755. štev.
V Llubliani, petek dne 23. januaria 1914
?!•!
* S fe.
Posamezna številka 6 vinarjev.
.DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znašai v Ljubljani v UpravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 160; • po&to celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so c’	poftilja	upravništvu.	at
ss	Telefon	številka 118.	st
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
is	Uredništvo In upravništvo:	-j
Učiteljska	Tiskarna. Frančiškanska ulica	št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankiiana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plačai petlt vrsta 18 v, osmrtnice, poslana m zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-tt	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko,	at
*a	Telefon številka 118.	e
Wied.
Nova trdnjava pangermanlzma na Balkanu.
Pod tem naslovom piše »Večer-nik češkega slova«:	Pruski oficir
princ Wied pripravlja v burji in dežju svoje kovčeke in pakete, da se poda na pot v Albanijo.
Pruskega oficirja ne plaši upor elementov, ki so s strašno silo začeli razsajati nad divjo zemljo, kjer zida prestol nemškemu princu narodno sovraštvo in intrige diplomatov.
Princ Wied. pruski oficir, zvest vojak svojega generalisima cesarja Viljema II., stoji miren v tem boju elementov in v tej banalni igri pustolovske diplomacije. Mirno stoji, ironično se smeje in dela pakete.
Princ Wied ignorira mirno vse, kar dela v Albaniji Essad paša, Iz-mail Kemal, avstrijski in italijanski emisarji. On ima od svojega gospoda in zapovednika predpisano« rnaršru-to«, ki jo do pičice izvede, kakor se to spodobi za pruskega soldata.
Gospod »Argus«, svetovno znani londonski poročevalec »Novega Vremena« je iz avtentičnih virov podal vsebino »maršrute« princa Wie-da. Vsebina je ta-le:
Princ Wied se ne bo opiral niti na avstro-ogrski, niti italijanski vpliv temveč bo v Albaniji delal politiko nemško - pangermansko. Njegov nastop na albanski prestol je v zvezi s širokim načrtom nakupovan]a zem-*Hše nele v Albaniji, temveč na celem Balkanu.
Načrt je razumljiv in vse hvale vreden z nemškega stališča, nerazumljivo je pa, da hoče ta načrt podpirati tudi član trojnega sporazuma, Francija in Anglija.
Njihove vlade so pritrdile kandidaturi princa Wieda in so baje pripravljene nuditi mu finančno podporo za izvedbo njegovih načrtov in za utrditev njegove Vlade. Nekateri francoski kapitalisti nameravajo |pSin lti v nemške družbe, ki se osnu-SVrh° izrabljanja prirodnih bogastev Albanije. Posebni upi se polagajo pred vsem na novega francoskega ministra financ Caillauxa.
Argusova odkritja bi bila sen-zacionelna, če bi ne bila tako enostavna. razumljiva in tako verjetna.
če Je cesar Viljem dal privolje-«ll’wfLpo*st?ne njegov oficir alban-
tovo^vse mu 3e dal na pot e°-envfi Q 8arantlra za uspeh nje-
rWT,?uibi vsenemške ml-
stvo nairnnčnpi?	načrt,	sred-
Stvo najmočnejše armade.
sti stopi ZnaemškiŽofSe„ae,T,|lke Pif" tla, da bi od tod kakor c al^afka
vodil dosledno in vebL trd?Sče
»Dranva na^h n i vejiko politiko »uranga nach Osten«. če Je bil končni cilj naše diplomacije princ Wied — pangermanski program — tedaj bo z vstopom Wieda na albanska tla slavila avstro - ogrska diplomacija svoje zmagoslavje.
,Slovensko društvo4 v Belgradu,
Vsled precej rapidnega naraščanja slovenske kolonije v Belgradu odnosno v celi Srbiji, bilo potrebno misliti na svoje društvo, katerega naloga bodi koncentracija slovenskih priseljencev, skrb za duševni in ma-terijelni blagor tako posameznih članov, kakor celega našega slovenskega naroda, kateremu smo dolžni ohranjati častno ime in samoniklo narodno individualnost.
Pa tudi radi ozkosrčnosti avstrijske vlade, ki vidi povsod le strahove, moralo se je osnovati mesto razpuščenega »Slovanskega kluba« v Ljubljani, društvo z enakim imenom tam, kamor ne morejo samovoljno posegati avstrijski paragrafi.
Društvo bo tedaj, poleg kulturnega svojega delovanja v zmislu jugoslovanskem, posvečalo tudi gospodarskim vprašanjem v Srbiji in v naši slovenski domovini ono pažnjo in negovanje, kakršno zahteva dandanašnja doba, predvsem pa izseljeniškemu vprašanju, ki se mora vsekakor reševati po določenem programu s poseb. ozirom na koristi splo-šnosti tako v Srbiji, kakor tudi v naši ožji domovini.
Zlasti pa bo treba čimprej pri-stopiti k realizaciji ideje za rešitev beneških Slovencev pred gotovo narodno smrtjo pod laškim robstvom m jih naseliti v novih krajih razširjenega srbskega carstva.
Imajoč pred očmi tako veliko važnost Slovenskega društva v Srbiji, zbrala se je v soboto zvečer v gostilni poleg nove narodne skupšti-ne skoraj polnoštevilno belgrajska kolonija.
Vsled odstopa predsednika pripravljalnega odbora g. dr. Leskovca, je otvoril sestanek g. inž. Smrekar, pozdravil navzoče v prvi vrsti; slovenska veterana v Srbiji gg. polkovnika Vukasoviča in inž. Roša in takoj podelil besedo začasnemu tajniku g. iur. Rožaju, ki Je prečita! pravila novega društva.
Med posameznimi točkami pravil razvila se je živahna debata, v katero so ponovno posegli gg. polkovnik Vukasovič, stud. phil. na bel-grajski univerzi Fabjančič, Cugmus, Oaber, Jelenc in Radešček.
Končno so bila pravila vsprejeta z malimi spremembami in po desetminutnem odmoru, med katerim je donela slovenska pesem, se je pristopilo k volitvam.
Na predlog g. Gabra je bil izvoljen z vzklikom soglasno za predsednika Slovenskega društva gosp. dr. Niko Zupanič, kustos narodnega muzeja, ki se je toplo zahvalil za izvolitev m obljubil svoje moči in svoje skušenosti, pridobljene tekom njegovega sedemletnega bivanja v Srbiji obračati društvu v korist ter je konč-
LIST H K.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
D° (cm prizoru se je vrnila _ . ?. na de Medičis v Luver, dala lela- sv°ie8a kapitana in mu ve-
tri navSnJ6, Nan?ej, vzemite juter hitite v irln™2 in, ^vanalst mož v ulici Sen -	pri	yedeževalki,
zarotnika, ki se imnff6*1™3*6 tamM
XIX.
Maršal Danvilski.
Pardajan je vstal s prvo zarjo po slabo prespani noči. človeka ne more zadeti nenadna sreča, ne da bi mu zmedla misli prav do dna. Vitez, ki le gledal v duhu že kot ljubljenji velike kraljice, ni premišljeval ,Jez Vzburjenja o izpremembah, ki Im povzroči v njegovem življenju ta novi položaj.
j uer 3e bil človek predvarka in nih načrtov, se je po dolgem pre-avanju v postelji vendar le pomiti Lvseh Poglavitnih temnih točkah, cn navdaiale s skrbjo.
Sklenil ie bil tako - le-
no kot društveni predsednik še enkrat pozdravil oba visoka gosta.
Ostali odborniki so bili izvoljeni z glasovnicami.
Takoj po izvolitvi se le odstranil novoizvoljeni odbor v stransko sobo, kjer se je konstituiral tako:
Predsednik dr. Niko Zupanič, podpredsednik ing. V. Smrekar, tajnik stud. phil. Fabjančič, arhivar Iv. Vidic, želez, uradnik, blagajnik Josip Cugmus, uradnik želez, ravnateljstva, knjižničar Ante Oaber, mu-zejni uradnik, gospodar Josip Mihelj, mizarski mojster, namestniki pa iur. Rožaj, Finžgar, želez, uradnik, Jelenc Fed. časnikar.
Za pregledovalca računov sta bila izvoljena z vzklikom na predlog gosp. Fabjančiča gg.: Poljšak, eks-portni akademik in Deisinger, bančni uradnik.
Informacijski odsek pa se izvoli pozneje.
Potem, ko se je pozneje g. predsednik še enkrat zahvalil na izvolitvi v imenu celega odbora, se je priglasil k besedi g. polkovnik Vukasovič, ki je v daljšem govoru z jeder-nato besedo grajal nekatere nepristojnosti, ki jih je opazil v zadnjem času med Slovenci ter Jim stavljal v zgled one častite može - Slovence, katerih kosti trohne v srbski zemlji kakor na pr. dr. Lipold, inž. Ketner ln več drugih, med njimi tudi Nigri-nova.
Vsi ti so visoko in brezmadežno držali slovensko zastavo in ni ga blb Srba, ki bi govoril nespoštljivo o nas Slovencih.
Nadalje pozdravlja gosp. polkovnik vidno ginjen toliko število mladih Slovencev, ki so.se zbrali z vseh strani slovenske domovine pod eno društvo v jugoslovanski prestolnici in jim polaga na srce, naj ne pozabijo, kaj so dolžni sebi, slovenskemu narodu in novi njihovi domovini, ki jih je tako bratsko vsprejela v svojo sredo.
Zaključil je z iskreno željo, da bi društvo procvitalo, delovalo in želo mnogo uspehov v zmislu svojega vzvišenega namena.
Tud/ sivolasi starček gosp. fnž.
Roš je govoril v istem zmislu, spominjajoč se svojih mladih let, ko Je on prišel v Srbijo, kjer je našel le malo peščico Slovencev, med tem ko opazuje danes toliko nadebudne slovenske mladine v srbski prestolnici.
Napije novemu društvu, a ostali so stoje zapeli slovensko napitnico.
Gosp. predsednik zakljfuči na to zborovanje, zahvaljujoč se gg. polkovniku, ki je z mečem v roki risal jugoslovansko vprašanje v zemljevid Evrope, ko je v raznih bitkah pokazal svoje junaštvo in verno in toplo srce za svoj narod in svojo sedanjo domovino, katera mu izkazuje svojo hvaležnost pri vsaki priliki.
Istotako je tudi inž. g. R0š kot inženir s svojim strokovnim znanjem deloval Srbstvu in jugoslovanstvu v korist.
Slovenski narod je dal mnogo mož, ki so delali na jugoslovanskem kulturnem polju.
Skušajmo vsi slediti korakom naših prednikov in jim biti vsaj v nekaterih stvareh enaki.
Ko se je zaključil ta velepomembni ustanovni sestanek, razvila se je prosta zabava in petje in na vseh obrazih je bilo čitati radost in zadovoljstvo.
