
»V zadnjih treh letih smo \
treh krajevnih centrih občine
zgradili nove samopostrežne z
bifeji, in sicer v Jurovskem Dolu,
Gradišču in Cerkvenjaku. Še po-
sebej smo ponosni na novi pro-
dajni center Železnina v Lenartu,
v katerem se bodo z veseljem
oglasili vsi, ki gradijo ali dogra-
jujejo, pa naj bo to za individual-
no hišo ali preurejanje stanova-
nja,« nam je v uvodu povedal di-
rektor Mirko Košmrl. »V podje-
tju sem od leta 1963, ko se je to
podjetje imenovalo Potrošnik, le-
ta 1965 se nam je priključila še
druga trgovska organizacija v na-
ši občini, in sicer Izbira Čerkve-
njak. Leta 1975 pa smo se pri-
ključili Mercatorju Ljubljana; v
tem sistemu smo še danes.«
Na vprašanje, kako gledajo pri
družbenem podjetju na pojav za-
sebnega sektorja na področju tr-
govanja, saj so do nedavnega ob
prodajalnah kmetijske zadruge
Lenart bili edini v občini Lenart,
nam je Mirko Košmrl odgovoril:
»Zasebna konkurenca je zažele-
na, samo naj bo enako obravna-
vana kot družbeni sektor. Z za-
sebniki si želimo sodelovanja, saj
zato tudi uvajamo prodajo na
debelo, in to tako za gostince kot
trgovce. Skupno bomo lažje za-
dovoljili potrebe naših občanov.
Seveda pa bomo v naših proda-
jalnah konkurenčni ne samo po
cenah nekaterih predmetov, tem-
več tudi v odnosu do našega
kupca, s kvalitetno ponudbo in
različnimi akcijami, kot je brez-
plačni prevoz blaga nad 500 kg
na območju občine, posebna po-
moč starejšim občanom in še
kaj.«
Starejšim občanom v vseh kra-
jevnih centrih, oddaljenih do
500 m, bomo brezplačno dosta-
vljali večje nakupe na dom. Sta-
rejši občani lahko blago naročijo
po telefonu; zaradi tega vam na-
vajamo telefonske številke naših
poslovnih enot: SAMOPO-
STREŽBA BLAGOVNICE LE-
NART 724-025, TRGOVINA
LOVEC LENART 721-524, SA-
MOPOSTREŽBA JUROVSKI
DOL 721-115. SAMOPOSTRE-
ŽBA BENEDIKT 731-004. SA-
MOPOSTREŽBA GRADIŠČE
721-009. SAMOPOSTREŽBA
CERKVENJAK 734-104 in SA-
MOPOSTREŽBA VOLIČINA
724-590.
Janez Karo
Vodja novega Prodajnega centra Železnina Lenart Marjan Zoreč (prvi z
leve) vas pričakuje s svojo »ekipo« sodelavcev. »Skrajni čas je bil. da
smo se preselili v nove prostore na (iradiško ulico 2, saj smo v utesnje-
nih prostorih na Ptujski cesti bili velikokrat ovira tudi za cestni promet.
S 1100 m' novih prodajnih površin, velikim skladiščem ter 650 m' parki-
rišča zagotavljamo tako Lenarčanom in drugim, da bodo pri nas dobro
postreženi. samo naj se čimprej oglasijo,« nam je s ponosom dejal Mar-
jan Zoreč.
Sejem
kmetijskih
strojev in
avtomobilov
Naše mlado mesto doživlja
razcvet. Vsepovsod se nekaj
premika, gradi, razvija, skrat-
ka nekaj se v Lenartu dogaja.
Avto-moto društvo Moto-
turist se ne ukvarja samo z
včlanjevanjem v AMZS, am-
pak nudi tudi druge storitve:
— mednarodno vozniško
dovoljenje (velja 3 leta).
garantno pismo za tuji-
no,
— potrdilo o uporabi tuje-
ga vozila,
— avtokarte itd.
Prevzela pa nas je tudi mi-
sel o sejmu. Uresničili jo bo-
mo prvič v nedeljo, 24. febru-
arja, ob 8. uri. Sejem bo na
parkirišču pred hladilnico
AGRO v Lenartu in nato vsa-
ko nedeljo med 8. in 12. uro.
Na sejem pa lahko pripe-
ljete vse, od vrtičkarskih stro-
jev, kmetijskih strojev do av-
tomobilov, motorjev, koles in
drugih rezervnih delov —
skratka vse, kar želite proda-
ti, zamenjati ali pa tudi kupi-
ti.
Pobrskajte po svojih gara-
žah in dvoriščih ali pa premi-
slite, česa ne potrebujete!
Prepričani smo, da vam rado-
vednost ne bo dala miru in
nas boste obiskali!
Sekretar AIVIl) Mototurist
Saša lovrencic
TEDNIK
GLEDALIŠKI LIST — Ij
2 — GLEDALIŠKI LIST
TEDNIK
AnekS
PLATON: SIMPOSION
ČETRTI GOVOR: ARISTOFANES
»Prav si namignil, Eriksimahos,« je začel Aristofanes, »res imam namen go-
voriti drugače, kakor sta govorila ti in Pausanias. Meni se namreč dozdeva, da se'
ljudje sploh ne zavedajo Erosove moči, zakaj ko bi se je, bi mu gotovo postavljali
veličastna svetišča in oltarje ter opravljali slovesne daritve: a doslej ni videti nič ta-
kega, čeprav bi bilo ravno za tega boga nadvse primerno. Kajti Eros je ljudem
najvčeji prijatelj med bogovi, jim je pomočnik in zdravnik v hudinah, ki bi bilo njih
ozdravljenje največja sreča za človeški rod. Zategadelj bom poskusil razložiti vatn
njegovo moč, vi pa boste učitelji drugim.
Najprej tni dovolite nekaj besed o vnanji obliki človeškega telesa in njenih pre-
menah. Pred davnimi časi je bila naša narava drugačna, kakor je danes. Sprva so
bili namreč trije spoli, ne dva kakor zdaj, moški in ženski, ampak še tretji, ta je
združeval v sebi značilne posebnosti obeh, moškega in ženskega, in se je v skladu z
obojno naravo imenoval dvospolnik. Danes tega bitja ni več, ime »androgin« pa se
rabi le še v zaničljivem pomenu. Dalje: prvotni človek je bil valjaste postave, tako
da so hrbet in boki delali krog. Trup je imel štiri roke in prav toliko nog: glava je
bila ena, nasajena na oblast tilnik, a na nji dvoje obrazov in štiri ušesa. Obraza sta
gledala vsaksebi in sta si bila povsem podobna: tudi spolovila so bila v dvoje in vse
drugo, kakor sije mogoče predstavljati po tem opisu. Hodil je človek pokonci kakor
še danes, naprej in nazaj, kamor je hotel: kadar pa se mu je mudilo in je moral te-
či, seje na svojih osmih končinah prekopički potakal dalje kakor akrobati, ko pre-
vračajo kozolce.
Bdi so torej trije spoli, taki, kakor sem jih opisal, trije zato, ker je moški rod iz-
šel iz sonca, ženski iz zemlje, dvospolni pa iz lune, saj je ta sama imela delež na
onih dveh. Okrogli pa so bili in v krogu so se premikali zategadelj, ker so bili po-
dobni staršem (to je soncu, zemlji, luni). Bili so pravi obri, od sile veliki in močni,
miselnosti pa tako drzne, da so se lotili celo bogov. O njih velja zgodba, ki jo Ho-
mer pripoveduje o Ejialtu in Otosu, kako sta poskušala odpreti si pot do nebes, da
bi napadla bogove.
Tedaj je Zeus povabil bogove na posvet, in pretresali so vprašanje, kaj bi bilo
ukreniti. Bili so v hudi zadregi. Da bi ves rod s strelo pobili in iztrebili kakor Gigan-
te, tega niso mogli, ker bi bili s tem zatrli češčenje in daritve, ki so jih prejemali od
ljudi: a da bi samopašnost še dalje trpeli, to jim pa spet ni šlo v račun. Po dolgem
ugibanju jo je Zeus naposled le iztuhtal.
»Mislim, da sem našel .sredstvo, po katerem bodo ljudje lahko živeli dalje, ob
tem pa opustili svoje objestno vedenje: prerezal jih bom na dvoje. Tako jim bo moč
oslabela, število pa zraslo, in imeli bomo od njih še večji dobiček.
Hodili bodo zravnano po dveh, če bodo pa prevzetnost gnali naprej, jih bom
razklal še enkrat, da bodo skakali na eni nogi kakor plesavci po mehu.«
Tako je dejal in začel ljudi rezati čez pol, kakor se prereže skoruš za vkuho ali
jajce z nitjo. Ko je kalal enega za drugim, je velel Apolonu, naj vsakemu zasuče
obraz in pripadno polovico tilnika proti senčnici, da bo imel svoj prerez pred očmi
— .v tem jih je hotel naučiti skromnosti nato pa naj jim zaceli rane. Apolon je
slehernemu obrnil glavo, potegnil od vseh strani kožo čez del, ki mu danes pravimo
trebuh, jo zadrgnil kakor mošnjico na stoglo ter naredil na sredi vozel ali po naše
popek. Nato je obdelal prsi ter izgladil številne obrunke z orodjem, kakršno rabijo
čevljarji, da zlikajo zgrbančeno usnje na kopitu. Le na trebuhu in okoli popka je
pustil nekaj gub za spomin na prvotno stanje.
Po razcepitvi je sleherni del omedleval od koprnenja, da bi se združil s svojo
polovico. Ce sta se našla, sta se oklenila drug drugega v strastni želji, da bi se zra-
sla: tako objeta sta umirala od lakote in lenobe, ker ločeno nista bila voljna prijeti
za nobeno delo. Kadar je ena polovica preminila, si je preživeli del poiskal drugo,
moško ali žensko, ter se zapletel z njo. In tako so zaporedoma ginili. Nazadnje se
je Zeusu zbudilo sočutje. Odkril je novo sredstvo ter prestavil ljudem spolovila na
prednjo stran. Dotlej so jih namreč nosili zadaj in se niso plemenili drug z drugim,
ampak odlagali seme v zemljo kakor škržati. S prestavitvijo plodil je bog omogočil
parjenje, in sicer moškega z žensko, da bi dobila otroke in bi se ohranil rod, ali mo-
škega z moškim, da bi se v spojitvi utešila in pomirila, nato pa se obrnila k delu ter
posvečala skrb vsakdanjemu življenju.
Tako dolgo je torej že, odkar živi v človeku Eros, ki neti v srcih medsebojno
koprnenje, ki spaja prvotne bitnosti, ki dela iz dvojega eno in zdravi človeško nara-
vo. Sleherni med nami je sam zase samo ena plat človeka, ker smo prerezani na
dva kosa kakor kambala. In sleherni kos nenehoma išče ustrezno svojo polovico.
EROS — življenjska prasila, jo-
gijska prana, energija qi v
tau, bioenergija, kvantno
polje subatomske fizike;
združujoča sila kozmosa; ži-
vljenje samo, ki je Ljubezen
in Dobro v Enem; v starogr-
ški tradiciji najstarejši oziro-
ma najmlajši bog, bitje, ki
povezuje Nebo in Zemljo —
bogove in ljudi; v osnovni
biseksualen — androgin, to
je popolni moškoženski
Človek; temelj platonskoso-
kratovske erotologije; na-
stopa pod več imeni in liki,
kot rimski Amor (predrzno
naivni fantič), kot dojenček
(rimski Kupidon), kot Nar-
cis (deški bog samozalju-
bljenosti), kot boginja Vene-
ra (rimska zaščitnica pretl-
njene čutnosti in erotične
omame) ali kot starka Dioti-
ma (velika modra žena iz
Mantineje, mesta vedežev,
ki je poučila Sokrata o bo-
žanskem poreklu ljubezni)
EROTIKA - filozofija ljubezni
in umetnost ljubljena, njene
zahodnoevropske temelje je
postavil Platon v Simposio-
nu, slovitem filozofskem
spisu, kjer Sokrat poveličuje
naravo Erosa; na vzhodu
imajo podoben značaj tan-
trični spisi
PSIHA/AMOR (Psiha je ženski
aspekt, Amor pa moški
aspekt človeške duše, Ani-
ma in Animus po Jungu, \
slovenščini pa Duša in Lju-
bezen; v književnosti sta
njuni imeni ovekovečcni
predvsem v Apulejevem de-
lu Zlati osel ali Metamorfo-
ze)
KOLO ŽIVLJENJA (tudi FOR-
TUNA) — temelji simbol ži-
vljenja, laboratorij genetske-
ga inženiringa naše sodob-
nosti, diagram oziroma she-
ma kozmosa, sinteza neza-
vednih in zavednih plasti
človekove jungovske psihe,
mikro- oziroma makrokoz-
most panteizma, izhodiščna
točka reinkarnacijskih ciklu-
sov, arkana 10 (Sfinga po
egipčanskem in Kolo sreče
po marsejskem Tarotu)
ANKH egipčanski ključ ve-
čnega, neumrljivega življe-
nja, obvezni zaščitni znak
egipčanskih bogov in farao-
nov, popolna sinteza jin in
jang principa, moškega in
ženskega, združeni simbol
Drevesa življenja, v genet-
skem inženiringu popolni
človek, po Kabali Adam
Kadmoi, po Jungu integrira-
na, realizirana osebnost
MAGIJA — najstarejša človeko-
va sintetična duhovna zna-
nost (delno ohranjena dedi-
ščina mitske Atlantide in
zgodovinskega Starega
Egipta), iz katere se razvije-
jo religije, umetnosti, filozo-
fije in materialne znanosti
— sicer pa psihološka tehni-
ka, s katero je mogoče z
močjo volje ustvarjati spre-
membe v lastni psihi, pri
drugih ljudeh in v ostalem
fizičnem in duhovnem uni-
verzumu.
MITOLOGIJA
IN NAŠE
SPOZNANJE
BOGA
v Za večino današnjih ljudi je
r^it v glavnem sinonim za laž in
iluzijo . . . Nekateri psihologi in
antropologi pa nam pomagajo,
da mil razumemo kot odsev pod-
zavestnih psiholoških slik in du-
hovnih tokov, kar se dogaja v
človekovi notranjosti. C. G. Jung
je s svojo teorijo kolektivne pod-
zavesti poudaril, da so miti spon-
tani prikazi psiholoških in du-
hovnih resnic in podzavesti. Po
Jungu imajo miti pomen za vsa-
kogar, saj v obliki zgodbe (pra-
vljice) prikazujejo arhetipe, to je
splošnoveljavne vzorce življenja.
Mit se nanaša na človeštvo, ka-
kor se sanje nanašajo na posa-
meznika.
- • -
Težko se je sprijazniti s svojo
senco to je z mračno, nezaže-
leno in nevarno platjo samega
sebe - ki nasprotuje našim za-
vestnim stališčem in idealom, a z
njo se mora vsakdo sprijazniti.
