X. LETNIK
10. ST.
~ « ^	^T"""	OKTOBER 1969
h Z »	^ Im mZm Cena 30 par ali 30 S din
SktlPHOST
cjtoslCcr szdJC Cfui&^GviG. 'mDste.-'jtof|e
Gibanje gospodarstva občine v I. polletju 1969
Nelikvidnost trka na vrata
Značilnosti gospodarskih gibanj na občinski ravni v letošnjem I. polletju so ozko povezane, če ne že kar istovetne z republiškimi in zveznimi: močna ekspanzija gospodarstva kot celote in splošna nelikvidnost. Celotni dohodek v tem obdobju je v primerjavi z lanskim prvim polletjem narasel za 19 odstotkov, dohodek pa kar za 34 %. Osebni dohodki, izločeni iz dohodka, so sicer relativno visoko porasli (za 24%), vendar, so kriti z visokim porastom dohodka ter pomenijo — gledano s stališča SFRJ — močan pritisk na trg in vir visokih presežkov družbenih in proračunskih fondov, ki se polnijo iz osebnih dohodkov.
Nadaljevanje na 2. strani
VODOVOD NA PREŽGANJU
Dolgoletna želja Prežganj-Čanov — vodovod — je tik pred izpolnitvijo. Vodovod gradijo že vse letošnje leto in so z deli tako rekoč že končali — razen napeljave elektrike do črpališč. Za gradnjo so do sedaj porabili 95.910
dinarjev iz sredstev občinskega proračuna. Za ta denar je bil predvsem nabavljen material, medtem ko so vsa dela opravili občani prostovoljno. Prav tako so vaščani prispevali tudi potreben les in gramoz, tako da znaša vrednost
Qcadftfa montažnih vestnih hiš o Zalogu
V zahodnem delu Zaloga, med obratoma Saturnusa in novim delom Zaloga, pospešeno gradijo montažne vrstne hiše podjetja Marles iz Maribora. Ce bo vreme kolikor toliko ugodno, bo do konca leta postavljenih 70 objektov oziroma 140 stanovanjskih enot.
Na razpolago so štirje različni tipi stanovanj, in sicer:
—	dvoinpol sobna stanovanja s 64,77 m2 površine; orientacijska cena tega stanovanja je 113,580 dinarjev,
—	dvosobno stanovanje s 46,65 m2 površine; orientacijska cena je 95,050 dinarjev
—	večja garsonjera, ki meri
so pri vsakem stanovanju in so različne velikosti. Cena za m2 zelenice bo 15 dinarjev. Poprečna površina zelenice pri posamezni stanovanjski enoti je 120 m2.
Vsaka enota ima tudi klet, katere velikost je odvisna seveda od velikosti stanovanja, in plinsko napeljavo.
Obenem z montažo hiš bo končana tudi napeljava komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija, elektrika in plin). Urejeni bodo tudi vsd dostopi in preostala zunanja ureditev; tako lahko pričakujemo, da bo celotno naselje tudi na zunaj lepo in v redu.
V Zalogu so že začeli graditi vrstne hišice
35,82 m2 površine, za ceno m2 850 dinarjev in — manjša garsonjera z 21,89 m2 površine; orientacijska cena je 95,050 dinarjev, K tem cenam bo treba prišteti še stroške zelenic, ki
V oktobru si bodo lahko interesenti že ogledali prve postavljene objekte. Točnejša pojasnila dobite pri podjetju za urejanje stavbnih zemljišč Soseska, Črtom irova 10, ki je investitor celotne gradnje.
samoprispevka 58.532 dinarjev, kar pomeni dobro tretjino vseh sredstev, potrebnih za izgradnjo. Za izkope in polaganje so vaščani prispevali tudi 11.500 delovnih ur, kar predstavlja nedvomno velik napor vseh prebivalcev.
Za dokončanje del, to je za napeljavo elektrike k črpališčem, potrebujejo še približno 30.000 dinarjev. Od tega jih imajo iz sredstev, ki jih je dodelila občinska skupščina v proračunu, še 10.000, za manjkajoča sredstva pa se ponovno obračajo na občinsko skupščino, da jih jim dodeli.
Vemo, da skupščina ne razpolaga z dodatnimi sredstvi, vendar bi bilo prav, da skuša manjkajoča sredstva le najti, da bo vodovod že to zimo lahko služil svojemu namenu, kar bo najboljše plačilo za trud vaščanov.
Meščanski mladinci v MDB1969
V letošnjih mladinskih delovnih akcijah je sodelovalo približno 40 mladincev iz naše občine. Bili so v Zagrebu, Beogradu, Mozirju in v Ajdovščini. (Medtem ko sta bili akciji v Zagrebu in Beogradu že tradicionalni, sta bili akciji v Mozirju in Ajdovščini drugačnega značaja. Tu sta delali dve manjši »■kadrovski brigadi«.
Beograjska brigada je sodelovala pri opremljanju hotela Jugoslavija in pni urejanju Novega Beograda. Mladinci v zagrebški brigadi so urejali Savski nasip. Delovni čas je bil 5 ur in pol. V prostem času je bilo brigadirjem na voljo cel kup raznih krožkov in tečajev. V večernih urah pa so prirejali družabno zabavne prireditve. Obe brigadi sta poželi zavidljive u-spehe, saj je bila Zagrebška trikrat udarna in je dobila »Trak sedem sekretarjev SKOJA«, Beograjska pa je bila dvakrat udarna in specialno pohvaljena.
Delovni brigadi v Mozirju in Ajdovščini sta imeli predvsem izobraževalni pomen. V dopoldanskem času so brigadirji delali, popoldan pa so poslušali predavanja. Gilj teh dveh brigad je bil usposobiti madince za vodje šolskih aktivov in mladinskih klubov.
Vse delovne akcije so bile pod pokroviteljstvom Mestne konference ZMS Ljubljana.
Kopališče: da!
Vstopnice o pcedpiodafi: ???
Kot smo že nekajkrat poročali, delajo kopališče na Kodeljevem s polno paro in po načrtu. To bo največji tovrstni rekreacijski objekt ne samo v Ljubljani, marveč trenutno nima tekmeca v vsej Sloveniji.
Naj nam bo dovoljeno ponoviti nekatere številke o razsežnosti tega objekta. Poleg velikega bazena o-limpijskih dimenzij, ki bo nekako dominiral sredi kopališča z 21 X 50 kvad-
se bo spričo ugodne lege kopališča lepo ujemala z okoljem.
Pravkar so v teku pregovori s Toplarno in Cre-varno glede dovajanja tople vode, ki se bo pretakala iz bazena v bazen. To neprestano kroženje vode skozi čistilne filtre bo vodi zagotovilo čistočo in svežino. Hkrati bodo uredili še parkirišče, asfaltirali cestišče, nabavili ležalnike, senčnike, uredili nasade in zelenice, tako
ratnimi metri površine, bosta ob njem še bazen za neplavalce (velikost 20 X 18 m2) in bazen za otroke. »Velikan« bo imel tudi skakalno ploščad za skoke v vodo in tobogan. Kopališče bo razpolagalo z garderobami v dveh etažah, ki bo v njih hkrati lahko shranilo svojo obleko nad 4,000 kopalcev. Zraven bodo še bife, sanitarije, tuši ipd
Bazeni bodo prepleskani z zelenomodro barvo, Id
da bo vse skupaj dajalo kopališču estetski videz.
Spričo vsega povedanega pa menimo, da je že skrajni čas pričeti s prodajo vstopnic za kopališče. Kot je znano, doslej glede tega nismo storili še domala ničesar, čeprav je bilo na raznih sestankih že mnogo praznega besedičenja.
Vstopnice po ceni 30 in 50 dinarjev bodo veljale za celo kopalno sezono leta 1970.
Razmišljanje oh gradivu za javno razpravo o gozdovih
Neurejena sistemska ureditev gospodarjenja z gozdovi in vedno večji pritisk gozdnih posestnikov ter zainteresirane javnosti za odpravo pomanjkljivosti in nerazjasnjenih vprašanj, sta sprožila v skupščini SR Slovenije poglobljeno razpravo o problemih in razvoju gospodarjenja z gozdovi v naši republiki.
V »Občanu«, listu, ki obravnava problematiko samoupravljanja v komuni, sta 31. julija 1.1. izšla dva temeljna prispevka, ki naj odpreta široko javno razpravo o gozdovih. 'Nosilec vse javno razprave je SZDL Slovenije z aktivnim sodelovanjem Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij oz. samih gozdnogospodarskih organizacij na terenu.
Bistvo vse dosedanje javne razprave in že izdelanih stališč IS Slovenije je, kako izboljšati sedanjo ureditev gospodarjenja z zasebnimi gozdovi.
Republiški zalgon o gozdovih iz leta 1965 je na osnovi pooblastil temeljnega zakona o gozdovih določil, da se družbeni in zasebni gozdovi znotraj gozdnogospodarskega območja dajo kot celota v gospodarjenje eni gospodarski organizaciji. S tem je bil po-
dan osnovni pogoj za skokovit prehod k učinkovitejši in smotrnejši razporeditvi in izrabi vseh razpoložljivih finančnih, kadrovskih in tehničnih zmogljivosti našega gozdarstva. V naši republiki je zaradi znanih zgodovinskih dejstev razdrobljenost gozdov, še posebno zasebnih, izredno velika; poleg tega pa se družbeni in zasebni gozdovi teritorialno tako močno prepletajo, da si brez organizacijske povezave obeh sektorjev ne moremo zamišljati hitrejšega in celovitega razvoja našega gozdarstva.
Organizacijska povezava o-beh sektorjev je do sedaj vsekakor opravičila to stanje. Prodor modeme tehnike je zajel tudi zasebne gozdove, pospešeno so gradili gozdno-prometno omrežje, smotrneje so razporejali strokovnjake.
Nadaljevanje na 2. strani
SZDL velja kadrovsko okrepili
Izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana Mo-ste-Polje in krajevna odbori SZDL stoje pred odgovornimi nalogami. To so ugotovili na nedavni seji IO in na posvetovanju s predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL. Predvsem bo treba krajevne organizacije kadrovsko okrepiti, ker nekatere od njih samo životarijo.
Izvršni odbor ima v programu tudi javne razprave o nekaterih žgočih družbenih
vprašanjih, kot na primer: vloga in mesto SZDL danes, gospodarjenje z gozdovi, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja s poudarkom na kmečkem zavarovanju ter problematika hišnih svetov.
V oktobru bodo sklicali tudi konference KO SZDL, ki naj bi bile predvsem posvečene bodočemu delu SZDL. V tistih KO, ki v letu 1968/69 niso opravile volitev, bi morali to storiti sedaj.
V občini Moste-Polje nove hišne številke
S prehodnimi težavami je treba računati
Na pobudo zborov volivcev, krajevnih skupnosti in še posebej odbornikov občinske skupščine je bila leta 1967 imenovana komisija za označitev ulic, cest in trgov na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Komisija je v enem letu opravila zelo obsežno delo in se med delom na terenu spoprijemala s hudimi težavami. Zaradi pomanjkanja preglednih kart in zastarelih situacijskih načrtov je bilo treba izdelati nad 80 detaljnih skic za posamezna naselja s podrobno označbo vsakega stanovanjskega objekta, pa tudi večje pregledne skice za posamezna področja.
bi pustil namestiti nove hišne številke, (predvideva odlok tudi kazenske sankcije.
Bralce opozarjamo, da je pristojni Občinski upravni organ o teh spremembah označb ulic, cest in hiš že obvestil nekatere javne službe, tako da občanom ne bo treba tem organom prijavljati sprememb naslovov dn sicer:	register
prebivalstva in volilni imenik
Velik nered glede tega je vladal predvsem v primestnih naseljih, kjer je v zadnjih letih zraslo veliko število novih hiš. Te so v preteklosti označevali kar po kronološkem redu gradenj. V nekaterih krajevnih skupnostih oštevilčenje hiš ni potekalo po vrstnem redu, marveč so bile posamezne številke izpuščene. Tako manjka na primer na območju občine nad 573 hišnih številk; vendar je to bržkone tudi posledica rušenja starih hiš zaradi izvajanja urbanističnih načrtov.