Upanje, ki se stavlja v novi odbor, naj isti skuša čimprej opravičiti z vstrajnim in smotrenim delom.
Fran Radešček.
Zakon daje pravico.
O volitvah v »Celjsko okrajno bolniško blagajno.«
Ko čita človek, kateremu Je zakon od 30. marca 1888 št. 33 znan, v novinah o razmerah pri okrajni bolniški blagajni v Celju, si mora nehote misliti, da hoče nekdo bralcem novin in poznavalcem imenovanega zakona natvezti neverjetne stvari. Kajti naravnost nemogoče je, da bi se pri okrajni bolniški blagajni, če je knjigovodstvo le količkaj urejeno, moglo defravdirati večje vsote brez znanja nadzornikov, oziroma pred-sedništva, in še bolj nemogoče je, da bi se kar 12 let vršilo volitev, iz-vzemši slučaj, da se nobena stranka ne zanima za to in da se pusti okrajnemu glavarstvu vodstvo blagajne, kar pa v Celju, kjer obstoji toliko strank, ne more biti. če je pa okrajno bolniško blagajno imela v Celju v rokah nemška stranka in ni razpisala toliko let volitev, potem je tu v prvi vrsti krivo te hudobije c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, ki je po zakonu od 30. marca 1888tega leta št. 33, kakor nadzorna oblast, dolžno, da nadzira delovanje okrajne bolniške blagajne v vseh pogledih, torej tudi, ker se tiče blagajne. Ako okrajno glavarstvo tega ni storilo, potem se mora pač proti ukrepom oziroma ne-ukrepom okrajnega glavarstva pritožiti kaka stranka na c. kr. namestništvo, — če pa tudi to ne bode nič ukrenilo, pa na c. kr. rninstrstvo, katero bode pač prisiljeno ali zakon vreči V Donavo, ali pa storiti v tem oziru red. To kar se tiče razpisa volitev. Kar se pa tiče volitev samih, je pa vendar tudi dosti jasno rečeno v imenovanem zakonu, kako se imajo vršiti in ni dvoma, da bode okrajno glavarstvo v Celju po kakšnem svojem zakonu volitve razpisalo in po svoje vodilo, ker: če ima s pravo stranko posla, si vsako nezakonitost bo temeljito premislilo, ker Je glavarstvu čisto dobro znano, da jih bo moralo dobiti od višje instance po nosu. Da pa ne pride do tega, naj vzame slovenska stranka, kakor tudi okrajno glavarstvo ta le predpis zakona od 30. marca 1888 št. 33 na znanje: »Uprava okrajne bolniške blagajne je dolžna vsakega leta v mesecu aprilu
Najprej pojde v Luver, kakor ga je povabila Katarina de Medičis.
Nato se Oglasi v Kolinjiškem dvorcu in obvesti Deodata, da naj odide iz Pariza, kakor hitro le more.
Potem izzove Giza in stori tako kraljici velevažno uslugo.
Ko se zasidra v novi postojanki, poišče črno damo; razodene ji svojo ljubezen do Lujze in jo dobi za ženo, saj ni dvoma, da ga bo vesela — enega najuglednejših vitezov na kraljevskem dvoru.
S tem postane najsrečnejši človek na svetu.
Nazadnje da poiskati še svojega očeta in mu pripravi sladko In prijetno gnezdo za na stare dni, pri tem pa mu omeni seveda, kako je prišel do sreče in premoženja: s tem, da se janaaVna*1)0 nasve('^ starega Parda-
le ,zasnoval tako načrt za svojati par ’ur?6 ** VUeZ“ posreči,° za'
bil P0tačuak0r Sn'° rekli- ob 1«
da se ve gibati Pardajan ,3' nih tleh. Ko je bil pripravljen in mu t trebalo samo še opasati meč. ki je visel na zidu, je opazil, da ima še par ur Časa, preden se more predstaviti v Luvru.
Stopil je torej k oknu. dast ni gojil posebne nade. da zagleda Lujzo že zdal.
Toda zaljubljenec je že srečen, ako mora gledati okno, za katerim spava njegova miljenka.
Takrat pa je zalajal Pjpo z zamolklim glasom.
Pardajan je otvoril okno, ne meneč se za to renčanje.
Skoraj istočasno pa se je odprlo s silo tudi Lujzino okno; pojavila se Je deklica, z razpletenimi lasmi, preplašenih oči in smrtnobleda, dvignila glavo proti Pardajanu in zaklicala:
»Hitite k meni! Hitite!«
»Hudiča!« je zagodrnjal Parda-jan in prebledel nehote. »Kaj se godi?«
Pilo Je prvič, da je deklica iz-pregovorila vitezu. In poklicala ga je po vsej verjetnosti, da ga zaprosi pomoči; nevarnost je morala biti resna in velika, da si je upala zagnati ta krik, v katerem je zvenela groza tako očitno.
»Že grem!« je viknil Pardajan in se obrnil, da plane na stopnice.
Tisti hip pa je zalajal Pipo še besnele; vrata so se razletela in v sobo je planilo svojih deset oborožen-cev. Eden izmed njih je zaklical:
»V imenu kralja!...«
Pardajan Je hotel skočiti po svoj •freč, ki je visel še na zidu: toda pre-m°8el ganiti, so ga obkolili na tla ZA r°kc 'n noge *n ga podrli
' >lProkkto!« je zariul vitez. Lujza DOmoč’ g^POdl« ie klicala
Pardajan, ki je ležal na tleh, se je vzpel na glavi in na petah ter dvignil ves človeški grozd, ki se je valjal po njem ... toda bilo jih je preveč ... padel je nazaj, peneč se od gneva!
»Na pomoč!« je kriknila Lujza tretjič.
Vitez je zastokal kakor ranjena žival, ko je začul ta glas.
Izpreletelo ga je kakor električen udarec.
V neverjetnem naporu Je napel svoje mišice... a glej, začutil je, da so mu zvezali noge ... zvezali tudi roke!... Zaprl je oči in izza stisnjenih trepalnic mu je privrela solza, se Je posušila na njegovem razbeljenem licu ...
Pes pa je tulil med tem in grizel, kar mu je prišlo pod zobe. na desno m levo....
Ko je bil vitez ukročen, je naštel Nansej okrog sebe dva mrtva in pet ranjencev.
Pardajan je bil ubil enega izmed mrtvih s tem, da ga je udaril s pestjo po sencu.
Pipo je pregriznil drugemu grlo.
»Na pot!« je velel kapitan.
Prijeli so Pardajana. povezanega od nog do glave... in dolgo, turobno laianje psa je spremljalo gospodarja. ko so ga nesli po stopnicah.
Na cesti je vitez odprl oči: In zagledal tri kočije.
Ena le stala tik pred vrati gostilne: bila ie nnmenična nlemu.
Drugi dve sta čakali pred na-
Albansk knez«
Evropski diplomati so razpisali nagrado za najbolj primerno obleko za novega albanskega kneza. Mi svetujemo, da bi se Wied oblekel tako - le.
sklicati občni zbor, a v slučaju potrebe tudi izvenrednl občni zbor vsa-cega mora pa vsaj 8 dni poprej objaviti v službenem listu dotične dežele ali mesta. Tak občni zbor obstoji Iz delegatov, ki se jih je izvolilo za dve leti. Število delegatov Iznaša 40 ako ima blagajna 300—400 članov če pa iznaša broj članov več kakor 400, se mora pa za vsakih nadaljnlh 100 članov voliti po dva delegata, pri čemur se ne vzame v obzir število izpod 50, a nad 50, se mora smatrati kakor 100. Voli se po občinah!!! Koliko delegatov voli vsaka občina, v obsegu okrajne bolniške blagajne mora pred vsako volitvijo ustanoviti tedanja uprava po razmerju v vsaki občini stanujočih članov blagajne proti skupnemu na gorinavedeni način ustanovljenem številu.«
Tu je menda dosti jasno rečeno, da se voli po občinah in če ima v slučaju »Celjske okrajne bolniške blagajne okolica večino, bo pač morala ta večina okrajno bolniško blagajno dobiti v roke, pa če se tudi vsi Celjani na glavo postavijo. Pri volitvah in tudi že pred volitvami naj sc strogo pazi na to, da ne bo kar čez noč preveč-podjetnikov iz tal zrastlo, ki bodo razne ljudi prijavili s tem namenom, da bodo te osebe na dan volitev glasovale za njih stranko. Okr. glavarstvo mora dovoliti proti stranki, da bode po svojih ljudeh enako zastopana pri volilni komisiji, ker se
sprotno hišo; prva je bila prazna, v drugi pa je spoznal Pardajan Henrika de Monmoransi, maršala Daij-vilskega!
Več ni imel časa videti, zakaj vrgli so ga v zanj pripravljeno kočir jo in zaprli vratca za njim; bil Je v ječi na kolesih, ki je odropotala takoj.
Pardajan je blaznel od jeze in obupa.	«
Toda vkljub svojemu brezupju je ohranil dovolj hladnokrvnosti, da je sledil v svoji domišljiji ovinkom voza, v katerem so ga peljali. Ker je poznal izborno svoj Pariz, ni trajalo dolgo, pa je vedel, pri čem da je...
Mrzel znoj ga je oblil....
Lasje so se mu naježili...
In zamrmral je s tesnobo in trepetom:
»PeHejo me v Bastiljo!«
Bastilja ni bila tiste čase več navadna ječa; bila je grob, iz katerega Je -vstal le malokdo na beli dan.
Okrog njene ogromne mase je plavalo celo ozračje groze.
Pardajan je videl, da je Izgubljen.
Izgubljen v trenotku, ko se .mu je nasmehnila sreča!
V trenotku. ko ga je ljubljena deklica poklicala na pomnč, priznala mu je s tem, da ga ljubi!
Ko je obstal voz na dvorišču, onostran dvignlenega mostu in ba-stifiskih vrat. In so postavil! Pnrda-Ifina na da ter ip» r.v/vpr-di -v<ve. SC je zagledal obkoljenega od vojakov.
gre tu za javno Konstitucijo z nikakršno sinekuro. Če okrajno glavarstvo, ki mora biti popolnoma nepristransko v tem oziru, ne bo storilo tako, kakor predpisuje zakon, se naj pa stranka pritoži proti nekorektnemu postopanju brzojavno na namestili Jo, oziroma ministrstvo s prošnjo, da se volitve razveljavijo. To pritožbo se pa ne sine pustiti ležati pri višji instanci do drugih volitev, ki bi se imele vršiti šele čez dve ali več let. V vsakem oziru smo stranki na razpolago, kar se tiče volitev v okrajno bolniško blagajno in se naj stranka obrne z dopisom na cenjeni list "Dan«, v katerem se bode zopet točno odgovorilo in dalo točnih podatkov. Poudarjam pa še enkrat, če ima Slovenska stranka večino prijavljenih članov pri okrajni bolniški blagajni v Celju, mora na vsak način to blagajno dobiti v roko, pa če se tudi vsi elementi ala Oechs postavijo na glavo.
