SLaSiLD lOCULiSTiCRE ZVEZE BELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 9. SEPTEMBRA 1966 — LETO XX. ŠT. 35 — CENA 50 Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-28) KDO MAJ BO V ORGANIH ZVEZE KOMUNISTOV? NADALJEVANJE RAZPRAVE O ORGANIZACIJI ZK V razpravah o reorganizaciji ZKJ in njenem vsebinskem in organizacijskem prilagajanju dosežene stopnje družbenega razvoja in samoupravnih odnosov v naši družbi še posebej, kaže s posebnim poudarkom in smotrno razpravljati tudi o strukturi vodstvenih organov v Zvezi komunistov. Podobno bi kazalo analizirati vlogo in položaj vseh komitejev od tovar- niških, do zveznega CK ter temu primerno prilagajati tudi bodočo strukturo teh organov. Kaj nam kažejo izkušnje do- sedanjega dela in razvoja? Poglejmo! Niso bili redki primeri ( ponekod imamo več ali manj z njimi opraviti še danes), da so v tovarniških komitejih ZK v precejšnji meri zastopani posamezni komunisti, ki so v okviru delovne organizacije na vodilnih delovnih mestih — bodisi vodilni v organizacijsko tehnološkem smislu, ali pa vodilni komunisti iz družbeno političnih organizacij ter samo- upravnih institucij. Komite v tovarni, v čigar sestavi so taki posamezniki, ima že skozi svojo sestavo vnaprej določen in odrejen odnos do posameznih problemov, ki jih tovarniški komite analizira. Kako naj tovarniški komite realno ocenjuje v delovni organizaciji nastale razmere in išče objektivno po- stavljene vzroke za tako stanje, če pa morda v sestavu tovar- niškega komiteja sede na seji tudi komunisti z vodilnih de- lovnih mest, ki so za nastalo situacijo tako ali drugače tudi odgovorni. Ce je v teh komitejih takih posameznikov še več, potem je absolutno nemogoče oblikovati realno oceno o po- sameznih pojavnih procesih, ter tudi ni mogoče učinkovito iskati krivcev ter proti njim podvzemati v takih primerih po- trebne ukrepe. Podoben problem se seveda pojavlja tudi na nivoju ko- mun. Toda resnici na ljubo moramo ugotoviti, da smo ravno na tem nivoju po vprašanju strukture komiteja v zadnjih ne- kaj letih dosegli bistvene premike. Uspeli smo, da so profe- sionalni voljeni funkcionarji v političnih organizacijah in ob- lastvenih organih le še izjeme v teh forumih, medtem ko še ni dolgo tega, ko je to bila še splošna praksa. Ce so bili izvr- šeni bistveni premiki na tem nivoju, so bili realizirani pred- vsem zaradi tega, ker je spremembo zahtevala praksa razvoja in ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se v tem smislu prihajali zaključki in priporočila tudi od višjih partijskih vodstev. Toda tako kot v marsikaterem primeru pri nas se je več ali manj (morda tudi v celoti) tudi ob vprašanju strukture partijskih vodstev zgodilo to, da je nekdo priporočilo dal, sam pa je pozabil, da bi bilo to priporočilo že PRIPOROČ- LJIVO tudi zanj samega. V mislih imam tu seveda naš repub- liški in zvezni Centralni komite. Poskušajmo na grobo, kolikor nam pač prostor dovoljuje, na kratko in v grobih obrisih analizirati procese, ki se odvijajo tudi na teh nivojih. Ob raz- pravljanjih o reorganizaciji Zveze komunistov smo na koncu koncev to tudi dolžni, čeprav so občinska vodstva ZK na po- samezne probleme v takšni ali drugačni obliki opozarjali že prej — predvsem pa ob začetku izvajanja reformnih ukrepov. Poslanec, ki je član Zveze komunistov (!) je