V sedanji akciji, ki bo predvidoma končana do konca oktobra letos, bodo v tri-
najstih krajevnih skupnostih z več kot sedemnajstimi naselji spremenili ali na novo imenovali ceste in ulice ter Oštevilčili hiše. V skladu z odlokom mestnega sveta Ljubljane o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta so lasitniki zasebnih hiš in stanovanjska podjetja dolžni plačati 6 dinarjev delavcem, ki bodo namestili na hišah nove hišne tablice. V tej ceni so všteti vsi stroški (izdelava tablice, montaža dtn.), medtem ko bo stroške za namestitev uličnih tabel plačala občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje. Zoper lastnika zgradbe, ki ne
v kresiji, evidenco vojaških obveznikov in evidenco motornih vozil pri upravi za narodno obrambo, upravne organe občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste in podjetje PTT.
Mimo tega pa komisija za imenovanje ulic, cest in naselij pri občinski skupščini Moste-Polje prosi vse občane, da v svojem interesu pravočasno obvestijo o spremembah naslovov tudi druge organe, organizacije in posameznike, s katerimi imajo pismene ali drugačne stike (časopisna podjetja, RTV, mestni vodovod, Elektro-gospodarstvo idr.).
AVtADIIVA SEBI IX VAXY
Da bi javnost bolje seznanili z delom mladinskih klubov v naši Občini, je terenska organizacija ZMS Moste-Polje organizirala v sodelo-
vanju z mladinsko redakcijo RTV Ljubljana snemanje mladinske oddaje Mladina sebi in vam (oddaja je na sporedu vsako sredo ob petih popold-
Kdo so delegati za republiško skupščino?
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je sprejela odlok o pravicah in dolžnostih delegatov občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju delegatov občin v republiški skupščini ter o kriterijih izbire le-teh.
Na zasedanju delegatov občin bodo delegati iz naše občine imeli pravico dn dolžnost sporočati mnenja, stališča in predloge Občine o temeljnih problemih s področja komunalnega sistema, financiranja družbenopolitičnih skupnosti, družbenega načrtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, urbanizma in prostorskega načrtovanja, javne varnosti ipd.
Za delegate so bil izvoljeni:
Polde Maček, predsednik občinske skupščine,
Albin Mahkovec, podpredsednik občinske skupščine
Peter Zupančič, predsednik sveta za komunalo in urbanizem in
Hubert Požarnik, predsednik sveta za prosveto in kulturo.
ne na I. programu radijskih oddaj). Snemanje je bilo 30. 8. ob 19. uri v mladinskem klubu Slovan. Prisotni so bili predstavniki mladinskih klubov Šmartno, Jarše, Plava zvezda, Terenske organizacije ZMS dn madinskega kluba Slovan. Oddaja bo na sporedu 8. oktobra in želeti je, da bi jo poslušalo čimveč mladincev naše občine, saj se bodo lahko tako seznanili z delom mladinskih klubov tudi oni, ki vanje še ne hodijo.
Zastopniki Chemlona v Mostah
V okviru domala že tradicionalnih prijateljskih stikov, ki jih počitniška skupnost Lubljana Moste-Polje vzdržuje z delavci velike slovaške tovarne yulonskih vlaken Chemlon iz mesta Humenne, so njihovi zastopniki tudi letos letovali v Crikvenici.
Ob tej priložnosti so si tudi z velikim zanimanjem ogledali muzej in spomenik na Urhu, kamor so položli venec. Po sloves-
nem kosilu v Zadobrovi in ogledu Ljubljane je zvečer v gostišču Urška goste sprejel in pozdravil predsednik občinske skupščine Moste-Polje Polde Maček ter jim izročil darila, ki so jih prispevali Kolinska, Saturnus in Sumi.
Tudi to nepozabno srečanje Moščanov s prijatelji iz Slovaške je potekalo v prisrčnem in sproščenem ozračju in bo obojim ostalo v trajnem spominu.
Nova tržnica v Mostah
Na pobudo komunalnega podjetja Ljubljanski živilski trgi je bilo sredi septembra v Ljubljani posvetovanje med zastopniki komunalnega podjetja in predstavniki osemnajstih proizvodnih in trgovskih podjetij, ki naj bi sodelovala pri financiranju gradnje nove tržnice v Mostah. Udeležence posvetovanja je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček.
Nova tržnica bo zgrajena med Zaloško, Proletarsko, Pokopališko in Rojčevo ulico. Na tem mestu že gradijo družbeni center, v katerega naj bi bila vključena tudi tržnica. To bo največji trgovsko poslovni center v Sloveniji, gradilo pa ga bo gradbeno podjetje Pionir.
Nova tržnica, ki jo bodo pričeli graditi v začetku prihodnjega leta, bo nedvomno močno razbremenila osrednji živilski trg, prepotrebna pa bo predvsem za Moščane, ker bodo staro tržnico kmalu odstranili.
Obstajalo je več variant o velikosti bodoče tržnice. Po zadnji naj bi obsegal prodajni prostor nove tržnice 600 m2 površine, približno toliko prostora pa naj bi bilo še v kleteh, kjer so predvidena skladišča in hladilnice. Na posvetovanju pa se je pokazalo, da bo ta prostor mnogo premajhen in da trgovska ter
proizvodna podjetja ne bodo mogla dobiti toliko prostora, kot je za njihovo dejavnost potrebno. Ob tem se poraja bojazen, da ta podjetja ne bodo zainteresirana za sofinanciranje pri gradnji nove tržnice. Nedvomno pa imajo težo tudi besede zastopnika živilskih trgov, ki je dejal, da tržnica brez stalnih .prodajalcev ne more »živeti«. Zato bo potrebno najti neko rešitev, kako povečati prostor za novo tržnico; bilo naj bi ga vsaj 1200 m2 za prodajno površino, približno toliko pa ga bo treba nameniti tudi za skladišča in hladilnice. Potrebam trgovskih in proizvodnih podjetij bo treba vsekakor prisluhniti, ker bodo le-te .prispevale 40 odstotkov denarja za gradnjo tržnice, ki bo veljala približno 5 milijonov dinarjev. Razliko naj bi krila občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje in kreditna banka s krediti.
Razmišljanje ob gradivu za javno razpravo o gozdovih
Nadaljevanje s 1. strani
Tako so bile ustvarjene boljše finančne možnosti za nego, obnovo .in reprodukcijo gozdov ne glede na sektor lastništva.
Novost novega gospodarjenja z gozdovi proti predhodnemu je bila pravzaprav samo omejitev v prometu z lesom v zasebnem sektorju. Vse druge faze gozdne proizvodnje so bile že prej v družbenih rokah. Tako so morali gozdni posestniki za vsako sečnjo dobiti dovoljenje pristojnega organa; gozdnogojitvena, varstvena, ureditvena dela in dela pri izgradnji gozdnih komunikacij pa so izvajali iz sredstev, ki so jih lastniki gozdov plačevali od posekanega lesa. Delo so opravljale gozdnogospodarske organizacije ali pa lastniki gozdov za plačilo. Na področju izkoriščanja gozdov pa so gozdni posestniki prt sodelovanju pri sečnji in spravilu lesa dosegli enak dohodek dz gozda kot prej, ker izhaja cena lesa iz ovrednotenja vloženega dela. To se pravi, da so spremembe novega zakona o gozdovih čutili negativno le tisti, ki so z lesom prekupčevali na nedovoljen način ali poizkušali kako drugače obiti ali kršiti zakon. Vsem tistim, ki so les že prej prodajali zadrugam, poslovnim zvezam ali gozdnim gospodarstvom se ni prav nič spremenilo.
Pač pa je spremljala uveljavitev nove ureditve slaba organizacijska in politična priprava ukrepa. Sprva akademske razprave so končno pripeljale do upravnih sporov nad gozdnogospodarskimi organizacijami, zasebnimi lastniki gozdov in občinami, tako da je normalno gospodarjenje z gozdovi obeh sektorjev steklo šele leta 1967. Ze v naslednjem letu pa so pričeli na gozdnogospodarske organizacije leteti resni očitki, češ da pomeni izključna pravica gozdnogospodarskih organizacij do prometa z lesom monopolizem, ki je v nasprotju z načeli reforme, da so zato odkupne cene, ki jih nudijo kmetu, prenizke nasproti visokim prodajnim cenam, da so odtegljaji pri lesu na račun kmeta previsoki, da dobivajo gozdnogospodarske
organizacije veljavo oblastnih organov ter da niso dovolj uveljavile samoupravnih pravic zasebnih kmetovalcev.
Verjetno je bistvo stvari samo v tem zadnjem očitku. Čeprav so gozdnogospodarske organizacije začele s prvimi oblikami vključevanja gozdnih posestnikov v samoupravne organe že leta 1961 in so pozneje poleg posvetovalne pravice dobili tudi pravico soodločanja pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, pri sprejemanju letnih načrtov in letnih obračunov ter delitvi dohodka, v večini gozdnogospodarskih organizacij to zelo važno vprašanje še ni zadovoljivo rešeno.
Če želimo ohraniti sedanje skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi znotraj gozdnogospodarskih območij, bo potrebno spremembe in dopolnitve sedanje ureditve iskati predvsem v tem, kako bodo zasebni lastniki imeli večje koristi od skupnega gospodarjenja. Brez dvoma bomo teke rešitve našli samo v mnogo učinkovitejšem samoupravnem odločanju zasebnih lastnikov gozdov o vseh vprašanjih, ki zadevajo skupne interese. Predvsem pa bo nujno poiskati takšno ureditev prometa z lesom, ki bo zasebnemu lastniku gozdov zagotavljala 'primerne dohodke od lesa, pa naj opravlja ta promet še nadalje gozdnogospodarska organizacija, ki tudi gospodari z zasebnimi gozdovi, ali pa bodo lastniki lesa v prometu z lesom imeli prosto izbiro prodajati katerikoli drugi organizaciji. Vendar bi v primeru, da bi prosta trgovina z lesom odtegnila večji
del lesa gozdnogospodarskim
organizacijam, te nujno morale zahtevati od družbe dodatna sredstva za izvajanje javne gozdarske službe, ki se sedaj večji del krije i* prispevka za prodani les.
Razmišljanje lahko zaključimo z nedvomno ugotovitvijo, da je ureditev sedanjega stanja odvisna predvsem od vsebinske poglobitve samoupravnih pravic zasebnih la-stoikov gozdov, da bodo lahko učinkoviteje vplivali na odpravo vseh pomanjkljivosti.
Inž. Bogdan Opresnik
VELIKI USPEHI KOLINSKE
KOLINSKA JE DOSLEJ EDINA TOVARNA, KI JE DOBILA KNORROVO LICENCO IN ZAŠČITNI ZNAK ZA JUHO — SODELOVANJE, KI NUDI VELIKE MOŽNOSTI JUGOSLOVANSKIM PREDELOVALCEM VRTNIN IN ZELENJAVE
V teh dneh je Kolinska dospela na cilj, ki smo ga v našem časopisu že opisali takrat, ko je začela embalirati juhe svetovno znane tvrdke Knorr iz Švice. V tem času, ki ni minil brez razburjanja in negodovanj pri drugih ju goslovanskih proizvajalcih tovrstnih izdelkov, je Kolinska zgradila obrat in popolnoma osvojila licenčni postopek za izdelavo koncentriranih juh. Novi obrat Kolinske bo letno proizvajal 1.500 do 2.000 ton koncentriranih juh; so pa vse možnosti, da ob velikem povpraševanju to proizvodnjo še poveča.