Toliko v pojasnilo k teni važnim volitvam.
Štajersko.
Slovenski klerikalci v stiskah. Kot smo že opetovano poročali, je nameravala vlada sklicati koj po božiču deželni zbor, k kratkemu zasedanju, da reši proračun, provizorij. Obrnila se je do slov. klerikalnih poslancev — za dovoljenje. Že pred dobrim tednom dni smo javili, da pogajanja ne kažejo začasno uspehov. Januar se bliža koncu in dežel, zbora — ni... Vzroki so iskati tokrat — pri nemških klerikalcih. Ti so skozi usta svojega vodje, posl. Hagenho-ferja sedaj izjavili, da kratkomalo ne (trpe, da bi njih slovenski kolegi v (deželnem zboru nastopati kot gospodarji. Če bi se to še nadalje zgodilo, bi oni. nemški klerikalci, pričeli z obstrukcijo. Pa tudi socialni demokrat-je, ki od razpusta deželnega zbora pričakujejo nov mandatni prirastek r— škilijo pač na Maribor — groze z obstrukcijo ... Črno - rndeča tinta bo kmalu vijoličasta. To vedo tudi slovenski klerikalci in za to sedaj cincajo neodločno sem in tja. Neprijetno Jim je vse skupaj. Če bi se bil po Jesenskem zasedanju dež. zbor razpustil, bi bili šli v nove volitve z velikim navdušenjem, češ: to in to smo pridobili. Če pa bo dežel, zbor sedaj razpuščen — kar baje ni tako Izključeno — pa bodo morali vendar e, kljub »jesenski zmagi«, priznati: radi nas se je to zgodilo... Gg. klerikalci tudi za enkrat dosledno molče o svojih najnovejših zahtevah, da jim gre za izpolnitev ostalih, lani januarja stavljenih zahtev. Kdor to misli, je seveda v zmoti. Danes zahtevaj o slovenski klerikalni poslanci strankarsko koncesijo. Oseba, ki se nam zdi dovolj verodostojna, nam fe pravila, da hočejo naši gg. klerikalci — slovensko občinsko hranilnico, seveda na znani njihovi katoliški podlagi. Udejstitev tega bi seveda zanje pomenila pridobitev važne in močne strankarske pozicije. Dr. Korošec in tovariši pač delajo z vsemi močmi na to, da se iznebe kranjske denarne nevarnosti. In v dosego tega bi jim bil tak zavod seveda vr-•o dobrodošel. Saj bi bil milijonski vir. Kakor pa vse kaže, so bili za enkrat malo nerodni, ter jo korenito polomili, kajti štrena j e na moč zmešana in neprijetna.
Maribor. (Zdražbarji,) Sloven-tkini mariborskim klerikalcem oči-jridno ni dovolj, da so razdrli slož-post Slovencem v D. C. M. Ruvati piorajo neprestano in povsodi. Sedaj Jim očividuo že ni več prav krasen papredek naših podružnic in organizacij. Iščejo razdiračev in agitatorjev, zlasti med nižjimi sloji naših planov. Pri tem še niti niso tako ne-
Sodni in skušajo svoje ljudi zbrati s eni, da jim pridigajo, kako potrebna la je narodna edinost proti nasprot-
Slikom — pod katoliškim praporom n sv. Križem! Doslej emo imeli vsaj pa zunaj navidezen mir. Kot pa vse kaže, hočejo pričeti slovenski klerikalni zdražbarji kaliti tudi ta navidezni, zunanji mir in loviti kaline ter po kalnem ribariti. Ni jim dovolj z Velikim zločinom, hočejo še malih 1
Št. IIj padel? Po vesteh, ki Jih pa do danes še ne moremo natančnejše konstatirati, je pri zadnjih občinskih volitvah baje prešel Št. Ilj docela v nemčurske roke. Kaj je na jpsem resnice, se bo že pokazalo.
Nemške defravdacije se rapidno množc. Sedaj so razkrili večjo de-Jravdacijo v deželnem gospodarstvu. Graški telovadni učitelj VVaida, k* ic bil v deželni službi, je poneveril 7000 K deželnega denarja. Stvar, ki le zanjo znal ves nemški Gradec, so hoteli potlačiti, samo, da se izognejo novemu nacionalnemu škandalu. Ker pa VVaida ni trobil v vsenemški rog, se je znosil nad njim šuftenblatt in
Eriobčil celo stvar na dolgo in širo-o, ter s tem prisilil državno pravd-ništvo, da je aretiralo VVaida. Wai-da je ime! že več drugih afer, ki so !ih pa pobili. Bil je strasten igralec. Ima ženo in šestero otrok.
urauec. viNcsreca.; une M. .t m. je hotel 251etni prožni delavec Jože Grili skočiti na državnem kolodvoru raz neki vagon, ki je bil že v teku. Pri tem se mu je Izpodrsnilo In padel je pod voz. Dvoje koles je šlo čezenj in ga prerezalo od desne rame do leve noge. Umrl je par minut za tem.
Maribor. (Nesreča.) Stolni in mestni vikar g. Simonič Je na nekem izprehodu na Kalvarijo tako nesrečno padel, da si je zlomil desno gornjo laket.
Fala na Dravi. (Poboj.) Te dni sta se sprla delavca posestnika Namestnika Lužanc in Hude. Hude Je Lužancu očital, da je ukradel — mačko. Zato ga je Lužanc vsekal, ko sta bila na polju, z palico. Proti večeru se je Hude na to privlekel po vseh štirih na falsko orožniško postajo, koder so ga za prvo silo obvezali, na to pa poslali v mariborsko bolnico. Lužanca, ki svoj zločin priznava, so oddali sodišču.
Slovensko gledališče v Mariboru. S prihodnjo Govekarjevo narodno igro »Legionarji«, ki se vprizori v nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob pol 8. uri zvečer, bode naše gledališče pokazalo slavnemu občinstvu, s kako spretnostjo že znajo nastopiti naši požrtvovalni igralci bodisi v igranju, bodisi v petju. Tokrat se bo torej občinstvu izpolnila splošna želja po narodni igri, v kateri se bo izvajalo mnogo pevskih točk. Nastopajo v igri meščanje, meščanke, otroci, a-kademični legionarji, francoski vojaki. Dejanje se vrši koncem XVIII. stoletja v Celju in na Beneškem na francosko - avstrijskem bojišču. Pri petju In med odmori sodeluje orkester »Glasbenega društva«. Kakor slišimo, Je v narodni krogih veliko navdušenje za to igro s petjem in godbo, ker pričakujejo mnogo užitka, kajti naši Igralci žrtvujejo vse, da bi igra čim lepše izpadla. Cenjeno občinstvo naj torej v obilem številu po-seti to predstavo. Po predstavi Je ples v veliki dvorani. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, Glavni trg štev. 22.
Dnevni pregled.
Egejski otoki nova nevarnost. Ko so bila že vsa balkanska vprašanja urejena, je bilo treba rešiti le še nekaj vprašanj, ki so bila posledica balkanskih dogodkov. To so vprašanja južnih albanskih meja in Egejskih otokov. Poslaniška konferenca v Londonu je bila naziranja, da se pri obeh vprašanjih gre za Grško in zato je napravila med obema junktim. Ta način rešitve obeh vprašanj je bil pravilen, ker je Jasno, da koncesije v enem vprašanju zahtevajo protikon-cesij v drugem. S takšno rešitvijo so bile zadovoljne vse velesile. Ko je bilo pa treba preiti na stvarno reševanje vprašanj, je trozveza naenkrat spremenila svoje stališče, in to najbržč na pritisk Italije, ki je glede Egejskih otokov interesirana. Na vse angleške pozive je trozveza odgovorila z zahtevo, da se vprašanja Epira in otokov razpravljajo vsako posebej. Ker pa Anglija ni hotela nasilne razrešitve, Je predložila kompromisni predlog, na katerega je minule dni trozveza pristala. Merodajni listi v Londonu, Parizu in Petrogradu so takoj pokazali svojo nezadovoljnost s tem odgovorom. Ta nezadovoljnost prehaja sedaj tudi na odločujoče faktorje. Trozveza je popolnoma pristala na predloga Edvvarda Greya, toda pod takimi pogoji, ki se medsebojno izključujejo. Trozveza je zahtevala, da mora Grška zapustiti Albanijo in garantirati za mir v Albaniji. Jasno je, da se obeh zahtev ne dli izpolniti, če se Grška umakne iz Albanije, tedaj nastanejo tam nemiri, torej en pogoj je neizpolnjen, če pa hoče Grška garantirali v Albaniji za mir, pa mora ondi ostati. Na takšne pogoje torej navezuje trozveza rešitev vprašanja Egejskih otokov in ruski listi imenujejo to modrost: »di-plomatične humoreske«. Toda tudi brez čudnih pogojev bi bila rešitev tega vprašanja težka, ker dela oviro Italija, ki misli, da ima pravico do v tripolitanski vojni zasedenih otokov. Ta igra je pa začela Angleški presedati in nastopila je z vso svojo državno avtoriteto. Dosedaj se je Anglija v takšnih slučajih držala bolj v ozadju in Je inicijativo prepuščala drugim. To pot bo pa Anglija pritisnila in preprečila svojeglavnost tro-zveze, ki ji je za časa zadnjih kriz greben zelo močno zrasel. Velesile torej niso dosedaj pokazale skoro ni-kakega veselja rešiti vprašanje Egejskih otokov. In skoro se zdi, da je rešitelja pričakovala od drugod. In ta se morda kmalu najde. Turčija. Turčija. navajena na uspehe, ki Je nič ne stanejo — to se je zgodilo z Lozen-gradom in Drinopoljem — se čisto resno pripravlja, da zasede Egejske otoke in tako reši egejsko vprašanje. Prihod Enver beja na mesto vojnega
ministra pomenja ojačenje vojne stranke. Okolo Smirne v Mali Aziji je pripravljenih več anatolskih divizij, ki imajo namen zasesti Kios in Mitilene. »Petit Parisien« poroča iz Carigrada, da so letniki 1880 do 1892 obveščeni, da naj bodo pripravljeni na mobilizacijo. Vojna ladja Mesudje je pripravljena odpluti proti imenovanima otokoma. Pa ne le v Mali Aziji se pripravlja Turčija, temveč zaeno z Bolgarijo oborožuje Turčija tudi okoli Oimildžine fn Dedeagača. V vse garnizije so odpostane nove čete. Nevarnost Je vedno resnejša In Grška se tega zaveda ter se tudi pripravlja. Venizelos, ki se je sedaj mudil v Londonu je pozvan telegra-fično, da se vrne v Atene. Eno upanje je: da velesile izposlujejo za Turčijo od Grške kakšne ugodnosti.
