lit» vsak dan razen sobot. nedelj in praznikov toucd daily except Saturday«. Sunday, and Holiday« • PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravntlkl prostori: 2657 South Lawndala Ava. Office of Publication: 26S7 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwell 4904 matter January is. ISO. at ttta poal-offloa at Chleaae. IUlnola. under tha Act ai Coaimi of Mart* a. 1SW CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 29. MAJA (MAY 29). 1947 Subacrlpilon $8.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 105 Acceptance for nulling at apecial rate of postage provided for la section 1103, Act of Oct 9, 1917, authorised on June 4, 1911. —— - i, ■:■■, i . =ae remier Attlee odgovoril kritikom zunanjefpolitike Velika Britanija za kooperacijo z vsemi državami. Eksekutivni odbor odklonil odgovornost za izdanje knjižice Margate. Anglija, 28. maja.— »remier Clement Attlee je na tonvenciji delavske stranke razumi neodvisnost Velike Brita-Bje od Amerike in drugih dr-iv v svojem govoru pred de-egati. Zavrnil je "rehele" in ¡ritike, ki so obdolžili vlado, da zunanji politiki sledi Wash-ugtonu. "Britska zunanja politika je cnovana na oni Združenih na- odov," je dejal. "Predvsem nišamo ustvariti harmonijo na retovni podlagi in odločno za-ikamo obdolžitve kritikov. Pod-ijeni nismo nikomur v nobe-|em oziru. Velika Britanija je kooperacijo z vsem' država-v interesu harmonije in svetnega miru." Attlee je v svojem govoru smešil govorice, da bodo kma-razpisane splošne volitve. Sedanji parlament še ni dovr-svojega dela," je dejal. "Naš amen je izvedba določenega rokama." Člani eksekutivnega odbora elavske stranke so se sinoči se-tali na tajni seji. Na tej so se ivno odpovedali odgovornosti knjižico "Karte na mizi", ka-sro je glavni stan stranke izdal idnjo sredo in katera uključu-ostro kritiko politike Sovjet s unije. Tajna seja odbora, ki ima 27 anov, je trajala 70 minut. Ne-ateri izmed članov so'izjavili', se ne strinjajo s politično indenco knjižice, ker je bila dana brez vednosti in dovolile voditeljev delavske stranke. Sprejet je bil zaključek, da fi-ančni minister Hugh Dalton ojasni vso zadevo pred 1,225 elegati, ki so prišli na konven-ijo Pričakuje se, da bo Dalton iznanil, da knjižica nima zna-ija uradne deklaracije smernic j politike članov eksekutivnega ¿bora delavske stranke. Vsebina knjižice je izzvala ontroverzo na konvenciji stran-ker zagovarja politiko zuna- Ibsodba governerja ireena objavljena Odmev preiskave eksplozije v premogovniku Springfield. 111., 28. maja.-' < Ireen in njegova ad- ainistracija sta predmet žgoče in obsodbe v zvezi z eks-feijo, ki se je pripetila v premogovniku Centralis Coal Co. marca, v kateri je bilo 111 tolarjev ubitih. Obsodbo m ¡zrekli štirje de- «rati, . lani državne zbornice fdo sprejemali z dvetretjlnsko ve^l no glasov, Ako se kateri dele gat ne bo strinjal z zaključki, bo lahko vložil priziv pri ministrstvu za Industrije in trgovino. V praktičnem smislu to pomeni, da bo ministrstvo imelo skoro popolno kontrolo nad Industrijami. Ono ima oblast do razveljavljenje vsakega zaključ-ka in lahko odstavi člane indu atrijskih svetov. Vsaka Industrija bo dobila določeno kvoto surovega mate-riaal. Dobile bo navodila, kje naj material kupuje in kakšna mora biti cena. Vsaka Industrija bo morala obratovati v smislu danih jI navodil. Ista procedura se bo aplicirala v /adevi izvoza prodoclrane-ga blaga. Industrije bodo lah ko kupovale več materiala, ako bo to potrebno v ivesi s po-rastjo produkcije, Industrijski krogi trdijo, da Je v parlamentu sprejeti zakon boljši nego bi bilo totalno jiodržavljenje Industrij. Provizije se bodo lahko Izvajale, če ne bodo Industrijski sveti pod vplivom političnih strank. London, 28. maja.—Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil se * bodo kmalu sestali v 'tem mestu \t\ razpravljali o bodočnosti Italijanskih kolonij v Afriki. Britskl zunsnjl urad je naznanil, da se bo namestnik ruskega zunsnjegs ministra Mo-lotova udeležil rusgovorov v Londonu. Ako se reprezentanti štirih velesil ne bodo mogli zediniti glede Italijanskih kolonij, bo vprašanje prišlo pred generalno skupščino Združenih narodov, Pogajanja med unijo in kompanijo se razbila Detrolt, Mich., 28. maja. — Emil M a z e y , uradnik unije združenih avtnih delavcev CIO, je naznanil, da so se mezdna pogajanja z Briggs Mfg. Co. razbila Unija bo morda okllcala stavko proti kornpaniji. Unija je prej /a preti I a z oklicem proti Ford Motor Co. Briggs Mfg. Co, ima tovarne v Detroltu In Kvansvillu, Ind. Arguello dobil zavetje v mehiškem poslaništvu Managua, Nlkaragva, 28. maja— Predsednik I^onardo Arguello, katerega Je kongres od stavil, ko je armada prevzela vlado, J»« dobil zavetje v poslopju mehiškega poslaništva. Kongres Je na izrednem zasedanju naglasil, da Arguello nl sposoben /a piedsednika, Za začas nega piedsednike ja imenoval Benjamina Sacasa. Norveška bo sprejela iidovske begunce Pa n/, 28. maja—Tu je bilo naznanjeno, da je norveška vlada pripravljena sprejeti 000 židovskih beguncev, ki so v Nemčiji Obljubila jim Je delo v norveških industrijah. Kitajski komunisti dobili povabilo Nanking, Kitajska, 28 maja. Voditelji kitajskih komunistov so dobili povabilo za obnovo mirovnih pogajanj s naclonali -stično vlado generalleima.Oian« ga Kaišeka Povabilo jim Je naslovil politični svet vlade. PROS VITA PROSVETA THE ENLIOHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NANODNE PODPORNE JEONOTE Organ of and publisbed by Sloma Meitonal Senefit Socioty Naročnina $a Zdrui.n« drsava (Isaon Cbleoga) in Kanado MM na lato, $4.00 sa pol lota. 12.00 ta ¿etri Uit; ca Chicago in okolico Cook Co~ 03.SO ta colo loto. 14.71 sa pol lata; sa iaoaomstro 111 00 tuhooriptio« «los: lot tbo Unitotf Sloios (aaeept Chicags) and Canada »1.00 por yoar. Chicaga and Cook Couniy MM por T*»'-foroign countrioa 111.00 por y«o*. Cono oglasov po dogovor a~4leboplat dopisov in nonarotani* člankov so no vračajo. Rokopiai literarna «aobino <čatipo. povesti, dramo, posml itd ) so vioojo pošiljatelju lo v slučaju. še Jo priloiil Advertising ratos ob s«»*«mani*—Manuscripts ai and unaoU4tod sitíelos will not bf votgraod. Otbor such aa stories, ploys, poems. ote, aril! bo returned to whan accompanied by soK sddroaaod end stomped envelope. Naslov na ose. kar ime slik s Itstomi PR OSVETA 2657 - 59 So. Lawndala Ave.. Chicago 23. Illlnoie only Lakota v Evropi ČETRTEK. 