Še težje je moškemu integrirati
svoj podzavestni ženski element,
oziroma ženski svoj podzavestni
moški element. Jung trdi, da je
vsak človek androgin, kar pome-
ni, da v sebi združuje moške in
ženske elemente. Notranjo žen-
stvenost v moškem Jung imenuje
anima, notranjo moškost v žen-
ski pa animus. Mnogi psihologi
so mit o Amorju in Psihi razlaga-
li kot prikaz ženske osebnosti.
Gre za ženstvenost tako v mo-
škem kot v ženski.
- • -
Afrodita se je rodila iz morja.
Po psihološkem slovarju to po-
meni, da gospodari nad podza-
vestnim, ki ga simbolizirajo mor-
ske vode.
- • -
Psiha se je rodila kot kaplja
rose, ki je padla na zemljo. Zem-
lja je simbol zavesti.
tsmilk.
GLEDALIŠKI LIS¥ — 3
AnekS
amor in psiha
APULEJ: METAMORFOZE
(strnjena vsebina zgodbe o amorju in psihi)
kralj in ^^'^^i^^^^/^Sl^itiSmff^' najmlajša je bila tako lepa, da so jo častili kot sa-
mo boginjo venero. it^i|rvazjezii9\|||»^ venero.
»dej no, jaz, prajnati,vesoijstv^vseh prvin izvir in počelo, jaz, veiiera, gospa in redni-
* ca sveta, moram delili ca#nited^pflkwo z umrljivim dekletom in moje ime, poveiičano v ne-
besih, se skruni s po£^s|tkits1|j^ivse kaže, da bom morala čaščenje, namenjeno moje-
mu imenu, prenašati | yuzbif ne vedjcj ali velja res meni ali moji dvojnici, in smrti zapisa-
na deklina se bo košatila i^jiuiilfoc^bi! zaman mi je potemtakem zavoljo izjemne lepote
dal prednost pred tako mogočnima boginjama pastir pariš, čigar pravično in nepristransko
sodbo je potrdil sam veliki .lupitet^! nak in nak, ne boš se dolgo veselila, pa če si ne vem
kdo, ne boš si po krivem lastila mojih časti: le počakaj, se že pobrigam, da ti bo še bridko
žal te tvoje nedopustne ifpolej«
poklicala je svojega-sina — krilar^ amorja, vse preveč razposajenega paglavca, ki se
ponoči smuka po hišah in seje prepir med zakonci. naročila mu je, naj maščuje svojo mater
in l^^zohnib^^ilp lepoto; stori naj, da se bo deklica zaljubilf.v najbolj nemogočega člove-
psiho od svoje lepote nima nič, nikogar ni, ki bi jo zasnubil. sestri pa sta se že zdavnaj
poročili. žalostnemu očetu bogovi prerokujejo, naj j(^ fidpdl^vi4i prepada na gori in jo
• obleče v črno svatovsko obleko, saj ji bo svatba pogre^.|p**^ j|; | _f
'I ,»ko me je ves svet častil po božje, ko so me ljudje v en glas razglašali za novo venero    k
— "^takrat bi bila morala žalovati, takrat jokati, takrat tarnati za mano, kakor da me je že   W
; ugrabila smrt! že čutim, že vidim: sam vzdevek venera je bil moja smrt! odvedita me in /
v me postavita na skalo, kakor pravi prerokba! le brž, le brž k veseli poroki, le brž, da ugley
:dam svojega imenitnega moža! čemu še čakam, čemu se ga branim, njega, ki je bil vend|#
trojieii vsemu svetu v pogubo!« ■
\ jrmmor se zaljubi psiho, ko jo je mimogrede pogledal in se zbodel s svojo puščico. veter
^ s strme pečine odnese v globino; pride v gaj (raj); tolikšne lepote še ni videla. ko leže k
počitku, zazna blago šelestenje.
* »\ tolikšni samoti se ustraši za svoje devištvo; strah ifi trepet jo obdaja, in manj ko ve,
kaj jt preti, bolj se boji. a že je bil pri njej neznani ženin, že je legel k nji v posteljo in si
vzel psiho za ženo, in ni ga bilo več, ko je sinilo jutro. glasovi, ki so čakali pred spalnico,
neutegoma poskrbe za neveste umorjeno devištvo. tako se ji je godilo dolgo časa. a tako
hoče zakon narave: bolj ko se je psiha privajala, bolj so ji ugajale nove slasti, zven skriv-
nostnih glasov pa ji je bil razvedrilo v samoti.«
sestri sta izvedeli, da psiha živi v rajskem vi||^ nevidni mož jo svai^ ^aj jima ne nase-  1
da in jima ničesar ne pove. '^^Sr.     V t     \ \
»ali vidiš, kakšna nevarnost ti preti? od daleč te obstreljuje usoda s puščicami, in če 1
ne boš dobro pazila, te kmalu naskoči od blizu! zavratni volkulji ti na vse kriplje pripra- '
vljata brezbožne lesti in nastave, katerih poglavitni namen je pregovoriti te, da spoznaj mo-
je obličje, ki ga, kot sem ti že večkrat napovedal, ne boš gledala nikoli več, če ga uzreš en-
krat samkrat. ko zatorej prideta zli vešči, oboroženi z zaklepom pogube — in prišli bosta,
vem, da bosta, se nikakor ne zapletaj v pogovor z njima; če pa spričo svoje nedolžne prosto-
dušnosti in rahločutnosti ne boš mogla strpeti, glej, da za nobeno ceno ne boš poslušala nju-
nih vprašanj o meni in ne odgovarjala nanje. zakaj najini družinici se obeta prirastek in ta
tvoj še dekliški život nama nosi otročička — božje bitje, če boš z molkom varovala najino
skriyno1st, umrljivega človeka, če jorazkriješ!« \
sestri psih® pregovorita; po^janem nasvetu skrije svetilko in nož, da bi ubila pt šast,
kr jo ljubi.      | j^l t'       \
n^o prižge ^tilko, ugleda ffifaKko lepoto.      ^ ' p \ '
»psiha kariie more napastKvoH radovednosti; ;leda moža in ga otipava in obču luje
njegovo orožje, m tula vzame pujeico^ ko hoče na pa ču preizkusiti zašiljeao ost, priti iTe s     i
še zmeraj tresočfin se prstom mjfce p^močno in se zl ode tako globoko, da Se kot rosa pri-    /
kažejo vrh kože^robne kapljicf rdeči krvi. , \ 1
tako zapajdi psiha neveden neh%e ljubezni do>' Lmorja. v tem ko se v n« čedalje bol']/
razplamteva poželenje do kupna, bogi poželenja, se agne nadenj: umirajoč     koprnenjjt
se pase po njengi ustnicami, r^prtimi^d sle, in ga hi i nagajivo ljubkovati s strastnimi nš-
ijubi, boječ se, ^a mu je spani^ odmet-jen prekratko. | \   J t
toda med^m ko se je Z rano ljubezni v srcu uj^ala na valovih preblažene\spni, je
štrknila preklicana svetilka — najsi iz zavratne podlosti, najsi že iz nevoščljivosti ^ubo-
sumja, ker bi^s^ rada tudi sama dotaknila prelepega telesa in ga tako rekoč poljubila —
štrknila je tonjjk vrha svojega plamena kapljo vrelegji olja bogu na desno ramo.«
opečeni bdg plane kvišku in odleti.
»o lahkoverna psiha, jaz, ki sem pozabil na ukaz svoje matere venere, ki mi je bila
velela, naj naredim iz tebe ujetnico ljubezni do bednega, zavrženega človeka in te mu priso-
dim v nevreden zakon — jaz sam sem postal tvoj ljubi in sem priletel k tebi! a zdaj vem, to
sem storil lahkomišljeno: jaz, izvrstni strelec, sem obstrelil s puščico samega sebe in te vzel
za ženo! in čemu vse to? da bi me imela za zver, da bi mi z jeklom odsekala glavo, ki so te
iz nje ljubeče gledale moje oči! a tvoji vrli svetovalki mi bosta pri priči plačali kazen za
svoje pogubne nauke, tebe pa kaznujem edinole s tem, da zbežim.« j
ko je izrekel te besede, se je na krilih pognal v višave. i
psiha išče amorja; medtem je on kaznoval sestri s smrtjo. i
amor je ležal v materini spalnici in stokal zaradi skeleče opekline. i
ko venera izve, da se je amor zaljubil v psiho, se razjezi in se jima hoče maščevati.   i
hoče pogubiti psiho. bogu markurju ukaže, naj jo poišče. /
ko psiho pripeljejo pred venero, jo ta ponižuje in muči; v jezi ji trga oblačila, vleče za i
lase in jo pretepa. da ji razne naloge; prebrati mora semena, poiskati zlato runo, prinesti f
vode izpod pečine. ker je vse naloge psiha dobro opravila, se venera odloči, da jo bo dokon- i
čno uničila; pošlje jo v podzemlje, kjer mora pri kraljici persefoni izprositi božansko lepo-/
to za venero. /
s*toda ko pride spet na svetli dan in pomoli k njegovi bleščavi, bi sicer rada čimprdf^^
opravila nalogo, vendar jo prevzame pregrešna radovednost.
»clej no,« si pra>i, »saj sem res neumna: božjo lepoto nosim s seboj, pa si od nje ne
vzamem niti trohice; nemara bi so prav z njo pridobila ljubezen svojega lepega izvoljenca?«
ko amor ozdravi, prosi za pomoč jupitra, ta pa skliče bogove.
»častiti bogovi, vpisani v album muz! zatrdno veste vsi, da sem z lastnimi rokami
vzredil tegale fantiča. menil sem, da bi kazalo s primerno uzdo obrzdati njegovo mladostno
ognjevitost; dovolj je že razvpit zaradi vsakodnevnih govoric o svojih prešuštvih in vseh dru-
gih malopridnostih. odvzeti mu je treba sleherno priložnost in vpreči fantovsko objestnost v
zakonski jarem. sam si je izbral dekle in ji vzel devištvo: zdaj naj jo torej dobi in obdrži, in
na veke naj uživa ljubezen v njenem naročju!«
tako se je psiha po zakonitem običaju poročila s kupidom in kmalu se jima je rodilla
hčerka, ki4» l»nf**'"o slast.*
platon: simposion
SOKRATES-DIOTIMA
agaton meni, češ daje eros mogočen bog in tudi lep. in z enakimi razlogi
kakor jaz njemiyg dgkai^^ala ona meni, da po tem, kakor ga prikazujem jaz,
ne more biti nj^jctt^^i^liisjr.
»kako r^ks to, cn«yrtria?« sem jo vprašal. »torej je eros grd in hudo-
»st! nik|y   tiit^<^iaby zavrnila. »kaj misliš, da mora reč, ki ni lepa, biti
»a kdo rau je ole,« sjpi vprašal, »in mati?«
»v svoji stiski je penifzasnovala zvit naklep, češ kaj, ko bi si od porosa
dala zaploditi otroka. res je legla k njemu ter spočela erosa. zategadelj je eros
tudi afroditin spremljevalec in strežnik, nekaj, ker po svoji naravi ljubi lepoto
— in afrodita je lepa , zlasti pa, ker je bil spočet na dan njenega rojstva. in
kakršnega rodu je, tako je njegovo življenje. kot sin bede je zmeraj ubog in vse
prej kakor nežen in lep, kot si ga misli velika množica. sršat in zanemarjen, bos
brez doma prenočuje na golih tleh pod milim nebom ter polega pred vrati in
r^^. ot» poteh — prav kakor mati večen tovafiš pojnanjkariju. z druge strani pa seje
r^__.vrgel po očetu in streže kakor ta na vse,,kar je lepo in dobro: pogumen je, drzen
j:: in prizadeven, silen lovec in večen kovar in spletkar; spoznanja željan in iznajd-
ljiv išče vse življenje modrost, ob tem pa je mogočen čarovnik, zavdajavec in so-
fist. njegova bitnost ni neumrljiva, pa tudi umrljiva ne: istega dne zdaj cvete in
živi (kadar je v obilju), zdaj umre pa spet vstane, povsem v skladu z naravo svo-
jega očeta. a kar mu priteka, mu sproti odteka, tako da ni nikdar ne ubog ne
bogat. stoji pa v sredi med modrostjo in nevednostjo. stvar je namreč taka, da
noben bog ni filozof in si ne prizadeva, da bi postal moder, ker že je. prav tako
nikdo drug, ako je moder, ne išče modrosti. pa tudi nevedneži ne iščejo modro-
sti in si ne želijo biti modri.
kadar potemtakem bitje dozori in mu pride ura plojenja, se zbudi v njem
nemir in strastno koprnenje po lepem, ki naj bi ga rešilo mučnih težav. zakaj
eros, moj sokrates, ni ljubezen do lepega, kakor ti misliš.« \ '„
»do česa pa?«
^ »do ploditve in porajanja v lepem.« u ^\
»pa naj bo,« sem se vdal. '» #     \
»o, prav gotovo! a zakaj do porajanja? zato, ker pomeni zarod za umrlji-
vo stvar nekako večnost in neminljivost. a če je eros. kot sva dognala, želja po
trajni posesti dobrega, morajo ljudje obenem z dobrim nujno hrepeneti po neu-
mrljivosti. iz tega sledi, da je eros tudi teženje za nesmrtnostjo.«
vsega tega meje učila, kadar je razpravljala o ljubezenskih rečeh. tako me
je ob neki priložnosti tudi vprašala: ^1*^
»kaj meniš, sokrates, kaj je vzrok ti ljubezni in koprnenju, ki jo spremlja?"
y        začuden zbog teh njenih besed sem dejal: »velika je tvoja modrost, dioti-
/   na, toda — ali je to res?« i. ^- -
I »bodi prepričan, da je!« je odvrnila z odločnostjo popolnega učiteljl^mo/*
f drosti. »pomisli samo na častihlepnost ljudi! ako ne upoštevaš tega, ka^; S£m ,
povedala, se moraš čuditi (navideznemu) nesmislu, ko gledaš, kako silno se pl-/
hajo za tem, da bi si pridobili slavo. pripravljeni so kljubovati vsem nevarno-
stim, še bolj ko za otroke, žrtvovati imetje in pretrpeti sto križev in težav, >le da
utfdijo nesmrtnq ime za večne;si čase<. marmisliš, da bi bila alkestis tvegala
snirt za rešfitev admeta in ah|les z^ maščefanje patrokui ali vaš kodros^za
oiranitev |ospo|tva sinovom, |o bi |e ne b|i nadejali, ca bo spomin na pjih
kfepost, kf živi ^ danes med n|mi, trajal na feke? ne — jc dejala uverjene
^m, da s| vsi ijlidje, in sicer či n boljši so, t rn bolj priza1e\a o za vekovečno
/rlost in fasten^loves: zakaj ci j njih želja : mesmrtnosti
j     za ijubezai tistihjki imajt v sebi sam( ;elesno plodihiost, je značil^, da
/čutijo nagnjenje bolj do ženski i in da skrb( sa telesno potaTnstvo, ker nienijo,
/ da s\ s ttm za||ota^^bjo nesmr en spomin i  "blaženost za aeiprihodnji čase.