Razmerje med Avstrijo In Nemčijo. Komaj so angleški in nemški listi izčrpali novoletne teme o političnem pregledu prošlega leta, ki ni bilo ugodno za angleško-nemške oduo-šaje, se je zopet pojavil incident, ki je potisnil v prvo vrsto vprašanje razmerja med obema državama. Razlog tega je bil takrat govor nekega drugovrstnega angleškega ministra pred svojimi volile! v Brad-fordu. Po mislih ministra Boockmi-stera ne bo delo približevanja med Anglijo in Nemčijo napredovalo tako dolgo, dokler bodo akcije vodili ofi-cijelni politikarji in profesijonahil diplomati. Angleški minister pravi, da je zbližanje uspešno le tedaj, če pritisne na Nemčijo javno mnenje in to potom odpora, ki bo zahteval manj oboroževanja. Švabsko časopisje je zaradi tega obsodilo ministra, da poživlja nemško ljudstvo na revolucijo. Zlobnost teh podžigovalcev vlade na take »nevarnosti« ni samo v tem, da dobro vedo za tendenco ministrovih besed, temveč v tem. ker vedo vsi nemški društveni krogi, kakšno stališče zavzema Anglija proti nemškemu oboroževanju na kopnem in na morju že toliko let. Seveda je to mogoče le v državi, kjer je bil Reutter odlikovan.
Za prazen nič. Deset mesecev so bile naše čete pripravljene, pol milijarde je bilo razmetane in to vse zaradi življenjskih interesov monarhije, življensklh interesov, ki so bili poosebljeni v — Albaniji. Tn kako je danes z avstrijskimi interesi v Albaniji? Privatna poročila iz Skadra, Drača in Valone poročalo o imenitnih uspehih italijanske agitacije, naperjene proti Avstriji- V Valonl je. večina prebivalstva naklonjena Italiji in podlega italijanskemu vplivu. Sam Izumil Kemal, ki je znal preje tako izborno simulirati svoja čuvstva za Berchtolda, je sedaj za Italijane. V Draču so italijanski agenti pridobili za sebe prebivalstvo s tem, da so mu obljubili, da ga bodo branili proti Avstriji. Najzanimivejše Je pa, kako so začeli Italijani delovati v Severni Albaniji. Ko so namreč zvedeli, da skuša Avstrija priti do vpliva s tem, da je povišala plačo ondotnim duhovnikom, so začeli italijanski agenti s protiklerikalno agitacijo. Potrkali so na junaški čut albanskega naroda, ki mu pripovedujejo, da še ni bil nikdar podvržen in niu pravijo, da ga hočejo duhovniki podvreči, da bi vladali nad njim, kakor nad sužnji. Pripovedujejo tudi, da avstroogrski protektorat ni nič več veljaven, ker je bil sklenjen s Turčijo. Turčija je pa sedaj priznala neodvisnost Albanije. In to vpliva tudi na albanske katolike tako, da začenjajo obračati hrbet avstrijskim patrom.
Besede, prazne besede! »Slovenec« omenja, da je nemški šulferajn ustanovil v Dragi na Kočevskem nemško šolo, četudi je bilo za nemške otroke dobro preskrbljeno v skupni šoli za slovenske m nemške otroke, kjer so bili nemški otroci od slovenskih popolnoma ločeni. Ampak učitelj na tej skupni šoli je Slovenec po narodnosti in zato Je ustanovil šulferajn nemško šolo. »Slovenec« potem po pravici Žigosa šolske razmere na Koroškem, kj®r slovenske otroke poučujejo nemški učitelji, ki niti — slovenskih črk ne poznajo in pravi končno, da človeka kar mraz strese, če premišljuje to v obraz žgočo krivico in dvoino mero, s katero merijo avstrijski Nemci sebe in nas. No, klerikalnih poslancev gotovo ne stresa — mraz, ker oni najbrže na take reči nikdar ne mislijo, drugače bi se razmere kaj spremenile.
»Slovenec« že žuea. Včerajšnji »Slovenec« brani dr. Šušteršiča, ki se v državnem zboru nekako čudno obnaša in pravi: »K sreči se v kratkem snide naš deželni zbor in tam bodo imeli naši liberalci zopet priliko. učiti se parlamentarnih manir.« To pomeni, da bo deželni glavar izključil za več sej vsakega naprednega poslanca, ki si bo upal protestirati proti sirovim žalitvam od strani klerikalnih poslancev. Vse psovke bodo morali napredni poslanci pogoltniti.
tudi ako bi dr. Lampe ponovil, da se s krivo prisego napravi sprejemni Izpit za vstop v narodno-napredno stranko — tudi v tem slučaju bodo morali napredni poslanci molčati, sicer jih nauči dr. Šušteršič »parlamentarnih manir«, t. J. izključi jih od toliko in toliko sej. Lepe reči se nam obetajo od novega zasedanja deželnega zbora.
Pavšlar ca. deželni odbor. Obravnava o tožbi Pavšlar ca. deželni odbor Je zaključena. In sodišče, ki je odklonilo vse dokazilne predloge, izda pismeno razsodbo.
Telovadno društvo »Sokol« na Bledu ima v nedeljo dne 25. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih hotela »Jekler« VI. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker je dnevni red zelo važen, prosi društvo, da se člani in prijatelji »Sokola« polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Iz Postojne se nam piše: Tudi pri nas imamo zimo, a ne tako hudo kot se jo slika. Za nas Notranjce je to navadni pojav. Promet z avtovožnjo Postojna-Razdrto je čisto ustavljen že cel teden in to vsled zametov. Ker se je avto v Postojni ustavil, stoji tudi vsa pošta: tako n. pr. je pretečeni teden šla pošta samo enkrat, to v sredo, potem pa do pondeljka nič. Celih pet dni so nabirali na Postojnski pošti pisma. Kljub temu, da ni bila cesta noben dan zaprta, saj so ljudje po svojih opravkih hodili in se vozili s sanmi sem in nazaj — je pošta stala. — Če treba z dokazi na razpolago, ker še vandrovcev je kar mrgolelo in celo slabo oblečenih. Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu: 1. Zakaj ni šla pošta rediio naprej, kot dosedaj v zimskem času? 2. Zakaj hodi od pondeljka samo enkrat na dan? Povemo slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu: 1. Dokaz, da služi avto samo luksus-vožnji o lepem vremenu. 2. Drugič spregovorimo zopet v tem letu 1914 o zvezi poštnih vlakov, ki dohajajo v Postojno po 6. uri zjutraj. — Opazovalec.
Postojnski salonski orkester priredi v nedeljo, dne 25. januarja 1914 v veliki dvorani »Narodnega hotela« v Postojni dobrodelni koncert, čegar čisti dobiček je namenjen v prid zaostalim družinam po ponesrečenih rudarjih v Vremskem Britofu. Vzpored:
1. Rih. Wagner: Odlomki iz opere »Tannhauser«. 2. L. Kubišta: »Ruska fantazija«, venec ruskih pesmi. 3. a) Jbs. Pavčič: »Kaj, ve misli?« b) Fr. Gerbič: »Po zimi«, mešana zbora.
4. F. Mendelssohn: »Svatbena koračnica«, iz overture »Sen poletne noči«.
5. Miroslav Vilhar: »Filozof«, šalo-igra v enem dejanju. Po vzporedu prosta zabava in ples. Pri plesu svira domača godba na lok. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K 50 vin., II. vrste 1 K, III. vrste 80 vin., stojišče in galerija 40 vin. — Z ozirom na blag namen vse preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabijo prireditelji.
Podgora. V nedeljo 18. t. m. se
je vršil tu IV. redni občni zbor »Sokola«. Udeležba je bila z ozirom na prejšnje občne zbore častna, iz česar sklepamo, da je število onih, ki vedo kolike važnosti je Sokol za našo obmejno, narodno ogroženo vas, vedno večje. Posebno živahna je bila to pot volitev odbora, katerega se je konstituiralo tako-le: Alojz Slamič, starosta; Milan Klančič, podstarosta; Anton Faganeli, načelnik; M. Perko, tajnik; odborniki: Jožef Susič, Evgen Juretič, Jožef Klavčič, Št. Nemic,
I.	Svečerič, Albert Okroglič, Marij Simoneti, Aleks. Prinčič. Brešan; namestniki teh: Št. Bregant, Anton Dean, Batistič Anton; pregledovalca računov Anton Klančič, župan, in Štefan Klavčič. Nato je nabral za Sokola brat Jožef Susič 28 K 58 h. Upamo, da bo ta odbor spretno vodil svoje Sokole-graničarje v boju, tu na periferiji naše domovine. •
»Narodna Čitalnica« v Novem mestu si je izvolila na sobotnem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: Ivan Škerlj, c. kr. sodni nadsvet-nik v p.; podpredsednik: dr. Stefan Kraut, c. kr. sodni svetnik; tajnik: Anton Lovše, c. kr. profesor; blagajnik:	Davorin Škrabi, blagajnik
Mestne hranilnice; knjižničar: Ivan Bukovec, tajnik in blagajnik okr. bol. blagajne; odborniki: dr. Ernest Kobe, c. kr. avskultant; Josip Kobe. trgovec; Ljudevit Medvešek, notarski uradnik. Namestnika: Josip Windi-scher ml., posestnik; Ljudevit Kal-čič, boln. oskrbnik. Preglednika: Mihael Mole. c. kr. evid. nadoficijal v p.; dr. Milan Serko, c. kr. profesor.
Pevsko In bralno društvo »Triglav« v Radovljici ima svoj redni občni zbor v soboto 24. t. m. ob 7. zvečer v društveni sobi z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Telovadno društvo »Sokol« v Št. Andrežu uprizori v nedeljo 1. februarja t. 1. čarobno šaloigro v treh
dejanjih »Lumpacij Vagabund« a n »Zanikrna trojica«. Po igri ples do polnoči. Pri igri in plesu sodeluje godba pešpolka št. 47. — Duhovit humor in lepa scenerija šaloigre obetajo najlepšega uspeha. Kdor se hoče torej iz dna srca nasmejati, naj ne manjka tega dne v št. Andrežu!
Iz Sv. Lucije ob Soči. Opozarjamo denuncijante, ki hodijo k g. načelniku tožit svoje tovariše, naj prenehajo s tem judeževim delovanjem. Gospodu načelniku svetujemo: Če ste mož, pokažite takim ljudem vrata. Ako ne bo mir, pridejo tudi vaši grehi v javnost, in ti niso ravno majhni.