Bralce verjetno najbolj zanimajo vprašanja, ki si jih zastavljamo ob otvoritvah vsakega industrijskega obrata, in sicer ali ima možnosti plasmaja na tržišče in kaj pomeni v tehnološkem in ekonomskem pogledu v svoji panogi.
Odgovor je jasen in tudi opravičuje proizvodno orientacijo Kolinske. Na jugoslovanskem tržišču bo letos prodanih 6.000 do 7.000 ton juh in jušnih dodatkov. Ce ne upoštevamo jušnih dodatkov, bodo letos prodali na našem trgu 4.000—5.000 ton
ska industrija vedno računa v najmočnejši meri — to so gospodinjstva, kjer je zaposlena tudi žena. V tem primeru slika tržišča že ni več tako ugodna in bo potrebno te proizvodne možnosti osvajati z zares velikim asortimentom in kvaliteto in z upoštevanjem dobrega okusa.
Ugoden tržni položaj pa je samo eden od momentov, ki so omogočili osvajanje te nove proizvodnje. Pot, ki jo je prehodil do sedaj kolektiv Kolinske, opravičuje zaupanje v njihov nadaljnji razvoj. V za-


Nov obrat za proizvodnjo koncentriranih juh v Kolinski
koncentriranih juh, kar pomeni, da bo Kolinska sama Proizvedla vsaj dobro tretjino teh izdelkov. Ker je obrat nov, zgrajen na podlagi najmodernejših konceptov proizvodnje, bo po vsej verjetnosti vsaj konkurenčen drugim tovarnam. Ostane torej še vprašanje, kakšne so možnosti Plasmaja teh juh na naše tržišče! Sedanja številčna analiza potrošnje koncentriranih juh na jugoslovanskem trgu kaže na velike prodajne mož-oosti, saj le v 38% gospodinjstev redno, to je, vsaj ■* krat tedensko uživajo juho. Se (bolj plastična je analiza Potrošnje juh, če jo prika-kažemo z litri juhe, ki jo Porabi poprečni Jugoslovan. Medtem ko v Italiji ali Avstriji pospravijo 3,5 litra, v Nemčiji 10 litrov in v Švici oolo 18, je potrošnja poldrugega litra v Jugoslaviji res nizka. Vendar- pa pri tem ne smemo biti takoj preveliki optimisti. Potrebno bi bilo Poznati strukturo te naše 38-odstotne potrošnje. Kaj lahko j® tu notri že večina tistih Potrošnikov, na katere živil-
pa že 129,8 milijonov novih dinarjev. Letos, ko so v vrednost proizvodnje vračunali tudi že novi izdelek, bo vrednost proizvodnje presegla 200 milijonov novih dinarjev.
Vprašanje, ki smo si ga zastavili v prvem delu, kaže dopolniti še z naslednjim.
.Lansko leto je bila vrednost proizvodnje na zaposlenega v Kolinski 210.666 dinarjev, poprečje v jugoslovanski živilski industriji pa je bilo 132.107 dinarjev. Iz ,te razlike izhajajo tudi veliki disproporci med osebnimi dohodki in višino skladov v Kolinski ter poprečjem jugoslovanske živilske industrije. Neto osebni dohodek je znašal lani v Kolinski poprečno 16.025 dinarjev, medtem ko je bil poprečni letni zaslužek delavca v jugoslovanski živilski industriji 9.877 dinarjev. Štirikrat večja kot v jugoslovanskem poprečju so tudi sredstva, ki
so jih namenili v Kolinski za sklade, in znašajo 19.446 dinarjev na zaposlenega.
Tak prikaz skoraj onemogoča zastavljati vprašanja, zakaj in kako so se v Kolinski odločili samo s svojim denarjem graditi nov obrat. Možnost in utemeljenost take gradnje lahko ilustriramo tudi z izjavami, ki jih je izrekel ob otvoritvi obrata generalni direktor Knorra iz Švice. Poudaril je, da so švicarski proizvajalci, katerih značilnost je izredno visoka kvaliteta njihovih proizvodov, zelo nezaupljivi, kadar gre za poslovne zveze, ker jih hipoteka po kakovosti močno obremenjuje in sili k previdnosti pri izbiri partnerja. Razgovori z vodilnimi delavci Kolinske, hitro razumevanje problemov in praktičnost pri uresničitvi potrebnih ukrepov in kasnejše sodelovanje pri izvajanju del — vse to pa je po njegovih besedah pokazalo, da se je Knorr povezal s strokovnjaki. Podelitev licence je več kot izročitev blaga ali kapitala, ker temelji na obojestranskem zaupanju glede na medsebojni moralni kredit in sedaj smo srečni — je dejal generalni direktor —, da lahko Knorr naznanjamo prek glasu Kolinske in ne prek običajne reklame.
To sodelovanje Kolinske s Knorrom pa je — razen tega, da se .na našem trgu pojavlja še en proizvod, ki bo skušal pomagati močno zaposleni in časovno obremenjeni gospodinji v gospodinjstvu, ne da bi pri tem povišala svoje izdatke, — pomembno še v enem pogledu. Firma Knorr je namreč sestrsko podjetje v svetovnem koncernu živilske industrije CPC (Corn Product Com-pany) Internacional, v enem najmočnejših živilsko prehrambenih združenj na svetu z nad milijardo dolarjev letnega prometa. V Evropi posluje v okviru tega koncerna 40 živilsko predelovalnih tovarn, od tega 11 Knorrovih. Posamezne firme so bile že doslej pomemben jugoslovanski poslovni partner pri uvozu kmetijskih pridelkov, zlasti pri nabavi koruze. Prav v okviru sedanjega kooperacijskega in poslovnega sodelovanja Knorr —' Kolinska pa je pripravljen ta koncem orientirati svoj uvoz prav na Jugoslavijo in razširiti te nakupe še na druge kmetijske prehrambene surovine, polizdelke in izdelke v Jugoslaviji. Taka razširitev in licenca, ki postavlja Kolinsko v položaj finalnega proizvajalca in bodočega izvoznika industrijskih juh in drugih proizvodov, pa je dvojni uspeh Kolinske, p p
Nelikvidnost trka na vrata
dnjih desetih letih so povečali vrednost proizvodnje za 22-krat, količinsko proizvodnjo za 5-krat, medtem ko je število zaposlenih naraslo le za dva in polkrat. Tak razvoj je Kolinska dosegla le s svojimi silami. V desetih letih je izboljšala izobrazbeno strukturo zaposlenih, predvsem pa je povečala število strokovnjakov z visoko izobrazbo.
Kolinska je napravila res izreden vzpon šele po vojni, pravzaprav v letu 1952, ko je dotedanjo proizvodnjo, predvsem kavovin, pričela širiti s proizvodnjo škrobnih in sladkornih izdelkov — to je pudingov, pecilnega praška, mlevskih izdelkov ter uvajati nove proizvode, kot so zelenjavni dodatki in polgotova jedila, konditorski izdelki ter žvečilni gumi. Pri takem širjenju izdelkov se je v minulem desetletju vsako leto povečevala proizvodnja količinsko za 12 %, število zaposlenih pa za 28 %. Izredno hiter razvoj Kolinske se kaže tudi v vrednosti proizvodnje, ki je znašala leta 1958 7,935.000 novih dinarjev, lani
Nadaljevanje s 1. strani
Ker je bil porast OD manjši od porasta dohodka, se je delitveno razmerje spremenilo v korist sredstev, namenjenih za poslovanje kolektiva — skladov, saj so ta sredstva porasla celo za 53 %.
To je le nekaj splošnih ugotovitev o gibanju gospodarstva v prvem polletju, medtem ko posamezne panoge kažejo nalednjo sliko: v industriji je položaj najbolj ugoden, saj je celotni dohodek porasel za 23 odstotkov, dohodek za 43 %, OD iz dohodka za 27 %, ostanek dohodka za poslovne namene pa kar za 61 %. V istem času se je število zaposlenih zmanjšalo za 1 odstotek.
Najslabši rezultati so doseženi v kmetijstvu, kjer Agrokombinat Emona beleži poslovno izgubo v višini 3,540.000 N dinarjev. Izguba se v glavnem nanaša na obrat poljedelstvo in delno na gozdno gospodarstvo. V podjetju predvidevajo, da bo izguba pokrita v II. polletju 1969, ker v prvem polletju še ni bil realiziran dohodek od izvajanja investicijskih del v tujini. Za to delo predvidevajo letos dohodek v znesku 13,250.000 N dinarjev.
O nelikvidnosti gospodarstva občine lahko ugotovimo naslednje:
— Število kupcev je — gledano v celoti in v primerjavi z lanskim prvim polletjem — naraslo za 51 %; to pa je glede na porast celotnega dohodka (4- 19 %) že tako visoko, da lahko povzroči resne težave pri financiranju tekočega poslovanja podjetij.
— Iz primerjave med kupci in dobavitelji izhaja, da podjetja v občini financirajo druga podjetja, ki jim prodajajo proizvode in storitve, za celih 140 milijonov N dinarjev.
Da izvirajo tekoči problemi gospodarjenja predvsem iz povečanih terjatev do kupcev, dokazuje to, da so zaloge surovin glede na povečani obseg poslovanja le neznatno narasle. Zaloge polfinalnih in
končnih izdelkov pa so celo za 15 % večje kot v lanskem prvem polletju.
KAKO PA JE
V POSAMEZNIH PODJETJIH
Razveseljiva je ugotovitev, da so se gospodarske organizacije, o katerih so občinska skupščina in njeni organi v zadnjih letih večkrat razpravljali. izkopale iz težav in prebrodile začasno krizo. Sem sodijo Kemična, Tovarna kleja, Žima, Izolit in Železniško gradbeno podjetje.
Posebno je zadovoljivo poslovanje Kemične tovarne, v kateri se že kažejo ugodni rezultati sanacijskih ukrepov.
Dinamika dohodka oziroma ostanita dohodka v podjetjih Teol, Mineral in Javna skladišča je precej pod povprečjem in celo pod indeksom 100. Ker pa sta Teol in Javna skladišča visoko akumulativni podjetji, ta zaostanek ne pomeni nevarnosti za njuno stabilnost. Medtem pa bo v bodoče potrebno pozorneje slediti poslovanju Minerala, ki med vsemi podjetji in ob razmeroma nizki akumulativno-sti kaže najnižjo dinamiko razvoja.
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje, ki je na svoji zadnji seji 18. sept. tembra 1969 razpravljala o gibanju gospodarstva v občini, je sprejela naslednje sklepe lin priporočila:
f. Delovne organizacije naj se s poostreno diciplino vključijo v premagovanje splošne nelikvidnosti s tem, da izvajajo investicijska dela v okviru zagotovljenih sredstev, da večji del skladov usmerjajo v obratne namene ter za ublažitev nelikvidnosti tudi drugače ukrepajo.
2.	V prid splošne stabilizacije in po priporočilu republiške skupščine naj bi delovne organizacije v naslednjem obdobju zagotovile počasnejše naraščanje osebnih dohodkov od rasti produktivnosti, povečani dohodek pa namenile za izboljšanje likvidnosti in za večanje svojega gospodarskega potenciala.
3.	Občinska skupščina zavezuje samoupravne organe Agrokombinata Emona, da do konca septembra 1969 predložijo svetu za gospodarstvo pri občinski skupščini analizo tekočega poslovanja in problematike podjetja.
Kolikšna bodo nadomestila?
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je sprejela odlok o povračilu osebnih dohodkov in drugih stroškov odbornikom in funkcionarjem Občinske skupščine. Doslej to ni bilo sistemsko urejeno. Ker pa sta nedavno tega republiška in mestna skupščina z odloki to uredila, je tudi občinska skupščina Moste-Polje sedaj kompleksno uredila to vprašanje.
Po določilih odloka se odbornikom in funkcionarjem občinske uprave povrne del izgubljenega zaslužka, ki ga zaradi dela v skupščini izgubijo na svojem delovnem mestu. Osnova za določitev povračil je povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih,
ki je v predlogu odloka podan alternativno.