v svojem skupščinskem telesu intenzivno vključen v pripravljanje in sprejemanje posameznih zakonov, s katerimi usmerjamo tok gospodarskih in družbenih gibanj. (Nadaljevanje na 2. str.) PllED REKORDNO TRGATVIJO BOMO lETOS PILI ALŽIRSKO VINO? y, PRED VRATI JE REKORDNA TRGATEV GROZDJA, V ^\VETEH PA IMAMO ŠE VELIKE KOLIČINE LANSKEGA ^.glDELKA. V PRODAJALNAH NAJ NE BI BILA VIŠJA htNA KONZUMNIH VIN KOT 300 STARIH DINARJEV. f^LJUB TEMU, DA NAŠA TRŽIŠČA NE MOREJO SPREJETI 4fE LETINE, BOMO, CE CEN NE BOMO UREDILI, UVO- ^^LI IZ ALŽIRA PRIBLIŽNO 2.000 VAGONOV VINA! ^, Po predvidevanjih bomo letos v Jugoslaviji pridelali lan*^^ 130.000 vagonov grozdja, torej za 16 odstotkov več kot lahl ^^^^^ to, da je letos tudi v Sloveniji pridelek izreden, 'ahk predvidevamo, da bomo proizvedli več vina, kot ga pa let T* .*^omače tržišče sprejme. Po predvidevanjih bi naj iz jiosnje letine proizvedli 60.000 vagonov vina. To se pravi, da j)^^" ^'se kleti polne, kajti domače tržišče letno sprejme nekaj ^1-000 vagonov vina! Nadaljevanje na 3. strani V NEDELJO V KOZJEM OTVORITEV NOVE ŠOLE VELIKA PRIDOBITEV ZA KOZJANSKO. — ŠOLA BO SPREJELA DO 400 UČENCEV. — POMEMBEN PRISPEVEK DOMAČINOV IN NEKATERIH PODJETIJ. — STARA ŠOLA NI BILA VEC UPORABNA. — PREVOZ UČENCEV Z AVTOBUSOM. — DOLGOLETNA ŽELJA SE JE URESNIČILA. V nedeljo dopoldne bodo v Kozjem ob priliki osrednje proslave praznovanja občin- skega praznika šmarske obči- ne svečano odprli novo šolo. To je za prebivalce Kozjega in bližnje okolice velika prido- bitev. Zato so na slovesnost povabili tudi vse učitelje, ki so kdajkoli učili v Kozjem. Nova sodobna šola, ki jo je zgradilo gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine, bo brez dvo- ma v ponos požrtvovalnim do- mačinom, ki so sami pomagalij pri gradnji s prostovoljnim delom in prispevki. Šola ima 8 moderno opremljenih, svet- lih in zračnih učilnic. Spreje- la bo 320 učencev, po potrebi pa tudi do 400. Razen tega so v poslopju prostori za tehnič- ni pouk, kabineti, šolska ku- hinja z jedilnico in sodobno u- rejene sanitarije, šolske pro- store bodo ogrevali s central- no kurjavo. Pred šolo se raz- prostira veliko športno igriš- če, za njo pa še gradijo pro- storno telovadnico, kjer bostaj še 2 družinski stanovanji in 2 garsonieri za učitelje. Prvo lopato za novo šolo so zasadili pred dvema letoma ob priliki praznovanja občin- skega praznika. Vrednost grad- nje s telovadnico, ki bo dogra- jena kasneje, cenijo blizu 200 milijonov starih din. Polovico je kreditiral republiški sklad za negospodarske investicije, 40 o o je prispevala šmarska občina, 10" „ pa prebivalci Kozjega. Njihov prispevek je pomemben, saj so zlasti pri začetnih zemeljskih delih ve- liko pomagali. Mnogi so žrtvo- vali po 3 delovne dni, nekateri pa cčlo 5 delovnih dni prosto- voljnega dela. Tudi šolski ot- roci so pomagali urejevati o- kolico. Za opremo telovadnice pa bodo prebivalci zbrali pro- stovoljne prispevke. Samo pro- stovoljno delo pri gradnji ce- nijo okoli 7,5 milijonov starih din. Nadaljevanje na 5. strani ŽEBIJICA Poslovalnica TEHNO- MERCATOR ob Ljubljan- ski cesti (in baje tudi dru- ge prodajalne elektroteh- niškega materiala) uvajajo v prodaji kablov (podalj- škov) zanimivo novost: po- trošnik, ki bi rad kupil po- daljšek, ga dobi, če da po- leg denarja še kak košček bakra, sicer pa