Komen. O danes končanih občinskih volitvah občine Komen sporočim Vam izid. Od obeh strani je bila velika udeležba (narodno-napredne in klerikalne stranke). Zmaga je v tretjem in drugem razredu na strani klerikalne stranke, in v prvem razredu na strani narodno-napredne stranke. O lopovstvu in nezakonitih mahinacijah volilne komisije poročamo v kratkem času. • Kar nam je mogoče za danes, bodi rečeno'le to. da je vsakemu državljanu uganka to, kako Je mogoče, da se takšna nasil-stva in nezakonitosti ob prisotnosti vladnega komisarja sploh goditi morejo. Nočemo žaliti gosp* komisarja, ali dovoljeno nam bodi vprašanje, čemu komisar nima besede v krogu takšnih lopovov?! čemu zakon, katerega vsaka moralna propalica zlorabljati more. čemu — vprašamo, čemu! Ali so res že časi kranjskih čudežev objeli Kras? To je vprašanje vseh pošteno mislečih.
Nesreča pri delu. Ko je pretekli pondeljek podiral 12letni posestnikov sin France Grašič v nekem gozdu pri Naklem s svojim očetom in bratom hraste, ga je nek hrast izpodne-sel in mu zlomil levo nogo.
Na poti domov zmrznil. 461etnega kajžarja Janeza Gregorčiča iz Hrast-nega pri Šent Rupertu so našli dne 16. t. m. v nekem gozdu zmrzlega. Truplo je ležalo kakih tisoč korakov od bajte. Gregorčič se je ravno prejšnji dan povrnil od dela iz Ogrskega, kjer je bil uslužben pri gradbi neke železnice. Vsled snežnega tneteža pa je ostal v gozdu, kjer je zmrznil. Gregorčič zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok.
V plamenih zgorela. Dne 18. t. m, Je izbruhnil pri 741etni Mariji Martinčič iz Okroga pri šent Rupertu ogenj, ki so ga domačini pogasili. Starke samo pa so našli sežgano. Zgorela Je v plamenih.
Ustrelil se vpričo svoje žene. Pretekli četrtek zvečer se je ustrelil 301etni mizarski pomočnik Cene Weiss iz Mladih Bukev, ki Je bil uslužben pri tamošnjl firmi Ettrlch, Weiss je izvršil samomor v svojem stanovanju, in sicer tako, da Je mo-rala biti njegova žena priča celega groznega prizora. Ker Je bil Weiss brez otrok, je bil sam v sobi s svojo ženo in si je pripravljal pred njo smrtno orožje. Žena mu je seveda branila, toda Weiss se ni brigal za njene besede. Ko je hotela klicati na pomoč, Je Weiss zagrozil, da jo u-streli. Nato je zaklenil vrata sobe in si je vpričo svoje, grozno prestrašene žene pognal krogljo v glavo. Zakaj je izvršil samomor, še ni znano.
Imovina umorjene Ellze Turesca-nyjeve. Predvčerajšnjim se je izvršila inventura umorjene Elize Tures-canyjeve v Budimpešti. Prijatelj in ljubimec umorjene je sklenil, da obdrži pohištvo, dragocenosti in obleko po ranjki, njeni materi pa dd hranil-nične knjižice, glaseče se na 50.000 kron in ves denar v gotovini, namreč 150.000 kron.
Akademična slikarica — samomorilka. 301etna akademična slikarica Tea Mayerjeva iz Dunaja, ki je živela pri svojih sorodnikih v Grund-nu, Je hotela te dni izvršiti umor. Zažgala si je obleko in Je vsled tega zadobila tako težke opekline, da je kmalu nato umrla. Vzrok samomora je živčna bolezen.
Samomor sprevodnika. Te dni se Je obesil v Libercu na Češkem železniški sprevodnik Ivan Emler. Vzrok samomora je doslej še neznan.
Polom gledališča. Gledališče Sar-rassani v Draždanih je te dni prenehalo z izplačevanjem denarja gledališkemu osobju. Statisti in koristi že dva tedna niso dobili svoje gaže. Obiskovalci gledališča so zastonj zahtevali, da se jim vrne vstopnina. Prišlo je do velikega škandala.
Obsoien svlnjar. Pred budimpeškim sodiščem je bil dne 20. januarja obsoien 631etni krojaški mojster Filip Federhut zaradi zapeljevanja mladoletnih deklic na tri leta težke ječe.
Grozna rodbinska drama. V rodbini večkratnega milijonarja Pupl-ševa iz Moskve se je pripetila dno
20. t. m. grozna drama. PupiŠev je vsled svoje skoposti pognal v 6mrt
Štiri svoje sorodnike kar zapovrstjo. Njegov najstarejši sin, ki je bi! sodnik v Moskvi, je izvršil približno pred šestimi leti samomor, njemu je sledila najstarejša hči, ker ji je oče odtegnil vsa subsistenčna sredstva in ki ji je rekel, naj sc živi od svojega telesa in naj postane prostitutka. Te dni je Pupišev najmlajši sin sklenil izvršiti samomor, ker mu je oče odtegnil vsa eksistenčna sredstva, ker se je poročil z revno deklico. Mlada gospa se je nato zastrupila.
■ j*
ana.
— Deželni zbor kranjski se snide v četrtek dne 5. februarja in bo zboroval dobre tri tedne. Po izjavah ministrskega predsednika gr. Stttrg-kha v včerajšnji seji klubovih načelnikov je smatrati omenjeni termin vendar enkrat kot gotov. Tudi drugi deželni zbori sc snidejo približno ob istem času.
— Narodni škandal. Imamo toliko škandalov, da se jih niti ne zavedamo, oz. jili ne čutimo. Vprašanje slovenskega gledališča leži pred nami, kot živa slika naših javnih razmer, Dež. gledališče je deželno poslopje — toda slov. Talija nima v njem prostora. Oditi je morala. Zakaj? No zato, da je g. Šušteršič pokazal svojo veliko oblast. Tako životari sedaj slov. Talija za silo pod klerikalno cenzuro. Životari za sedaj in nihče ne ve, kaj bo. Dež. odbor želi da bi vse propadlo, da bi se Ljubljančani ne pohujševali — za parado pa bi naj hodila zagrebška opera, da pri nji klerikalni dež. odborniki zasedejo svoje lože in s tem svetu pokažejo, kako znajo oni ceniti umetnost. Slovenske drame, opere, igralcev, pevcev itd. po njih mnenju ni treba. »Dram. društvo« je sklenilo, da pojde: še enkrat prosit dež. odbor. Koliko poniževanja je treba, da bi se dež. odbor prepričal o tem, kar je njegova dolžnost. Trdimo lahko že v naprej, da ne bo uspeha! Klerikalca namreč ni sram — zato živimo v sramotnih razmerah, ki so drugod n®mogoče. Doklej še? ...
— Z Viča. Kakor drugje, tako tudi tukaj se pokaže vedno klerikalna dobrosrčnost in izobrazba. Pretečeni teden se ravno okoli šeste ure vračam domov in slišim že od daleč neko vpitje. Ko pa pridem bližje vidim ravno kako so revnega popotnika, ko je prenočišče iskal iz znane klerikalne hiše z različnimi psovkami izgnali. Pozneje pa pridem z njim v Pogovor, ter mi pripoveduje, da
v različnih klerikalnih hišah .£omoči, toda je moral povsod i h i koder je prišel. Revež jo uti brez vsega sredstva na cesti. Rekel mi je tudi, da je bil v župnišču, toda gg. ir. župnišča ga pošljejo k Novaku. Zalibog, da revež ni vedel, kje je pri Novaku, ako bi pa šel tja, dobil bi gotovo prenočišče In še ka
onUteKvr!Cl;iS0Va|C ni P,ista* S- L- S~ nrminrra ob(-an In naprednjak, ter
S	vedno- TokaJ »o
zopet pošteni klerikalci pokazali, kako je treba skrbeti 7.a revne popotnike. — Napredni Vičan.
— Repriza »Zemlje«, »Na inno-gostransko zahtevo«, ki ni bila rav-no tako zelo tehtna, po obisku sodeč, se je vršila sinoči ponovitev Schon-herrjeve »komedije«, kakor jo imenuje avtor sam. Pravzaprav človek čudno in neverjetno pogleda, ko vidi to nesrečno »zahtevo«, ob kateri bi se dalo naposled skoro sešteti ljudi. — Borštnik je bil v svoji ulogi dober in pazil, da je ustvaril mogoč tip, kakršen je Kremen. Njegov vreden sin Janez je bil Milan Skrbinšek. Izmed ostalih je vredno omeniti g. Bukšeko-vo, ki se je v razmerah potrudila, da Pripomore k igri, pravtako kakor Da-dL v^?.osfi konJskega hlapca. Seve-neoKf' a,se S.e ved,,0 hvali s svojo bi* mom!n, 1 scenah, kakršen je Pa kaj bi ni«*1 Pogrebu »hlapčeta«. elita ne sliši m-In1'* SaJ ljubljanska šega gledališča M?«m,rtne Pesmi nagrajena miza in rol n !iubša bclopo-Cemu truda z anke Xn,a naP'tntea. .vaniil Kako mislijo * n posveto-ni«, kažejo dovolj njih offiXnl mece' lišču. Šablonska komedija'm K,eda~ fraza osebne hvale je in o5LpaIa“ viza vseli; tudi v moldaniu SSojfc
vanj onih. ki si »prizadevajo«! jfo razpali solnce na spomlad obljubljene trate, si lahko kupimo s prebitkom cel vrtiljak!	St.
— Vojaškotaksnlm obvezancem. Nekateri vojaškotaksni obvezanci se zglasujejo potom dopisnic ali pa pisem. Le-ti se opozarjajo, da je vsa-k? uglasitev, če se ne izvrši na pred-P‘?at''b tiskovinah, neveljavna. Isto-Jj,, Se ti obvezanci opozarjajo, da n \ l za oglaševanje (mesec januar j h koncu, in pa, da se ne zgla-
v n ye, Y Mestnem domu, marveč aletovi hiši, na magistratu.
občina Unhnodriažba. ^elš- Mestna
svetu nh t !	? Ima na svojem
svetu ob konjačevi posestni meii
kaj prav lepih in debelih j^ kl pa
napravljajo s svojo senco ondi ležečim njivam škodo. Vsled tega je mestni magistrat sklenil, da se izogne raznim pritožbam ondotnih posestnikov, — nekaj teh jelš potom javne dražbe prodati. Ista se vrši prihodnjo nedeljo t. j. 25. t. m. ob dveh popoldne na licu mesta, k koji se kupci vabijo. Sestanek kupcev je na Cesti na loko, pred konjačem.
— V. občni zbor telovadnega društva »Sokol Vič« se vrši v nedeljo, dne 25. prosinca 1914 ob polu 10. uri dopoldne v restavraciji g. Balija (pri Bobenčku) na Glinčah. Spored: 1. Otvoritev občnega zbora.