/ drugi, m nosio plodilnost v di šah — so napreč tudi takšni, iy\im je sjj^arilna
/   sla v dašah š/ močnejša kakor ' telesih —, tifpa spočenjajo tos^r se/podobi
/   duši, dl spodpe in rodi. a kaj j : to? razumnost in krepost v sprošnem. takšni
/    rodniffl so v^i pesniki in tisti di lavci, ki so vildni imena iznajditeljev.
f rfdor hoče ubirati pravo p( t do te reči, je treba, da že v mladih letih začne
hodit! za lepimi telesi in da ljubi, če ga njegov vodja pravilno vodi, najprej eno
samo telo ter seje vanje lepe misli. v nadaljnjem bo sprevidel sam od sebe, da
je lepota enega telesa sestra lepoti vsakega drugega in da bi moral biti, če mu je
do lepega lika kot takega, hudo neumen, ako bi ne spoznal, da je lepota v vseh
telesih ena in ista. ko mu vznikne ta zavest, bo opustil prehudo strast do posa-
meznika, ker se mu bo zdela zaničljiva in malenkostna, in bo postal ljubitelj
vseh lepih teles. na naslednji stopnji bo opazil, da ima lepota duš večjo vred-
nost kakor lepota teles in tako bo zadovoljen, ako bo našel koga s krepostno
dušo, četudi morda brez posebnih telesnih čarov, pa ga bo ljubil in skrbel zanj
ter skušal zaploditi v njem take misli, ki mladega človeka plemenitijo, in bo ta-
ko prisiljen tudi v običajih in zakonih videti in opazovati lepoto; in ko bo spo-
, znal, da je ta vsepovsod istega rodu, se bo zavedel, da telesna lepota le malo
pomeni. po običajih in zakonih bo vzdignil oči do vednosti, in odprla se mu bo
lepota miselnega sveta. in ker bo gledal tako že na obilico lepega, mu ne bo slu-
pl več v enem liku, zadovoljen nemara z lepoto kakega posameznega fantiča ali
imoža ali običaja, kakor malenkosten in tesnosrčen nevoljnik, temveč se bo obr-
i nil na široko morje lepote, in vanjo zatopljen bo rodil mnogo lepih in žlahtnih
i misli in izrekov, v filozofiranju brez zavisti, dokler da bo, po njem okrepčan in
/ močan zagledal pred seboj luč ene same vednosti, to je, vednosti o lepoti kot ta-
f ki. do nje te hočem povesti, sokrates, zato se potrudi, prosim, in pazi, kolikor
najbolj moreš! j«,^^
na tej stopnji spoznanja, ljubi sokrates — j^!h4a|i| tujka iz mesta vedežev
jl^l—, ko človek gleda lepoto kot tako. se mu, ako sploh kje, odkrije smisel življe-
^^^fjsfcacejo boš kdaj videl, je ne boš postavljal v isto vrsto kakor zlato in oblačila
in mlade lepotice, ki te zdaj tako silno razvnedpajo, da bi |iil — z mnogimi dru-
gimi vred     najraje nenehoma v njih družbi in bi, ako hi bilo mogoče, ne jedel
in ne pil, samo da bi mogel pasti oči na njih lepoti. a kaj bi rekel šele, da ti je
''^^■^ na voljo dano gledati resnično, božansko lepoto v njeni enovitosti, čisto ko son-
ce in brez primesi, brez telesne odeteli, brez barv in vsega drugega minljivega
ništrca? pomisli, koliko vrednost mora imeti ži\ljenje za človeka, ki jo gleda z
očmi duha — saj drugače je ne vidi — in živi zmeraj z njo! samo tak mož je
zmožen, da zaplaja resnično krepost, ne zgolj prividno, ker ne objemlje senčnih
podob, marveč resničnost. kdor pa rodi in goji resnično krepost, mu je dano,
da postane prijatelj bogov in da, če sploh kdo na svetu, doseže nesmrtnost!«
4 — GLEDALIŠKI LIST
TEDNIK
ZVEZDANA
MLAKAR
Osebno mi je všeč. da se igralec
»sprehaja« od skupine do skupine, od
teatra do teatra. Zame je to lep in po-
treben izziv. Nisem za to. da se zaprise-
žeš le eni skupini. Tekst mi je všeč. gle-
dališče samo po sebi mi je všeč in lju-
dje, s katerimi sodelujem, so mi všeč.
In to je tisto, kar mi pomeni domače
gledališče. . . Po toliko letih se res vra-
ča v to gledališče profesionalna pred-
stava, kar je vznemirljivo; ni pa še to
stalno gledališče. Da pa bi tu delali na
leto eno. dve profesionalni predstavi, je
odvisno od Ptujčanov samih . ..
GORAZD
JAKOMINI
Kolikorkrat se bom vračal na ptujski
oder — na tem odru sem vse skupaj za-
čel — tolikokrat bom vesel, zmeraj bolj
vesel. Uživam, delam... O profesio-
nalnem teatru v Ptuju' Na nek način je
takšen projekt začetek: sicer pa je vpra-
šanje časa . . .
IZTOK VALIČ
Igralci bi morali hiti na cesti, ne pa v
gledališču. Zaposleni bi morali hiti na
trgu. Skupine naj hi se oblikovale za
vsak projekt posebej, ne pa da igralec,
kije v Drami, v Mestnem gledališču ne
more nikamor drugam. Bolje hi bilo,
da hi se igralci sprehajali Iz skupine v
skupino, od predstave do predstave, do
boljših predstav. V takem primeru bi
prišlo do pravih zasedb, ne socialnih ali
komunističnih, kot so bile. ali pa danes
capudrističnih. Imeli hi lake zasedbe,
kol jih narekujejo teksti. Bil bi pretok,
bila hi konkurenca, bila hi večja borba.
Denar hi bil bistveno bolje razporejen:
čeprav bi ga bilo veliko manj. bi ga
igralci, ustvarjalci dobili veliko več. kar
je bistveno.
Število predstav pod 50 je katastro-
fa, bankrot — ne samo finančni, am-
pak tudi umetniški neuspeh. Tudi v sve-
tu igrajo velika dela kol pri nas. razlika
pa je v tem. da imajo v svetu 300. 400
ponovitev, ampak se za te ponovitve bo-
rijo. Pri nas igramo 20 predstav, ker re-
pertoarna gledališča v svojem smislu
ubijajo projekte...
SREČKO ŠPIK
Prisegam na vse možne alternativne,
eksperimentalne skupine, ker sem na-
nje osebno igralsko vezan. Odkar se
ukvarjam s tem poslom, poleg dela v in-
stituciji vsako leto sodelujem v dveh.
treh takšnih skupinah, zunaj institucije.
Moram reči. da me to ohranja v pogo-
nu, pomaga mi v tem. da ne zakrnim.
kar se velikokrat rado zgodi, ko imaš
zagotovljeno socialno varnost in ume-
tniško zadovoljstvo na dolgi rok ureje-
no. Kakorkoli že imenovane, »off« sku-
pine prinašajo nov sok. nove izkuš-
nje .... kar mi daje polet za naprej in
smisel opravljati ta_posel še naprej.
MIRA
MIJAČEVIČ
Predstava je zame izziv, izziv ... Ta
tip dra/nskega besedila je lista vrsta te-
atra, ki me privlači. Ne sicer samo to.
vendar se osebno najbolje počutim v ta-
kem gledališču, ko ga delam in gle-
dam. Izziv je tudi ekipa, torej delo s
profesionalci, čeprav sem to na nek na-
čin ahsolvirala že v tiiarihorskem tea-
tru. Izziv je tudi to. da se v Ptuju naredi
profesionalna gledališka predstava, ki
bo imela odziv tudi v Sloveniji — o tem
sem prepričana.
DUŠAN KIRBIŠ
Tekst sam je zame nov. ker Vilija
Ravnjaka doslej nisem poznal. Ponuja
mi večplastno, provokalivno vstopanje v
gledališče. Osnovno vodilo lega vstopa-
nja v predstavo mi je bilo iskanje napo-
tila, ki izhaja iz teksta, vendar skozi
mojo lastno izkušnjo branja neke eksi-
stencialne predstave občecivilizacijske
izkušnje. Ponujale so se mi podobe, ki
se ne vežejo nujno na tekst, na predsta-
vo .samo. niti nujno z mitološkim ka-
rakterjem, kol to avtor včasih zahteva,
ampak se prelivajo iz povsem trivialne-
ga življenja v historične predstave.
Morda je bila ekonomizacija denarja,
ki je bila osnovno napotilo že takoj v
začetku, vzrok za to, da sem se odločil
za konceptualno zelo zminimalizirano
predstavitev na ta način, da uporablja-
mo tudi projekcije nekih emblemalskih
sloganov. Kdaj pa kdaj so to tekstualni
emblemi, drugič spet pomembna vizual-
na napotila iz naše likovne civilizacije.
Igra sama je razdeljena na več med se-
boj na videz povsem različnih prizorov
in te povezujem na način projekcije.
BRANKA
BEZEUAK
GLAZER
Tekst mi je bil všeč. vedela pa sem,
da ga z mladimi igralci vdomačem gle-
dališču ne morem naredili. Ko se je po-
kazalo, da je mogoče za projekt dobiti
denar in sodelavce, nisem imela ne am-
bicij ne želja o kakšen profesionalnem
ali kakšnem drugačnem gledališču v
Ptuju. Zalo tudi nismo iskali novega
imena. Glede na to. da v predstavi so-
delujejo Samo Strelec. Gorazd Jakomi-
ni, Stanka Vauda, Mira Mijačevič. To-
ne Horvat, s katerimi smo pravzaprav
začeh Teater III v Ptuju, se mi je zdelo
prav. da to ime tudi ohranimo...
VILI RAVNJAK
To je igra, ki nagovarja gledalca in
tudi igralce: živite zdaj — v tem trenut-
ku, uživajte, prepustite se življenju, pre-
pustite se trenutku, kajti trenutek je na-
ša večnost.
Duh je materija in materija je duh.
Po tem principu funkcionira tudi cela
drama. Nadnaravno je predstavljeno
skozi najbolj fizično pojavno material-
no stvarnost, kakor je tudi ta fizična
stvarnost, ki jo živimo, postavljena v
irealno. Skratka povezava med božjim
in človeškim je tako rekoč direktna.
Mislim, da je energija, ki obkroža in
tvori življenje, ta obča stvar in v bistvu
je Aneks igra o energiji, o kozmični
energiji, ki se manifestira v obliki in-
karnacij na različne načine. Pravza-
prav je Aneks magični tekst... To ni
običajen tekst, to je nekaj, kar se doti-
ka sil, ki tvorijo življenje.
v ljubljani so nam omogočili vaje: zko šiška v vodnikovi hiši in mestno gledališče ljubljana
Z DENARJEM SO PREDSTA VO OMOGOČILI:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ, KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ — PTUJSKE TOPLICE
TURIZEM IN GOSTINSTVO, TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA KIDRIČEVO,
ZAVOD RADIO-TEDNIK, OBRTNO ZDRUŽENJE PTUJ,
LES PTUJ, TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJSPERK IN DISKONT JAMA.
gledališki list so uredili: dušan kirbiš, branka bezeljak glazer, nataša vodušek in jože šmigoc. tisk: gzp mariborski tisk maribor.
Samoprispevek da ali ne
Dvom v upravičenost samoprispevka se je pojavljal vedno, najbolj
glasno pa je bil izražen v razpravah o osnutku slovenske ustave. Osnu-
tek ustave je namreč zaobšel krajevno samoupravo in upravičeno se je
porodilo poleg drugih tudi vprašanje samoprispevkov. Vzrok takemu
razmišljanju je tudi nekaj propadlih referendumov /a samoprispevek v
zadnjih mesecih lanskega leta v nekaj krajevnih skupnostih ptujske ob-
čine.
V letošnjem letu nimajo kra-
jevnega samoprispevka krajevne
skupnosti: Markovci, Gorišnica,
dolena, Kidričevo, Lovrenc,
Majšperk, Ptujska Gora, Vifrmin
Hajdina. V ptujskih krajevnih
skupnostih so se krajevni samo-
prispevki iztekli 31. decembra
1990 in jih ponovno še niso raz-
pisali, čeprav so v nekaterih že
sprejeli sklepe o razpisu, v neka-
terih pa, kot kaže, jih sploh ne
bodo. V letošnjem letu se izteče-
jo samoprispevki v krajevnih
skupnostih Leskovec in Budina
— Brstje ter konec leta tudi ob-
činski samoprispevek.
Bodo tam, kjer so že oziroma
se bodo letos in drugo leto samo-
' prispevki iztekli, sploh razpisali
nove? Ali jih bodo v krajevnih
skupnostih, kjer so referendumi
v zadnjih mesecih lanskega leta
propadli, ponovili? Mnenja so
različna. Izvedba referenduma je
poleg v zadnjih časih vedno bolj
negotovega izida tudi precej dra-
ga zadeva. Zakaj torej delati
stroške, če je že naprej znano, da
bo več tistih lističev, kjer bo za-
obkroženo »proti«!
S samoprispevki smo v zad-
njih dveh desetletjih zgradili ne-
kaj dvoran, domov občanov, po-
ložili asfalt na nekaj kilometrih
krajevnih cest, postavili drogove
za elektriko, telefon, v ptujski
občini smo gradili tudi šole, vrt-
ce, zdravstvene objekte . . .
Razmišljanje o samoprispevku
pripelje tudi do spoznanja, da je
država prelagala vsa ta leta od-
govornost s svojih na pleča de-
lovnih ljudi in občanov. Množi-
ca političnih fraz o policentri-
čnem razvoju Slovenije je prav-
zaprav slonela na referendumski
(samoprispevkarski) teoriji, izko-
riščajoč najbolj revni sloj prebi-
valcev, to je tisti del prebivalcev,
ki so imeli najmanj civilizacij-
■skih dobrin. Kar je bilo tistim v
industrijskih in drugih središčih
dano že ob začetku, so morali
prebivalci na manj razvitih ob-
močjih graditi s samoprispev-
kom, če so hoteli ujeti korak z
razvitimi. Ko so nekje s samopri-
spevkom gradili šele vodovod, so
drug^je gradili najrazličnejše ve-
čnamenske dvorane ali domove
in asfaltirali ceste, urejali cestno
razsvetljavo. Vse te investicije so
bile že kar običajno pogojene s
samoprispevkom, čeprav smo
združevali komunalni, cestni di-
nar, čeprav smo plačevali pri-
spevke za šolstvo, prispevek za
razširjeno produkcijo elektrogo-
spodarstva in še bi lahko našte-
vali. Gospodinjstva na nerazvitih
območjih pa so vse te dobrine v
veliki večini primerov plačevala
še s posebnimi pogodbami za ta-
ko imenovane sekundarne pri-
ključke. In če so po končanih de-
lih komunalni infrastrukturni
objekti prešli kot osnovno sred-
stvo v upravljanje komunalnih
podjetij, šolski prostor ?olam, se
domovom krajanom ali kako
smo jih že imenovali ni godilo
tako dobro. Zdaj stojijo po vaseh
dvorane, za katere ni denarja za
vzdrževanje. Društva, ki so jih
koristila, nimajo takih dotacij,
da bi zmogla stroške, saj jim
zmanjkuje denarja že za kurjavo,
kaj šele za kaj drugega. Ce so za
domove skrbele krajevne skup-
nosti, je bil ta strošek vezan na
krajevni samoprispevek, in tam,
kjer ga ni več ali pa ni upati, da
bo ob ponovnem razpisu referen-
duma uspel, bodo vsi ti domovi
propadali naprej. Enako se godi
tudi krajevnim cestam, saj ni si-
stemskega vira, ki bi zagotavljal
dinar za vzdrževanje teh cest.