29. MAT. Razna poročila iz Evrope govore, do trka lakota na vrata v mnogih državah. V ameriškem dnevnem tiaku čitamo največ o velikem pomanjkanju živeža v širokih predelih zapadne Evrope; predvsem v onih delih Nemčije, ki oo pod angk>-ameriško okupacija Omenjena je pogosto tudi Grčija, katero je ameriška vlada vzela v svojo "skrb". Omenjene oo ttfdi druge države, toda ameriški tisk posveča največ pozornosti zapadni Nemčiji, ker ota Amerika in Anglija vanjo poč najbolj zainteresiram in tudi di rektno odgovorni za tamkajšnji položaj. Odkar oo nemški delavci v raznih krajih pričeli groziti z antlgladovnimi stavkami, jo ameriška vlada napela vse sile, ds jih založi z žitom in drugim živežem. Prav te dni čitamo, da je na poti v nemška pristanišča čez sto ladij, naloženih z žitom etc. V mnogih drugih državah ni položaj nič boljši kot v Nemčiji, v nekaterih sploh še slabši. Kot pravi poročilo pomožne zadružne organizacije CARE (Cooperative for American Remittances to Europe), "se je položaj v mnogih državah o spomladansko set vijo še poslsbšal namesto izboljšal. Po najhujši zimi v več kot sto letih, se je razbita, lačna Evropa znašla v najbolj pogubni pomladi. Mraz in povodnje so uničile ozimino v državi za državo, kakor tudi žitne rezerve. Sedanje nizke odmerke, ob katerih človek strada, bo treba še bolj znižati." Položaj je menda najslabši v Rumuniji, kjer ljudje jedo lubje, travo, koreninice in umirajo od — zastrupitve. Grčija je popolnoma odvisna od zunanje pomoči. "Kruh jo na Ogrokem lu-ksus", čeprsv je bila ta dežela nekoč žitnica Evrope. V Italiji je velika inflacija, ki potiska revne sloje na rob lakote. Sploh greste lahko od države do države in povsod je ista povest — živeini položaj slabši kot je bil kdaj med vojno aH po vojni. Skoraj za vso Evropo bo prihodnjih par mesecev, do prihodnje žetve najbolj kritičnih. * Pqložaj v Evropi bi danes ne bil tako resen kot je, oko bi se "nošo" vlada lani ne bila odločila za likvidiranje UNRRA. Lani in predlanskim je bila taktično ta organizacija, ki je v Evropi preprečila masno umiranje ljudi od lakote. Mnogim državam je pomagala tudi s stroji ln drugo opremo, da ob lahko pričete z rokonstrukcijskim detom. Prav tako tudi s semenom in plemsko živino. Ampak zadnje mesece je UNRRA rszpolagala le s majhnimi sredstvi in zdaj je v procesu popolne likvidacije. Noš kongres je končno dovolil $350 milijonov za evropski relif in Truman je zadnje dni podpisal ta zakon. Ta relif bo sicer še bolj političen kot je bil "Hooverjev" po prvi svetovni vojni ln deležne ga bodo le nekatero države: — Grčija, Italija, Tržaško svobodno ozemlje, Avstrija, Ogrska in Poljska. Ampak lačni ljudje ln lačne države pogoltnejo tudi politično primes, čeprav je lahko grenka. V to jih sili gola oamoohrana, ki je najbolj elementarni zakon življenja. Mi obžalujemo, da se vlada s kongresom vred nI mogla dvigniti nad razjedajočo "power politics", ki le ponižuje in sramoti veliko Ameriko. Ampak pri tem mi, široke ljudske mase nismo imeli nobene besede, marveč le visoka diplomacija. Kar je zdaj nujno, je to, da ameriški relif čim prej doseže lačne ljudi. + Mi, ameriški Slovenci in drugi Jugoslovani se naravno najbolj zanimamo za naše ljudi v starem kraju. Ker je ameriški "svobodni" tisk postavil novo Jugoslavijo za velik zastor, katerega je sam spredel ali skoval, v tem tisku ali po radiu o realnih tamkajšnjih razmerah ni nobenega sluha. Za informacije o starem kraju mi acveda nismo odviani od ameriškega tiska, kakor smo na primer glede drugih dežel; če bi bili, bi bili v popolni temi, odnoano bi imeli popolnoma napačne pojme, kajti ameriški tisk (z A D. vred) ne servira svojim čitateljem drugega kot klevete in aovrsžno propagando. Toda kljub temu, da tudi v atarokrajskem tisku sli v poročilih natega poročevalca Franja Aleša ne čitamo detajlironih, še monj pa senzacijsklh vesti o revščini in velikem pomanjkanju, marveč le o bohotnem prerojenju novega življenja, o sijajnem poletu ljudske oblasti in delavskih ter kmetakih mas pri rekonstrukciji, industrializaciji in elektrifikaciji dežele — kljub temu vemo, da vlada tam veliko |>omanjkanjc ne samo manlfakturnega blaga, marveč tudi v prehrani. V resnici si širom vse Jugoslavije še nikdar niao toliko stiskali svoje pasove kot si jih morajo danes kajti pomanjkanje živeža je zelo reano. Če bi vlado toliko ne skrbela, da se čim ImjIj pravično delijo obstoječe zaloge livešo, bi tem najbt/e marsikdo atradal in v pasivnih krajih bi ljudje tudi umirali od lakote Da v Jugoslaviji ni prišlo do tega, je zoaluga ljudake vlade, ki je pri mersiknkinrm premožnejšem kmetu tudi s silo zasegla žito in krompir Seveda je plačala za zasežene stvari, toda kljub temu m* sigurno ni priljubila nobenemu prizadetemu kmetu. Pri slljeria je bila na te diktatorske ukrepe, ali pa prepustiti atotieočo all morda milijone ljudi aktualnemu gladu Iz tistih razlogov je bila v tt-m letu že dvakrat primorana znižati odmerke kruha da ga bo nekaj za vm» ln kruh je v Jugoslaviji, kot v pretežni večini Evrope, glavna prehrona. Z dtugo besedo, da se ohranijo VSI \*aj pri golem življenju, zato so ae morali podvreči enako prav nos ti tudi v bedi in pomanjkanju. Za ljudi, ki vidijo le svoje trebuhe, je to seveda velik greh. najhujša diktatura * Ce bi Jugoslavije hotela postati druga Grčija ali pa vsej lta lija. bi jI najbrž« ne bilo treba stiskati pasov, kajti tedaj bi bila sigurno deležna velike ameriške generoznosti. Toda ker tega ni hotela storit!, ji je "naš" drža\ni depaitment celo odrekel nakup l^ienice v tej deželi, i« ista*a razloga jo jg tudi v novem relifnem /ekonu pootavll na listo — Izobčencev, češ, vi "komunisti'' le po ginite Slovensko zadružništvo ▼ Ameriki Cleveland, O. — Pred leti je bilo ameriškem Slovencem zadružništvo prav malo poznano, kajti zadruge so obstojale največ v mestih in trgih v Sloveniji, a naši naseljenci so doma po večini s kmetov. Na deželi pa je bilo več posojilnih društev in hranilnic, mlekaren itd. Koliko pa so slednje imele zadružnega smisla, pa je težko reči. Naj hrte agio malo. Za ljudstvo so vaine voako-jake zadruge, najbolj po živilske, kajti človek mora jesti ysak dan. V Sloveniji niso zadruge imele podpore od vlade, iz-vzemši klerikalne v času Koro-ščeve dobo. Na drugI strani pa so šle 'tekozvane napredne zadruge skozi težko gospodarsko krizo. • Iz današnje, prerojene Jugoslavije prihajajo razveseljiva poročila o silnem razmahu zadružništva. Vsa je povezano z zadružništvom ln sedanja vlada pomaga zadrugam z vsemi sredstvi, tako da se bodo razmahnile in razširile po vsej Jugoslaviji. Narod in vlada oe zavedata, da bo uotvarjeno blagostanje v deželi le skozi kolektivno zadružništvo. Kako po stojimo Slovenci v tej deželi v zadružništvu? Precej šepavo. Po raznih naselbinah je sicer bilo ustanovljenih že precej zadružnih prodaj alen, toda vsled nesposobnega vodstva so večinoma propadle. Nekaj pa jih še obstaja, ki dobro uspevajo; in sicer v Clevelan-du, Woukegonu, Strabanu in Pueblu. Clevelandska zadruga in waukeganska imata če* pol milijona prometa letno. Prva o Štirimi trgovinami, druga z dvema. Promet ostalih zadrug pa mi ni znan. Zakaj se niso zadruge razvile v večjem zamahu in