2.	Poročilo tajnika in načelnika. 3. Poročilo blagajnika in blagajnika stavb, sklada. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor.
— Slovensko planinsko društvo ravnokar razpošilja vabila za svoj VII. Planinski ples, ki ga priredi v nedeljo dne 1. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K. Ker naj bode ta ples prava planinska veselica, prosi se, da pridejo kakor gospodje, tako dame čim najštevilnejše v planinskih ali narodnih nošah; sicer naj bode toileta promenadna. Zanimanje za VII. Planinski ples je že sedaj veliko. Nudila se bo vsestransko neprisiljena zabava v krogu veselih planincev. Ker bodo na razpolago vsi prostori »Narodnega doma«, se tudi ob velikem navalu ni treba bati kake gneče. Narodnemu občinstvu priporočamo kar najštevilnejšo udeležbo, da se podpira slovensko planinstvo.
— Kranjski avtomobllnl klub.
Včeraj zvečer je priredil Kranjski avtomobilni klub v srebrni dvorani grandhotela Union souper, katerega so se udeležili večinoma vsi člani kluba s svojimi rodbinami. Predsednik dr. Karl Born in oba podpredsednika Leopold baron Liechtenberg in veleindustrijec Vinko Majdič so s svojimi soprogami pozdravljali in sprejemali došle goste. Prireditev so počastili med drugimi: ekscelenca deželni predsednik baron Schwarz s soprogo, župan mesta Ljubljane dr. Ivan Tavčar s soprogo, dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky, graščak vitez Outmansthal-Benvcnutti, deželne vlade svetnik Gustav Karl Kulavics, dr. Demeter vitez Blciweis Trsteniški, baron Baillou i. dr. Deželni glavar dr. Šušteršič je bil vsled parlamentarnega zasedanja zadržan. Predsednik c. kr. avtomobilnega kluba ekscelenca mejni grof Pallavi-»kd Je odposlal brzojavni pozdrav. Med supejem, katerega je vodstvo hotela Union izborno prfpr&vfro fn serviralo, je koncertirala vojaška godba 27. pešpolka, ter se je pozneje razvil animiran ples, ki je trajal do ranega jutra.
— Veselični odbor za prireditev velikega plesa narodnega delavstva ima v petek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v posvetovalnici N. S. Z. v Narodnem domu skupno sejo. Prosimo dame m gospode, da se seje zanesljivo udeleže.	1	a
— Deželno učiteljsko društvo v
Ljubljani priredi v soboto, dne 24. t. m. prvi poučno-zabavni večer v Narodnem domu ob 8. uri zvečer. Predaval bode tovariš Jožef A m -b r o ž i č o temi: Šolske zamude. Tovariši in tovarišice iz Ljubljane in okolice se vabijo. Odbor.
— Prvo tekmovalno sankanje v Ljubljani. Sankači, ki se nameravajo udeležiti nedeljske tekme, se opozarjajo, da bode sankališče v svrho tra-ininga v petek in soboto odprto le od 1. do 3. ure popoldne. Tekmovalci se prosijo, da se točno ozirajo na te ure, ker sicer ni mogoče zadostno urediti sankališča. Že prijavljeni sankači naj blagovolijo čimpreje vplačati vloge, ker bi se sicer na njih prijave ne moglo ozirati. Cenjene dame se opozarjajo, da se morejo udeležiti tekme, razven pri damski tekmi, tudi pri ostalih točkah vzpo-reda.
— Z nožem se je porezal po desni roki. 19!etni prodajalec v. kantini A. Sompl v Metelkovi ulici se Je te dni porezal po desni roki z nožem, k« mu je prej padel na tla in ki ga Je nato nerodno prijel za ostrino.
Med prepirom ga sunil z no-Mami*Lpc8a’ 40,etnega posestnika stah ieaJj;anca iz °brijev pri Mo-
CevUa te L':ulBVVo(lln* iz T°™>-nožem v desnVtf pren,r0ln sunil z
"o -»-Jrssssfln ea smrt-
Sta umftntat 7"r"8eglavml,e[,a dan-drami v štirih dehnBh ,Ma?I V predvala danes v’	“
»Ideal«. Jutri v soboto krasna karakterna slika v šestih dejanjih »Dru go Mati« v kateri igra glavno vlogo priljubljena igralka Miti Parla. Isto-tako slika kakor učinkovitost »Otrok iz Pariza«, ki je imela svoj čas tako velikanski uspeh. Kaže nam otrokovo trnjevo pot.
Trst.
Pamet, pamet, g. »črkostavec« E.! Najnovejšemu »črkostavcu« E. pri »Edinosti« bi nujno svetovali, da naj svojo intrigantarsko žilico nekoliko temperira. Mož dobro ve. da se ima sami prizanesljivosti gotovih ljudi, ki so imeli obzire z njegovo družino, ki pa proti njim pri vsaki priliki intrigira, zahvaliti, da danes javnost sploh še lahko po »Eidnosti« nadleguje. Danes se čuti očividno zopet omnipotentnega. Mož je prepričan, da se je svojim gospodarjem, ki ga sicer iz dna srca zaničujejo, s svojim »črkostavstvom« tako prikupil, da že lahko sanja kar o šefre-dakterstvu — g. Cotič zanj očividno ne eksistira več — in so mu tudi razne nesramnosti zopet dovoljene. — Pred kratkim je bila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava o aferi, ki je lansko leto povzročita toliko prahu. Dr. Rybar sam je izjavil, da noče, da bi se o tem v »Edinosti« še kaj pisalo, da se razburjeni duhovi enkrat pomirijo. G. E. pa očividno žilica ni dala miru. V. M. je dal urednikom »Edinosti« popolno zadoščenje in bf se bili gg. uredniki s tem lahko zadovoljili. Gospoda C. in B. sta se, to moramo reči, tudi v resnici vedla napram tožencu popolnoma lojalno. Samo g E. je čutil potrebo, da je g. M. s perfidno stiliziranim poročilom o obravnavi takorekoč še in-sultiral. — Za druge stvari »Edinost« ninia prostora, za take osebne insulte pa je na razpolago. Vsa javnost je že do grla sita, da se »Edinost«. od kar je E. njen spiritus agens, neprestano izrablja za njegove osebne potrebe, in zahteva, da se v tem pogledu napravi enkrat red. G. E. naj si vzaine k srcu nemški rek: »Der Krug geht solang zum Brunnen, bis er briclit.« Santo še eno nesramnost in govorile bodo —-koroške pričel Ali nas razumete g. E.? Le vedite, da vas in vaše koroške alure prav dobro poznamo. Vse ima svoje meje, tudi naša — obzirnost. Capito!...
Tržaški industrijalci so se že večkrat pritožili na svojih zborovanjih proti krizi, ki jo je povzročila balkanska vojna. Tudi novoizvoljeni predsednik tržaške trgovinske zbornice se je v svojem nagovorit dotaknil tega predmeta. Splošno se mora reči, da je avstrijskim industrijalcem mnogo ležeče na tem, da živi Avstrija s Srbijo v miru. Kaj pomaga za strijsko industrijo, če je pojenjala balkanska vojna, če pa trgovinski odnošaji med Avstrijo in Srbijo niso taki, kakršni bi morali biti! S svojim hujskanjem proti Srbiji je Avstrija dosegla to, da se je na Balkanu prav pošteno vrezala. Druge države ueiajo tam tloli lep »kšeft«, mi pa moramo skozi prste gledati. Pa kaj to mar našim avstrijskim diplomatom; njihov glavni cilj je ta, da pritiskajo na Srbijo in da kažejo napram njej vse svoje sovraštvo — in če gre pri tem tudi vsa avstriska industrija rakom žvižgat. Tu se vidi, kako se gospodje boje jugoslovanstva. Toda s takim postopanjem nasproti Srbiji ne bodo zatrli jugoslovanskega gibanja, temveč kvečjemu pospešili. Grof Berchtoid nam dela na ta način le uslugo.
Za »Bodečo Nežo«, ki izide kot stalna nedeljska priloga »Dneva«, vlada tudi v Trstu veliko zanimanje. Pa kako tudi ne — Tržačani smo vendar, če je treba, tudi humoristični »n humorističnega lista nimamo niti enega. »Pika«, o kateri so nekateri Pravili, da je humoristična, ne izhaja več; eni pravijo, da tudi štrajka, zopet drugi pa so mnenja, da sploh ne bo več izhajala. Nič ne bo novega, če naglasimo, da imamo med tržaškimi Slovenci tudi take »narodnjake«, ki kupujejo Cutinov »Hudičev rep«. In vse to baje iz same ljubezni do svojega naroda? »Bodeča Neža« bo imela torej dosti opravila. Bodla bo tako, da se bo vse kadilo. Kdor nosi narodne grehe na sebi, ta naj se čim-prej ko mogoče otrese teh gnusnih madežev; drugače ne bo varen pred Nežco. Marsikaterega, ki se niti od daleč ne nadeja njenega obiska, bo obiskala. Imela bo v rokah dolgo me-
iu T.od »Narodnega doma« pa do Skednja — in s to metlo bo izvrševala svojo človeško dolžnost. Pometati pa bo imela strašno veliko; še potna bo postala pri svojem težkem delu, zakaj tudi v Trstu je marsikaj puhlega in gnilega.
Pred svojini občnim zborom sklicuje Narodna delavska organizacija za to nedeljo ob 10. dopoldne važen društven shod v društveno dvorano, ulica Sv. Frančiška št. 2. Ker so na dnevnem redu zelo važna in potrebna vprašanja, naj se ga delavci udeleže v častnem številu. Zaupniki naj storijo svojo dolžnost in naj agitirajo za mnogobrojno udeležbo.
Pevsko društvo »Hajdrlh« na Proseku priredi dne 15. svečana 1.1. običajen koncert z bogatim programom, rri koncertu svira popolni orkester j pešP- št. 32. — Bližnja bratska obzir! SC Drosi'0, da temlietn to v
Pevsko društvo »Trsi« priredi v soboto, dne 24. januarja t. I. ob 8. in pol zvečer alarmiran plesni venček v olepšani društveni dvorani v Narodnem domu. Plesali se bodo vsi moderni plesi med temi tudi vijolični kotiljon valček pod spretnim vodstvom plesovodje g. prof. Urne-ka. Vstopnina znaša za gospode 1 K, za dame 50 vin., za člane in dijake polovico. Ker bode zabaven večer nudil obilo zabave vabi k obilni udeležbi odbor.