ne. Upaj- mo, da so to prvi znaki vračanja naše trgovine v dobo, ko je denar nadome- ščala blagovna izmenjava — torej nekako v prazgo- dovino! PRVO SREČANJE BIVŠIH UJETNIKOV Borce in aktiviste Zveze združenj borcev NOV Slovenije, zlasti pa bivše vojne ujetnike iz vseh nekdanjih ujetniških taborišč v Nemčiji in Italiji vabimo na prvo republiško srečanje bivših vojnih ujetnikov, ki bo v nedeljo, dne 18. septembra 1966 v prijaznem Mostecu sredi Šišenskega hriba v Ljubljani. Na srečanju, posvečenem 25. obletnici vstaje slovenskega naroda, bo mnogo zanimivega in prijetnega ter za marsikoga tudi novega. Predviden je bogat kulturno-umetniški in zabavni program. Igrala bo godba JLA. Zato pridite v čim večjem številu! Da bi omogočili vsem bivšim vojnim ujetnikom udeležbo na tem prvem pomembnem srečanju, bo komisija za bivše vojne ujetnike pri občinskem odboru ZZB NOV v Celju po- vrnila stroške prevoza vsem bivšim vojnim ujetnikom — udeležencem tega srečanja s pod- ročja celjske občine. Podrobnejšo informacijo o tem bo objavil Radio Celje, razen tega pa bo o tem obveščen v posebnem pismu vsak bivši vojni ujetnik. Tudi v ostalih občinah bivšega celjskega okraja naj bi komisijo za bivše vojne ujetnike ob podpori občinskih odborov ZZB NOV poskrbele za polnoštevilno udeležbo in omogočile organiziran in brezplačen prevoz na proslavo vsaj tistim udeležencem, ki so socialno šibki. KO.\FERE^CA SAMOUPRAV- LJALCEV Predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta v Celju bo na svoji prihodnji seji razpravlja- lo tudi o tem, ali bi bilo po- trebno spričo problemov in te- žav, ki zadevajo samouprav- ljanje, pripraviti konferenco v okviru občine. Vodstvo sindi- kata meni, da bi bila takšna konferenca vsekakor nujno potrebna, morala pa bi biti stvarna, konkretna in realna v oceni dosežene stopnje razvo- ja samoupravnega sistema. Predvidoma bi bila konferen- ca v novembru, pred tem pa bi po posameznih področjih in problemih s skupinami de- legatov razpravljali o vseh naj- važnejših vprašanjih. VREME od 9. do 15. septembra Padavine z ohladtivijo pričakujemo okrog 8., 12., 15. in 18. septembra. V osta- lem lepo vreme. JOŠKO B0LH4 Malo pred nami je prišel iz Vir- štanja. Najbolj se ga je razveselil vnuk, ker mu je kupil pipec. Pra- vi pravcati pipec. Vsedel se je za mizo in postavil pred nas kozarce z vinom. Štirideset let že gospodari. Ljud- je pravijo, da venomer bolje. O tem nerad govori. Pravi, da ni bilo nikoli tako, da ne bi nika- kor bilo. Pri živini jih je baje sedaj prizadelo, ker se je z njo doslej dalo zaslužiti. Sam je redil vole. njegovo blago je bilo znano daleč naokrog. — Kljub vsemu, kdaj je bilo najtežje? Nazdravil je, se nasmeh- nil in znova nalil. »Veste s politiko se ukvarjam le, kolikor je to neobhodno za gospodarjenje. Delati je treba, pa ustvariš. Ce smo pa pošteni, naj- težje je bilo po vojni, ko so z obvezno oddajo vse pobrali. Vse.« — Gospodarji tega predela se pritožujejo, da je težko. Tudi z vinom gre slabo, kaj menite vi? »Od starih se še redkokateri briga za gospodarstvo. Mladi so šli, sami pa ne zmorejo. Tako je to. Ce je pa vino dobro — ver- jemite, da ga lahko prodaš. — Kdaj je dolina najbolj cve- tela? »Nikoli.