Je z negotovo usodo krajevnih
skupnosti v prihodnje negotov tudi
denar iz samoprispevka, ki je bil mar-
sikje pomemben generator razvoja?
Zakon o samoprispevku (zadnje do-
polnitve oziroma spremembe so bile
sprejete leta 1985) še velja. Nova dav-
čna zakonodaja šteje plačilo samopri-
spevka kot davčno olajšavo. In ven-
dar se vedno bolj kaže, da je institut
samoprispevka preživela zadeva, če-
prav se je prav njemu treba zahvaliti,
da v nekaterih krajih razvoj ni po-
vsem zastal in da odseljevanje i vasi
ni bilo še večje, kot je bilo.
Vendar ne glede na to bo morala
država v prihodnje poskrbeti za stan-
dard bivanja in življenja v prostoru.
Gotovo pa bodo ljudje na nekem ob-
močju še naprej skrbeli za povsem lo-
kalne zadeve, ki bodo omogočale ne-
kaj več, nekaj nad minimalnim stan-
dardom. Bo to samoprispevek ali se
bo ta del denarja, ki.ga bodo z enkrat-
no ali stalno akcijo zbirali, imenoval
kako drugače, niti ni pomembno. Go-
tovo pa je, da je samoprispevek v vse-
bini in obliki, kot ga poznamo danes,
preživela zadeva. Tako se v mnoge
domove že selijo trgovine in druge
dejavnosti, saj le z najemom prosto-
rov mogoče preprečiti propadanje teh
objektov kljub ogorčenju nekaterih,
da so gradili te domove s prostovolj-
nim delom in samoprispevkom.
Na samoprispevek je v krajevnih
skupnostih danes vezanih množica za
normalno življenje potrebnih stvari.
Kako torej brez samoprispevka v bo-
doče? Ob visokih davčnih stopnjah, s
katerimi smo začeli letošnje leto, bi
bilo normalno, da bi država s sistem-
skim dinarjem poskrbela za vitalne
funkcije vsakega kraja. Pa tudi Zakon
o demografskih območjih naj bi do-
dal dinar tam, kjer še vedno čakajo
na civilizacijske dobrine 20. stoletja.
NaV
V Intimi boste izbrali
dobro in kvalitetno
že več kot dva meseca in pol je od odprtja specializirane zasebne trgovine
»Intima« v Prešernovi ulici 17 v Ptuju. V tem času so se ljudje nanjo že navadi-
li, četudi še kdo tuintam pomisli, da gre za sex shop. A to še ne pomeni, da ne
boste dobili želenega. Mitja Kovač, nosilec obrti, sestra Petra je prodajalka, je
povedal, da na željo strank nabavljajo tudi seksi perilo. Sicer pa se ponudba
oblikuje na osnovi želja in potreb kupcev.
V glavnem lahko v »Intimi« izbirate med kakovostnim spodnjim perilom,
spalnimi srajcami, pižamami, kopalkami, nogavicami in drugim tovrstnim bla-
gom. Za posladek pa jeie perilo angora za športnike, lahko pa ga uporabljate
tudi ob drugih priložnostih. Da gre za zares kakovostno ponudbo na enem me-
stu, potrjujejo znun;i imena proizvajalcev, kot so: Lisca, Ikni Metlika, Tanja
Kenda in Prebold Polzela. Razlog več za nakup so konkurenčne cene. Kmalu
bodo police napolnili z novimi kakovostnimi izdelki omenjenih proizvajalcev,
ki so jih le-ti pripravili na novo sezono.
V »Intimi« vas pričakujejo vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure,
ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Lahko pa jih pokličete na telefonsko številko
775-261. MG
rntima skrbi, da boste tudi pod obleko lepi...
(Posnetek: JB)
10 - OD TU IN TAM
21. februar 1991 - TEDNIK
O času in ljudeh
Deveti februar 1991 si bo zapomnil marsikateri Slovenjebi-
stričan po predstavitvi knjige »O C ASI l.\ IJl DEH« Jelke Ser-
nec, sedaj upokojene učiteljice iz Slovenske Bistrice.
Vitežka dvorana v bistriškem gradu je bila polna do zadnjega
kotička. Spredaj, pod čudovitimi freskami, s katerimi je okrašen
ta zgodovinski prostor, je stal študentski pevski zbor Jurija Vodov-
nika, na nekoliko vzvišenem prostoru, ki mu ne bi mogli reči, da je
oder, je ob svečah, rožah, z nageljnom v roki ob svojem knjižnem
prvencu sedala avtorica, lako krhko ganljiva je bila videti ob vsej
lepoti prostora.
Ob neponovljivi recitaciji Prešernovega Povodnega moža Da-
nice Codčeve, nagovoru dr. Janka Čara o pomenu našega kultur-
nega praznika ter klene besede pisateljice prof. ISade Gaborovič so
topla čsutva prevzela marsikoga. Ko pa je Jelka povedala še sama
o dogajanjih v posameznih časih, več kot 21H) jih je steklo izpod
njenega peresa, se je orosilo marsikatero oko.
Ste že kdaj razmišljali o času?
Ja, seveda, saj vendar poznamo
pretekli, sedanji in prihodnji čas.
Jelka jih pozna mnogo, mnogo
več. Cas je zakoniti in nenehni
sopotnik, spremljevalec, vrašče-
nec v slehernika, bodisi da se te-
ga zaveda ali pa ne.
O času pravi avtorica takole:
»Čas me že vse življenje preganja
in vznemirja. Spominjam se, da
kot otrok nisem marala pretekle-
ga časa. Že v osnovni šoli sem
spoznala, da na pretekli čas, na
to, kar Je mimo, ne morem več
vplivati, da ne pomagata ne trdna
volja in ne želja. V srednji šoli me
je mučil prihodnji čas. Dneve in
Jelka Sernec, avtorica knjige O ČASU IN LJUDEH, na predstavitvi.
mesece sem si ga skušala predsta-
vljati, vnaprej občutiti, vanj poku-
kati. A tudi ta čas je vedno ostal
skrivnosten in negotov. Zaradi
njegove skrivnostnosti sem ga vča-
sih prav sovražila in nato zopet
silno hrepenela po njem. Nazad-
nje sem ugotovila, da mi obstaja
le trenutek, čas tu in sedaj, saj Je
edina resničnost vedno sedanji
čas.«
In kakšni so videti nekateri iz-
med dvestotih časov?
... Užaljen čas.... Sediš v ko-
tu in si užaljen. Z nikomer nočeš
govoriti, nikogar videti. Neguješ
svojo užaljenost tako zvesto in do-
bro, da ta raste in raste. Vsak tre-
nutek postaja večja in bolj zagrize-
na. Takrat ni dobro, da se ti kdo
približa, ker tvojo užaljenost in za-
grizenost samo še poglobi.
. . . Nasilni čas.... K svoji gra-
bežljivosti greš celo tako daleč, da
postaneš nasilen. Nasilno vdiraš v
tuje življenje, nasilno si prilaščaš,
kar ti ne pripada. V nasilju uživaš.
Vesel si, ko vidiš, da se te vsi bojijo
in ugibajo. Gledaš nasilne filme,
da hi tako še poglobil svoje znanje
o nasilju. Vsi te morajo upoštevati
in ubogati, ker vsakemu takoj po-
kažeš, kje je tvoja moč.
. .. Ljubezniv čas.. . .Nasilnost
te utrudi. Ne moreš biti vedno na-
silen. Poskušaš z ljubeznivostjo
doseči isti rezultat kot prej z nasil-
nostjo. To je najtežje. Čeprav si še
tako ljubezniv, .so ljudje do tebe
nezaupljivi in neljuheznivi.
... Izenačen čas... .V Nogome-
tu ena proti ena. v politiki nič proti
nič in že je čas izenačen. Dobro za
dobro, slabo za slabo pa ni vedno
izenačeno, ker ti lahko narediš ko-
mu veliko dobrega ah veliko slabe-
ga, on pa ti to vrne v povsem
majhni meri in tako kdaj vse ži-
vljenje ne moreš izenačiti dobrih
in slabih reči.
Ob predstavitvi Jeikine knjige
O ČASU IN LJUDEH je prof.
Nada Gaborovič dejala, da je to
knjiga nas vseh, kar nas lazi po
tem svetu.
»Sleherni med nami je srečeval
dneve in dnevi so zadevali obenj,
kakor govori naša avtorica. Zato
lahko rečem, da se v tej lepi knjigi
neprestano srečujemo sami s se-
boj. S trenutki in urami našega
bivanja včeraj, danes in se bomo
tudi jutri. V knjigi O ČASU IN
LJUDEH Je na desetine tenkoču-
tnih lirskih in tudi nelirskih zapi-
sov utripa Jelkinega in našega te-
ka trenutkov, podobnih teku reke,
ki se nikoli ne ustavi...«
Bistvo knjige so besede, s kate-
rim avtorica ubeseduje vse naše
čakanje, koprnenje, razočaranje,
vero, srečo, upanje, veselje,
skratka vse, kar je življenje sa-
mo. Nehote uzremo svoj obraz
kot v ogledalu, uzrli bomo sebe
in svoj čas, uzrli resnico, ki čaka
na nas, da jo sprejmemo za svo-
jo, resnico, ki pravi, da naj že
vendarle zapustimo domovanje
razprtij, zahrbtnosti, nevrednosti
vseh vrst in oblik, zaživimo kon-
čno sebe vredno življenje v svo-
jem času. Vida Topolovec
(Foto S. Brbre)
17. revija pevskih
zborov občine Ptuj
Leto je naokrog in spet bo kot klic pomladi zazvenela pesem pevcev
pevskih zborov ptujske občine, tokrat že .sedemnajstič. V petek, 22. fe-
bruarja, in čez teden dni, I. marca, bo r /Narodnem domu v Ptuju pelo
510 pevcev devetnajstih zborov. Vsak zbor bo predstavil tri pesmi. Kon-
certa bosta oba dneva ob 19. uri.
22. februarja bodo nastopili: Moški pevski zbor gasilskega dru-
štva Hajdoše (Jože Dernikovič), Ženski pevski zbor društva upoko-
jencev DPD Svoboda Kidričevo (Anton Cireif), Moški pevski zbor
DPD Svoboda Majšperk (Stanko Vedlin), Mešani pevski zbor Dra-
ženci Prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina (Jurij Čuček), Mo-
ški pevski zbor TGA »Bori Kidrič« Kidričevo (Ladislav Pulko), Žen-
ski pevski zbor Prosvetnega, društva Grajena (Jerneja Bombek), De-
kliški komorni pevski zbor DPD Svoboda Ormož (Alenka Salamon),
Moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj (Jože Dernikovič),
Mešani pevski zbor Prosvetnega društva »Ruda Sever« Gorišnica
(Slaviea Cvitanič) in Komorni moški pevski zbor Ptuj (Franc Lačen).
I. marca bodo zapeli v Narodnem domu: Dekliški pevski zbor
Prosvetnega društva Vitomarci (Vida Toš), Moški pevski zbor Pro-
svetnega društva »Alojz Štrafela« Markovci (Janez Bezjak), Mešani
pevski zbor Prosvetnega društva »France Prešeren« Videm (Maks
Vaupotič), Moški pevski zbor Prosvetnega društva Grajena (Ladislav
Pulko), Mešani pevski zbor Prosvetnega društva »Franček Kozel«
Cirkulane (Jože Dernikovič), Leskovški oktet (Srečko Zavec), Ženski
pevski zbor DPD Svoboda Ptuj (Greta Glatz), Mešani pevski zbor
DPD Svob.oda Ptuj (Jože tjernikovič) in Mešani mladinski zbor Sredr
nješoiskega centra Ptuj (Darja Koter). - • ]v;aV
PREDSTAVUAMO VAM
Ansambel
Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna
Slak sprožil zanimanje za frajto-
narice
Lojze Slak, ob igranju tudi zbi-
rate harmonike?
»Ko sem jaz začel, ni nihče
maral te lesene škatle. Nekateri
so jih celo prevlekli s plastiko.
Jaz sem se pojavil prav z leseno
in to iz dveh razlogov: prvič, ima
lesena mnogo boljši ton, drugič,
pa se mi je zdela lesena harmoni-
ka desetkrat lepša kot plastična.
Ko sem se pojavil in začel igrati,
pa je eksplodiralo. Vsi so privle-
kli te harmonike z vseh mogočih
podstrešij. Jaz jih imam kar pre-
cej .. .
Harmonike so različne po to-
naliteti. Imam od vsakega moj-
stra kakšno, saj imam tudi nekaj
zbirateljske žilice. Takšnih moj-
strov, ki delajo resno, je v Slove-
niji pet ali šest. Največ sem v sti-
ku z mojstrom Zupanom iz
Mengša, s katerim sva nekoliko
sodelovala tudi pri konstrukciji
in oblikovanju harrnonike. Dobri
mojstri so: Zupan, Železnik, Pro-
stor, Bradeško . . . Med temi je
tudi Melodija, ki dela precej do-
bre harmonike. Je pa tako, da še
tako dobremu mojstru ne uspe
vsaka harmonika. To je odvisno
od mnogih podrobnosti. Izbrati
je treba pravi les, prave glasilke
in ujeti je treba uglasitev. Od
enega mojstra nista dve harmo-
niki enaki. Teža pa se giblje
okrog 9 kilogramov, kar je manj
od klavirske, ki ima 15 kilogra-
mov. Tudi mene je že bolela hrb-
tenica, vendar ni bilo tako hu-
do . . .«
Ob prvem gostovanju v Ameriki
ste s frajtonarico ust\arili val nav-
dušenja nad njo in se tam sedaj
imenuje »the bufton box«?