Povračilo osebnih dohodkov delavcev občinske uprave naj bi bilo odvisno od občinskega povprečja OD, vendar obstajajo utemeljeni razlogi, da se povračilo oblikuje na podlagi mestnega povprečja OD (1140 dinarjev).
V predlogu odloka so določeni količniki v razponu glede na zahtevnost delovnega mesta in obseg odgovornosti. Količnik za predsednika ob, činske skupščin znaša 3—3,6, za podpredsednika 2,6 do 3,2 in za tajnika 2,6 do 3,2.
Odlok še predvideva povračilo stroškov za službena potovanja in potne stroške za udeležbo na sejah občinske skupščine.
Učni uspeh na osnovnih šolah konec šolskega leta 1968/69
Kratko poročilo o učnem uspehu na naših šolah smo že brali v našem listu ob zaključku pouka. Ker pa so bili letos spet uvedeni popravni izpiti za učence od 5. do 7. razreda (lahko iz dveh predmetov), je učni uspeh ob zaključku Soškega leta naslednji:
in 1451 (31 %) prav dobrih. Vsekakor je to lep kapital, ki bi ga bilo treba s posebno zaposlitvijo in ustreznimi oblikami dela dobro naložiti.
Ker je poprečje učnega uspeha na področju dosedanjega zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana (18 občin) 93,37 % v Ijub-
njih let niso imeli podlage, kar je bila slaba posledica nekdanjega 39. člena, po katerem so napredovali tudi z nezadostno oceno. Večina šol meni, da je uvedba popravnih izpitov koristna in da bo pozitivno vplivala na bodoče delo med šolskim letom, saj bodo morali imeti učenci
Sola	Število		Skupno	izdelalo	Ni	izdelalo
	odd.	učen.	št.	%	št.	%
J. MOSKRlC	26	762	737	96,71	25	3,29
KETTE IN MURN	27	792	759	95,8	33	4,2
Hrušica	4	100	97	97,00	3	3.00
POLJE	38	1180	1087	92,1	93	7,9
Besnica	1	20	18	90,00	2	10,00
Dolsko	3	78	75	96,1	3	3,9
Janče	2	46	44	95,65	2	4,35
Javor	1	26	26	100,00	—	—
Križevska vas	3	45	43	95,56	2	4,44
Lipoglav	2	38	38	100,00	—	—
Prežganje	2	23	22	95,6	1	4,4
Senožeti	1	19	19	100,00	—	—
Zadobrova	4	112	110	98,21	2	1,79
Zalog	6	157	151	96,00	6	4,00
SOSTRO	16	413	386	93,46	27	6,54
VIDA PREGARO	29	835	798	95,56	37	• 4,44
Skupno	165	4646	4410	94,94	236	5,06
Ker je bil pred popravnimi izpiti uspeh 91,30 %, se je torej po njih dvignil za 3,64 %, lahko bi se pa še več, če bi bili prišli vsi k izpitu. Od 252 učencev, ki bi lahko opravljali popravni izpit, se jih je prijavilo in hodilo k dopolnilnem pouku 225. Od teh, ki so izpite opravljali, pa jih je izdelalo tri četrtine. Nekaj učencev 8. razredov pa bo še lahko opravljalo izpite, ker imajo to pravico do svojega 17. leta.
Ob koncu pouka je bilo na osnovnih šolah v naši občini 842	(18 %) odličnjakov
Ijanskih 5 občinah pa 94,57 %, smo torej nad enim in drugim poprečjem; boljše so se odrezale samo osnovne šole v občini Bežigrad (95,34 %) in v Šiški (95,25%).
Sodimo, da so uspehi realni. Popravnega izpita niso opravili učenci, ki niso obiskovali dopolnilnega pouka, namenjenega prav tem učencem ob koncu pouka ali nekaj dni pred izpiti, dalje tisti, ki so se zanesli samo na skupno ponavljanje pred izpitom in sami niso predelali snovi ter so računali na popustljivost učiteljev, in tisti, ki iz prejš-
in starši do učenja resnejši odnos.
Sicer pa smo lahko z uspehom zadovoljni. To je posledica večje angažiranosti šolskih kolektivov, koristnega delovanja posebnih šolskih delavcev (psihologov, socialnih delavcev, pedagogov), oddelkov podaljšanega bivanja, dopolnilnega pouka, male šole, oddvajanja učencev, ki sodijo v posebno šolo in končno v nemali meri tudi ugodnejših delovnih pogojev, ki jih družba omogoča v skladu s svojim materialnim napredkom.
Gimnazija ob zaključku šolskega leta 1968/69
Po popravnih izpitih konec avgusta je imela gimnazija v Mostah naslednje število dijakov, ki so takole zaključili šolsko leto:
nizacijo 'pouka. Ko bi mogla ustanovitelj in izobraževalna skupnost še bolj upoštevati prostorske in lokacijske težave, bi bilo prizadevnemu ko-
gače: gimnazija je prostovoljna šola. Z vpisom vanjo sprejmejo dijaki tudi dolžnosti, med katerimi je dostojno vedenje že tako nekaj samo po
Razr.
Število odd. dij.
odi
pd
Izdelali
db	zd	sk.
%
Niso izdelali Neoc. št. % št.
I.	4	140	2
II.	4	127	10
III.	4	136	9
IV.	4	125	14
Skupno 16	528	35
v %	6,63
Deklet je bilo 195 (37%), fantov 333 (63%). Vseh ponavljavcev je bilo 49. Od tistih, ki so padli, jih ima 6 po 1 nezadostno, 18 po dve, 23 pa po tri ali več.
V treh oddelkih (I. a, III. a in IV. a) so izdelali celo 100 %, najslabša pa sta II. b (72,7%) im I. b (74,3%).
Uspeh je še malo boljši od lanskega, čeprav še vedno ugotavljajo, da jim manjka delovnih navad, da se ne znajo učiti in da še vedno prihajajo s pomanjkljivim znanjem v matematiki in slovnici. Tudi v višjih razredih jim delajo težave matematika, angleški in francoski jezik. Letos so uvedli s I. a razredom intenzivni pouk angleškega jezika in se že kažejo pozitivni rezultati. V tem odd. so izdelali 100%!
Obisk je bil 94 %, to se pravi — še ne v redu. »Spricanja-*, ki ga sicer potem opravičujejo z raznimi ^boleznimi«, je vse preveč in če bi tega ne bilo, bi bil tudi uspeh boljši.
Moščanska gimnazija je po številu dijakov močnejša ustanova, ki z raznimi adaptacijami prilagaja staro poslopje v čim funkcionalnejše, kolektiv im ravnatelj pa storita vse, kar je možno za moder-
28	70	19	119
16	48	37	111
33	64	23	129
30	50	25	119
107	232	104	478
20,26	43,94	19,7	
lektivu	delo	olajšano in	po-
gojen še boljši uspeh.			
Mladinska		organizacija	na
srednji	šoli	seveda lahko	
mnogo	bolj	pomaga pri	sa-
movzgoji s		kulturnim izpo-	
poln jevan jem, z izvenšolsko dejavnostjo. To je na moščan-ski gimnaziji dokaj pestro, saj delujejo dramska družina, literarni, filmski, geografski, fizkulturni krožek in krožek OZN. Posebno aktivno je šolsko športno društvo. Dramat-ski krožek je gostoval tudi po kolektivih in se tako povezoval z okoljem. Športno društvo je tekmovalo celo v republiškem merilu in dobilo pismeno pohvalo. Ce upoštevamo, da se četrtina dijakov vozi, je tako mnogostranska dejavnost tem bolj vredna pohvale.
Vmes so seveda tudi taki dijaki, ki jim ni za napredek in smotrno delo in ki mislijo, da bodo z nerganjem in slabo disciplino bolj »fantovski«. Zatekli so se v gimnazijo, ker drugje niso bili sprejeti, prišli so v slabo druščino in sedaj vedrijo v šoli, dokler jih še lahko prenašajo in z disciplinskimi merami kanalizirajo. Zato je bilo tudi precej disciplinskih kazni in celo 1 izključitev. Ne gre dru-
85,00	21	15,00	
87,40	15	11,81	1
94,85	6	4,41	1
95,20	5	4,00	1
90,53	47	8,90	3
sebi umevnega, za inteligenta pa tem bolj svojsko in potrebno.
Pri sprejemnih izpitih so zaradi neprimernega znanja odklonili 16 učencev.
Zaključne izpite so opravljali v junijskem (98 kandidatov) in jesenskem roku (25). V juniju jih je dobilo 9 popravne izpite in so jih že uspešno prestali, v jesenskem roku jih je bilo na tej poti 8, eden pa zaključnega izpita ni opravil.
Vsem, ki so uspešno zaključili gimnazijo, želimo srečno pot v žavljenje z željo, da bi se v njem dobro znašli, na univerzi in v službah dobro napredovali in da bi se z veseljem spominjali gimnazijskih let in svojih profesorjev, ki so jim vedno želeli samo dobro. Gaudeamus igitur ...
J. Košorok
Dopisuj v
svoj Ust
Preberite in sodite!
Takole je videti »hiša«, v kateri stanuje družina Antona Kebra v Zadvoru
V Zadvoru ob Libijski cesti stoji stara podrtija, v kateri stanuje Anton Keber s štiričlansko družino v »sobici« borih 16 m2 površine. V družini imajo trimesečnega dojenčka, ki je nedavno tega zavoljo pljučnice prebil 3 mesece v bolnišnici.
Zidovje je vlažno, plesnivo in razpokano, da je skozi reže videbi na piano; notranjost je mračna in zatohla. Ob nalivu voda curlja skozi streho ter je družina na več mestih prestreza v posodo. Ker bajta nima dimnika, se dim dz štedilnika vali kar skozi okno.
Skromno pohištvo in oprema sta domala že uničena. Kebrovi nimajo niti shrambe za živila in za drva niti pitne vode, ne stranišča niti drugih prepotrebnih pritiklin, ki sodijo k še tako skromnemu stanovanju.
Gospodar te podrtije si je tik ob njej zgradil novo hišo in želi, da se družina iz bajte izseli, ker jo bo rušil (če se ne bo prej sama zrušila). Stanovanje je sicer Kebru obljubljeno, toda od obljub se ne da živeti.
Menimo, da je k članku vsak komentar odveč!
Mladinski klubi v občini
Pred novimi nalogami
Terenska konferenca ZMS Ljubljana Mostc-Poljc kot nova oblika delovanja mladih se je v letošnjem prvem letu svojega obstoja že uveljavila kot nosilka povezave med aktivi oz. klubi. Prav tem zadnjim je posvetila tudi večino strani 1. številke svojih INFORMACIJ. Iz njih povzemamo pestro podobo življenja in problematike mladih v klubih.
Osnovna organiziranost mladine na terenu temelji na interesni dejavnosti mladih v športu, kulturi in tehniki. Koordinatorji teh dejavnosti pa so prav gotovo mladinski klubi oz. klubi mladih, kot jih sedaj imenujemo.
V zadnjem času je klubska dejavnost na področju naše občine že kar dobro zaživela, čeprav se povsod porajajo številni problemi. Poglejmo, kašno je trenutno stanje v klubih na terenu.
MK DOLSKO
ima svoje prostore v kleti zadružnega doma. V sobi, ki je sicer sejna soba so mize, stoli, knjižna omara in gra-
mofon. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pa uporabljajo še oder in veliko dvorano. Klub organizirano deluje približno dve leti. Dosegel je že lepe uspehe. Predvsem mu je uspelo, da je v svoje vrste privabil širok krog mladine. Kljub temu pa se srečuje z nekaterimi problemi, ki so značilni za vse vaške klube. Predvsem imajo težave pri sestavljanju programa. Mladi na vasi imajo prosti čas le ob sobotah in nedeljah in tega radi porabijo predvsem za zabavno žavljenje. Tako so — in bodo še — prirejali uspele plesne prireditve, sku-
Nadaljcvanjc na 6. strani
V Štepanji vasi 2,5km novega asfaltnega cestišča
Samoprispevek-merilo družbene zavesti občanov
V soboto 13. septembra je bila v Stepanji vasi pomembna slovesnost. V navzočnosti velikega števila domačinov, zastopnikov občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, republiških poslancev z območja občine in drugih povabljenih gostov je predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Poljc Polde Maček izročil prometu 2,5 kilometra moderniziranega in rekonstruiranega cestnega omrežja.