hitreje? Ni potrebno, da bi morale btyi te zadruge izključno slovenske, temveč so lahko mešane, kar bi bilo v korist vsemu delavstvu, ^ajglavnejši vzroki so v nespo-sobnosti in neznanju v trgovskem gospodarstvu. Seveda navdušenje je lahko veliko in dobri nameni, ali če nI sposobnosti ln znanja v obrti, oo vsi dobri nameni zaman. To je eden glavnih vzrokov, da se niso zadružne trgovine tako razvijale kot bi se morale. P r l elevelandski slovenski zadružni zvezi se je mnogo o seb učilo na račun zadruge. Nekateri so ostali z zadrugo, drugi >a oe niso ničesar naučili in ti io bili za zadrugo največja cokla. Danes slovenska zadruga v Clevelundu dobro napreduje ln raste, kot še nikoli poprej. Je tudi finančno močna in ima dobro vodstvo. Seve, razlika je v tem, ker danes zadrugo vodi sposoben ln mlad poalovodja J. Puzdirc. On ima smisel za trgovski posel in se rad uči no vth idej, novega trgovstva, novih metod. Ce se bo držal novih idej ln načel, sa bo zadruga še lepo razvijalo. Tudi zadruga v Woukeganu cer nimam nič proti privatnim dobro uspeva, ker ima dobro trgovcem, pomagajte jim po Ifefmiui Dolnlck (lavo), pufellcltetni direktor unije fclavniškib delavcev v Chicagu, al Je lani aoslušil najvišje priznanje Ameriške zveze sa javne odnošaJe, Čostita mu l*n DeCaux, glavni urednik t« ptiblteitfinl direktor CIO. (On in urednik Prosvete sta skupaj pohajala Brookwoodako delavsko šolo pred 95 leti.) vodstvo v Ogrinu in Keržiču. svoji moči, toda nekaj bi lahko Kjer je volja in sposobnost, tudi pisali o zadrugah in za-tam je tudi uspeh. | družništvu. Saj zadruge tudi V Clevelandu je zadruga pre- podpirajo naše lokalne časopi-uredila svoje trgovine po mo- se, torej je več kot prav, da se dernim sistemu, da si odjemal-' vzajemno postopa na obeh stra-ci sami strežejo. Po tem siste- neh. Gradiva o zadružništvu mu bo lahko blago ceneje pro- je dosti na razpolago, treba je dajal. Drugo dobro znamenje (malo dobre volje. Verižne trgovine cveto po na ših naselbinah in iztiskavajo veliko denarja iz našega naroda. Ta denar bi lahko ostal med na mi, če bi podpirali in ustanov-Ijali pvoje zadruge. Narod kot celota nima ničesar od verižnih trgovin. Naše delavske gospodinje tudi ne bi smele pozabiti na vojne čase, ko so stikale po trgo vinah za raznimi potrebščina mi, posebno pa za mesom. Kje ste ga dobili več, ali v zadružnih trgovinah ali v privatnih ali v verižnih? V verižnih trgovinah niso „ poznali nikogar. Odjemalci so stšli v vrstah po cele ure in čakali, ko pa je zmanjkalo blaga, so enostavno naznanili, da ga nimajo več. V zadrugi pa so gledali, da je vsak odjemalec dobil nekaj. Tega danes ne smemo pozabiti, ko verižne trgovine na bombastične načine iščejo odjemalcev na škodo zadrug in privatnih trgovcev. Delavske gospodinje, vaš prostor je pri zadrugah, zato jih podpirajte. Kooperirajte z njimi, kar vam bo v lastno korist. Verižne trgovine pa pustite ve-rižnikora! John Flliplč. je, da ima zadruga nekaj mladih tu rojenih članov, ki kažejo veliko razumevanja za zadružništvo, Stari zadrugarji pa so se tudi pomladili z novimi idejami. Človek največ troši za hrano, zato mu ne bi smelo biti vseeno kakšno hrano uživa, ali dobro ali slabo. ČetudJ je živež boljše kvalitete nekoliko dražji, se ne bi smeli bati za nekaj centov. Zadružne veletrgovine se trudijo, da dajo svojim odjemalcem najboljše vrste živeža, medtem ko verižne trgovine nudijo na trgu blabše vrste hrano. Zakaj bi torej kupovali v verižnih trgovinah? Zakaj se ne bi pridružili zadrugi kot člani in bili sami svoji gospodarji? Kakor po vsem svetu, tako se tudi v tej deželi zadružništvo zelo hitro šili; Vsa znamenja kažejo, da bo zadružništvo v silnem zamahu v bližnji bodočnosti ter tako igralo zelo važno vlogo v narodnem gospodarstvu. Ena dobra stvar je, da so zadruge proste dohodninskega davka. To jim je v veliko pomoč. Kaj pa naše časopisje? V mislih imam lokalne liste. Če ne bi imeli Prosvete ln Prole tarča, sploh ne bi vedeli, do obstojajo zadruge v tej deželi. V našem lokalnem časopisu lahko Iščemo članke o zadrugi pri belem dnevu s svetilko, a ne bomo našli niti besede o zadružništvu, dočim isto čssopisje rado vzame denar za oglase od zadruge, na drugi strani pa vidimo, da priobčajo zgodovino in celo fotografije privatnih trgovcev na prvih straneh, zaeno pa jim pojejo glorijo in povzdigujejo v nebesa. Kje je tukaj doslednost? Si- Ampak nekje v Washingtoiiu ae je oglaoila slaba veat in koii-zsdnUno organizacijo gres Je dovolil prezidentu, da lahko razpolaga s $15 milijoni za pomoč tudi drugim državam, ki niso navedene v relifnem zakonu. Enako vsoto je dovolil tudi International Emergency Chil• iron's Fundu. Zlat ko Balokovič, predsednik Ameriškega odbora za pomoč Jugoalavijl upa, da se bo iz teh dveh skladov morda kaj dobilo tudi za pomoč lačni Jugoslaviji. Toda le pod pogojem. oko bo dovolj velik pritisk na predsednika Trumuna. Zato on apelira na vse ameriške Jugoslovane in njih organizacije, naj piamono ali brzojavno urgirajo predsednika, da pomaga tudi Jugoslaviji. Mi upamo, da bo Bela hiša pozabila na "power política" in to tudi storila. Razlog za to veliko pomanjkanje v starem kroju je, ker Je velika ouša lani udarila skoro ves Balkan. Jugoslavijo je velika suša udarila sploh dve leti zaporedoma. Posebno huda je bila lanska, ki je uničila pridelke skoro za polovico. Ce bi ne bilo tega, bi danes v Jugoslaviji ne bil nihče lač« n. Pobožni ljudje bodo morda rekli, da jih je ' Bog kaznoval". Ce bi kaj pomislili, bi lahko videli, da jo njih Bog zelo krut. ker ne prizanaša niti nedolžnim otrokom In bolnikom, kakor tudi ne vernikom samim Kar ml ne moremo razumeti, je to, ker jugoslovanska vlada s CARE om še ni sklenile dogovora, tako Spomini iz mladih let m. Wi$t« UL-~Z bratrancem sva se dogovorila, da poj deva proti LeobnUr toda ko sva se peljala domov,> sva se greeala na vlaku ? nekim znancem, kateri je nama povedal, da dela v novih jar mah na Sedmograškem, blizu romunske meje, kjer se dobro zaslugi, Domov je prišel po ženo. pogovorila sva se, da poj deva tja tudi midva. Vožnja je stala 4 goldinarje in 35 krajcerjev, V Ameriki bi plačal za tako daljavo $100. Naj prvo sem šel domov in domači so me bili zelo veseli, kajti mislili so, da »bom ostal doma, ko pa sem očetu povedal, da pojdem na Ogrsko, me je pogledal in rekel, da vsakdo, ki gre na Ogrsko, prinese domov uši. "Jih bom pa še jaz!" sem mu odgovoril. Nato mi je dejal oče, če človek dlje gce, dlje mu kažejo. Nekaj je resnice v teh besedah. Vendar pa moram reči, čim dalje sem šel od doma, tem svobodnejši sem bil in bolje se mi je godilo. Premogovnike na Sedmogra-škem je lastovala neka francoska družba in Slovencem se je godilo bolje kot pri nemških družbah, kajti Nemci so vedno zapostavljali slovenski narod. ' Nova naselbina na Sedmo-graškem se je