« — Vaši sinovi so ostali razen enega. Kaj menite, zakaj mladina odhaja? »Današnja mladina vleče le osem ur, zatem hoče biti svobod- na. Ne morem reči, da bi bili mladi zapravljivci, toda radi žive komot, tako, da imajo čimmanj naporov. To se pa vselej in ved- no ne da. Nekaj časa gre, toda pri tem ne živiš in ne umreš. Ne, to gre le nekaj časa . . . « JOSKO BOLHA se je rodil 11. marca 1894. leta tu, kjer je še danes gospodar. Dobro gospodari. Skupaj s sinovoma ima skoraj več vozil kot ves virštanjski pre- del. Sam si je kupil fička. Pa so ga lani poklicali v Celje, češ da je za šofiranje prestar. »Nisem vedel, za kaj gre. Stal sem pred zdravnikom, bil je mlad in me samo gledal. Nato je dva- krat sam zase dejal »miga«. Ve- ste imam zobno protezo, in če nekaj žilavega prizem, pred odho- dom k zdravniku pa sem v go- stilni pojedel goveji zrezek — me čeljusti bole in migam. Ko sem se vrnil domov, sem dobil izvid in sporočilo, da za vožnjo nisem sposoben, ker imam arteriosklero- zo možgan in telesa . . . Razume- te, pa me je samo gledal, niti opipal me ni. In so mi vozniško vzeli.« — Pa se še kdaj peljete? »Peljal sem se, pa so me v Pod- četrtku miličniki počakali. Rekel mi je naj pokažem vozniško. Lskal sem in iskal, potem pa dejal, da sem jo doma pozabil. »Kako, če je pa nimate«, mi je odvrnil mi- ličnik. Pa so me kaznovali. Ni- sem plačal, tole tu je ravnokar prispelo pismo, da moram za de- set dni v zapor. Kako, če pa imam arteriosklerozo, torej ne smem ne voziti ne delati, pa tudi v zapor ne. Mar ne? Ah, pa jim bom teh deset tisočakov že po- slal . . . « Zopet smo nazdravili, Joško Bolha, star gospodar in lovec pa se je le nasmihal. Razoran obraz je nastavil smehu in soncu, ki je silil skozi okno v kmečko izbo, kjer je ob zapečku stal velik te- levizor. Njegova domačija stoji v Selah, na gričku, ob katerega so naslonjena poslopja. Velika po- slopja. Vsenaokrog pa lepo raz- meščeno stoje drevesa ovešena s sadjem, zdravim, lepim sadjem. »Pravijo, da bodo zopet davki večji«, je previdno povzel. Res? »Pravijo, potem bo že nekaj na tem. Ko bi bila le cena živini boljša, potem nam ne bi bilo hu- dega, veste, z živino se je dalo služit . . . « »Vragsigavedi, če bodo res dav- ki večji?«, je zopet povzel. »Sicer pa se sliši, da se je odprlo za ži- vino v Nemčijo, potem bodo ver- jetno cene že skočile, mar ne?« Potisnil si je klobuk na zatilje in se popraskal po osivelih laseh in zopet natočil. Vino je bilo dobro, sonce se je pretakalo v njem, kot mlad žrebcc pomladi na travi. Na zdravje! Nani PISMa SPREMEMBA SMERI V rubriki »Žrtve prometa« je bilo v zadnji številki CT objav- ljeno med drugim tudi, da sem jaz zavil v levo kar pa ni res. Vo- zil sem po sredini desne polovice cestišča s hitrostjo 40 do 50»kilo- metrov na uro. Za mano je pri- peljal tovariš Vinko Kladnik in me nameraval prehiteti. Toda, ker je nasproti pripeljalo drugo vozilo se je Kladnik umaknil na- zaj, na desno polovico cestišča ter se zaradi prekratke varnost- ne razdalje zaletel v zadnji del mojega vozila. Upoštevajte to, ker navedbe v omenjeni številki CT niso resnične. Milan Šešerko Vrbno 36, Šentjur pri Celju BUMERANG INTERESNO VKLJUČEVANJE Zanima me, koliko članov Zve- ze komunistov bo uresničilo va- še vabilo, da sodelujejo v raz- pravi o reorganizaciji in idejni rasti po četrtem plenumu? Vem za marsikaj zamimivega, a se bo- jim, da o tem člani ZK ne bodo ipisali. Morda bi bilo dobro, če bi svoje