V svečanem delu programa je sodelovala tudi vevška pihalna godba, recitirali so šte-panjski pionirji, domača dekleta v narodnih nošah pa so predsedniku občinske skupščine izročila zastavico občanov te krajevne skupnosti v znak zahvale občinski skupščini za znatno materialno in tehnično pomoč, ki jo je
izvedbi programa rekonstrukcijskih del, da bralce Naše skupnosti seznani z nekaterimi nadrobnostmi te akcije.
REFERENDUM JE ODLOČIL
»■'■Kljub temu, da je Stepanja vas zelo blizu mesta,« je dejal Tone HEGLER, »je
Predsednik krajevne skupnosti Stepanja vas Tone Hegler bere poročilo ob zaključku del pri rekonstrukciji cest
le-ta nudila pri uresničevanju načrta rekonstrukcije cest. Ob tej priložnosti smo zaprosili Predsednika krajevne skupnosti Stepanja vas TONETA HEOLERJA, ki je vseskozi nosil precejšnje breme odgovornosti pni organizaciji in
bila glede komunalne ureditve do nedavna še vedno videti kjot nekakšna zakotna vas. Ker se dobršen del Stepanje vasi razprostira ob vznožju Golovca, je voda ob nalivih že tako slabe ceste sproti uničevala.«
Zato so na svetu krajevne skupnosti sklenili izdelati program rekonstrukcij cestnega omrežja ter ga predložiti volivcem v razpravo. Ker pa na zbore volivcev, ki so jih nekajkrat sklicali prav v ta namen, ni prišlo potrebno število občanov, so se odločili za razpis referenduma. Treba je poudariti, da so s strani občinske skupščine dobili vso podporo, ker le-ta predvsem podpira prizadevanja tistih krajevnih skupnosti, v katerih občani tudi sami prispevajo svoj delež pri ureditvi svojega okolja.
Od skupnega števila 754 vpisanih volivcev jih je prišlo na volišče 615. Za samoprispevek se je izreklo 457 volivcev, medtem ko jih je bilo 149 proti, 9 glasov pa je bilo neveljavnih. Odnos med »za« prispevek in »proti« njemu je znašal 74 :30 v prid samoprispevka. Od skupnega števila vpisanih volivcev je glasovalo za samoprispevek 60,61 občanov Stepanje vasi.
KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA
Na tem mestu velja izraziti posebijo zahvalo vsem tistim Občanom Stepanje vasi, ki so že pred razpisom referenduma prispevali odmerjena sredstva za ceste in s svojim zgledom spodbujali k tej akciji tudi druge vaščane. Se posebej je treba pohvaliti upokojenca KASTELICA, ki je že na prvi poziv (kljub svoji skromni pokojnini) bil pripravljen dati celo večjo vsoto samoprispevka, kot mu je bila odmerjena.
Pohvaliti je treba tudi prizadevanje članov sveta krajevne skupnosti in drugih občanov, ki so se pri tej akciji kakorkoli izkazali. To še posebej velja za TONETA HE-GLERJA, JOŽETA COSA, FRANCA MARINČIČA in TONETA IRTA.
Žal pa je bilo nekaj ljudi — med njimi tudi članov Zveze komunistov — ki so na začetku oklevali in so se k akciji priključili šele po izidu referenduma. Omeniti pa velja tudi tiste, ki so referendum bojkotirali ali ignorirali, čeprav so v neprimerno boljšem gmotnem položaju kakor vrsta drugih občanov. Tem
KRATKE Z VEVČ
Požar v Vevčah
Dne 23. septembra Je izbruhnil Požar v stanovanju Tomaža Ber-ganta. Požar je povzročil njegov Petletni sin, ki se je igral z vži-galicami. K sreči je požar opazil Miro Škorc, ki je kot član gasilske enote vevške papirnice, hitro organiziral gašenje. Kmalu Potem je prišla na pomoč gasilska enota vevšskih in poklicnih gasilcev. Omejili so požar, da se ne bi razširil na sosednja stanovanja. Gmotno škodo ocenjujejo na več kot 10.000 dinarjev.
Nova stanovanja
Blok poleg kina je končan in lastniki se že vseljujejo vanj. Blok Ima kar lep videz, toda ko vidimo njegovo okoUco, se s strahom sprašujemo, do kdaj bo ostala takšna kot je. Res bi bilo lepo. če bi to čimpreje uredili, tako
da bi imelo središče Vevč lepšo podobo.
Plavanje
Tudi letošnjega državnega prvenstva, ki je bilo v Splitu, so se udeležili plavalci Ilirije Slavije. Kot ekipa so se uvrstili na deveto mesto. Površen opazovalec športnih dogodkov, bi Iz tega podatka sklepal, da je moštvo slabše kot prejšnje leto, ko je zasedlo sedmo mesto. Toda ni tako. Ekipa Je namreč zbrala letos kar pet tisoč pik več kot prejšnje leto in to kljub temu, da je bilo na tem prvenstvu mnogo teže priti v tinale kot prejšnje leto. Po drugi strani pa je bila ekipa še oslabljena, saj so njihove vrste zapustili kar trije plavalci, ki so odšli na služenje vojaškega roka.
Kot posamezniki pa so se najbolj Izkazali: Andrič z odličnim
rezultatom na 1500 m crawl 19 :00,6, kar ga uvršča med najboljše dolgoprograše v Sloveniji in celo v državi.
Izkazala se Je tudi Tatjana Pri-bovšek, saj ji Je v predteklh uspelo postaviti slovenski rekord na 20 m delfin, a ga ji je že čez 5 minut odvzela Jankoletova (Cel). V finalu pa je Pribovškovl uspelo premagati Jankoletovo, In je bila le malo prepočasna za medaljo.
Vsekakor je za ekipo največ prispevala Jana Herzog, saj se je največkrat uvrstila v finale. Obenem pa se je tudi najbolj približala medalji, saj ji je ta ušla le za 4 desetinke sek., kolikor je znašala prednost tekmovalke pred njo.
Upamo da bodo imeli plavalci prihodnje leto vsaj tako uspešno kot letošnje, želimo jim pa seveda da bi dosegli še večje uspehe.
lahko rečemo, da jim takšno ravnanje ni v čast in da bo občinska davčna služba v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi dosledno izterjala odmerjeni znesek samoprispevka od vseh tistih občanov, ki ga še niso plačali; kajti samoprispevek dobiva
in asfaltiranih 8 cestnih odsekov v dolžini 2,5 km, medtem ko je podaljšek Stepanj-ske do Trpinčeve ceste na novo zgrajen. Napeljanih je tudi 450 metrov novega voda javne razsvetljave ter dopolnjena obstoječa s 15-timd svetlobnimi telesi.
»Združeni v delu — združeni v uspehu!« sc glasi geslo, pod katerim so se zbrali občani Stepanje vasi tudi ob koncu rekonstrukcije cest
z ugodnim referendumom značaj davka. Menimo, da je tudi sicer nepošteno, če nekdo, ki stalno prebiva v Stepanji vasi im vsakodnevno uporablja cestišče, ne prispeva svojega deleža k ureditvi le-tega.
ROL.TSA povezava Z MESTOM
V nekaj mesecih intezivne-ga dela je bilo rekonstruiranih
Vrednost celotnih del znaša po nepopolnih podatkih 76,140.000 S dinarjev. Od te vsote so občani Stepanje vasi s samoprispevkom zbrali 6 milijonov S dinarjev, 2 milijona sredstev je bil delež krajevne skupnosti za razsvetljavo, občinska skupščina pa je prispevala 68,140.000 S dinarjev.
F. F.
Avtobusne zveze s hribovskimi predeli
Slišal sem nekaj zanimivih pripovedi, ki zadevajo naš avtobus, ki je vozil ob nedeljah zjutraj iz Ljubljane čez Besnico proti Litiji in se zvečer po isti poti vračal v Ljubljano.
Nekega ponedeljka v juliju se je oglasila Micka pred prihodom rednega avtobusa na postaji v Zg. Besnici: »V Javoru sem šele zvedela, da vozi poseben avtobus jz Ljubljane že zjutraj. Če bi vedela prej, bi prišla domov že dopoldne.«
Doma v vasi je v pogovoru omenila Tončka: »Nekje sem slišala, da vozi avtobus ob nedeljah zjutraj. Na avtobusni postaji niso nič vedeli o tem.« Lojzka jo je dopolnila: »Tudi meni se je tako zgodilo. Službujoči ni hotel nič vedeti o tem avtobusu. Dejal je, da ima ves vozni red v malem prstu. Zato sem se šla informirat na Sapovo poslovalnico pri železniški postaji. Tam se se šele prepričala, da res vozi. Ne bodi lena, sem šla nazaj v pisarno in mu povedala, naj si v drug prst zaznamuje še ta avtobus.«
S pričetkom šolskega pouka je ponovno začel prevažati šolarje šolski avtobus. Tudi o njem še nekaj besed. Znanec mi je povedal, da se je želel peljati iz Besnice proti Ljubljani, ko se je avtobus prazen vračal s prežganjske strani v mesto. Čeprav mu je dajal znamenja, ni hotel ustaviti. Razumem, da imajo navodila in vozni red, da se včasih zelo mudi itn., a vseeno se mi vsiljuje vprašanje: ali ni škoda, da prazen avtobus odhaja iz Ljubljane nad 25 km daleč in in se zopet prazen vrača!? Marsikdo bi se zjutraj pripeljal in se dopoldne vrnil. Zakaj ga ne bi sprejeli? Šofer naj bi imel vozne listke in bi preprosto zaračunal voznino. Tako brez sprevodnika vozi tudi avtobus na Lipoglav in zdi se mi, da je to prav — zlasti tam, kjer ni veliko potnikov. Tudi z reformnimi prizadevanji v našem gospodarstvu ne bi prišli navzkriž.
A. B.
Kramljanje z najstarejšim voznikom ljubljanskih tramvajev — Jožetom Hrenom
Življenje je velika neznanka
Mož živi v Mostah že 60 let — Z avtorjem Visoške kronike na tramvaju — Za krmilom prvega avtobusa v Ljubljani
Na prostoru med Zaloško, Pokopališko in Proletarsko cesto, kjer bodo gradili družbeni center, že rušijo stare hiše
Pred novimi nalogami
Rahlo potrkam na vrata in počakam. Kmalu zaslišim počasne, podrsavajoče korake in hip zatem zagledam čilega očaka, ki mi prijazno seže v roko in me povabi noter.
»Veste, radijski sprejemnik imam odprt pa vas nisem takoj slišal«, se je opravičeval. »Olimpiji gre za nohte. Danes igra z Vardarjem pa me skr-
Jože Hren
bi, da bi zopet ostala praznih rok. Sem pač njen zvesti pristaš. Ker pa so mi odpovedale noge In tudi vid mi peša, mi preostane samo še to, da potek dogodkov na igrišču spremljam prek sprejemnika.«
Kar verjeti nisem mogel, da ima očanec, ki mi sedi nasproti in navija za ljubljanskega prvoligaša, že devet križev na ramah. Medtem ko sva se zapletla v pogovor, je gospodinja prinesla na mizo steklenico Banatskega rizlinga — darilo Ljubljana transporta. Jože je namreč pred kratkim slavil devetdesetletnico rojstva in so ga za ta njegov visoki jubilej povabili v podjetje.
»Prav prijetno se mi je zdelo,« je dejal, »ko me je direktor podjetja predstavil kolektivu in povedal, da sem njihov najstarejšd upokojenec.