imenovala Lupen. V pondeljek zjutraj sva se odpravila v pisarno in vprašala za delo. Uradnik je bil že obveščen, da prideva, nakar je nama dal takoj delo. Z delom sva pričela že popoldne in dobila plačano za ves dan. To je bilo 30. julija 1893. Dva dni sva delala zunaj, tretji dan pa sva pričela v jami. Se nikdar poprej in ne pozneje nisem imel tako dobrega dela kot tedaj. Zaslužila sva 2 gol. in 4 krajcarje, največ pa 3 gol. 75 krajcarjev. Življenje je bilo tiste čase zelo poceni, zato sa je dalo nekpj prihraniti. V Lupenu no Sedmograškem nas je bilo na stanovanju in hrani šest pri neki družini, ki ni imela otrok. Domenili smo se, do okupoj plačamo za živila, gospodinji pa smo dali goldinar in pol na mesec za delo in drugo. ( ,Ob mesecu smo zračunali in konštatirall, da nas stane približno sedem goldinarjev mesečno na osebo, kar ni bilo dosti. Živeli smo zelo dobro in smo imeli vsak dan dvoje vrste mesa. Tako poceni nisem še nikdar živel kot tedaj v Lupenu na Sedmograškem. Delali smo vsak dan od šestih zjutraj do šestih zvečer, torej 12 ur, ampak faktično pa nismo delali niti osem ur. Ako si delal podnevi, si prijel za orodje ob 7:30, ob enajstih pa si ga zopet odložil ter se pripravil za kosilo. Po kosilu si zopet prijel za orodje in delal do petih, nakar si se odprovil proti domu. Kakor sem zgoraj omenil, življenje Je bilo zelo poceni. Neke nedelje pa smo se pri kosilu domenili, da bi bilo dobro, ako bi imeli liter ruma za čaj. Govorjeno, storjeno! Vseh skupaj nas je bilo sedem in vsak je moral kupiti liter ruma na teden. Stal je 36 krajcarjev liter. Prišel je mesec november in jaz sem ae imel naznaniti za nabor. Premišljal eem. ali bi vložil prošnjo, da bi šel na naboi v tej bliiini. ali bi šel domov v svoj rojstni kraj. Moj bratranec Je menil, da bi bilo bolje, da bi šla domov, nakar nem takoj pristal, »uuca sva se torej ^ domov, meseca aprila ^ vršil nabor. Oba sva biljU| jena. Mene so pritisnili! leriji, bratranca pa k Mislila sva si, če ne bova pot,. * * potr. k arti. ovcem. jena, se bova "povrnila v L^l' ker Pa 5Va uvidela, da jt prS leč, zato sva šla v Leobenrt syaprišla na nedeljo ob sedm zvečer, Seve, ko človek pride tuji kraj, se obrača okrog in «, ve, kam hi se napotil. Nekdo naju je zapazil in vpr» šal, če sva Slovenca. PiitrdiL sva mu in ga vprašala, če bovi dohila delo. Odgovoril je, da * prav sedaj težko dobi delo. Ni to je naju povabil, naj grevi njim v "samski grad", kjer sv! prenočila in mu razložila najii položaj. On je bil jako prebri pan in nama povedal, kako mo rava nastopati, da bova dobil delo. V pondeljek dopoldne je k z nama in pokazal pisarno z najemanje delavcev. Tam je hil že kakih 15 mož, ki so tudi iski li dela. Najin voditelj je povi dal, da je dotični inženir, ki ni jema delavce, Slovenec, v rez« vi nadporočnik, in da se je pre kratkim vrnil z orožnih vaj. Kakor hitro sva prišla v nji govo pisarno in vprašala za di lo, je na kratko odgovoril, d nima nobenega dela za naji Nato pa sem se jaz hitro obrn k bratrancu in dejal: "No, tuki ne dobiva dela, kam pa se bo\ sedaj dala, ko morava v jeseni vojakom?" Ko je inženir sliš te besede, je hitro vprašal, če sv potrjena in da naj pokaieva 1 stine. Takoj nato nama je d delo, toda zaeno opozoril da i smeva drugim povedati, da sv ga dobila. Zaslužil sem dobro in delal c meseca septembra, potem pa sei si vzel mesec dni počitnic, nai pa šel služit tri leta staref Franca Jožefa. Res ni prijeti služiti vojake, to se pravi dela zastonj, vendar pa se človek p svetu nekaj nauči. Reči morar če imaš pri vojakih preveč st me in premalo možganov, ti gi jako slabo. Če imaš pa previ možganov, pa tudi ni prijeto kajti v takem primeru zahtevaj preveč od tebe. Najbolj? je, o vlada v tvoji glavi nekako rai notežje med slamo in možgan Jaz sem se držal zadnjega in n je šlo precej dobro. Rekruti smo se peljali v Gn dec. Dospeli smo tja lačni ki psi. Zjutraj smo dobili v Ljul ljani malo črne kave, a potei ves dan ničesar. Tudi v kant no nas niso pustili. Drugo ji tro smo zopet dobili črno kav noto pa smo bili poklicani r hodnik in uvrstili so nos dni poleg drugega. Prišel je gospo stotnik aH hauptmann. Začel j vsakega posebej spraševati o p klicu. Prišel je do mer.e in ni naj prvo vpraša za ime. "Jm Hauptman!" sem odgovoril. Pn meril me je od nog do plave i vprašal za moj poklic. 'Knap sem mirno odgovoril. Poleg mene je stal J'^hn Grt čel. Tudi on je dejal, da j "knap". Zatem pride n« vril Blaž Matija in stotniku Dove, d je tudi on "knap". Gromska strela, tedaj na je o lo stotniku dovolj. Vedel ni. M je to "knap" in zadri se je ni nami, češ, kakšna zverina P* J to "knap"? Blaž pa mu je pj čel pojasnjevati, če ne b» ou knapa no svetu, ne bi imel ^ nik gumbov no suknji, prav tos ne sablje. Tttdi cesar ne b« m krone na glavi, če ne bi e« knapa. "Knap" koplje ruJo » tero v topilnicah pretopu^ * ■ lezo. jeklo, srebro in tU* še pristavil Bloi. Stotnik je šele tedaj posvetilo Wf prav za prav knap m bil ; p ce, v zadregi. N.J »^ da mene ni nikdar pekk^J imenu, to da mends vsW ^ bilo sram p"* ^ ker ga je nim Houptmonom. I. 189S bi' Pred veldw Torej škem Gradcu h so nam dali priliko, dar*' p, spov«ii očistiti - J« vedan so nam. — — iti k spovedi, bodo v«*^ sti. Samo trije to «oeisa^TS Ijivo ponudbo, ostali P» ^ (Dalje na I. Razgledi po stari domovini (Od natega dopisnika Franja Aleša) ljudsko gospodarstvo ,goilovantka jctletka" II. [)a bi uresničili svoj prvi pet-bi gospodarski načrt, smo si jali te-le naloge: v INDUSTRIJSKEM jSPODARSTVU: D Povečati in preseči pred-¡ni narodni dohodek od J32 255 milijard dinarjev. ») Investirati v ljudsko gozdarstvo v dobi 1947 - 195 1.3 milijard dinarjev. I Povečati vrednost proiz-dnje od 116.5 na 266.7 milijard arjev. D Okrepiti državni sektor jpodarstva. i.) Zgraditi elektro-industri-in zavarovati elektrifikacijo iave ter povečati proizvodnjo iktrične energije od 14 mili-de kvh na 4.35 milijarde kvh |.) Zgraditi težko industrijo t bazo za preobrazbo in opre , ostalih gospodarskih pangg, ganizirati raziskovanja rud ¡a in ostalih naravnih boga-v države. I.) Dvigniti proizvodnjo pre-iga od 6 milijonov ton na 5 milijonov v 1. 