»Leta 1970 smo bili prvič v
ZDA in Kanadi. Harmoniko-
frajtonarico so Amerikanci lepo
sprejeli, poimenovali pa so jo
»the button box« — škatla z
gumbi. V rekordnem številu je
bila uvožena iz Jugoslavije v
Ameriko. Samo v mestu CTeve-
landu obstaja več kot 25 Button
Bo.\ klubov, ki skrbijo za zabavo
in ples s tem instrumentom. Pred
našim prvim obiskom tega sploh
niso poznali. Imam prijeten ob-
čutek, daje po vsej Ameriki zaži-
velo okrog 50 klubov s tipično
slovenskimi glasbenimi zvoki in
da je to ljudem všeč.«
Štiristo skladb je uglasbil an-
sambel, tri kasete posnel v nem-
ščini — kako pa je z angleščino?
»Temu predelu sem najprej
posvetil tisto znano vižo Visoko
nad oblaki — že leta 1970. Sedaj
pa nas prosijo, da v našem in-
strumentalnem zvenu in z angle-
škimi besedili posnamemo te vi-
že. Kot kaže, se bomo tega pro-
jekta lotili, besedila pa nam piše
Cilka Valentinčič-Dolgan.«
Nekateri narodnozabavni an-
sambli imajo naslednike v svojih
družinah. Kako Je to pri Slakih in
Fantih s Praprotna?
Lojze Slak: »Imam dva sina,
oba imata končano nižjo glasbe-
no šolo. Koliko se bo kdo glabe-
no naprej udejstvoval v tej smeri,
je še vse odprto. Nobenega no-
čem siliti. Starejši sin Slavko se
je odločil za tehnično plat glas-
be, doštudiral je elektroniko in
Podpisi Slakovih fantov.
naredil izpit za tonskega mojstra.
Sedaj pa se je bolj podal v raču-
nalniško elektroniko. Mlajši sin
Robert se je učil klavir, pa tudi
harmonika ga je zanimala. Kako
bo, bo pokazal čas ...«
Andrej Bergant: »Če smo bili
v mladosti s kvintetom konku-
renca Vrstnikom v zboru, sedaj z
žalostjo ugotavljam, da ni niko-
gar, ki bi se usmerjal v male vo-
kalne skupine. Rad bi videl, da
bi bila nova konkurenca, ki bi
vzpodbujala. . . Tudi naši otroci
so se >valili daleč od jabolka<.
Moj sin igra bobne, od drugih
članov kvinteta pa se z glasbo ne
ukvarja nobeden od sinov. Le
hčerka Mojca našega člana Jane-
za Dolenca gre po pevski poti in
lepo prepeva v ansamblu Obzor-
je -Železniki.«
Kako Slaki planirate prihodnost?
»Nobenih visokih ciljev si ne
delamo. Ugotavljamo, da smo
člani kvinteta stari okrog 50 let,
Lojze Slak se približuje 60 letom,
vmes posega tudi bolezen. Tudi
mudi se nam več ne kot mladeni-
čem, kar je čisto razumljivo in
normalno. Delali bomo naprej
— iz ljubezni do petja in domače
glasbe. Ostali bomo taki, kot
smo bili vsa ta leta, in ko smo ve-
seli, zapojemo kot ptič, ko to za-
čuti! Če bo pesmi manj, bodo pa
te kakovostnejše. Nastopov je pa
vedno dosti in radi smo med
ljudmi,« je dejal Andrej Bergant.
DRAGO PAPLER
Jacobus Gallus
(1550—1591)
V oddelku študijske knjižnice je na ogled razsta-
va, posvečena velikanu naše glasbene preteklosti.
Kje natančno se je rodil, ostaja uganka. Vzde-
vek Carniolus govori, da je bil doma nekje na
Kranjskem. Kot možne kraje rojstva navajajo viri
Ribnico, Šentviško goro, Idrijo in Ljubljano. V teh
krajih seje v 17. stoletju pojavljal priimek Petelin.
V rani mladosti je pel v Dunajski dvorni kapeli.
Potem je vrsto let potoval in se ustavljal v raznih
samostanih v Avstriji, Češki, Moravski in južni
Šleziji. Škofi Prage, Olomouca in Wroclawa ter
posvetni dostojanstveniki so ga podpirali pri nje-
govem delu. Drugi glasbeniki so vplivali na izpo-
polnitev njegove kompozicijske tehnike. V Olo-
moucu seje za nekaj časa ustalil pri škofu Pawlov-
skem. Zadnji umetniški polet ga je vodil v Prago,
da bi nadzoroval tisk svojih Opus musicum. V Pra-
gi je bil kantor v cerkvi sv. Janeza na Bregu, kjer je
tudi sklenil svojo življenjsko pot.
Skladal je maše, motete in posvetne kompozici-
je. 374 motetov je izšlo v štirih knjigah pod naslo-
vom Opus musicum. Med najpriljubljenejše šteje-
mo Mirabile mysterium, ritmično zapleteni Pater
nonster, homofonski Resonet in laudibus, zvočno
polni Ave Maria in najbolj poznani Ecce, quomo-
do moritur iustus.
Koncertno najbolj izvajane so posvetne sklad-
be, izšle v dveh zbirkah: Harmoniae morales in
Moralia, ki jo je posthumno izdal skladateljev
brat.
Gallus je uspešno združeval načela nizozemske
polifonije in večzborje beneške šole. Dragotin
Cvetko ugotavlja, da kaže njegova tehnika več-
zborja nov prijem v medsebojnem polifonskem
razmerju homofonsko ali polifonsko grajenih zbo-
rovskih enot. Drzni prehodi iz enega v drug tonov-
ski način povzročajo naravnost presenetljive zvo-
čne efekte. Izrazje glavni usmerjevalec Gallusove-
ga ustvarjanja in se je zato pogosto razšel z načeli
strogega kontrapunkta, kaže pa najbolj na njegovo
individualnost. Njegova dela so preživela stoletja
in so ostala umetniško prepričljiva do današnjega
dne.
V. K.
Uspel večer
ljudskih običajev
»Usmeritev na folklornem po-
dročju je ohraniti našo tradici-
jo,je med drugim povedal
predsednik občinske Zveze kul-
turnih organizacij občine Ormož
Milivoj Žemljic na srečanju ljud-
skih pevcev m godcev ter odra-
slih folklornih skupin minulo so-
boto v Podgorcih.
Da so nastopile samo štiri na-
mesto sedmih, je bil splet raznih
nesrečnih okoliščin, od bolezni
dalje. Kljub vsemu je bila dvora-
na prosvetnega društva nabito
polna zadovoljnih obiskovalcev.
Nastopajoče skupine so zapolni-
le vrzel v programu in svoj reper-
toar nekoliko razširile.
Nastopile so stargjša folklorna
skupina PD Alojz Žuran iz Pod-
gorcev, skupina ljudskih pevcev iz
Sterjanc, ljudske pevke in pevec iz
Obreza ter ljudski godci iz Velike
Nedelje.
Agresivnost pri otroku
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Na razvoj agresivnosti pri
otroku močno vplivajo čustveni
odnosi v družini, socialno pore-
klo, način uravnavanja agresiv-
nosti. V več študijah so ugotovili
pri starših agresivnih otrok na-
slednje značilnosti: otroka so od-
klanjali in ga pogosto kaznovali,
vedenje otroka niso nadzorovali,
odklanjali so se od socialnih
norm, imeli so mnogo medseboj-
nih konfliktov. Starši neagresiv-
nih otrok pa so kazali naslednje
lastnosti: otroku so bili naklonje-
ni in so ga le redko kaznovali,
otroka so vodili s skladno vzgojo
in nadzori, bili so socialno prila-
gojeni, bili so čustveno topli in
zadovoljni.
Ugotovili so, da so imele naj-
manj agresivne otroke tiste mate-
re, ki niso dopuščale agresivnega
vedenja oz. so ga navadno skuša-
le preprečiti.
Ce se je agresivnost vseeno
pojavila, je niso strogo kaznova-
le, temveč so le izrazile svoje
neodobravanje. Srednje agresi-
vne otroke so imele tiste matere,
ki agresivnosti niso dopuščale in
je niso kaznovale. Matere, ki so
otroku dopuščale agresivnost, a
so ga potem strogo kaznovale, so
imele najbolj agresivne otroke.
Kazen ima veliko vlogo pri
razvoju agresivnosti otroka. Te-
lesno kaznovanje povzroča večjo
in bolj neposredno agresivnost,
medtem ko psihološko kaznova-
nje vzbuja predvsem občutek
krivde pri ot,roku. Zdi se, da jje
obvladovanje čustev staršev pri
kaznovanju bolj pomembno od
same strogosti kazni. Starši, ki
kaznujejo v jezi, hkrati delujejo
kot agresivni vzor, s katerim se
otrok istoveti in ga bo ob primer-
ni priložnosti posnemal. Kazen
je učinkovita le, če nastopi takoj
po začetku agresivnega dejanja
in prepreči izvršitev tega dejanja
(npr. otroku ne dovolimo, da
muči žival, oz. ko to opazimo.
prekinemo do dejanje in ga kaz-
nujemo). V tem primeru kazen
povzroči, da otrok svojega agre-
sivnega dejanja ne bo več pono-
vil. Cim več časa preteče od za-
četka nekega dejanja do kazni,
toliko manj bo kazen učinkovita.
Strogost kazni je tudi po-
membna. Mila kazen deluje bolj
kot sporočilo, stroge kazni pov-
zročajo močnejšo zavoro. Otroci,
ki jih starši za agresivnost strogo
kaznujejo, so doma le manj agre-
sivni, zato pa toliko bolj v odno-
su do vrstnikov. Stroge kazni
imajo še mnoge neugodne, stran-
ske učinke, saj vzbujajo tesnobo
in sovraštvo, zato jih ne kaže
uporabljati.
Učinek kazni sicer vzbuja tes-
nobo in s tem zavira nezaželeno
\edenje, predstavlja pa tudi neko
sporočilo. Če starši otroku pojas-
nijo, zakaj je kaznovan, lahko v
nekaterih primerih že mila kazen
doseže zaželen učinek.
Učinek kazni je odvisen tudi
od čustvene navezanosti med
otrokom in staršem. Nedosled-
nost pri kaznovanju je privedla
do večje agresivnosti otrok.
Mnenja o učinkovitosti kazni
so deJjena. Zdi se pa, da je kazen
za U4Jno odpravljanje nezažele-
nega vedenja le malo učinkovita.
Še najbolj je učinkovita tedaj, če
jo izvaja oseba, na katero je kaz-
novani otrok močno čustveno
navezan, vendar le v tistih obli-
kah, ki ne poškodujejo otrokove-
ga osebnega dostojanstva. Spre-
jemljive oblike kaznovanja so ti-
ste, ki so naravna posledica izvr-
šenega dejanja in nimajo značaja
maščevanja, ter tiste, ki vključu-
jejo odvzem nekaterih ugodno-
sti, o čemer je treba otroka vna-
prej seznaniti.
Pretirano kaznovanje privede
do razvoja avtoritativne osebno-
sti, ki se kaže v dvoličnosti, za-
hrbtnosti, agresivnosti do šibkej-
ših in navideznem pokoravanju
močnejšim. Če agresivnost kaz-
nujemo z nasilje, utrjujemo v
otroku prepričanje, daje agresiv-
nost do šibkejšega sprejemljiva;
kazen tako lahko postane vzorec
za učenje nasilja. Tega pa ne že-
limo.
Določena stopnja agresivnosti
— predvsem telesna - je pri
otroku normalen pojav. Do dolo-
čene zrelosti otroka je telesna
agresivnost skoraj edini način za
uveljavljanje. Na ta način preiz-
kuša svojo moč in vpliv, ki ga
ima na druge. Značilno za nor-
malno agresivnost je, da njen os-
novni cilj ni v povzročanju po-
škodbe drugega. Taka agresiv-
nost omogoči otroku, da se nauči
uspešno premagovati ovire. Pri-
pomore k samostojnosti in oseb-
nostnem razvoju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Svetlana Klinkon
dr. med: — špec. pediater
TEDNIK -      februar 1991
OD TU IN TAM - 11
Z BORiSOM GERJOViČEM KRITIČNO O LETOŠNJEM KURENTOVANJU
»Kurentovanje je predvsem
instrument trženja s Ptujem...«
Boris (ierjovič je eden tistih mladih Ptujčanov, ki v kurentovanju vidijo edinstveno priložnost
za Ptuj in njegov turistični razvoj. V odboru za pripravo JI. kurentovanja je vodil komisijo za
marketing. V pogovoru je povedal marsikatero kritično misel, a to ne more biti razlog, da mu ne
bi »prisluhnili«.
Financiranje največje in najstarejše ptujske
prireditve je bilo vedno težavna naloga. Kako
je bilo letos?
»Tudi letos je škripalo na vseh koncih. Še
najbolje se je odrezal Kmetijski kombinat, s
katerim smo podpisali pogodbo v vrednosti
20 tisoč dinarjev. Nekdo, ki pa ne želi biti
imenovan, je za pustne prireditve prispeval
50 tisoč.
V bodoče si ne moremo več privoščiti, da
bi vodja marketinga kot berač iskal sponzor-
ske dotacije in razvažal transparente. Tega tr-
žna ekonomija enostavno ne pozna. Tu ne
gre zgolj za image, temveč tudi za vprašanje
(nejprofesinalnosti.
Ce se bomo v Ptuju še odločili za kurento-
vanje, bi kazalo zanj v proračunu letno iz-
dvojiti okrog 100.000 DEM dinarske proti-
vrednosti in jih nameniti za turistično promo-
cijo Ptuja kot celote.«
Kurenta nam že dolgo kradejo. Ideja o nje-
govi zaščiti je stara več kot petnajst let. Neka-
teri se bodo še spomnili, da je eden najbolj zav-
zetih organizatorjev ptujskega kurentovanja
Jože Štrafela že takrat vedel, kaj se bo zgodi-
lo. Nihče mu ni prisluhnil in sedaj smo tam,
kjer smo. Kakšni so vaši pogledi na avtorsko
zaščito?
Še o smetani. Zaradi napovedi prihoda
tujih diplomatov je bila marketinška aktiv-
nost bistveno intenzivnejša. Domača in tuja
gospoda se mora znebiti občutka, da so pri-
šli na vaško veselico lokalnih razsežnosti.
Mir in varnost očitno nista bila iz trte izvi-
ta. Zavarovalna pogodba za primere po-
škodb udeležencev in obiskovalcev ostaja
tako edina >zgrešena investicija<, ki se je
veselim.
»Korantov lik je potrebno avtorsko zaščiti-
ti in preprečiti videosnemanje različnih sne-
malcem, ki s svojimi posnetki lahko predsta-
vljajo nelojalno konkurenco na televizijskih
postajah. Turistični center na Rogli upora-
blja našega koranta za svojo promocijo — mi
pa to mirno gledamo, namesto da bi na tej
osnovi polnili svojo blagajno.«
V organizacijskem odboru ste vodili komisi-
jo za marketing. Kako ocenjujete njeno delo?