Čestitkam dn objemanju ni bilo ne konca ne kraja. Poleg velikega šopka rdečih nageljnov in pogostitve sem bil deležen še denarne nagrade.«
Ko je srknil iz kozarca, mi je na kratko razodel svojo življenjsko zgodbo.
Zibel mu je tekla v Ločni pri Novem mestu in tu je
—	kot vsi otroci tega sveta
—	preživel najlepše in najsrečnejše trenutke svojega dolgega življenja. Možakar se še živo spominja teh kratkih in brezbrižnih mladostnih let. Beseda mu je tekla gladko, pripoved je bila tako razgibana in živahna, da sem dobil jasno predstavo o tistih pobalinih, 'ki so spomladi in poleti stikali za ptičjimi gnezdi, se lovili po senikih, jeseni na paši -pekli kostanj in krompir, pozimi pa so se spuščali po saneh po pobočju zasneženega hriba dn zvečer ob topli peči poslušali čudovite pravljice, ki jih je babica tako lepo pripovedovala.
Ko se je mladi Jože v Novem mestu izučil za peka, jo je mahnil v širni svet. Najprej vojaščina v Mariboru in podoficirska šola v Gradcu, nato pa leta 1909: Ljubljana.
»Takrat je bila remiza na prostoru sedanje reševalne postaje,« se sparruimja Jože Hren. »Tramvaj sem vozil od
tu do kolodvora, pozneje pa tudi skozi Stari trg do dolenjskega kolodvora. To so bili majhni vozovi za 30 potnikov. Gneče v njih, kakršna je v avtobusih danes, skorajda ni bilo.«
Zopet je segel po kozarcu, v katerem je ostalo še nekaj žlahtne kapljice. Po nekaj požirkih je mož postal še bolj zgovoren.
»Na magistratu je velikokrat stopil na tramvaj tedanji ljubljanski župan Ivan Tavčar. To je bil imeniten in dostojanstven gospod, vam rečem. Njegova mogočna postava, skrbno skrojena obleka, ki se je lepo prilegala telesu, oiHinder na glavi in palica v roki — vse to je naredilo tud name močan vtis. Lahkotno se je zavihtel na stopnico pri prednjih vratih in že mi je spustil v žep nekaj drobiža — napitnino, kajti mestni oče se je seveda vozil brezplačno.«
Jože pravi, da so v tistih časih vozniki in sprevodniki tramvajev dobivali skoraj toliko napitnine kot plače. Zato so četrturni postanek na kolodvoru vedno izkoristili za krepko malico.
Ko je bil Hren ob izbruhu prve svetovne vojne mobiliziran, je nekaj časa prebil v Trstu in Izoli, nato pa so ga poslali v Galicijo, kjer je s kamionom prevažal municijo na fronto, (xl tu pa ranjence v zaledje. Kamion je bil večkrat podoben vozilu, na katerem so prevažali pravkar zaklano živino. Jože je vešče manevriral s krmilom po blatnih in kotanjastih poteh; nemalokrat pa ga je spremljalo tudi tleskanje granat in šrap-nelov. Vendar jo je vedno srečno zvozil. Konec vojne je dočakal v Italiji, od koder se je vrnil v Ljubljano in takoj začel zopet voziti tramvaj. Kmalu je »presedlal« na avtobus — leta 1919 so avtobuse prvič uvedli v ljubljanski promet. Vozil je velikega »Zeppelina«, toda ne dolgo, ker se ta vozila niso dobro obnesla v mestnem prometu so jih kmalu izločili. Pozimi jih je bilo namreč težko vžgati in je »kunb-lanje« včasih trajalo tudi po pol ure.
Ko sem svojega sogovor-nika vprašal, kako je dočakal tako visoko starost, se je hitro znašel dn takole odgovoril :
»Človek je kot motor. Ce hočeš, da ti bo dobro in dolgo služil, moraš nenehno im pravilno skrbeti zanj. Tudi jaz do svojega organizma nisem bil nikoli mačehovski. Vedno sem skrbel za to, da je imel na voljo vsega, kar je potreboval. Odklanjal pa sem vse tisto, kar mu bi škodovalo. Se sedaj mi zdravnik pravi, da ga dnevno lahko zvrnem kozarček ali dva in to tudi delam.«
Verjetno je v tem preprostem receptu za dolgo življenje veliko resnice.
Za osemdesetletnico rojstva mu je njegov prijatelj — učitelj Davorin Gole — narisal šest ilustracij, ki pQnazorujejo slavljenčevo življenje. Na eni od teh mu v šali prerokuje, da se bo za devetdesetletnico peljal na luno. Jože na luni sicer ni bil, je pa le dočakal dan, ko je bila naša soseda osvojena. Tudi mi mu želimo, da bi dočakal dan, ko bo prvi človek stopil na Mars.
France Fajdiga
Nadaljevanje s 4. strani
paj s kulturno-prosvetnim društvom pa vsako leto pripravijo najmanj dve gledališki premieri. Ukvarjajo se tudi s športom — namizni tenis in nogomet — od časa do časa pa zaživi tudi fotografska sekcija.
MK ZADOBROVA
je deloval že pred nekaj leti, vendar je dejavnost iz različnih vzrokov zamrla. V juniju letos je klub znova zaživel. Takoj na začetku pa so naleteli na težave: starega prostora niso mogli več uporabljati. Krajevna skupnost jim je odstopila v kleti zadružnega doma tri prostore, ki pa so bili popolnoma neurejeni. Mladi so se sami lotili obnavljanja. Prostore so prepleskali in napeljali električno ter vodno instalacijo. Vložili so nad 200 delovnih ur. Kljub temu pa v prostorih še ne morejo organizirati kakršnakoli dejavnosti, ker je treba obnoviti tudi tla in priključiti elektriko. Brž ko bo vse to urejeno, bodo pričeli izvajati program, ki so ga sprejeli na ustanovni konferenci.
MK NOVE JARŠE
je v preteklih letih tudi zelo lepo deloval. Ko pa so člani upravnega odbora odšli na odsluženje vojaškega roka, je dejavnost prenehala. V začetku letošnjega leta je delo spet zaživelo. Najprej so začeli s košarko dn malim nogometom. Sedaj pa je mladim iz Novih Jarš priskočila na pomoč uprava javnih skladišč, ki jim je odstopila v souporabo prostore v kleti sam-skega doma. Ti so zelo lepo opremljeni in bodo v njih kmalu lahko začeli z organizirano dejavnostjo.
MK SOSTRO
je bil ustanovljen šele letos julija. Prostore ima v kleti zadružnega doma v Zadvoru. Uporabljajo lahko še dvorano in športno Igrišče. Do sedaj so organizirali nekaj bolj ali
manj uspelih plesnih prireditev, za drugo pa še niso imeli možnosti.
mk Šmartno ob savi
ima svoj prostor v sedaj edini dograjeni sohi v stavbi družbenopolitičnih organizacij v Šmartnem. Mladi upajo, da bodo, ko bo stavba dovršena — k temu bodo tudi sami v veliki meri pripomogli — dobili nov prostor, večji od tega, ki meri le 15 m2. Prostor je opremljen z mizo, stoli in omaro; v njem igrajo družabne igre (šah, karte ipd.), berejo pa lahko tudi vse najnovejše časopise in revije, ki je klub nanje naročen. V klubu imajo tudi svojega mentorja, ki jim pomaga pri izvajanju njihovega programa.
Pred kratkim je bil ustanovljen MK PLAVA ZVEZDA,
ki je dobil svoj prostor na podstrešju stavbe v Povše-tovi ulici. Ta prostor pa ni primeren in tako so pričeli razmišljati, kje dobiti boljšega. Upajo, da jim bo uspelo dobiti prostor v jedilnici podjetja »Pionir«, ki je sedaj neizkoriščen.
Mladi v ZALOGU sicer delujejo v okviru različnih druž-benopolitičnih in športnih organizacij, mladinski klub pa kljub prizadevanju posameznikov ne more zaživeti, ker je zainteresiranost širših slojev mladih premajhna. V kleti zadružnega doma imajo dva prostora, uporabljali pa bi lahko -tudi dvorano.
Edini aktiv na našem področju je mladinski aktiv PODGRAD. Mladi iz te vasi so si sicer prizadevali, da bi ustanovili klub, vendar jim to ni uspelo, ker niso mogli najti prostorov. Sestajajo se v tovarni Arbo, ki pa jim odstopi prostor le za sestanke. Krajevna skupnost dz Zaloga pa jim na njihovo prošnjo odstopi tudi dvorano, ki jo uporabljajo za organiziranje raznih prireditev. Ukvarjajo pa se tudi z nogometom.
NadaljcvaneJ In konec na 7. strani
Jožetu Koručinu v spomin
Našega prijatelja Jožeta, vsestransko aktivnega družbenega delavca, veselega dovtipneža, zvestega prijatelja planin ni več med nami. Komaj se je pred nekaj meseci umaknil iz aktivne službe, že ga je nenadna bolezen priklenila na bolniško posteljo, s katere se ni več dvignil. Odšel je od nas za vedno.
Težko se vživim v to, saj sva se še do nedavna srečevala na mestnih ulicah, ko je hitel na delo, na sestanek SZDL, sindikalne organizacije ali planinskega društva, kjer je vse do zadnjega neumorno deloval.
Bil je širok človek — širok po svojem delovanju, delaven na najrazličnejših področjih družbenega življenja, širok po svojem srcu, saj je pomagal povsod, kjer je mogel. Posebno pomemben pa je njegov delež na področju zdravstva, kamor sc je po vojni usmeril tudi v svojem poklicnem delovanju. Ko se je vrnil iz partizanov, je najprej kratek čas služboval na MINOTU v Ljubljani, 1. VIII. 1946 pa je že prešel v zdravstvo. Nekaj Časa je sicer služboval niš, predsedstvu vlade, komisiji za zakonodajo in OLO Ljubljana, nato se je ponovno zaposlil v zdravstvu. Od leta 1950— 1959 je bil upravnik kliničnih bolnišnic v Ljubljani, od tu pa je odšel na Zvezo sindikatov, nato pa na CK ZK in IS skupščine SR Slovenije.
Kako priljtubljen jc bil naš Jože med svojimi sodelavci, se je pokazalo posebno ob njegovem slovesu v kliničnih bolnišnicah, ko so se kolektivi vsake klinike posebej poslavljali od njega.
Za nas Moščanc pa je bilo posebno pomembno njegovo delo v moščan-ski skupščini in njenih organih, kjer je bil zelo delaven predsednik sveta za zdravstvo in aktiven iSodelavlec pri graditvi zdravstvenega doma.
Njegovo posebno veselje so bile naše lepe planine, ki jim jc ostal zvest d«' smrti. Komaj se je vrnil s poti po teh njemu tako dragih vrhovih, ga je izdalo srce. Odšel je od nas še s svežim spominom nanje, ki so mu v težkih trenutkih njegovega živ-Ijenja nudile uteho in razvedrilo, odšel je za vedno. Za njim pa nam jc ostal drag spomin.
V. S.
Še o poroštvu Vulono
Odborniki občinske skupščine Ljubljana Mioste-Polje so na zadnji seji 18. septembra 1969 ugotovili, da niso nastopile nove okoliščine, ki bi narekovale spremembe dosedanjih stališč glede poroštva Yulonu in iz tega izhajajočih obveznosti.
Spričo okoliščin, pod katerimi je nastala garancijska obveznost občine, je predsednik občinske skupščine pooblaščen, da obvesti republiško skupščino in izvršni svet o nastalem problemu ter ju zaprosi za posredovanje.