1951; proiz-injo jekla od 235,000 ton na 1,000 ton. L) Dvigniti vrednost obrtni-» proizvodnje in obrtniških ug od 12 na 18 milijard di rjev. ".. I.) Razviti vse panoge pro izvršiti racionalizacijo »meta in pospešiti likvidacijo ipodarske zaostalosti. V KMETIJSKEM »SPODARSTVUt - .) Povečati proizvodnjo (h panogah kmetijstva. L) Proučevati uvedbo nove ietijske kulture in nove ž{ ske pasme. .) Zavarovati kmetu vse insko gmotno in strokovno noč, usposobiti ga za upora-sodobnih metod pri obdelo-lju zemlje in živinoreji, iz-jšati preskrbo kmeta z indijskimi proizvodi in zaščiti ovnega kmeta pred vsemi oriščevalskimi tendencami. • Dvigniti materijalno in kul-no stopnjo našega kmeta. Dvigniti proizvodnjo kme-kih strojev na 34,000 ton in izvajati 68,000 plugov in po-ati tehnično-organizacijsko noč kmetu po kmetij skokih postajah racionalizirati anizacijo dela in zavarovati vilno izkoriščanje strojev, •) Preskrbeti kmetijstvo »eni, sadikami, plemensko zdravili in stredstvi za zato rastlin. •) Osušiti 400,000 ha predenega in močvirnega tere-izvesti namakanje 100,000 »mlje. Povečati zasejano Jjtoo na 7.7 milijonov hek (•v. » Doseči in preseči predvoj- »tevilčno stanje živine, zlasti prašičev in ovac ter izleti kakovost živine. ' Racionalno izkoriščati goz-m«hanizirati in racionali-m M* pri sekanju in v pre-,V1 'esa v gozdu. v delovnih odnosih* ¡1 Rd(zv,Jati delovni polet in ^'no pobudo delavskega u ' zagotoviti neprasta-j*jnjc produktivnosti dela. lJrJal1 Pravilen sistem ,n ekonomskih norm V petih letih zni-«»pno cono v industriji, Sr;^ 'h železniškem ¿^»«ti znanstveno or- B'J0 del* m vodstva, u- * ... Iki Iftčen lljil «renciiant sistem mezd, ' yii izvršitev pre- ',sl'"darskega načr- 1 preskrbo delav-' «novanjske raz-1 isčitne in higi- i*'goje. . t v '«ojo in dvig Ik. '1 itev načrta in i vt;r.' 1 ,,rJalnemu delu L "r'' ,r t^ligence. Danosti. r'"st in tehniko "J". Reorgani-iV,,z, akademij M l* znanosti, institq^ov in srednjih šol. Razviti znanstvene* institute in usmeriti njihovo delo k praktičnemu reševanju znanstvenih in tehničnih problemov v zvezi s petletnim načrtom in k dvigu sposobnih strokovnih moči. d) V GOSPODARSKEM RAZVOJU: 1) Zagotoviti hitri tempo razvoja gospodarsko zaostalih republik in odpraviti posledice > neenakomernega razvoja. 2.) Povečati vrednost industrijske proizvodnje, elektrifikacije, rudarstva itd. v Bosni-Hercegovini za 5-krat, Makedoniji za 4.5-krat in Črni gori za 13-kr#t v primeri s stanjem leta 1946. e) v SOCIJALNO-POLITIČNEM POTEPU: 1) Izboljšati preskrbo prebivalstva s predmeti najširše potrošnje, obutvijo in obleko, razvijati zato zlasti lahko in živilsko industrijo. « 2.) Izboljšati stanovanjske razmere in zgraditi do leta 1951 15 milijonov kvadratnih metrov stanovanjskih prostorov. 3.) Povečati blagovni promet na drobno od 55 milijard leta 1946 na 102 milijardi v letu 1951. Postopoma ukirijati sistem kart in racioniranega preskrbovanja. 4.) Znižati stroške trgpvine pod 10% od prodajnih cen na drobno. Razvijati konzumne zadruge v mestih in na debeli. Usposobiti te zadruge, zlasti kmečke za odkup kmetijskih proizvodov in za preskrbo vasi z industrijskimi proizvodi. I) V KULTURI IN PROSVETIr 1) Zagotoviti razvoj prosvete in dvigniti kulturno raven in zdravstveno stanja prebivalstva. Investirati za prosvetno-kultqr-ne namene 5.9 milijard dinarjev. Zgraditi 1 milijon kv. m šolskih prostorov. Število mest za u-čence povečati za 320 tisoč. ,2.) Investirati v gradnjo gledališč, muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov 1.3 milijarde dinarjev. 3.) Investirati v jugoslovansko kinematografijo 1.5 milijarde dinarjev. 4.) Za zdravstveno službo investirati 5.4 milijarde dinarjev in zgraditi 110 bolnišnic s 14,300 posteljami. 5.) Za razvoj športa in telovadbe (fizkulture) investirati 900,000,0000 dinarjev. * Jugoslavija je v najtesnejši gospodarski zvezi s trednje-evroptkimi državami Gospodarsko sodelovanje nove Jugoslavije s trednje-evrop-skimi državami je čim dalje tesnejše. Živahna izmenjava blaga se vrfei s ČehoslovaŠko, Poljsko in Bolgarijo. To gospodarsko sodelovanje se navija v bratskem duhu in v smislu posameznih gospodarskih načrtov za bodoča razdobja. Čehoslova-ški list "Cil" je o tem sodelovanju napisal članek, v katerem pravi, da bodo Cehi pomagali jugoslovanskim narodov v njihovih naporih za izvedbo "petletke" in za obnovo države. • Jugoslavija razstavlja na pariškem velesejmu Letos je Jugoslavija razstavila na pariškem velesejmu gradbeni les, pohištvo, vzorce mineralov in kovin, alkoholne pijače, industrijske in medicinske rastline, tekstilije ln druge predmete. Posebna pozornost e posvečena jugoslovanskemu turizmu in gostinstvu. V jugoslovanskem delu pariške razstave je prikazano veliko prizadevanje naše države za razvoj narodnega gospodarstva. Jugoslovanska rgovinska delegacija na Poljskem ' Pod vodstvom predsednika jugoslovanske zvezne načrtne tomisije And rije Hebranga je odpotovala v Varšavo jugoslovanska trgovinska delegaeija z namenom, da poglobimo med- sebojne gospodarske odnose. Ob tej priliki je napisal poljaki list 'Glos LuduM članek, v katerem )e povdaril pomen poglobljeva-nja in razširjanja gospodarskih stikov in odnosov med obema slovanskima državama. Doslej razvita trgovinska izmenjava Še bolj prispeva k razvoju prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Trgovinska pogodba med Jugoslavije in Poljsko bo podpisana v najkrajšem času. !< * Gradnja velikih hidrocentr*l Medtem ko se je v razdobju med I. in II. svetovno vojno v mnogih evropskih državah naglo razvijalo električno gbspo-darstvo, ni «gradila stara Jugoslavija niti ene hidrocentrale, čeprav smo bogati na vodah in vodnih silah. Po dveh letih po osvoboditvi gradimo že deset hidroeentrai, nadaljne hidrocentrale pa bomo začeli graditi na podlagi pet-letnega gospodarskega načrta.. Trenutno gradimo v Sloveniji tri kidroeentrale in sicer veliko hidrocentralo na Mariborskem otokuv drugo * Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem, ki bo izkoriščala padec Save Dolinke v odseku J«vomik-Zasip, ter tretjo hidrochntralo na Savi pri Medvodah nad Ljubljano. Na področju Hrvatske je gradnja velehidrocentrale v Vinodolu v Gorskem Kotaru. Ta centrala bo izkoriščala vodni padec 650 metrov. Še letos bo dograjena hidrocentrala v Rogatiču v Bosni, v bližini Sarajeva. V Bosni in Hercegovini so pričeli graditi hidrocentralo na Neretvi pri Jablanici ter tretjo na reki Šahi nedaleč od Ključa. V Srbiji gradijo veliko hidrocentralo v soteski Zapadne Morave pri Ovčarski banji, na Vlasini in Vrli jugovzhodno od Leskovca pa cel sistem hidroeentrai. V črni gori gradijo veliko hidrocentralo pri Slaku na gornjem toku reke Zete. Privttoi obrtniiki sektor v Sloveniji naglo napreduje V smislu petletnega gospo darskega načrta je vključen v proizvodnjo tudi privatni obrtniški sektor, ki je zelo močan posebno v Sloveniji. Ta obrtniški sektor šteje nad 15,000 mojstrov, ki zaposlujejo 8,000 pomočnikov in 7,000 vajencev. Mnogi obrtniki so se združili v zadruge, vendar pa imajo tudi privatni obrtniki vso možnost poštenega in dobrega zaslužka v novi državi. Državni obrtniški sektor se zaenkrat še ni razvil. Ugoden razvoj turizma pri nas V okviru povojne reorganizacije turizma in gostinstva je bilo ustanovljend Turistično društvo Slovenije z namenom, da daje ideološke osnove in vse propagandne možnosti za razvoj množičnega turizma. S podporo ljudskih oblasti • je postal novi turizem last delovnih ljudi. Turizem in gostinstvo sta zajeta tudi v prvo "petletko". Za 100 pomembnejših turističnih krajev v Sloveniji je potrebno Uživan je sad ja je zdravilno Pred nekaj desetletji se je smatralo sadie le za poživilo «Ji naslartilo. 