Med dva vagona je prišel. V torek okrog poldneva je delalo več delavcev na lesnem trgu pod Skednjem. Nekateri so premikali vagone, da naložijo narfje deske. Delavec Jožef Šturm, star 33 let, stanujoč v ulici Giuliani 34, je potiskal vagon, da bi ga spravil do kupa desk. Bil je uprt z ramenom ob vagon, ko pridrvi po istih tračnicah drug železniški voz, katerega so potiskali drugi delavci, ne vedoči, da sc nahaja Šturm pred njimi. Zaradi žvižganja burje, ni slišal Šturm prihajajočega vagona, zato se tudi ni umaknil. Vagon je butnil z veliko silo ob rame ubogega Šturma in mu ga je zdrobil; revežu sta bili zlomljeni tudi dve rebri. Poklican zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nato ga je odpeljal s seboj v avtomobilu v bolnišnico.
Ob sklepu v javni hiši. V torek zjutraj ob 3. uri je ena izmed prostitutk sklenila zaključiti svoje nočno delovanje in se je podala v svojo sobico z namenom, da gre počivat. Ker je v sobi precej mrzlo, je užgala sa-movar, ter ga je položila na tla, da bi ogrel vsaj nekoliko mrzel zrak. Ko pa se je slačila, je prišla preblizu z obleko in ta se Je vžgala. Prostitutka Je bila naenkrat vsa v plamenu. Začela je vpiti:	»Ogenj,	na
pomoč!« V hiši je nastala velika panika. Gostje so drli iz hiše. Gospodinja in dve njeni devici pa sta skočili kar skozi okno na ulico. Neki Elija T. pa Je hitel po stopnicah navzgor, in ko je zagledal žensko v plamenu, je potegnil odejo s postelje in je zavil vanjo gorečo žensko. Pri tein pa je zadobll precej hude opekline. — Bil je poklican zdravnik, ki je dal opečeni prvo pomoč nato pa jo je dal prepeljati v bolnišnico. Ženska, ki se imenuje Emilija Jurešič, stara 20 let, je zadobila strašne opekline na spodnjem delu života. — Ta nezgoda se je pripetila v ulici S. Filippo 5.
Žrtev burje. Poročali smo pred par dnevi, da je ponesrečil Leopold Tavčar, zidar, ko je bil zaposlen na odru pri neki zgradbi v Barko vljah. Med delom ga je vrgla burja raz oder in Tavčar je zadobil težke telesne poškodbe. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer pa je izdihnil v torek
zvečer.
Po Trstu razsaja še vedno precej močna burja, čeprav imamo jasne dneve in nam sije solnce.
Uboga žena In otroci! V ladjedelnici pri Sv. Roku gradijo nov parnik za družbo Lloyd. Med mnogimi drugimi delavci, je delal na novem parniku tudi Ivan Giorgini, star 30 let, pročen. Včeraj zjutraj pa je padel Giorgini s krova v notranje prostore novega parnika, kjer je obležal. Našli so ga še Le okrog 11. ure zjutraj v nezavesti. Morda je ležal že par ur tamkaj, ne da bi ga kdo opazil. Prenesli so ga v delavnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Poklicani zdravnik, ki ga je preiskal, se je trudil zaman, da bi spravil nesrečneža iz nezavesti, ki je imel zlomljeno nogo ter mnogo drugih težkih poškodb. Iz delavnice so prenesli delavca na majhen parnik, ki ga je odpeljal v mesto. Bil je sprejet v bolnišnico, kjer pa je umrl čez par ur. Delavec zapušča ženo in otroke. Kdo bo skrbel za sirote?
Dve maski. Preteklo nedeljo sta se pokazali na Aquedottu prvi dve ženski maski, oblečeni v krasno ma-skaradno obleko. Ker sta bili prvi pustni pojav, sta vzbujali precej pozornosti. Nekoliko zijal je stopalo za njima ter je delalo precej hrupa, tako da je primahal odnekod stražnik, ki Je hotel v prvem hipu ustaviti maski. Najbrže pa se je še pravočasno spomnil, da že vlada Kurent, zato je stopil v stran in je prepustil maski svoje usodi...
Roparski umor prostitutke.
V noči na 19. t. m. se je izvršil v mestu Josefovem nad Labo na češkem grozen roparski umor. 2rtev je b;la 25letna nenavadno krasna deklica Ana Miiherjeva in umorjena je bila v eni izmed sob »rdeče« hiše, katere lastnik je neki Fleischham-mer.
Ta umor je povzročil med prebivalci mesta in okolice največje razburjenje. Pred enim letom ravno ob tem Času je bila na Dunaju umorjena prostitutka, bogata dama A. Schmidtova in letos pred kakimi desetimi dnevi v Budimpešti Slovakinja Eli-za l uresamyjeva. Morilci so oni dve
dami oropali denarja in dragocenosti in tako se je zgodilo tudi z Miiher« jevo.
Umorjena Ana Miiherjeva.
Uboga deklica je bila doma ii Stfibra na Češkem. Kakor smo že povedali, je biia deklica nenavadno krasna in ljubka, zato je gledalo nanjo marsikako zaljubljeno moško oko.
Ana Miiherjeva je najprej služila in tedaj se je seznanila z nekim pivovarniškim delavcem. Njuno lju-bimsko razmerje je bilo zelo resno. Oba sta hotela odpreti gostilno, za kar pa jima je primanjkovalo denarja. Niti Miiherjeva, niti njen ljubimec nista mogla prihraniti s poštenim trdnim delom toliko denarja, da bi lahko odprla gostilno. Ana Mii-herjeva je torej sklenila, da poskrbi za bodočnost svojega ljubimca in zase, da se žrtvuje in — brez vednosti svojega bodočega soproga — je vstopila v prostitučno »rdečo« Fleischhammerjevo hišo v Josefovu.
Zelo je varčevala, nosila je samo dve bluzi, dočim so si njene tovarišice vsak hip kupovale dragoceno obleko. Prihranjeni denar je Miiherjeva pridno shranjevala. Kmalu se je raznesla okrog njena varčnost. Pravili so o nji, da ima tisoče.
MUherjeva — nevesta.
Ana Miiherjeva se je veselila, da bo kmalu rešena svoje grozne službe in da pojde iz hiše, ki ubija čtoveka telesno in duševno, iz hiše, kjer se prodaja vse, kar ji je bilo najdražje. Ravno preteklo nedeljo je bila v gotovi praški cerkvi že drugič na oklicu. Zalibog, da ni reva pričakala tretjega...
Zadnji teden je menjala v raznih trgovinah droben denar za bankovce. Veselila se je osvobojenja in se je pripravljala nanj z veliko naglico.
Kdo je Izvršil umor?
V noči na 19. t. m. je bil v kolikor se je moglo dognati, pri nji na obisku neki vojak. Ali je bil oni mož res vojak, ali pa je bil samo v vojaka preoblečen, se ne more trditi. Odšel je z visoko na obraz privihanim ovratnikom, tako da portir, ki mu je odpiral, ni mogel videti, kakšen je bil oni mož.
Kmalu za tem možem je prišlo zopet več vojakov, ki so trkali na vrata Ane Miiherjeve. Trkali so zastonj, nihče se ni oglasit. Vojaki so odšli, ker so mislili, da ima MUherjeva že družbo.
Umor odkrit šele zjutraj.
Šele zjutraj se je izvedelo, kal se je pravzaprav zgodilo. Ubogo deklico so našli zadavljeno s trakom predpasnika — ležala je na svoji prokleti postelji z očmi grozno izbuljenimi in pozicija njenega telesa je pričala, da je bila s svojim morilcem obupen boj.
Ves denar in vse dragocenosti so bile ukradene, njena revna sobica je bila vsa razmetana. Tu se torej ni izvršil umor vsled ljubosumnosti, kakor bi pričakovali, ampak umor vsled dobičkažefjnosti, roparski u-mor.
Na mesto groznega dogodka so takoj poklicali policijo in nekoliko pozneje je prišla tndi sodna komisija. Policija je napela vse sile, da dobi čimprej morilca, telefonirala je na vse strani.
Morilca zasledujejo.
Najprej je padel sum na ljubimca Ane Miiherjeve, ki je uslužben v nekem praškem predmestju. Takoj je bil strogo zaslišan, toda dokazal je svojo nedolžnost. Nato so začeli sumiti, da se je izvršil zločin kak tovariš dekličinega ljubimca, ki je morda zvedel o prihrankih njegove neveste, Zato so vse zaslišali. Vsi pa so ravnotako dokazali svojo nedolžnost. Na njih ni mogla viseti niti senca suma in to tem bolj, ker ni vendar nihče vedel, kje Miiherjeva pravzaprav službuje.
Kdo je zločin izvršil, je doslej še uganka, ki pa Jo bodo, kakor upamo, varnostni organi v najkrajšem času rešili. Na rezultat zasledovanja gotovo vsi z napetostjo čakajo, najbolj pa prebivalci mesta Josefova.
(Zadnja poročila.)
Še podrobnosti o umoru.
V noči na pondeljek dne 19. t. m. ob eni uri po polnoči se je vrnila dekla Vranova, ki ima sobico poleg umorjene Miiherjeve, s plesa in je videla, da gre k Miiherjevi neznan vojak. Dekla je slišala iz Miiherjine sobice kake pol ure govor in smeh, na kar je vse potihnilo. Dekla je zaspala. Okrog treh in štirih so prišli k Miiherjevi še nekateri možje, ki pa niso mogli v njeno sobo. — Ob osmih zjutraj so trkali na njena vrata, toda ker niso mogli noter in ker se ni nihče oglasil, so vrata vlomili. Miiherjeva je ležala na tleh in okrog vratu je imela zadrgnjen trak od ■ ' d-pasnika. Po sobi je bilo vso e-tano in na mizi ie ležala prazna de-
xi a rti i c a, iz katere je morilec ukradel 160—200 K, ki si jih je d klica pri-stradala. Na mizi je ležala poleg denarnice tudi odprta knjiga z naslovom »Tragedija žene«, ki jo je reva brala malo pred svoj smrtjo; res tragično soglasje z njenim življenjem Ko je morilec izvršil grozen zločin, je zaklenil sobo s ključem in ga vzel s seboj. M likerjeva je bila oblečena samo v srajco in na oknu je ležpl tlistek, na katerem je bilo napisano: »7emlia hladna in brez dna je položila usodo mojo v zibelko in hoče, da bi se od sveta poslovila.« Toda ko 'so pokazali domačim rokopis, se je dognalo, da to ni pisava Miiherjeve Jin da je morilec porabil to zvijačo, jda bi se zdelo, glej deklica si je sama vzela življenje.
MorJlec aretiran.
1 akoj so menili, da je morilec vojaški begunec Jožef Werner, ki je pred enim tednom pobegnil iz top-ničarske vojašnice v Josefovu in katerega je neki vojak videl malo časa pred umorom Mizo hiše, kjer se je izvršil zločin. V stanovanje umorjene deklice je prišla v ponde-Ijek vojaška sodna komisija, ki Je dognala, da je pisava na omenjenem listku pisava pobeglega topničarja. Isti čas je prišla na mesto umora tudi sodna komisija, ki je preiskala vse podrobnosti zločina, na kar so truplo uboge deklice prepeljali v mrtvašnico. Kakor se iz Josefova poroča, so topničarja Jožefa VVernerJa ki je na sumu umora, že aretirali,
i*.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
PARLAMENT.