»Bilo je precej napak, ki izvirajo predvsem
iz naglice, v kateri smo letos delali. Obstajajo
pa tudi druge, kjer se ni moč izogniti subje-
ktivni odgovornosti.«
Koliko je za našo prireditev naredila TV
Slovenija, koliko drugi?
»Pred televizijskim dnevnikom je bil pred-
vajan »slajd« oziroma telop. Namesto živega
prikaza korantov in zvonjenja zvoncev smo
prikazali popačeno mrtvo sliko, kjer je bese-
da »sprevod« že vnaprej dajala intonacijo
pogrebne žalosti. Zaradi 50-odstotnega po-
krivanja stroškov s strani Centra za ekonom-
sko in turistično propagando pri Gospodar-
ski zbornici Slovenije bi bil vsak prepir o
kvaliteti njihovega slajda nesmiseln.
Ko se predvaja petminutna veriga reklam-
nih tekstov na radiju MM2, je najbolje biti
prvi v tej verigi. Reklame so dolgočasne in
ljudje zato obrnejo gumb na drugo postajo.
Kdor zadnji pride zadnji melje, zato spot
za kurentovanje ni zasedel privilegirane pozi-
cije.
Ob tem želim pa povedati, da je celoten
>public    relations    sistem<    kurentovanje
podprl. Še posebena hvala Večeru, ptujske-
mu Tedniku in radiju MM2. Pasiven odnos
televizije Slovenija je seveda relativen. TV
studio Maribor je 8. februarja objavil kako-
vostno reportažo o podlebniških oračih z na-
povedjo samega kurentovanja. Kritike po
prireditvi so dobrodošle, ker je v letošnji po-
vorki marsikaj manjkalo (na primer časovna
uskladitev), vendar pa komentar v dnevniku
TV Slovenija, 10. 2., zasluži kritiko nad kriti-
ko.«
Ptujčani kažemo svoj odnos do prireditve tu-
di s tem, da neradi sežemo v žep po denar za
vstopnico. Letos ni bilo nič drugače, a tudi ma-
ske si ne želimo nadeti.
»Kape, ki je služila kot vstopnica, si obi-
skovalci niso nadeli na glave. >Dodatna< de-
koracija je morebiti izostala zaradi številk na
kapi ali zaradi neudobnega počutja. Kakor-
koli že — trud za trojno funkcijo vstopnice je
bil zaman. Čeprav ideja o pustni kapi ni zra-
sla na mojem zeljniku, sem soodgovoren za
zgrešeno investicijo, saj sem idejo takoj
podprl.
Verjetno mi bodo oprostili tisti, ki so v Tu-
rističnem društvu Ptuj dvignili izžrebane na-
grade. Zadnji rok je bil 20. februar. Ob tem je
seveda jasno, da je letos vstopnino plačal,
kdor je želel. Premajhno število prodajalcev
vstopnic je že ptujski sindrom. Nekdo na dan
kurentovanja proda 300 vstopnic in vtakne v
žep 900 dinarjev, medtem ko stotine nezapo-
slenih čaka v domačem zapečku na mesečno
dotacijo, organizacijski odbor kurentovanja
pa vskladišči neprodane vstopnice.«
Kurenta ne more
nihče več
zaustaviti,..
Kakšna je bodočnost kurentovanja — gre za
trženje s kurentovanjem ali trženje s Ptujem?
»iviislim, da je za Ptuj manj bistveno, ko-
likšen je iztržek na dan samega kurentovanja.
Pomembnejše so druge stvari. Ob bodoči av-
tocesti Šentilj —Zagreb mrgoli turistično per-
spektivnih krajev. Bitka o tem, kdo bo tu
igral glavno vlogo, se je že pričela. Tekmeca v
tej igri je moč premagati, če mu »odvzamete«
njegov medij! V tej povezavi je zelo pomemb-
no, da je Ptuj v programu hrvaške televizije
povsem zasenčil krapinske, stubiške, tuhelj-
ske in ne vem še katere toplice in da za prika-
zano fantastično vedute našega grajskega gri-
ča nima smisla reklamirati kateregakoli dvor-
ca v Hrvaškem Zagorju. Kurentovanje je torej
predvsem instrument trženja s Ptujem!
Sedaj je potrebno prenehati s ptujskimi
političnimi prepiri in usmeriti vse sile v grad-
njo Jiotelskih zmogljivosti. Pri tem nam bodo
v pomoč tudi naslovi tujih gostov, ki so nas
obiskali ob letošnjem kurentovanju. Kakšen
je marketing brez izdelka, smo lepo videli v
letošnji povorki na avtomobilu Kmetijskega
kombinata.
pokrovitelji
ptujskega
kurentovanja 1991:
Kmetijski kombinat Ptuj. Zavarovahiica
Maribor. Emona-Merkur Ptuj. Mlekarna
Ptuj. MIP Ptuj. Petrol Ljubljana - DO
TOE Maribor. Kreditna banka Maribor,
KBM-PE Ptuj. AGIS Ptuj. Tobačna tovar-
na Ljubljana. Kmetijska zadruga Ptuj. Pa-
norama Ptuj. Podjetje za PTTpromet Mari-
bor. Petoviuavto Ptuj. Trgovsko podjetje
Rimljan Spuhlja. Gostinsko podjetje Gorca,
Stanovanjski servis Ptuj, Les Ptuj, Obrtno
združenje Ptuj, Pekarna Ptuj. ŽG Ljublja-
na—PE Okrepčevalnica — kolodvorska re-
stavracija. Elektrotehna — PE Ptuj. Ope-
karna OPTE Ptuj. Certus - DE Ptuj. Aro-
avtometal Spuhlja. Herman Kokol ~ su-
itjena galanterija. Pelrol-Motel Podlehnik,
Mariborska turistična zveza. Vodnogospo-
darsko podjetje Drava Ptuj. Elektro Mh-ja-
vno podj. za distribucijo eicktr. energije —
PE Ptuj. Projekta inženiring Ptuj. Čevljar-
ska delavnica Kidričevo. Kmetijska zadru-
ga Lojrenc na Dr. p.. Agraria Cvetje Breži-
ce — Vrtnarija Ptuj. Peko — Tovarna obu-
tve Tržič. Labod — Tovarna Delta Ptuj,
Obdravski zavod za veterinarstvo Ptuj, Ob-
dravski zavod za živinorejo Ptuj. Stano-
vanjska zadruga Žahjak in ŽG — Vzdrže-
vanje in popravilo voz Ptuj.
Vsem tistim, ki bi radi pokopali kurentova-
nje, nudim koristno informacijo: Kurentova-
nje v Ptuju ne more biti, če sodelovanje iz ka-
kršnihkoli razlogov odpove Franc Kodrič iz
Folklornega društva Ptuj. Turizem ni stvar, ki
bi jo lahko obesili na enega človeka; koranta
na njegovem zmagosla\neni pohodu ne more
nihče več ustaviti . . .!
Pripravila: MG
Fotografije: O M
V soboto zbor sladkornih bolnikov
Pričela se je sezona občnih
zborov. 23. februarja ob 9. uri bo
v Narodnem domu zbor sladkor-
nih bolnikov ptujske in ormoške
občine. Vabilo je prejelo nekaj
nad 1400 članov, bolnikov pa je
veliko več, že čez 3600. Na občni
zbor so povabili tudi družinske
člane.
Alojz Čuček, predsednik Dru-
štva za boj proti sladkorni bole-
zni, je povedal, da pričakujejo
dobro udeležbo in še kakovost-
nejšo razpravo. Družbena kriza
ni obšla sladkornih bolnikov; še
Več: njihovo stanje se zaradi ma-
terialne ogroženosti družbe in la-
stne iz dneva v dan poglablja.
Socialno stanje nekaj nad 3600
holnikov v ptujski in ormoški ob-
čini je zaskrbljujoče. 77 odsto-
tkov jih živi v kritičnih razmerah
oziroma ne morejo zadostiti po-
trebam socialnega minimuma.
Pri analizi stanja je potrebno
upoštevati tudi podatek, da je
dieta prehrana, ki je osnova
zdravljenja sladkorne bolezni, v
povprečju dražja za okrog 50 od-
stotkov. 65 odstotkov sladkornih
bolnikov omenjenih občin dne-
vno pri zdravljenju uporablja ta-
blete oziroma insulin. Sladkorno
bolezen poleg tega spremljajo
komplikacije drugih organov, ki
prav tako zahtevajo zdravljenje.
Zato so sladkorni bolniki še ka-
ko prizadeti ob vseh ukrepih v
slovenskem zdravstvu. Grozi jim,
da jim bodo ukinili večdesetletne
pravice. Pri tem pa ni zanemarlji-
vo, da v sosednjih državah in
drugod v Evropi ti bolniki uživa-
jo ugodnejši standard kot pri
nas. To in še več bodo povedali
na sobotnem zboru. Pričakujejo,
da bodo prišli v Ptuj tudi pred-
stavniki Zveze društev za boj
proti sladkorni bolezni da bi
skupaj z njimi skušali poiskati
najboljše rešitve. Te pa poleg
ptujskih in ormoških bolnikov še
kako zadevajo tudi druge.
V zadnjem obdobju je društvo,
ki sodi med najbolj dejavne v
Sloveniji, predvsem skrbelo za
izboljšanje osnovnega zdravstve-
nega varstva bolnikov, ponudbo
dietetične prehrane, izobraževa-
nje članov in njihovih družinskih
članov, rekreacijo, založenost z
zdravili in drugim, kar dnevno
potrebuje sladkorni bolnik.
Na občnem zboru bodo oceni-
li dosedanje delo, sprejeli pro-
gram dela s finančnim načrtom
za letos in izvolili vodstvo. Že po
tradiciji bodo poskrbeli za zdrav-
stveno prosvetljevanje: dr. Lidija
Trop bo govorila o sladkorni bo-
lezni. Zahvalili pa se bodo neka-
terim trgovinam, ki so v zadnjem
času izboljšale ponudbo dieteti-
čnih in diabetičnih živil. Ta si
bodo udeleženci zbora lahko ku-
pili tudi v Narodnem domu, ka-
mor jih bo pripeljalo trgovsko
podjetje Emona — Merkur.
MG
Danes praznujejo
turistični vodniki
21. februar je že nekaj časa
dan, ko v svetu praznujejo turi-
stični vodniki. Letos so se jim
pridružili tudi slovenski. Sloven-
sko društvo vodnikov seje vklju-
čilo v mednarodno zvezo dru-
štev, s tem pa prevzelo tudi praz-
nični dan. Danes bodo radijske
postaje in časopisi zapolnjeni s
prispevki o vodniškem delu. Ta
je pri nas še premalo priznan, iz
tega izhajajo tudi vse težave vod-
niške službe.
Slovensko društvo turističnih
vodnikov si prizadeva, da bi nje-
govi člani pridobili status kultur-
nega delavca. Sedaj so tisti, ki to
dejavnost samostojno opravljajo,
obrtniki. Redki vodniki delajo v
agencijah, največ jih ima hono-
rarno zaposlitev., V poklicu je za-
radi znanih težav velika fiuktua-
cija, zato zelo trpi kakovost dela.
A vsemu se je moč ogniti, če bo-
do pridobili status kulturnega
delavca. Prav tako bo potrebno
urediti izobraževanje. Sedaj se
izobražujejo v Kompasu in v
okviru Centra za turistično in
ekonomsko propagando pri Go-
spodarski zbornici Slovenije.
Najprimernejše bi bilo izobraže-
vanje v okviru turistične šole.
V okviru slovenskega društva
turističnih vodnikov delajo tudi
ptujski. Trenutno jih je 16, v dru-
štvu osem, profesionalno zapo-
slenih pa le majhen del — trije
in pol.
Prvi praznik slovenskih turisti-
čni vodnikov je priložnost, ki je v
občinskem Sekretariatu za turi-
zem, goMiiiMvo m trgovino in v
Pokrajinskem muzeju ne kanijo
izpustiti. Slovenske vodnike bo-
do povabili na študijski dan v
Ptuj. Pričakujejo jih v začetku
marca. S tem pa se Ptujčani
vključujejo v program Centra za
turistično in ekonomsko propa-
gando pri GZ Slovenije, v kate-
rem bodo predstavljali stara slo-
venska mesta. Začeli bodo v Ptu-
ju-
V občinskem Sekretariatu za
turizem pa poleg tega načrtujejo
druge aktivnosti, s katerimi želi-
jo v Ptuj pripeljati čimveč tranzi-
tnih gostov, dokler ne bomo ime-
li pogojev za razvoj stacionarne-
ga turizma. Med drugim bodo v
kratkem obiskali vse turistične
agencije ter jih skušali spodbudi-
ti za obisk najstarejšega sloven-
skega mesta.
Danes pa ste spoštovani bralci,
lahko tudi vi turistični delavci.
Srečko Lovrenčič, koordinator
vodniške službe v Pokrajinskem
muzeju, je za vas pripravil na-
gradno vprašanje. Če boste pravil-
no odgovorili, imate možnost, da
dobite lepi nagradi: grafično ma-
po in družinsko vstopnico za ogled
muzejskih zbirk za celo družino.
Vprašanje se glasi: Katera
ptujska stavba je na sliki in do
kdaj je imela takšno podobo?
Odgovore na kuponih pričaku-
jemo v uredništvu Tednika, Raiče-
va ulica 6, do 28. februarja. Ime
srečnega dobitnika bomo objavili
v sobotni oddaji radia Ptuj 2.
marca. MG
Uspel mladinski
karneval
S torkovo mladinsko maškera-
do. ki je potekala od devetih do
trinajstih na tržnici, smo za letoš-
nje leto pokopali pusta. Komisi-
ja za mladinski karneval pri Tu-
rističnem društvu Ptuj je svojo
vlogo vsekakor dobro .■»pravila.
V koordinaciji z obči... l.u Zvezo
prijateljev mladine in občinskim
Komitejem za vzgojo in izobra-
ževanje so privabili na tržnico
več kot 1500 maskiranih, od tega
več kot 600 otrok iz vzgojnovar-
stvenih ustanov, ostalo pa iz os-
novnih in srednjih šol.
V celoti gledano je mladinska
maškerada na pustni torek dose-
gla tudi svoj pedagoški namen.
Mladino so animirali k ustvarjal-
nosti, saj so se na karneval neka-
teri pripravljali že 14 dni prej. In
če že ne zaradi pusta, vsaj zaradi
tega je vzpodbudna želja organi-
zatorjev, da bi mladinski karne-
val postal tradicionalna sklepna
prireditev pustovanja.       —OM
Na ptujski tržnici je sodelovalo v mladinskem karnevalu več kot 1500
maskiranih, od vrtcev do srednjih šol. Foto: .M. Ozmec)
12 - TV SPOREDI
21. februar 1991 - TBPfgtK
TEDNIK - 21- februar 1991
ZA RAZVEDRILO 13
14 - ŠPORT IN DRUŠTVA
21. februar 1991 - TEDNIK
Šport v nekaj
vrsticah
članice in člani namiznoteni-
škega kluba Poetovija so v sobo-
to in nedeljo odigrali po dve sre-
čanji v drugi zvezni oziroma prvi
republiški ligi. Članice so v sobo-
to popoldan v Ptuju s 5:2 prema-
gale ekipo Miškine iz Zagreba, v
nedeljo dopoldan pa z 1:5 izgu-
bile z zagrebškim Maratonom,
drugouvrščeno ekipo lige. Ptuj-
ska ekipa je kljub visokemu po-
razu še naprej v zgornjem delu
lestvice. Člani so v soi7oto naj-
prej tesno, s 4:5, izgubili s Ko-
čevjem, nato pa z 2:5 še z Novo
Gorico.