2e naši .prednamai iz Valvazorjeve dobe so izredno visoko penili sadje, ker so bili v prehrani zelo skromni, saj so i« suhih tepk mjeli moko, ki je bila važen dodatek k žitnemu kruhu. PŠenlČni kruh j« bjl pri njih na mizi )e ob večjih praznikih. Razdrti temelji starih sadnih sušilnic so še danes neme priče, kako važno je bilo suho sadje v prehrani naših prednikov. Kakor na vseh poljih človeškega udejstvovanj« in znanja, Je tudi sodobnost v pogledu prehrana prišla do novega r poznanja, Danes ve ves «vet, da sadje ni le poživilo, ampak hrani* vo največjega pomen«. Toda ne hranivo v tem smislu, ki se odlikuje po visokih kalorijah. Is biološkega stališča «e vrednost hraniva dandanes presoj« po drugih vidikih, po življenjsko važnih snoveh. Ne vsebina og* Ijikovih vodanov, masti in beljakovin je merodajna za biolo-gično vrednost hraniva, temveč je važna množica rudninskih snovi in vitaminov. Zelo važno za presojanje hraniva je tudi razmerje med kislinami in al-kaličnimi snovmi v hrani. Za hrano so pomembna le ona hraniva, pri katerih alkalično snovi kislino tvoreče «novi prekašajo, ker le na ta način je mogoča alkalesdenca krvi, ki je najboljši zaščitnik pred vsemi mogočimi boleznimi. Sadje vsebuje precej alkaličnih snovi, kar je merodajno za zdravstveno vrednost. Vitamini so sestavljena bel]«-kovinasta zedinjenja; samo zelene rastline imqjq sposohftost, da asimilirajo in ustvarjajo vi tamine za normalen razvoj in normalno funkcijo človeškega organizma. Zato jih moramo uživati v čim večji meri v sveži hrani, ker jih ni ne v mesu, ne v drugih živilih, niti jih ne more proizvajati organizem sam. V »adju jih je pa dovolj. Za zdravo življenje in uspešno delovanje duševnih in telesnih sil je določena količina vitaminov neobhodno potrebna, iz česar sledi nujna zahteva, da tvori bistveni del naše vsakdanje hvane sveže sadje in zelenjad, ki je glavna surovina za oskrbovanje organizma t vitamini. • N. pr. s hrano sprejeto apno ostane v krvi učinkovito in se spoji s fosfor no kislino v fos-f^rno kislo apno, ki tvori podlago za rasvoj kosti in pospešuje tudi poapnenje zobovja. V terfi uravnavanju mineralnih snovi je antirahitičen učinek vitaminov. Razen rahitičnih pojavov preprečujejo vitamini tudi skdr-but, živčne motnje raznih vrst kakor tudi druge bolezni. Važen je nadalje v sadju tUdI sladkor, ki je umetni produkt in je biologično manj vreden, ker ga morajo sokovi v želodcu Šele razkrojiti, preden ga more prganliem sprejeti. Količina sladkorja v sadju je odvisna od vrste sadja, sestave zemljišča, podnebja in stopnje «relosti. —(Po Kmečkem glauu.) Življenje na luni V puščavi Nove Meksike so naredili Amerikanci lani zanimiv poizkus. V vsemirje so iaNtrelili raketo V2, opremljeno z raznimi znanstvenimi pripravami in fotoaparati. Prodrla je do višine 120 kilometrov, spotoma pu pridno fotografirala in opazovala. Tako smo prišli prvič do posnetkov zemlje s tolikšne višine. Kaj zanimiv je posnetek z višine 100 Džungla v kapljici vode Rudninske snovi v sadju, kot soli, apna, fbsfatov, železa, kalija, natrija, magnezija in druge spojine, igrajo v zdravstvenem pogledu človeškega organizma zelo važno vlogo. Apno služi «a tvorbo kosti ki zobovja kakor tudi za zdravo funkcijo pljuč; fosfor za možgane in Živce, kremena Kislina za zobovje, pljuča in tvorbo las, železo je sestavni del rdečih krvnih telesc. Kalij je važen za delblranje muskula tMre ln čisti kri. Natrijeve sol so potrebne za delovanje raznih žlez in služijo tudi za vezanje ogljikove kisline kot končnem produktu presnavljanju. Mineralne snovi so pa potreb ne Človeškemu organizmu tud razen za tvorbo posameznih or ganov tudi za tvorbp zdrave krvi in za redno presnavljanje. Za odpornost organizma so po sebne važnosti v sadju vitamini, ki so življenjsko važne snovi. Zdrave hrane brez vitaminov si sploh ni misliti. Različen pa je ugoden vpliv vitaminov na človeški organizem. Te življenj ske snovi, ki jih je več vrst, usposabljajo organizem za odpornost proti infekcijam onih vrst, ki pospešujejo rast in urav navajo presnavljanje. nad 200,000,000 dinarjev, ki bodo investirani v prihodnjih letih. Zelo pa bo skrbelo za o-krasitev in ureditev turističnih krajev članstvo turističnih dru štev z ostalimi množičnimi or ganizacijami, da bo postala Slovenija še lepša ln privlačnejša vaem delovnim ljudem. Bečlarleva amolat Ko le Nicholas Male. član unije hotelskih In restavracijskih delavcev ADF e New Torku, nedavno našel laška nega otročtčka na posod! sa odpadke, ae mu le take dopadel. da M f« bil najraje obdržal. Ampak ker )e bečlar, al bilo s tem nič in je otroka oddal uatanori sa najdenčke. Neki znamenit mikrobiolog je nekoč napiaal, da je v majhni kapljici vode, de jo opazujemo povečano pod mikroskopom, Več filozofskega gradiva kot pa v vseh filozofskih knjigah. Desettisoči majhnih bitij, ki žive v mlakah in potokih, nas pod mikroskopom presenetijo « prekrasno sliko, ki si je nismo mogU niti zamisliti. Opazili bomo bujno življenje najrazličnejših rastlinic in drugih bitij, VBeh velikosti in oDlik, kakor v pravljici. Opazili bomo predvsem zamotan klobčič Čudnih organizmov, ki se neprestano gibljejo, se napadajo, bežijo, prežijo v zasedi. V tem majh nem svetu so bitja podvržena zakonom narave, kakor povsod drugod na svetu: borijo se na življenje in smrt za obstoj. %Takoj nam vpade v oči bujna vegetacija majhne rastlinice, preprežene z neštetimi nitmi, okrašenimi s spiralo. Vidimo jo na sliki ln se Imenuje v latinščini utrioularia vulgaris. Spada v skupino mesojedih rastlin. Na sebi ima vse polno mehur jem podobnih vrečic, ki prežijo na manjša živa bitja, ki jih vsr-kujejo; na ta način se hrani, toda živi tudi brez organske hra« ne. V tem majhnem svetu prevladujejo alge, ki posebno spomladi pokrivajo mlake z zelenimi štrenami. Množe «e telo hitro in n« čudežen nečim • Na svojih stebelcih imajo polno mehurjev, napolnjenih z zrakom ln se tako drže na povržju vode. S klorofilom (listno zelenilo) alg se zopet hranijo druge manjše živalice. Ta vegetacija, ki predstavlja glavno ozadje, pada posebno v oči. V tem majhnem začaranem svetu je še nešteto mikroorganizmov (s prostim očesom nevidnih bitij), ki žive v družinah. Predvsem metazol, živalski organizmi, katerih telo je sestavljeno iz več celic. To so tako majhna bitja, da jih prosto oko le izjemoma lahko opazi. Kljub majhnim telescem so zelo dobro organizirana. Telo jim je pokrito z zelo odporno kožico, imajo glavo, telo ln nekak rep, ki obenem služi za premikanje V kapljici vode opažamo tudi protoroe, majhne živalice, katerih telo je sestavljeno Iz ene