VODORAVNO:	1. lesena koča,
8* partizansko ime slovenskega^ narodnega heroja Mirka Perca, ki se je rodil v Zeleni jami, padel pa leta 1945 na Vogalcih, 10. Športna panoga, v kateri dosegajo lepe uspehe tekmovalic AMD iz naše občine, 11. drugače, po domače, 13. odlika, 14. naselje v n&ši občini, 16. tuj dvoglasnik, 17. glasbeni interval, 19. vodni vrtinec,
20.	kratica nizozemske letalske družbe, 22. katran, 23. zadnja črka grške abecede, 25. otok, na katerem je po Homerju živela čarovnica Kirka, 28. razvalina, podrtija, 30. začetnici ruskega pisatelja in dramatika (Češnjev vrt), 31. gla-zura, lošč, 34. začetnici slovenske go politika, člana sveta federacije, 36. mlad angleški filmski igralec (Michael, »Strogo zaupno Yp-cress«), 37. že umrli slovenski slikar (Ivan), 40. fiasko, polomija, 42. izumrla vrsta pingvina, 44. trčenje, 45. reka na Poloponezu, 46. odglasitev, 49. oranje, 50. stražarnica, 53. rastlina, ki povesi liste, če se je dotaknemo, 55. dvočlenik v matematiki, 56. zidovje, zid, 57. naslov slovenskega umetniškega filma, ki pripoveduje zgodbo o psici, 58. letopis, kronika.
NAVPIČNO: i. duševna boleči-na. 2. ljubimec nimfe Galateje iz starogrške mitologije, 3. ime slo-venskega filmskega režiserja Kavčiča, 4. krilo poslopja, 5. arabski žrebec, 6. najožja sorodnica, 7. krilo rimske legije, 8. staroperzijski vladar, ki je osvobodil državo medijske oblasti, 9. velika skupina satov, 10. v lanski sezoni z^io uspešni tekmovalec v športu Pod lo. vod., član AMD Moste-
skupkosT
670,. L»/V©l^lANA Mkoert •
Ureja uredniški odbor, glavni *n odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka ®,30 N dinarjev. Tisk "-Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini.
Rokopisov ne vračamo.
Polje (Anton), 12. čistoča, 13. kožica, ki varuje oko, 14. vrsta močnate jedi, 15. človek za plugom, 18. podoknica, 21. angleški duhovnik in pisatelj, pomemben vir za proučevanje dogodkov njegov dobe (Walter, (1140-1210), 23. sodobni slovenski pesnik (France, »Iz vrtov ljubezni-«), 24. izcedek na listih nekaterih rastlin, 26. okrajšano srbsko moško ime, 27. država v severovzhodnem delu Indije s središčem Shillong, 29. kratica sovjetskih reaktivnih letal Ijušin, 32. osebni zaimek, 33. skrajšana oblika moškega imena Arthur, 34. pripovedni pesnik, 35. drugi naj večji jugoslovanski vrh na meji med Jugoslavijo in Albanijo (Golemi), 38. smrtni strah, 39. vrsta slikarske barve, 41. izpovedni pesnik, 43. zdravnik, po katerem se imenuje zdravstveni dom v Mostah (dr. Miha), 46. pod-tje v naši občini s sedežem v Pokopališki ulici, 47. ime revolucionarke Pregarčevc, 48. enova-lentni radikal pantana, 51. ime zagrebške pevke zabavne glasbe Stfok, 52. vprežna žival, 54. mno-žinski osebni zaimek, 56. predlog.
PRED
Nadaljevanje s 6. strani
S težavami se srečujejo tudi v POLJU, kjer sicer deluje aktiv mladih komunistov, ne morejo pa ustanoviti mladinskega kluba, ker ne dobijo prostorov. Mladi so pred leti pomagali ipri gradnji športnega igrišča pri šoli v Polju, vendar ga sedaj ne smejo uporabljati, čeprav hi se radi ukvarjali z organizirano športno dejavnostjo.
Upešno pa delujejo mladi v okviru družabnega kluba KA“ JUH. Klub ima svoje prostore v Kajuhovi ulici, in sicer v kletnih prostorih enega od blokov. Organizirano dela predvsem športna sekcija, prirejajo tudi družabno zabavne prireditve. Imajo pa tudi svojevrstno sekcijo — minitrans —, katere člani sestavljajo miniaturne železnice.
V zadnjem času je z aktivnim delom začel tudi MK HRUŠICA, ki ima prostore v kleti kulturnega doma v Hrušici. Klub je lepo opremljen in je doslej priredil že nekaj uspelih plesnih prireditev. Vodstvo kluba si prizadeva, da bi v sodelovanju s terenskimi organizacijami do je-
OBVESTILA
POROKE
16.	8. 1969
Omahen Alojzij, Volavlje 16 in Kavšek Danijela. Turk Cvetka. Lj. Koblarjeva 34 in Kadunc Alojzij.
23.	8. 1969
Ponikvar Ivan, Lj. Povšetova 87 in Jerman Frančiška, Lj. Smar-tinska 59/a. Jerina Peter, Senožeti 26 in Ausec Ivana. Zore Frančišek, Zg. Zadobrova 162 in No-voselec Jožefa. Časar Frida, Lj. Bernekerjeva 19 in Očak Ivan. Pirc Vladimir, Lj. Vodmatska 30 in Skvorc Andela, Lj. Vodmatska 30.
27. 8. 1969
Slapničar Marija Ana, Lj. Smar-tinska 181 in LeviČnik Matija.
30.	8. 1969
Veberič Matija Frančišek, Lj. Zaloška 65 in Rupar Karolina. Praprotnik Janez Marko, Lj. RojČeva 15 in Kropej Viktorija. Podgornik Ana, Lj. Miklavčeva 32 in Ljajič Ismet. Bolta Janez, Hrastje 33 in Smitek Cvetka, Lj. Kajuhova 14. Spetič Peter Karel, Lj. Pugljva 8 in Grkman Mojca. Čeligoj Evgen Ignacij, Lj. Kriva pot 30 d in Potisek Stanislava.
6. 9. 1969
Hlasta n Jožefa, Polje S-5 in Gregorc Jožef. Peterka Jože, Senožeti 50 in Kračan Ivana, Senožeti 7. Podlogar Alojz Marjan, Lj. Rožičeva 3 in Mehle Majda. Lampelj Marija, Podmolnik 2 in Cuk Viktor. Zore Anton, Lj. Pokopališka 43 in Esih Jožefa, Studenec 46.
11. 9. 1969
Šircelj Branko, Lj. Ul. 15. aprila 5 in Smrekar Božidara.
13. 9. 1969
Sluga Nikolaj Vasiljev, Lj. Zaloška 273 in Vojevec Sabina, Laze 43.
UMRLI
Cimperman Ivan, 29. 4. 1969, Zalog 55; Cimerman Franc, 20. 8. 1969, Polje 223; Cmologar Marija, 20. 8. 1969, Vevče 125; Brglez Helena, 29. 8. 1969, Repče 13; Kermauner Zvonimir, 31. 8. 1969, Studenec 43; Skobe Anton, 11.	8.
1969, Ul. Vide Pregarčeve 19; Zrimšek Aleš, 3. 8. 1969, Polje 23; Iglič Anton, 4. 8. 1969, Društvena
31,	Kogovšek Andrej, 10. 8. 1969, Bezenškova 6; Bokal Anotonija,
17.	8.	1969, Smartinska bi. J-6;
Žnidaršič Valy, od 16. na 17. 8 1969, Društvena 2; Braz Karel 21. 8. 1969, Zaloška 181; Korbar Alojz, 23.	8.	1969, Smartinska bi. 5;
Geiger Valentina, 30. 8. 1969, Križna 32; Paljavic deček, 12. 8. 1969, Na peči 24; Kornič Dragica 3. 9. 1969, Bezenškova 14; Selan Viktorija, 6. 9. 1969, Ul. Vide Pregarčeve 12; Grabeljšek Feliks 6. 9. 1969, Rožičeva 7.
KINO
SPORED ZA MESEC OKTOBER 1969
Kino TRIGLAV
2.	-5. DESET ZAPOVEDI I. del
—	ameriški barvni biblijski spektakel;
6. - 7. KORAKI SKOZI MEGLO
—	jugoslovanski vojni film;
8. - 9. ZLOMLJENA KRILA -angleški barvni vojni cs film;
10. - 12. REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO — ameriški barvni film;
13. - 15. NASILJE V JERICHU
—	ameriški barvni film;
16. - 17. SPARTAK - ameriški barvni zgodovinski film;
18.	- 20. PUSTOLOVCI - francoski barvni film;
21.	— 22. JUTRO — jugoslovanski barvni film;
23. - 24. LIKVIDATOR - ameriški barvni film;
25. - 27. DVOBOJ PRI DIABLU
—	ameriški barvni western;
28. - 30. OSAMLJENA VOLČIČA — francoska barvna kriminalka;
31. CMOK, CMOK - BUM, BUM — ital.-španski barvni film;
Kino VEVČE
1-2. IZSILJEVANJE (Hap-pening) — ameriški barvni film;
3.	- 5. SCARAMOUCHE, MAŠČEVALEC Z MEČEM - francoski barvni film;
8. - 9. DESET ZAPOVEDI II. del - ameriški barvni biblijski spektakel;
15. - 16. TARZAN V NEW YOR-KU — ameriški pustolovski film;
I.	- 19. REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO — ameriški barvni film;
22.	- 23. POSLEDNJI MOHIKANEC — nemško-španski barvni film;
24.	- 26. PUSTOLOVCI - francoski barvni film;
29. - 30. LIKVIDATOR - ameriški barvni film;
31. DVOBOJ PRI DIABLU -ameriški barvni film.
Kino ZALOG
četrtek 2. DESET ZAPOVEDI
I.	del — ameriški barvni film;
4.-5. ZLOMLJENA KRILA -
angleški barvni vojni film; četrtek 9. DESET ZAPOVEDI
II.	del — ameriški barvni iflm;
II.	- 12. NASILJE V JERICHU
—	ameriški barvni film; četrtek 16. REVOLVERJI NE
RAZPRAVLJAJO - ameriški barvni film;
18. - 19. POSLEDNJI MOHIKANEC — nemško-španski barvni film;
25.	- 26. LIKVIDATOR - ameriški barvni film;
četrtek 30. DVOBOJ PRI DIABLU — ameriški barvni film.
Kino ZADOBROVA
sreda 1. SCARAMOUCHE, MAŠČEVALEC Z MEČEM - francoski barvni film;
4. - 5. DESET ZAPOVEDI I. del
—	ameriški barvni film;
sreda 8. DESET ZAPOVEDI II. del — ameriški barvni film;
11. - 12. ZLOMLJENA KRILA
—	angleški barvni vojni film; sreda 15. REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO — ameriški barvni film;
18. - 19 NASILJE V JERICHU
—	ameriški barvni film;
25. - 26. POSLEDNJI MOHIKANEC — nemško-španski barvni film;
sreda 29. DVOBOJ PRI DIABLU
—	ameriški barvni film.
Moščanska razglednica: no tale še ni najhujša. Kar malo se sprehodite po Mostah in Zeleni jami pa se boste prepričali, da to ni osamljen primer naše zanikrnosti. Oh, kje si bela Ljubljana
IVOVIMI IVVLOGAMI
šeni pripravilo akcijski program, ki bo vseboval tudi vsa ostala področja.
MK VEVČE — ZG. KAŠELJ so mladi s tega terena ustanovili šele pred pratkim. Od Papirnice Vevče so dobili kletne prostore v stavbi na Vevčah. Vendar so ti prostori še neurejeni in tako še niso mogli začeti s kako večjo dejavnostjo — razen plesov. Upajo, da jim bo Papirnica pomagala tudi ipini opremi protorov, da bodo potem lahko pričeli s širšo dejavnostjo. Velja pa omeniti, da so se kot sekcija kluba oraganizi-rali mladi likovni umetniki, ki med sabo že izmenjujejo izkušnje in so v klubu pripravili tudi dobro obiskano razstavo cvetlic.