• • •
V prvi moški republiški roko-
metni ligi so v soboto odigrali
zadnje tekme prvega dela prven-
stva, ta konec tedna pa bodo na-
daljevali s prvim kolom drugega
— spomladanskega dela. Vse na-
še ekipe so gostovale in osvojile
le eno točko. Drava je namreč v
Sežani igrala 23:23 z Jadranom
iz Kozine, čeprav so domačini na
lestvici tri točke pred Ptujčani.
Ekipi sta se med tekmo izmenja-
vali v vodstvu, zato je delitev
točk ob slabem sojenju kljub te-
mu pravična. Člani Velike Nede-
lje so z 20:24 izgubili s Preddvo-
rom, Ormožani pa z 20:31 z Gro-
supljem. Ormožani so popustili v
drugem polčasu. Velika Nedelja
pa je tekmo izgubila čisto ob
koncu.
Izjemno pa so se odrezali ka-
deti oziroma mlajši mladinci
Drave, ki so se uvrstili v republi-
ški finale, med štiri najboljše eki-
pe. Na polfinalnem turnirju v
Ptuju so najprej z 19:16 prema-
gali Slovenj Gradec, nato pa v
odločilni in zelo kakovostni tek-
mi z 19:13 še Radeče. Zelo nesre-
čni pa so bili mladi igralci Velike
Nedelje, ki jih je v Senovem v
odločilni tekmi z 12:11 premaga-
lo Velenje, kljub temu da so vo-
dili že s 7:3. Uvrstitev v t^nale ni
uspela tudi kadetinjam Drave, ki
so bile na turnirju v Ljubljani
druge.
• • •
V Ljubljani je bilo republiško
dvoransko atletsko prvenstvo v
tekih na kratke proge in skokih.
Za Ptuj sta srebrni medalji osvo-
jila Jerenko (60 m) in Kokot
(skok v daljavo), bronasto pa
Iskra (60 m). V Veroni bo v sobo-
to mladinski atletski četveroboj
Velika Britanija —Sovjetska zve-
za—Italija—Jugoslavija. V naši
državni reprezentanci bosta na-
stopila tudi ptujska atleta Dejan
Doki in Franci Jerenko.
• • •
V Sarajevu je bil 17. turnir re-
publik in pokrajin s standardnim
zračnim orožjem. V reprezentan-
ci Slovenije je nastopil tudi Alojz
Trstenjak in s 568 krogi v strelja-
nju s pištolo veliko prispeval k
ekipni zmagi reprezentance v tej
disciplini. Dodajmo še, da bo re-
publiško prvenstvo s standard-
nim zračnim orožjem 9. in 10.
marca v Ptuju.
• • •
V Mariboru pa je bilo republi-
ško prvenstvo v judu po pasovih.
Med našimi tekmovalci je prvo
mesto in napredovanje v višji
pas uspelo Ptujčanu Albinu Per-
natu. Drugo mesto sta osvojila
Ptujčan Tomaž Klaneček in
Damjan Petek iz Gorišnice, tre-
tje pa Ptujčani Robert Polajžer,
Matej Gregorec in Aleš Sajko.
• • •
V Novem mestu je bilo drža-
vno prvenstvo v ciklokrosu. Med
mlajšimi mladinci je med 32 tek-
movalci Ptujčan Miran Kelner
osvojil šesto mesto.
• • •
Ptujske odbojkarice so se v ne-
deljo dopoldan v dvorani Center
pomerile z vodilno ekipo druge
republiške lige — Prevaljami.
Gostje so bile boljše in zmagale s
3:1, za zmago pa so se morale
kar precej potruditi.
'   • • •
Člani športnega društva Slo-
venske gorice so v nedeljo v Jur-
šincih izvedli poskusno tekmova-
nje v smučarskih skokih na
50-metrski skakalnici, kjer pa so
zaradi pomanjkanja snega mora-
li znižati zaletišče. Pred več kot
400 gledalci je s skokoma 26 in
pol ter 24 in pol metra zmagal
domačin Marjan Čuš. Nastopilo
je 21 skakalcev iz Juršincev in od
Tomaža.
• • •
Na kratko še o nekaterih pri-
hodnjih prireditvah:
V soboto dopoldan bo v osno-
vni šoli Toneta Žnidariča občin-
sko ekipno prvenstvo šolskih
športnih društev v šahu, v dvora-
ni Center pa rekreativno tekmo-
vanje v odbojki za vse, ki jim je
ta šport blizu in bi radi tekmova-
li. Prijave sprejema ptujska
Športna zveza, tekmovanje pa
sodi v akcijo Razgibajmo življe-
nje.
V prvi republiški moški roko-
metni ligi bo v soboto ob 19. uri
derbi sosedov Drava —Ormož,
Velika Nedelja pa bo gostovala v
Dobovi. 1. k., I. Z., I. P.
Ptujski šport
v luči sprememb
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Delo na področju selekcijsko-
vrhunskega športa zahteva viso-
ko strokovno usposobljenega tre-
nerja, to pa je eden od temeljnih
pogojev za doseganje oziroma-
omogočanje kvalitetnih športnih
dosežkov. Trenerji opravljajo
strokovno delo VI. in VII. zah-
tevnostne stopnje (višja in visoka
izobrazba). Na tem področju
imamo v občini velik primanj-
kljaj. Izobrazbena raven trener-
jev v naši občini je skromna. Na
področju strokovnega dela so
največje rezerve. Rezultati na po-
dročju tekmovalnega športa v
naši občini so veliko boljši kot v
mnogih večjih oziroma v tistih,
kjer namenjajo za šport več sred-
stev.
Seveda z doseženim kljub te-
žavam v gospodarstvu ne smemo
biti zadovoljni, saj je šport pre-
več pomembna prvina našega ži-
vljenja, prvina, katere pomena se
razvitejše družbe mnogo bolj za-
vedajo kot pri nas, čeprav bi mo-
ralo biti obratno. Slediti bomo
morali sklepom okrogle mize
»Šport na Ptuju« in sklepom,
sprejetim k analizi izvajanja te-
lesnokulturne dejavnosti v obči-
ni Ptuj na sejah zbora občinske
skupščine 29. marca 1990. Na tej
seji so občinski zbori sprejeli
sklepe, ki nas zavezujejo še da-
nes, med drugimi:
1. zagotavljanje sredstev za
šport v višini povprečja v re-
publiki
2. združevanje sredstev iz prora-
čuna, samoprispevka in dru-
gih virov za:
— investicijsko   vzdreževaje
športnih objektov
— gradnjo šeststezne atletske
steze iz umetne mase s
spremljajočimi atletskimi
napravami
— gradnjo manjšega vadbe-
nega prostora za borilne
športe
— gradnjo športnih objektov
za rekreativne potrebe ob-
čanov
3. pripraviti in izvesti spremem-
be pri organiziranosti ZTKO
v smislu racionalizacije in
kvalitetnejšega dela
4. zagotoviti večjo finančno vla-
ganje v športno dejavnost s
strani podjetij in obrtnikov
prek davčnih olajšav
5. šport mora najti mesto v turi-
stični ponudbi ptujske občine.
Da bomo lahko vse to dosegli,
potrebujemo sodobno organizi-
rano in Heksibilno športno zvezo
in njeno strokovno službo, ki bo
delovala enotno in bo imela pra-
ve ljudi na pravih mestih. Šport-,
na zveza občine I*tuj bo morala v
bodoče odigrati glavno vlogo pri
razvoju športa v naši občini.
Na republiškem nivoju si mo-
ramo prizadevati, da v organih
Športne zveze Slovenije prodre-
mo s svojimi idejami in programi
ter pridobimo sredstva, ki se vsa-
ko leto namenjajo za investicije v
športu. Prav tako si moramo pri-
zadevati, da bomo na republi-
škem nivoju imeli tudi ministr-
stvo za šport, kot ga imajo druge
dejavnosti (kultura, izobraževa-
nje, zdravstvo in sociala), s čimer
bomo dali športu tisti pomen, ki
mu pripada.
Ivan Vidovič,
strok, delavec sekr. za vzg.,
izobr., kult. in šport pri IS
SO Ptuj
TEDNIK - 21- februar 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
Zlatoporočenca Marija FradI in Matija Družovec
Zlata poroka
pri Lenartu
v teh dneh pred 50 leti sta se mlada in polna sreče pripravljala
na poroko Marija FradI iz Zg. Verjan in Matija Družovec iz Sp. Se-
narske. Zakonsko zvezo sta sklenila 23. februarja 194! pri Sv. trojici v
Slovenskih goricah.
Oba otroka — kmečkih družin sta bila navezana na zemljo. Mla-
di ženin se je priselil na ženino domačijo. Posestvo je bilo veliko 6 ha,
tako da je bilo za pridne roke mladih zakoncev kar mnogo dela. V za-
konu se jima je rodilo dvanajst otrok, šest deklic in šest fantov. Trije
otroci so kmalu po rojstvu umrli. Od devet živečih otrok si jih je osem
ustvarilo svoj dom v domovini, ena hčerka pa v tujini. Ustvarili so si
svoje družine, vendar se vedno znova radi vračajo k njima. »Delček
njih je vedno z nama,« pravita zlatoporočenca Družovec, ki sedaj ži-
vita v Zg. Verjanah 30 v CJradišču.
Prevladujeta naj razum in skupni interes
Gospodarske in socialne razmere v ptujski občini so vse težje, položaj že kritičen, zato je tre-
ba storiti vse, da ne pride do popolnega zloma. 7 ako razmišljajo razumni ljudje v vodstvih politi-
čnih strank v ptujski občini in vse bolj prihajajo do spoznanja, da je potrebno soglasje vseh
strank, če hočemo pripraviti in izvajati učinkovit program gospodarstva na območju občine.
Prvi sta začeli konkretno delati v tej smeri
vodstvi Slovenske demokratične zveze in
Stranke demokratične prenove. Na dveh ra-
zgovorih so sodelovali: za SDZ Ivan Lovren-
čič, Branko Resnik in Stanko Zavec, za SDP
pa Vilko Pešec in Slava Šare s člani predsed-
stva. Na drugem razgovoru, ki je bil 13. fe-
bruarja, so oblikovali enotna stališča do tehle
vprašanj:
Kako do strokovne občinske uprave in iz-
vršnega sveta? Bili so enotnega mnenja, daje
treba posamezne službe bolj racionalizirati,
zato je treba dati mandatarju oziroma pred-
sedniku izvršnega sveta proste roke pri obli-
kovanju novega izvršnega sveta; prevladovati
mora predvsem strokovnost.
SDZ je prva dala pobudo za novO poime-
novanje ptujskih ulic. Na razgovoru so sogla-
šali s strokovno komisijo, ki jo je že imenoval
občinski izvršni svet, predlagali pa so, da naj
bi komisijo razširili še s predstavniki posa-
meznih strank v občini in da je treba naprej
izdelati kriterije za preimenovanje, te pa naj
bi potrdila občinska skupščina. Prav bi tudi
bilo pripraviti finančno stran preimenovanja
in pridobiti mnenje ljudi. Preimenovanje šol
naj se opravi povezano z urejanjem novih
šolskih okolišev. Glede novega poimenova-
nja nekaterih krajevnih skupnosti pa so si bi-
li enotni, da je treba počakati na novo slo-
vensko ustavo, ki bo začrtala tudi novo upra-
vno-teritorialno razdelitev. Ptuj kot gravita-
cijsko območje mora ostati in je tudi treba
poudariti njegovo zgodovinskost.
Denacionalizacija in lastninjenje sta za
ptujsko občino izredno pomembni vprašanji,
zato obe stranki predlagata, da naj bi o os-
nutkih obeh zakonov organizirali v občini
skupno razpravo. Zadeve je treba reševati
čimbolj pravično, pošteno in racionalno.
SDZ predlaga, da naj bi že sedaj v občini za
to področje začel delovati strokovni operati-
vni organ, ki bi zagotavljal pravnost postop-
kov.
SDZ je že pred meseci dala pobudo za re-
organizacijo Radio-Tednika Ptuj, s tem da
naj bi bil Tednik javno podjetje. sDP pa je že
na programski konferenci "zastopala stališče,
da naj 1i)i bila SO Ptuj ustanoviteljica Tedni-
ka. Tem stališčem se "obe stranki nista odre-
kli, soglašata pa tudi s predlogom, da naj se
Tednik oblikuje na tržnih osnovah kot delni-
ška družba.
Največ razprave so na skupnih razgovorih
namenjali vprašanju, kako priti do učinkovi-
tejšega programa gospodarstva v ptujski ob-
čini. To so povezali tudi z nadaljnjim razvo-
jem srednjega šolstva v Ptuju, saj »ni poti v
Evropo brez intelektualcev«, je dejal eden od
razpravljavcev. SDZ je že sklicala nosvet z
direktorji podjetij (o tem lahko preberete v
članku »SDZ seje pogovarjala z direktorji«).
SpP je s tem soglašala, vendar meni, da naj
bi v bodoče take posvete sklicevali v okviru
občinskega izvršnega sveta, na njih, pa bi so-
delovali predstavniki vseh strank. Če bi skli-
cevala direktorje vsaka politična stranka po-
sebej, bi to pomenilo veliko izgubo časa,
vprašljiv pa je tudi uspeh. Vse politične
stranke v občini imajo v svojih programih za-
pisane naloge o nadaljnjem razvoju ptujske
občine, tega razvoja pa brez programov ptuj-
skih podjetij in nosilcev dejavnosti (obrt, tu-
rizem ipd.) ni in ne bo. Prav zaradi tega vod-
stvi obeh strank predlagata drugim strankam
v občini, da bi na tem področju dosegli trden
dogovor in ustvarjalno sodelovanje, kar naj
bi prihajalo do izraza na zasedanjin občinske
skupščine.
Pri razumnih ljudeh vse bolj prevladuje spo-
znanje, da »oblast ni slast«, temveč naporno
delo in velika odgovornost do ljudi — volilcev.
Tega se morajo vodstva vseh strank zavedati.