same stanice. Imajo obliko majhnih zvončkov, ki so «vero-ni s tenko nitko s stebelcem alge ali drugih rastlinic, tako da dobi obliko cveta. Tu pretijo na še manjša bitja, od ka terih zavisi njih obstoj. Ce ae slučajno voda v takih mlakah posuši, ostane na suhem dnu od vseh teh tisočerih rastlinic in bitij aamo droben prah ki pa zopet zaži^, čim ae mla ka napolni t vodo. Tedaj nastane strastna borba za življe km, kaže nam okrogli rob zemlje. Ob priliki tega poizkusa so se zopet razvnele razprave o poto vanjih na luno in druge zvezde K besedi so se oglasili učenjaki iz različnih dežel in skoraj vsi so soglasno pritrdili, da taka pot ni več igra domišljije. Nekateri celo obetajo, da je odprava na mesec le še vprašanje ne-kaj let. Tista silna energija, ki jo poznamo iz atomsko bombe, bo to pot izkoriščena z* pogon rakete, ki nas bo prlpeljula na— luno. Z začetnoJiitrostjo kakih 700 km bi prišli v dobrih dveh dneh na njo. Ko torej stvari tako stoje, ne bo napak, če se z luno še poprej malo seznanimo, da num ne bo treba znanja isktti Šele takrat, ko bomo še imeli vozni listek v rokah. Od lune nas loči veCkanska daljava približno 384.000 km, kar je za naše zemljanake poj-me sicer ailna razdalja, v vse-mirju pa silno majhna. Kljub tej oddaljenosti pa vemo o luni nebroj reči. Zares daleč «mo od Č«mov, ko je Človeštvo v luni ln zvezdah videlo Še odprtine, skozi katere sveti nebeška luč. Sicer je res, da je že pred 2500 leti grški modrijan Anaksagoras učil, da je luna iz iste snevl kot zemlj«, da je ražčlenjena v gorovja in prepade. Večina ljudi p n je živela v nevednosti. Šele 1. 1609 je opazoval italijanski učenjak Galilei prvič luno z daljnogledom. Odkril je gorovja, zu temne pege pa je mislil, da «u mor-ja. Danes pa dobro vemo, da na luni ni morja. Saj bi se moralo bleščati v soncu, z ogromnimi daljnozori (teleskopi) pa bi morali to videti. 1 8 pomočjo silnih teleskopov lahko podrobno opazujemo površino meseca. Imamo že zelo natančne zemljevide, na katerih so vrisane vse podrobnosti, razni ognjeniki, prepadi, gorovja in velike puščave. Ti zemljevidi n«m povedo celo točne višine r«znlh gor. To so učenjaki izračunali iz senc, ki jih dajejo goro, če jih t ene strani obseva sohce. Gore so razmeroma zelo visoke jn strme. Nemalo gorovij presega višino 5000 metrov. Veliko ugibanja so povzročila ogromna žrela, ki merijo večkrat čez 100 km širine. Brš-da so to ostanki starih ognjenikov. Sicer pa na mesecu no bomo naftll življenja. Na njemu ni ne vode, ne zraka. To lahko zapazimo najlepše pri luninem mrku. Ko se namreč sonce, ki ga je luna zemlji zakrjla, zopet pojavi, ga ne oznanja nobeno svitanje ali zarja, kot opažamo pri sončnem vzhodu na zemlji. Tu namreč vodni hlapi In drugi delci, ki se nahajajo v zraku, ulovijo sončne žarke, še preden se lonce prikaže. Ker pa ip» luni lakih zarlj nI, moramo sklepati, da ni nad lunino površine zraka. Ko se bomo torej odpnvill na pot, ne smemo pozabiti na napravo, ki nas bo zalagala s kisikom Take naprave pa že po-r.namo: uporabljajo jih letalci in gorniki, ki gredo v zelo visoke goro. Pa Še več drugih neprijetnih reči nas čaka na luni? M< d najhujšimi sta vročina in miaz. V nekaj minutah se spremeni temperatura od -100 C na 4 93't Cim nas sonce obsije, |>ostane neznansko vroče, ko se pa skrije, p« neznosno mrzlo! Tudi to je posledica pomanjkanja zaščitnega pasu zraka, ki varuje da top-i lota prehitro ne Izpuhti in ki i temperaturo izenačuje V"d«, ki bi jo riatočili v ko-j rum, bi pri priči i*hlu|jela NI zraka, torej tudi ni zračnega pritiska, ki bo jo dr?al v ko-i zar cu. Pa še z eno copei ni)o. ki nam bo postregla Z iato lahkoto, a katero pn hka/uuo doma plot, bi na luni preskočili cnonad-stropno hišo, Na luni smo nam- nje, kakor Jo poznamo med vse-'mi drugimi bitji na zemlji, v i zraku «II pa v morju. reč šestkrat lažji kot na zemlji. V mlin bi nesel 500 kg težko vrečo, s istim naporom, kot doma eno vrečo koruze. Kako to? Težnost je, kot vemo, nosledic« privlačnosti zemlje. Ni pa 1« zemlj« privUčn«. PrivUčn« so vsa tel os«. Ce bi postavili dve kroglici v gotovi razdalji eno od druge, tako, d« bi se brez vsakega trenj« premikale, bi se slednjič približale in trčile skupaj, Cim večje je telo—čim več snovi vsebuje—večja je njegov« piivl«čnost. Tudi lun« je veliko telo. Njcnp privlačnost lahko dan za dnevom opazujemo n« plimi in oseki. Tiste gladine morja, ki so luni najbližja, se paradi njene privlačnosti vzdi-gujejo in morje naraste. Ker pa je luna nekajkrat lažja od zemlje, Je tudi njena prt-vlučnost nekajkrat manjša. Zato so telesa n« luni veliko lažj«, kot na zemlji. Še na eno neprijetno preaene-čenje se moramo pripraviti: n« dež utrinkov. Utrinke poznamo sloer tudi na »emljl, vendar nam razen v redkih primerih, niso nevarni. Utrinki so kosi r««lič-nih kovin, ki drvijo po viiemir-ju. Ko pridejo v bližino sem-lje, Jih zemlja pritegne v svoje območje. Ko pa. padajo «koti ozračje, s» od trenj« s zrakom tako r«?ž«rijo, d« «večin« «gorijo Še preden padejo na zemljo, Ker n« luni tega varnostnega pasu ozračja nI, letijo n« njo kar celi kamni Iz vseg« vesolj-stva Računajo, dA jih p«de najmanj en milijon dnevno. fte eno vpr«lanje vas bo mogoče zanimalo! Iz kakih snovi jo luna sestavljen«? Tudi na to vpr«š«nj« vedo učenj«ki-zvezdoslovoi odgovor: I« Istih kot zemlj«! S pomočjo prav umneg« postopka «o to ugotovili, Vsaka snov ima namreč svojo luč, Železo svojo, srebro, zlato in druge kovine zopet svojo, Luč, ki prihaja z meseca, pa nima nobenih posebnosti, ki jih ne bi poznali ž« na ztunlji, Lepih neravnih prizorov na luni ne bomo našli. Ni pestrih barv, kot jih poznamo no zemlji, Samo dve barvi poznajo: belo in črno. Tudi nebeane modrine nI. Že sovjetski učenjaki, Id so se dvignili z balonom 2",000 m visoko, so opazili, da postaja nebo vse bolj temno, Na 13,000 m je bilo nebo temnovijollčasto, na 21,000 m že črnovijolitaito, na 22,000 metrov pa črnoslvo, Ce bi se dvignili še više, ne bi videli ničesar več- |K)goltnila bi jih ogromna tem«. Lepa modra barva nebea je namreč delo našega zraka. Na ruznih delcih prahu, vodnih hlapih ae vj«mt* sončna luč ln razprši naokrog. Do lune bi se torej vozili v črnem mraku. In če še pomislimo, s kakšnimi presenečenji nas pričakuje, se najbrž ne bomo trgali za vozne listke. Gledali jo borno raje z varne zemlje še naprej!