MK LAZE so mladi iz te vasi ustanovili 'šele pred kratkim. V začetku januarja so si na ustanovni konferenci zadali nalogo, da bo njihova prva skrb prostor, kjer bi lahko organizirano delovali. Kljub vsem poizkusom je bil njihov trud zaman. V aprilu pa so se končno odločili, da si bodo sami postavili zasilen prostor — barako. Zemljišče jim je
odstopil neki vaščan. Ker pa je bilo močvirno, so ga morali najprej izsušiti. Pripravili so načrte in se lotili delovne akcije. Sedaj že postavljajo temelje in Mub bo kmalu zaživel.
MK SLOVAN deluje v prostorih uprave športnega parka Kodeljevo. Ima lep prostor, ki je bil zgrajen in opremljen prav v ta namen. Je najboljši klub mladih na našem terenu, saj ima najbolj organizirano dejavnost. Organizirajo predavanja, družabno življenje — zabavne prireditve, športne prireditve ipd. Za sezono 1969/ 70 imajo v programu še dodatno poživitev klubskega programa, ko bodo ustanovili disco klub.
Iz opisa mladinskih klubov in analiz, ki jih je opravilo predsedstvo terenske konference, lahko povzamemo naslednje:
—	večina klubov ima slabe, kletne »prostore ali pa prostorov sploh nima;
—	klubi, ki imajo prostore, premalo delujejo na idejno političnem področju. Njihova
dejavnost temelji predvsem na športno-rekreacijskem in zabavno-družabnem področju, medtem ko zasledimo kulturno dejavnost le v posameznih klubih;
—	družbenopolitične organizacije na terenu posvečajo MK vse premalo pozornosti. V nekaj primerih celo namerno preprečujejo dejavnost mladine v klubih;
—	vsi klubi imajo velike probleme s financiranjem, sredstva terenskih organizacij so premajhna, da bi lahko zadovoljili potrebe. Ponekod so mladi to rešili s samofinan-ciranjem — predvsem v klubih, ki nimajo urejenih prostorov ;
—	povezava med klubi je premajhna, zato bo treba temu v prihodnje posvetiti več pozornosti ;
—	število članstva v MK se veča, vendar se večkrat pojavljajo problematični mladinci, ki povzročajo nered v klubih;
—	povezava z MC MK je premajhna;
—	javnost je premalo obveščena o delovanju klubov.
Kratke vesti iz športa — Kratke vesti iz športa
Da bi dobil sredstva za delovanje, se mora TVD Partizan Zelena jama kljub razumevajočemu odnosu občinske zveze za telesno kulturo posluževati vseh mogočih načinov. Mnogo dela v društvu opravijo člani sami. V
zadnjem času pa odajajo ob nedeljah svoje prostore carinarnici, ki ima tu licitacijo. Ta se društvu oddolži tako, da poleg nastalih stroškov prispeva še za delovanje društva.
2e pred dirko za državno prvenstvo v cartingu sta zanesljiva zmagovalca v svojih kategorijah dva Moščana: Tone Grilj v kategoriji 100 ccm in Mirko Živec v kategoriji 125 ccm sta osvojila že maksimalno število točk. Oba
Pogoj telesne kulture
V mesecu oktobru bo naša občinska skupščina zopet razpravljala o telesni kulturi. Zadnjič je bila razprava o tej družbeni dejavnosti na dnevnem redu skupščine takrat, ko je bilo treba dati garancijo za nastop nogometnega kluba Slovan v II. zvezni ligi. Toliko let je že minilo od tedaj — da so se časi spremenili. Osrednja tema poročila, ki ga je za odbornike pripravila občin-
Ne bomo naštevali posameznih šol, toda od š. I. 1965/66 je otrok s slabo držo za 3,5 % več, s ploskimi stopali pa za 1,5 % več.
Šolski zdravnik meni, da se večina teh primerov da odpraviti z redno in sistematično telesno vzgojo. In zakaj te ni?
Zakon o osnovnem šolstvu predpisuje telesno vzgojo kot obvezen predmet, recimo kot npr. matemati-
ne Bežigrad, a tam ima polovica vseh osnovnih šol po 2 telovadnici, vse osnovne šole pa svoje telovadnice, pri eni od njih zidajo celo šolski pbkriti bazen. V Centru imajo vse šole telovadnice, pri čemer pride približno 300 otrok na eno telovadnico. V Šiški jih od 10 šol 4 uporabljajo po 2 telovadnici, eno telovadnico in bazen, le 2 šoli (Smledniku, Vodice) sta brez njih.
Nekdanja kapela, sedaj telovadnica TVD Partizan Zelena jama in osnovne šole Vide Pregare. Ker je telovadnica oddaljena od šole 5 minut hoje, in učenci porabijo dokaj časa za slačenje in oblačenje, jim preostane le dobrih 25 minut za vadbo. Zraven pa so še druge težave in nevšečnosti — nevarnost prehladov ipd...
ska zveza za telesno kulturo, to pot ne bo profesionalni šport, ampak telesna vzgoja, še posebej šolska telesna vzgoja, na kateri sloni pravzaprav ves sistem telesne kulture. Ce otroku v mladosti privzgojimo zdrav način življenja, če mu v mladosti približamo vse koristne oblike telesnovzgojnega razvedrila, potem bo znal to vrednotiti in ceniti tudi kot odrasel. In kje mu naj to posredujemo, če ne v šoli!
Kaj pa laho napravijo naše osnovne šole?
Tudi tisti športni funkcionarji, ki so se posvetili izključno kvalitetnemu športu že ugotavljajo: kako naj vzgojimo dobre športnike, če nimajo osnov telesne vzgoje.
Podatki šolskega zdravnika za našo občino kažejo tole sliko: med telesnimi napakami, ki so jih v š. I. 1967/68 ugotovili pri rednih sistematičnih šolskih pregledih, je največ:
slabe drže — pri 36 % vseh otrok in ploskih stopal — prt 24 % oseh otrok.
ko. Da ga lahko izpolnimo (ta zakon) zgradimo šolo z razredi, tablo in kredo v njih — pa že lahko učimo matematiko. Toda kje učimo telesno vzgojo? Saj jo zakon predpisuje!
Tu je odgovor na vse zakaj. Tam, kjer sploh ni telovadnice, seveda ne morejo imeti otroci osnov telesne vzgoje, ne morejo odpravljati lažjih (in popravljivih) telesnih napak, skratka prikrajšani so za z zakonom uvedeno pravico vzgoje telesa in zdravega načina življenja.
Pri vseh šolah so sicer športna igrišča (v skupni uporabi s krajevnimi skupnostmi). Toda koliko učnih ur je možno imeti na prostem? Pouk se začne jeseni in se konča spomladi; traja torej v času, ko je več padavin kot lepega vremena, da o zimi ne govorimo. Igrišče je torej le pripomoček, tako npr. kot denimo pri računstvu računalo. Šolska telesna vzgoja pa je pogojena izključno s telovadnico.
Zal je v tem naša občina skupaj z občino Vič daleč najslabša v Ljubljani. Občinski proračun ni šibkejši od obči-
Ce smo navedli, da pride v Centru približno 300 o-trok na eno telovadnico, je položaj v naši občini glede tega takle: prek 1.000 otrok šole Polje, čez 500 otrok šole Sostro in prek 800 otrok šole Vide Pregare je brez telovadnice. Od 5 šol so 3 brez telovadnice!
Občani iz leta v leto zahtevajo na zborih volivcev gradnjo telovadnic, toda zastonj. Ne da bi ne bilo sredstev. Ne. Pač pa gradimo objekte, s katerimi se postavljajo tisti, ki imajo mnogo višji standard od nas! Pozabljamo pa na osnovno. Kot bi si kupili kaviar za kosilo, pa nam zmanjka denarja za kruh.
Pa ne gre samo za šole. Povejte, kam bi šli lahko telovadit ob slabem vremenu, pozimi. V celi občini so za 43.000 prebivalcev 4 telovadnice (2 šolski, vse 4 so do večernih ur zasedene z rednim šolskim poukom). Naenkrat lahko vadi v eni telovadnici naj-več do 20 ljudi.
Sedat) pa preidimo na pogovor o množični telesni vzgoji in zdravju naših otrok.
sta zmagala tudi na predzadnji dirki v Velenju. Zadnja dirka, ki bo le še formalno ustoličila nova (tudi lanska) prvaka, bo v Ljubljani.
Maja Labovič in Vida Perišič, telovadki TVD Partizan Zelena jama imata velike možnosti za uvrstitev v državno reprezentanco članic, ki bo nastopila na pred-
študij v Zahodno Nemčijo. Tako bo do naslednjega občnega zbora vodil ObZTK sedanji podpredsednik, sicer dolgoletni predsednik ObZTK Albin Galof. Z odhodom inž. Kunca bo precej izgubil tudi atletski klub Slovan, saj je bil tudi predsednik te organizacije.
*
Te dni je odšel kot jugoslovanski trgovinski ataše za papir-
svetovnem prvenstvu v Ljubljani. S tem uspehom bi jima bil že skoraj zagotovljen nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo, kot je znano, v oktobru prihodnje leto prav tako v Ljubljani. Po svojem znanju in težkih elementih, ki jih vsebujejo njune vaje, vsekakor sodita v reprezentanco, dokončno pa bo o tem odločila izbirna tekma.
*
Kandidatka za državno telovadno reprezentanco Bernarda Mill-ler si Je med vadbo preskoka čez konja poškodovala komolec tako, da je morala prekiniti vadbo za najmanj 2 meseca. Zato je izgubila vsako možnost, da bi laho nastopila na predsvetovnem turnirju letos v Ljubljani.
no industrijo v ZDA predsednik nogometnega kluba Slavije Ivan Marolt.
*
TVD Partizan v Mostah je z letošnjim letom uvedel še en oddelek za cicibane. Oba oddelka sta sedaj pod najboljšim strokovnim vodstvom, tako da je zanju veliko zanimanje. Društvu je končno tako le uspelo uvesti še en oddelek,kaj ti prav med najmlajšimi je največje zanimanje za telovadbo. Težave pa so bile (in so še) s prostorom v telovadnici, saj jo poleg društva uporabljata za redni šolski pouk še VI. gimnazija Moste in Šolski center tiska in papirja.
*
*
Inž. Andrej Ciuha, dolgoletni trener košarkarskega kluba Slovan, ki trenira pri istem klubu že 10 let, je najstarejši aktivni trener v naši občini, če merimo po zvestobi svojemu klubu. Pred 13 leti Je začel trenirati mladince KK Slovan (tedaj KK Odred), po nekaj sezonah pa je prevzel pionirsko ekipo in zadnja 3 leta redno z njo osvajal prvenstvo Slovenije. Letos je zopet prevzel vadbo mladincev. Inž. Ciuha Je v klubu od njegove ustanovitve, tj. od takrat, ko je bil ustanovljen dijaški košarkarski klub Poljane na poljanski gimnaziji.
*
Predsednik občinske zveze za telesno kulturo inž. Pavel Kunc odhaja na podiplomski specialni
Telovadke Zelene jame so imele doslej že v tem letu izredno obsežen program. Sestavljale so večji del slovensko člansko reprezentanco v dvoboju z Vojvodino (in zmagale). Zatem so odšle na trening v Mozirje. Tu je bil republiški trening, s katerega »o odhitele na zvezni trening v Ljubljano. Konec julija so odšle na 3-dnevni izlet v Karavanke, potem pa so nadaljevale s treningom, in sicer dvakrat po 2 uri dnevno. V avgustu so 10 dni taborile in trenirale na morju. Same so sl kuhale in baje ugotovile, da jim manjka kuharskih sposobnosti. Trening pa je bil v glavnem kondicijski in razvedrilni, da so si nabrale novih moči. Takoj po vrnitvi v Ljubljano so pričele s še ostrejšim treningom, kajti bližajo se izbirne tekme za državno reprezentanco na predsvetovnem prvenstvu v Ljubljani.
Mladinci rokometnega kluba Slovan na pripravah v Mozirju