Miren In ploden dan. — Sprejeta predloga o penzljskem zavarovanju. — Jutri bo urejena službena pragmatika državnih učiteljev. — Važni
dogodki v nar. soc. klubu.
Dunaj, 22. januarja. Po toliko viharnih dneh, je bil današnji dan zelo miren In ploden. Najprefe je bil rešen predlog o penzljskem zavarovanju privatnih uradnikov. Po kratki debati le bila predloga soglasno sprejeta. Nato se je začelo takoj z obravnavanjem o službeni pragmatiki službenih učiteljev. Jutri bo poslednla seja, v kateri bo službena pragmatika sprejeta. Nato nastopi kratka pavza do četrtka. Proračunski odsek se snide v torek. Vlada upa, da se bo te dni posrečilo v odseku obravnavati proračunski provlzorlj. Med obstmkci-lonlsti In večinskimi strankami pogajanja še niso dokončana In se bodo jutri nadaljevala. Upa se, da bo dosežen kompromis. En kompromisni predlog je v obravnavi: provlzorlj naj bi se dovolil za dobo treh mesecev In ne za 6 mesecev.
Dunaj, 22, januarja. Gosposka zbornica je sprejela zakon o dohodninskem davku. S tem je finančni načrt pod streho. Danes se je sešel ministrski svet, ki Je storil vse priprave za najvišjo sankcijo. Že v soboto bo dana sankcija In v nedeljo že bo zakon publiciran.
Dunaj, 22. januarja. V narod, soc. klubu je bil Izvoljen za predsednika Klofač In za podpredsednika Choc; oba sta Izvolitev odklonila. Izvoljen je bil na to dr. Švlha, ki velja za zmernega. Na to je bilo sklenjeno, udeležiti se pri Sttirgkhu češko - nemških pogajanj.
VOJNA - NEIZOGIBNA?
Turčija se ne podvrže sklepom velesil. — Oboroževanje se vrši na vso naglico. — V Parizu mislijo, da je vojna neizogibna.
Dunaj, 22. Januaarja. Iz Carigrada la Aten prihajajo neprenehoma bojna poročila. Veliki vezir je ponovno Izjavil, da se Turčija ne podvrže sklepom velesil glede Egejskih otokov. Turčija se oborožuie na vse pre-teee. ravno tako tudi Grčija. V tukaj-Sniih krogih se sodi, da je konflikt med Grčijo In Turčijo neizogiben. (Te vojne bodo krivi intriganti od trozveze in neodločni nastop trojnega sporazuma.)
Pariz, 22. januarja. Vsa poročila tukajšnjih listov so silno resna. »Temps« pravi, da se vojna med Turčijo In Grčijo ne da preprečiti.
ZAROTA PROTI VOJNEMU MINISTRU.
Pariz, 22. Januarja. »Temps« poroča iz Carigrada, da se Je prišlo na sled zaroti proti vojnemu ministru. V palači vojnega ministrstva le bil prl-iet sumljiv Individuum, ki je pri zasliševanju povedal, da se nahaia v na-fačl vojnega ministrstva cel sklad dinamita, s katerim nal bi se razbila stavba in arhiv in ubiie osebe.
n w m m o
' *. .	*.	f::*:	•	•
^ h I
iiMifllis
fošlpte naročnino, ako je še niste!
Mali oglasi.
Beseda S vinarlev. Najmanjši znesek 50 vi. narjev. Pismenim vprašanjem |e priloiid znamko 20 vinarjev. - Pri ma,,h nE|aslb m nie popusta In se plačujejo vnaprej; zu-aanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oulasov ob 6. url zvečer.
V nedelfo, dne 25. januarja t. E. izide prva številka
! Bodeče Neže ! !i
edinega slovenskega humorističnega lista kot stalna nedeljska priloga „DNE VA“.
Sedanji čas, ko vlada breznarodni klerikalizem, ko bijejo s pestmi od vseh strani Slovencem v obraz, ko nimamo na rodni zemlji skoro nobenih pravic, ko je čas zagrizen to strupen, ne more izhajati brez humorističnega lista, id pa ne bode samo šaljiv, ampak tudi zbadljiv na vse strani.
Vsi dobri ljudje bodo z veseljem pozdravili ta novi list, zlobni in hudobni pa se ga bodo bali, ker ne bo prizanesel nobenemu, ne najvišjemu in ne najnižjemu.
KaiIaXo	 J_•	  V	11«	v«.
D
'	~	r-	~————	nuj	v	m	no	uojui/rjcuiui
»Bodeča Neža bo šiba sedanjega časa in vladajočih razmer, zato ne sme biti »ega Slovenca, Id bi ne bral »Bodeče Neže“.
Da jo pa more brati vsak in tudi najrevnejši, smo nastavili ceno posamezni številki, DO Drodaiala no vftoh tnhnlrnmjih lrinv
pošten«
U	« ar—---------------* —*	imjiOVHCIOl,	Bill'
•e bo prodajala po vseh tobakarnah, kjer se prodaja *Dantt,
na samo 6 vinarjev.
Tako cenč ni bil še noben slovenski šaljivi list.
Za ljubljanske naroč .ike ,Dneva" smo nastavili sledeče cene: za vse leto z gnevom* vred 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 4 50 K, na mesec 1*70 K.
Za zunanje naročnike „Dneva“ veljajo sledeče cene: Za vse leto z „Dnevom* vred 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 50 K, na mesec 190 K.
»Bodeča Neža* se pa more naročati tudi sama za se brez -Dneva* in stane celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K.
Da bo »Bodeča Neža“ postala vredna svojega imena in da bo vestno izpolnjevala stavljeno Ji zadačo, prosimo vse vesele in poštene Slovence križem nase domovine, da nam poročajo o vsem in vselej, kar je treba bičati, da pa tudi s svojim humorjem, ki ga je menda še nekaj v teh žalostnih časih med Slovenci, pripomorejo listu do vsestranske popolnosti.
Kupujte, naročajte ,,Bodečo Neio“, širite jo med ljudstvom l
Inaertrajte v „Bode$l Neii“, ker bodo 11 inKeraU^lajuspeineji tudi vsled nizkih cen.
Upravništvo „Bodeče Neže“.
IB
In
Kupi se dobro ohranjeni Bade-
ne spod 65 cm širok. Ponudbe z aadnjo ceno na »Prvo anon-čno pisarno«.	1468-2
... P°zor * Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno-Buffet Frana Bolle v Rojanu, »sella-vale di Rojano. Točim vino belo vipavsko, črno istrsko in domače, opollo, kraški teran, in pivo prve vrste po zmernih cenah, kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili vsaki čas na razpolago. Za obilen obisk se priporočam. Josip Krpan, prejšnji gostilničar pri Lenčeku - »Petelinu«.
• 1470-1
**i poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne trgovske pomočnice sprejme tvrdka JOSIP ERRATH v Mokronogu, Dolenjsko.
jPozorl
I? oz or I
50.000 parov čevljev,
4 pare čevljev za samo K 9’—-.
Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn •e ml Je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnili, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejSa oblika. Velikost v cm ali Številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 9'—. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
N. DYM, Krakov 28, Šw. Slanislawa 2.
a
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Pekovski - -
- - pomočnik
(mešaČ — Mischer) dober, zanesljiv in trezeb delavec se sprejme v pekarni Avg. Jenko, tu, Marije Te' režije cesta št. 7. Predstavi se od 1.—2. vsak popoldan
KRITIČEN POLOŽAJ NA BALKANU.
Belgrad, 22. januarja. Na Balkanu se pripravlja nova vojna In s to eventualnostjo se tukaj že povsem resno računa, ker menda ni drugega sredstva več, da se diference med Grčijo in Turčijo mirnim potom poravnajo.
Srbija sama ni pri teh diferencah čisto nič prizadeta, ampak ker Je skoraj gotovo, da se pridruži Turčiji tudi Bolgarija, nastane za Srbijo neizogibni casus foederls, ona bo primorana prihiteti v lastnem interesu na pomoč Grčiji, kar stori skoraj gotovo tudi Rumunija, ki Je močno zainteresirana na tem, da se ne menjajo meje, sklenjene v bukareškl mirovni pogodbi.
V Srbiji ta vojna nikakor ne bo popularna, ker Srbija v vojni ničesar ne more dobiti ali pa dobi prav malo, ampak šlo se bo za obrambo pridobitev dveh težkih voln In rada ali nerada bo Srblia morala začeti volno In vnovič trošiti svoje sile, čemur se izogne samo, ako se v zadnjem času
posreči doseči sporazum med Grčijo in Turčijo, kar Je pa malo verjetno.
ALI PRIDE PRINC WIED V DRAČ.
Berlin, 22. januarja. Pri vsemu temu, da Je že vse pripravljeno za odhod princa Wleda v Drač, vendar še ni popolnoma gotovo, da se princ poda v Albanijo. Po zanesljivih poročilih Iz Albanije so namreč vsi muslimani, t. J. velika večina albanskega prebivalstva, odločno nasprotni princu Wledu. ki bi se mogel vzdržati v Draču. samo. ako bi ga Čuvali močni vojaški oddelki velikih sil. Za zmeraj pa velike sile ne bodo hotele vzdrževati svojih čet v Albaniji kot kneževo telesno stražo, ker se s tem takointa-ko nič ne doseže, ako ljudstvo kneza ne bi maralo, se on n® bi mogel nikdar utrditi.
Vse to Je menda dobro znano tudi princu Wledu In za*° se tukaj misli, da ni izključena možnost, da se v zadnjem momentu zahvali na ne-sigurnem albanskem prestolu.__________
Odgovorni urednik Radivo Korene. I ast in tisk »Učiteliske Tiskarne«.
Brez posebnega obvestila
Žalujoče hčerke Mery in Angela ter sinova Miroslav in Viktor naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospa
Marija Stepančič udov. Kjuder
pose tnica in gostilničarka
danes po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 24. januarja ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti na Vrdeli-Timi-njano štev 1591.
TRST, dne 22. januaija 1914.
Novo pogrebno podjetje, Trst, Covbo št. 47.
MCA.
4 t/l LrJUBLoJANA • KOMENSKEGA ULICA 4 ' 1/ ^:pza-iAVNiK:PFamRij DR FR.DERGANC
I
Dober cen premog vseh vrst
prodaja
Fran Uher, špediter
Ljubljana, Selenburgova ulica 4,
Koks. I '1M*fcBaee- I Briketi.
/r
Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-'	.	'	. Žanih cenah. .	*	.	*
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, L jubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.