—Kmečki ylan. Glasovi iz naselbin (Nalaljvvanjs s f. strani,) prav zadovoljni s spovetijo, samo da srn« bili prosti, Spovednik je bil Slovenec. V. url in |hiI je s povedal 00 rnoŽ. Ko sem jaz prišel n« vrsto, sem pač odgovarjal tako kot »ein bil naučen. Vprašal me je, če sem koga ubil ali zažga! hišo, Ne, tistega pa ne, je bil moj odgovor Vprašal me je tudi, če zvesto služim presvitlega cesarja. Rad bi rekel, da ne, « «em rekel da, nakar se je on nasmejal in mi dal obvezo. Seveda, tr?b« bi bilo Iti k obhajilu, a večina I«, med nas je šla v gostilno k Plh-larju, kjer smo sami sebe "obhajali'* z zemljami in žganjem, t Dalje prihodnjič) Joaepk Hsuplm«». Vzoren ¿lan - Zakaj je vaš mož brcnil tega psa z nogo? --Ah, jezen je bil, ker je moral plačati članarino krt član društva za zaščito živali. ČETRTEK, Razni mali oglaai HIŠINJE • STALNO KRATKOURNO ČISTA. MODERNA POSLOPJA • IZREDNO VISOKE PLAČE: 72^c na uro za pričetek 77 Vi c na uro po 3 mesecih 82Vfc na uro po 6 mesecih • 5 in 6 DNEVNI TEDEN • URE: 5:30 do polnoči • PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI • UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE • VEČ DELAVSKIH UGOD- NOSTI Skuiali vas bomo uposliti blizu va&ega doma Pridite in govorite s Miss Allan Uposlevalni urad za ženske Illinois Bell Telephone Co. , 309 W. Washington St. 4_■ \ «_i_—i- ZMAGALI BOMO! REPORTAŽE S POHODOV 18. DIVIZIJE Tone SelUkar vo na kamen, medlo pogleda Korenčana. Kri mu zalije oči. Koien&n strelja. Za očeta! Za gramozno jamo! Za trpljenje naših mater! Za tovariia, ki je prav omahnil!! Za Ljubo! Pod zaičito borbe se posreči drugemu tanku le obrniti in prvi kamion te obrača. "Bombaii naprej!" Korenčan in ie nekaj njegovih tovarišev se splazi od skale do skale navzdol skoz zeleno brinje. Zdrve preko jaslce in ie zagrme njihove bombe v ta A k in kamion. Šofer skoči s kamiona in beži. Toda Korenčan mu ne da. Bomba ga skoraj na dvoje prekolje. Ko je zmetal vse bombe, pograbi spet mavzerko, skoči na cesto in strelja. Tank je uničen. Kamion gori. Črn dim se vali iz njega. Ustaši pa znova napadajo. Opazijo Korenčana, ki se je predaleč oddaljil od svojih. Navale nanj, a on jih kosi. Tedaj ga prično obkoljevati. Pred njim regija strojnica, na obeh straneh so ustaii, za hrbtom je navpična skala, nikamor se ne more umakniti. Nekaj ostrega ga v prsih presune. Z glavo omahne k zemlji, toda spet jo dvigne. V prsa ga je zadelo. Toda misel tolče v lobanji ostro in natančno. Samo ie itiri naboje ima v puški. Visokega, divjega ustaia, ki drevi z brzostrelko proti njemu podre, da se zviika položi na tla. "Za očeta ..." dahne Korenčan in se smehlja. Mlad, lep, gizdav Švaba teče proti njemu in strelja vanj s piitolo. Oficir je. Morda je pravkar postal oficir? Ena krogel tega Švaba ga oplazi po glavi. Po obrazu mu curlja kri. Toda Korenčan pomeri in ga podre. Nikdar ne bo več ta mladi, ftpi Svaba ropal po naii zemlji. "Za Gramozno jamo . . ." dahne Korenčan in se smehlja. '"Predaj se, prekleti pes partizanski!" mu kri-če ustaii. Njihov vodnik je samo nekaj korakov pred njim. Pravkar zavihti roko, da bi vrgel bombo v Korenčana, toda Korenčanova mav.erka ga podre. "Za trpljenje naiih mater .. ." dahne Korenčan in se smehlja. Potem ves krvav omahne na puško, da občuti cev pod brado, dahne v Šal in se smehlja. In sproži poslednji strel. "'Za Ljubo . . .» Ustaii navale nanj, toda Korenčan nič več ne čuti. Bijejo po njem s kopiti, prebadajo ga z bajoneti in ga zmagoslavno vlečejo na cesto. Naii, ki so do sedaj uspeino odbijali vse srdite napade, vidijo, kaj se godi s Korenčanom. Ne zadrži jih nobena sila več na položajih. Kakor plaz se usujejo po pobočju in juriiajo. Sovražnik osupne. Ustaii in Švabe beže. Naii po njih. Padajo. Pobirajo se, mečejo orožje od sebe. Beže vse do gozda in se razkrope. Korenčan pa je ntm. Toda smehlja se. Polo-ie ga v iotorko in ga odnesejo. Na cesti, ob cesti in v strugi leži sedem in itirideset ustaiev in Švabov. Januarja 1044 (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanj«) "Dober, pogumen fant si, Peter! Nate bom mislila! Toda zdaj je borba . . . Zdaj ni časa za ljubezen. Mislila pa bom nate . . ." Počasi se je pričelo svitati. Premraženi vrabci so zvedavo opazovali negibne postave med ivnatimi skalami. Korenčan je segel v žep in jim zalučal skorjico kruha. Kako so se stepli za drobtinico! V zraku nad gozdom so krožile vrane leno in počasi kakor trop črnih, zahrbtnih misli. Rdeča zarja iznad Ogulina in Kleka se je pričela širiti in kmalu se je vsa pokrajina otresla teme. Cesta se je vijugala po iireki Čistini. Po nji so bili raztreseni nizki borovci in veliki skladi apnenčastih skal: : Pusta, neprijetna pokrajina, kakor nalaič ustvarjena za borbo. S ceste naiih ni bilo moči opaziti. Gosto, zeleno brinje in skale so nudile dobre zaklone fantom, ki so imeli vso cesto kakor na dlani. Se preden so se mogli prav razgledotl skozi sveže, ledeno mrzlo jutro, je že rjoveč planil iz nasprotnega gozda prvi nemški tank. Priplazil se je kakor potuhnjena pošast iznenada, obsul z mitraljezom okoli sebe, da so krogle zažvižgale borcem na glavami kakor roj letečih žeb-ljev, ki jih nevidno kladivo zabija v zrak. Naii pa so molčali. Naj le pridejo bliže! Kmalu za prvim se je prikazal še eden, za njirn pa so počasi vozili trije veliki kamioni Švabe in ustaie. Tanka sta se previdno bližala mostu. Sto metrov pred njim sta se ustavila. S kamionov so Švabi nagnali ustaie, da pregledajo cesto, če ni minirana, in so jih priganjali pred seboj kakor živ ščit. .Ustaši so se razvrstili v strelce in pričeli divje streljati z brzostrelkami po obeh pobočjih, ne da bi slutili naše strelce v bližini. Kar tako za strah in za vsak slučaj! Naši pa so še vedno molčali. Nenadoma pa zagrmi tik pred prvim tankom naša težka mina. Kmalu za njo druga in tretja. Težka breda je zaregljala, naši mitraljezci so užgali, borci so streljali. Nekaj ustašev se je zvrnilo po cesti, nekaj jih je skočilo v jarek, drugi so zbežali nazaj k tankom. Iz tankov se usuje toča krogel po naših. Prvi tank je od naše mine poškodovan, motor samo hrope, hrope, potem pa utihne. Brzostielni to-piči pa še vedno lajajo in bevskajo. Drugemu tanku je odnesla mina vrhnji poklopec. S krvavo glavo leze Švaba iz železja. Korenčan dobro meri. Mavzerka je izvrstna puška! Švaba razprostre roke in se prevrne na tla. Ustaši kriče in skačejo na kamione. Padajo, rjovejo. Toda nekaj jih kar naprej in naprej leze proti našim. Nekdo od njih se je zasukal na peti, kakor da Di hotel zaplesati radostno polko, potem se je zgrabil ca prsa in telebnil vznak na tla. Nekdo drugi se v zaletu ujame, kakor da bi ga nekaj na zrak prikovalo, krik mu zastane v grlu, spusti puško in leze počasi, počasi vase. Tudi okoli kamionov padajo naše mine. Zadnji hoče okreniti, pa ne more več. Kumion pred njim zavozi s ceste, da bi ga obšel, pa obtiči v jarku in se nagne na levo stran. Toda ustaši se spet zberejo in prično znova napadati. Padajo, toda napadajo. Korenčan jih podira. Tovariš pred nJim ne strelja več. Nagnil je gla- Cleaning Wom< Apply Room 340 407 S. Dearborn ""in WOMEN GENERAL CLEANING Good salary; 1 meal BELMONT HOSPITAL 4058 Melrose MEN GENERAL CLEANING Good salary; 1 meal BELMONT HOSPITAL 4058 Melrose WANTED j Edvrardsburg. Michigan « I 2 Mai•& lr