Živeti bo moč le od rezultatov gospodarstva, to
pa je odvisno od sposobnosti in iznajdljivosti
mladih ljudi. Zato je moč uj)ravičeno pričako-
vati, da po poti, ki sta jo zaceli ubirati SDZ in
SDP, ne bosta hodili sami. pp
Zlata poroka
v Pobrežju
Za sklepanje zakonskih zvez
pooblaščen poslanec občinske
skupščine Franc Zadravec in ma-
tičarka Elizabeta Peteršič sta v
soboto, 16. februarja, po opra-
vljeni nalogi v poročni dvorani
na magistratu v Ptuju obiskala še
domačijo Turnškovih v Pobrežju
127, KS Videm pri Ptuju in opra-
vila slovesnost razglastive za zla-
toporočenca JANEZA in MARl-
Janez in Marija Turnšek kot zlatoporočenca za domačo mizo.
Foto: Langerholt
JE TURNŠEK, ki sta se poročila
prav na isti dan pred 50 leti.
Zlati ženin je bil rojen 23. av-
gusta 1910 v Pobrežju. Po konča-
ni obvezni šoli je šel v uk za ko-
larja k mojstru Zagorcu na Bre-
gu pri Ptuju. Tam je nekaj let de-
lal tudi kot pomočnik. Med oku-
pacijo je delal na Teznem pri
Mariboru, kjer si je pri delu zlo-
mil nogo; to ga je tudi obvarova-
lo še morda hujših neprijetnosti
med vojno. Po vojni je delal ne-
kaj časa vGP Drava Ptuj, potem
pa v delavnicah kobilarne Tur-
nišče, pozneje K K Ptuj, do leta
1965. ko se je invalidsko upoko-
jil.
Zlata nevesta je bila rojena 20.
oktobra 1919 v družini Dreven-
škovih v Podlehniku. Po poroki
je vedno delala doma (3 ha zem-
lje sta posedovala z možem) in
skrbela za otroke; kar sedem se
jima jih je rodilo. Ponosna sta
nanje in vesela ob 15 vnukih in
tudi že 8 pravnukih. Zadnja leta
jo precej ovira pri delu obrablje-
nost kolkov, pri hoji mora upora-
bljati palice, zato sta se z možem
tudi odločila zlato slovesnost
opraviti kar v domači hiši. Tja je
potem prišel še župnik iz domače
fare sv. Vida in opravil sv. mašo
za zlatoporočenca.
Oba zlatoporočenca sta z ži-
vljenjem, s tem, kar sta dosegla,
in s sedanjim položajem še kar
zadovoljna. Na vprašanje, kaj si
danes najbolj želita, sta enogla-
sno odgovorila: »Zdravja in"mir
pri nas in v svetu!« Zlati ženin
pa je še v šali dodal: »Pa tudi
boljšo penzijo si želim.«
Žlatoporočencem tudi naše če-
stitke!
F. Fideršek
Kako bomo lahko odkupili stanovanje
o novi stanovanjski zakono-
daji je bilo zadnje čase že precej
povedanega, vendar vse premalo
konkretnega in pojasnjenega.
Zato so člani Liberalno-demo-
kratske stranke v Ptuju povabili
v goste Janeza Kopača, podpred-
sednika izvršilnega odbora LDS
Slovenije, sicer pa predsednika
odbora za proračun in finance
Republike Slovenije. Javne tribu-
ne se je minuli petek, 15. febru-
arja, v mali avli Srednješolskega
centra F*tuj udeležilo več kot 200
občanov, ki so želeli zvedeti, ka-
ko bi lahko odkupili stanovanje
in drugo.
Med novostmi so opozorili
predvsem na to, da bo lastnik
stanovanja z najemnikom v bo-
doče moral skleniti najemno po-
godbo. Stanarine bodo seveda
različne, odvisno od kvadrature
stanovanja, vsekakor pa jih bo
določil lastnik. Odkup stanova-
nja lahko pričnete v dveh letih.
Razlogov za kakršnokoli paniko
seveda ni, saj vas iz sedanjega
stanovanja nihče ne more »vreči
na cesto«, če boste redno plače-
vali najemnino in upoštevali hi-
šni red. Paziti bo treba, kakšno
pogodbo boste podpisali z lastni-
kom stanovanja, predvsem pa da
bo tudi on imel svoje obveznosti
do vzdrževanja stanovanja, za
katerega boste plačevali najem-
nino.
Ocenitev sedanjega stanovanja
bo izvedla občina, če pa se z njo
ne boste strinjali, boste lahko na-
ročili tudi svojega sodnega cenil-
ca — seveda na lastne stroške.
Na ocenjeno stanovanja je pred-
viden 30-odstotni popust, s tem
da naj bi takoj po sklenitvi po-
godbe plačali že 15 odstotkov od
zmanjšane vrednosti stanovanja.
Ostalih 85 odstotkov (od 30 od-
stotkov zmanjšane vrednosti) pa
naj bi plačevali s kreditom v
dvajsetih letih in z realno obre-
stno mero.
Če se za odkup stanovanja ne
boste odločili, potem boste mo-
rali plačevati realno najemnino,
ki naj bi lastniku prinašala 2 do
5 odstotkov profita. V primeru
smrti najemnika naj bi imel pol-
noletni član družine pravico za
sklenitev nove najemne pogod-
be. Če se bo menjal lastnik sta-
novanja, za katerega plačujete
najemnino, bo veljala pogodba,
ki ste |o sklenili s prvim lastni-
kom. Ce izgubite službo in ne
morete plačevati najemnine za
stanovanje, v katerem živite, bo-
ste morali v določenem roku sta-
novanje zapustiti. Če boste pla-
čevali najemnino redno, boste
ohranili stanovanjsko pravico tu-
di v primeru, če vas več kot 6 me-
secev ni v stanovanju. Če pa ne
boste imeli dohodka družinskega
člana v višini zajamčenega do-
hodka v Sloveniji, se boste tudi
odslej lahko zatekli po pomoč na
občino; ta bo v proračunu mora-
la zagotoviti socialno pomoč. In
ne nazadnje: zaradi morebitnega
slabega vzdrževanja hiš bo novi
zakon predvidel tudi stanovanj-
sko inšpekcijo. .OM
Zmagovalec
turnirja
Čakovec
Na tradicionalnem mednarod-
nem turnirju v malem nogometu,
ki je potekal minulo soboto, 16.
februarja, v športni dvorani Cen-
ter, je sodelovalo sedem ekip.
Pripravili so ga člani NK Drava
— sekcije pionirjev, potekal pa
je v dveh skupinah.
Najzanimivejša je bila zagoto-
vo finalna tekma med ekipama
Medimurje iz Čakovca ter Sturm
iz Gradca (Avstrija). Zmagoval-
ca so odločale sedemmetrovke.
1. mesto je doseglo Medimurje,
2. Sturm Gradec. 3. Varteks Va-
raždin. 4. Maribor — Branik, 5.
NK Drava - L ekipa, 6. NK
Drava II. ekipa ter 7. Kovinar
Maribor.
-OM
ČRNA KRONIKA
AVTO SE ,IE SKOTALIL PO
BREGU
Po lokalni cesti proti Spodnji
Brežnici pri Slovenski Bistrici je
v ponedeljek, 11. februarja, ob
12.30 vozil osebni avto Janez Še-
ga iz Stanovskega 66. Za nase-
ljem Dolgi Vrh je v ostrem des-
nem nepreglednem ovinku na
zasneženem in poledenelem ce-
stišču njegov avto zaneslo v levo.
Skotalil se je po bregu navzdol,
trčil v drevo in se prevrni! na
bok. V nesreči je bil hudo poško-
dovan sopotnik Janez Šega st.,
voznik pa je dobil le lažje po-
škodbe.
AVTO DRSEL BOČNO PO CE-
STI
V sredo, 13. februarja, ob
15.30 je po regionalni cesti od
Varaždina proti Ptuju vozila
osebni avto Ružica Levar iz Mi-
klavža pri Mariboru. Cesta od
Zavrča naprej je bila zasnežena
in spolzka, zato je njen ford za-
čelo zanašati na levo stran voziš-
ča in ga obrnilo, da je pod pra-
\im kotom bočno drsel v smeri
vožnje. Takrat pa je nasproti, si-
cer z neregistriranim volksvva-
gnom, pripeljal Slavko Murkovič
iz Male vasi, KS Gorišnica. Za-
peljal je skrajno desno, vendar se
trčenju ni mogel izogniti. Pri tem
je bila Ružica Levar hudo poško-
dovana in so jo prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico. Na obeh vozilih
je škode za okoli 80 tisoč dinar-
jev.
ZADEL MOTORISTA IN OD-
PELJAL
Po regionalni cesti od Trnov-
ske vasi se je v torek, 5. februar-
ja, na motornem kolesu peljal
Mirko Kumer iz Ločkega Vrha
54. Za njim je baje pripeljal ne-
znani voznik z osebnim avtom
lada karavan zelene barve, zadel
motorista in odpeljal naprej.
Motorist je bil pri tem lažje po-
škodovan. Da bi razjasnili neka-
tere okoliščine, je UNZ Maribor
pozvala neznanega voznika in
morebitne očividce, da se zglasi-
jo pri njih ali na najbližji postaji
milice.
TURŠKI VOZNIK ZADEL
OTROKA IN ODPEUAL NA-
PREJ
Na magistralni cesti od Ptuja
proti Mariboru je v četrtek, 14.
februarja, ob 15.30 vozil avtobus
turški državljan Sefer Nizametin.
Ko je pripeljal v Starše, je na
označenem prehodu za pešce za-
del 8-letno dekletce, ki je nena-
doma steklo čez prehod in voz-
nik ni mogel pravočasno ustaviti
avtobusa. Dekletce je odbilo na
avtobusno postajališče, kjer je
obležalo hudo ranjeno; prepelja-
li so jo v mariborsko bolnišnico.
Obsojanja vredno pa je dejstvo,
da turški voznik avtobus ni usta-
vil in počakal na prihod milice,
temveč je kar odpeljal naprej.
Čez slabo uro so ga odkrili šele
na mejnem prehodu v Šentilju in
seveda zadržali.
TRČILA AVTOBUS IN OSEB-
NI AVTO
Po lokalni cesti od Treh kra-
ljev proti Slovenski Bistrici je v
petek, 15. februarja, ob 9.50 vozil
avtobus Anton Korošec iz Zgor-
njega Prebukovja pri Slovenski
Bistrici. Pri naselju Smrečno mu
je nasproti pripeljal osebni avto,
ki ga je vozil Valentin Mlinar iz
Kajuhove 54 v Slovenski Bistrici.
Ozko in spolzko cestišče in ne-
prilagojena hitrost obeh vozil sta
bila vzroka, da sta vozili trčili.
Osebni avto se je s sprednjo levo
stranjo zaril pod sprednji del av-
tobusa. Pri tem seje hudo poško-
doval sopotnik v osebnem avtu
Miran Mlinar iz Špindlerjeve 57
v Slovenski Bistrici, voznik Va-
lentin Mlinar pa je bil le lažje
poškodovan.
TOVORNJAK ZADEL KOLO
IN POSREDNO PEŠCA
V petek, 15. februarja, nekaj
pred 13. uro je ob robu Maribor-
ske ceste v Ptuju pravilno po levi
strani hodil 66-letni Jože Zavec
iz Popovcev 23, KS Videm pri
Ptuju, in ob sebi potiskal kolo.
Po prehodu mostu čez Studen-
čnico je nenadoma začel prečkati
cestišče. V tistem trenutku je za
njim pripeljal s tovornjakom
Maksimiljan Pihler iz Štukov pri
Ptuju. Z desnim bočnim delom
je oplazil kolo. Zaradi tega je Za-
vec padel po cestišču in se hudo
ranil. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
FF
osebna kronika
Rodile so: Zdenka Juriševič,
Ptuj, Ul. 5. prekom. br. 11 - Sa-
njo; Barica Dukarič, Bednjica 7,
Višnjica, Ivanec — Danijela;
Marija Klajderič-Rašl, Mežano-
va 18, Ptuj — Blaža; Snežana
Cvrtila, Ivana L6wa 7, Krapina
— Elo; Marija Suhač, Vitomarci
25, Vitomarci ~ deklico; Klau-
dia Vinko, Apače 162, Lovrenc
— dečka; Frančiška Kolarič,
Dolga lesa 4, Ormož — Sandro;
Irena Brenčič, Ul. J. Lackove
32/a — deklico; Štefka Behrami,
Tibolci 15, Gorišnica — Sanjo;
Olga Pignar, Gajevci 35, Gorišni-
ca — Nino; Natalija Rukav,
Gorjani Sutinski b.b., Radoboj
— Martino; Olga Toplak, Me-
stni Vrh 31, Ptuj — Tamaro; Jo-
žica Kolenc, Repišče 51/a, Zg.
Leskovec — deklico; Ankica
Klasič, A. Mihanoviča 28, Križo-
vljan, Cestica — Antonija; Mar-
jana Mlakar, Lancova vas 84/a,
Videm — Iris; Majda Mencin-
ger, Krčevina 81, Ptuj — Anjo;
Kristina Kolarič, Krčevina pri
Vurbergu 3, Ptuj - deklico; Ha-
va Sulejmani, Dravska 2, Ptuj —
dečka; Marija Kralj, Spuhlja
111, Ptuj — dečka; Marjeta To-
plak, Grlinci 21, Juršinci —
Aleksandro; Jelka Galun, Grdi-
na 32, Stoperce — deklico; Vida
Trčko. Stražgonjca 29, Pragersko
— deklico.
Poroke v Lenartu, 2. februarja:
Branko Rader in Terezija Perico,
Sokolska 111, Maribor; 9. febru-
arja: Janez Dvoršak in Marija
Herega, Krivi Vrh 19, Zg. Ščav-
nica; Milan Škrlec in Cvetka
Črnčec, Malna 50, Jurovski Dol.
Poroka v Ormožu, 16. februar-
ja: Marjan Toplak in Marjana
Krušič, Mladinska ulica 4, Kidri-
čevo.
Umrli so: Ivana Lovrec, Sre-
dišče ob Dravi, Slovenska c. 21,
roj. 1903, u. 13. febr. 1991; Tere-
zija Roškar, Gibina 3/a, roj.
1913, u. 12. febr. 1991; Valerija
Hojker, Vičava, C. O. Meglic 11,
roj. 1911, u. 11. febr. 1991; Mari-
ja Strelec, Prvenci 14/a, roj.
1925, u. 13. febr. 1991; Jožef Gr-
dina, Krčevina pri Ptuju, Ul. Vi-
de Alič 3, roj. 1905, u. II. febr.
1991; Antica Aleksič, Ptuj, Dom
upokojencev, roj. 1927, u. 14.
febr. 1991; Vladimir Debenjak,
Budina, Belšakova 8, roj. 1905,
u. 17. febr. 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor Of
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franci La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: RADIO-
TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naroč-
nina 500 dinarjev, za tujino 1100
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor.
Po mnenju Republiškega sekre-
tariata za informiranje sodi Ted-
nik med izdelke, za katere se
plačuje 3-odstotni temeljni pro-
metni davek.