vabito razširili tudi na druge občane! B. R. Kozje LOŠKO JEZERO Kar dobro, da zaenkrat ni de- narja za čolnarno in sta na vrsti najprej Svetina in Celjska koča, ker se mnogi bojimo, da bo še ta naš zimskošportni rekreacij- ski center poplavilo! Peter H. Celje RDEC PETELIN ŠE VEDNO POJE Četudi je žalostno in sočustvu- jem' z ljudmi7mi vendar ne gre v račun, da smo pri nas vsi ta- ko rahločutni in ne moremo za- klati petelina! Če ne drugače, or- ganizirajmo javno straženje! Spominjam se še iz davnih dni, ko še ni bilo telefona, da so naši dedje stražarili z gorečimi bakla- mi pred požarom. Z. T. Prebold škoda je velika in še vedno ni nikjer nihče povedal, kako — če sploh — bo družba pomagala po- gorelcem. Vemo, da so nekateri imeli premoženje zavarovano, drugi spet ne. Bi ne kazalo, da bi se soobčani sami nekoliko za- vzeli za nesrečneže? Cilka H. Teharje MLADINSKI KLUB ODPRT Dva sestavka, zelo v ospredju: kako bo v prihodnje s knjigo vtisov v Mladinskem klubu, ki o njej pišete na šesti strani? Mladinec Dolgočasje je pomanjkanje motivov je zapisal francoski mi- slec Montaigne. Verjetno mla- dinci in mladinke v klubu nima- jo ustreznih motivov, da vpisu- jejo v knjigo tako svojevrstne motive!? Vzgojitelj »NA ROGLO« ALI »NA ROGLJO« Kaj ni škoda, da pišemo vsak po svoje? V naslovu imate nam- reč »Rogla«, napis na razglednici pa »Roglja«! Pepe S. Zreče AKTIV ZK mi CELJE RAZPRAVlJAl o zaključkih iv. plenuma ck zkj Na sestanku aktiva ZK Uprave za notranje zadeve v Celju so razprav- ljali o nekaterih problemih službe v luči sklepov in stališč IV. plenu- ma CK ZKJ. Iz uvodnega referata kakor posameznih diskusij je bilo razvidno, da so tudi delo organov za notranje zadeve na celjskem po- dročju spremljale slabosti, vendar drugačne od tistih, ki jih je obrav- naval in obsodil brionski plenum. Deformacije, kolikor jih je bilo, ni- so segle na področje zlorab, pač pa so se kot posledica sistema in or- ganizacije službe državne varnosti od zgoraj kazale predvsem v pre- veliki zaprtosti, preživelih metodah, nerazvitem samoupravijanju' in dru- gem. Po mnenju nekaterih" dfrš^utdh- tov so bile ,ocene dela državne var- nosti v tisku preveč splošne, to pa ie imelo negativen odraz v javnosti. Treba bi bilo konkretizirati, v čem so bile napake izhajajoče iz sistema in v čem slabosti subjektivnega zna- čaja. V razpravi so udeleženci obravna- vali materialne pogoje, v kakršnih deluje Uprava za notranje zadeve, pomanjkljivositi v nagrajevanju in samoupravljanje. Dosedanja organi- zacija služ>e je ob neurejenem ma- terialnem vprašanju (bnemogočala ne sanio učinkovitejše delovanje, mancč luJi večjo demokratizacijo navzven. Zlasti v težkem položaju se je znašla služba milice, od koder mnogi odhajajo zaradi boljših pogo- jev drugam. Kadrovska struktura zaposlenih v UNZ je v primerjavi z drugimi področji ugodna; glede na- daljne vloge službe pa se seveda po- raja vprašanje, kakšna naj bo or- ganizacija Uprave, kakšen obseg de- la in naloge. Ne glede na velike spremembe, ki jih tako rekoč vsako- dnevno prinaša razvoj samouprav- ljanja v naši družbi bodo, razum- IjiVo, ostale mnoge naloge še naprej v pristojnosti UNZ kot pomembne- ga družbenega činitelja, saj je stop- nja naše zavesti še dokaj nizka in Artjenih* deformacij-• ne bo mogoče puščati ob'strani. Zlasti velja'to tta primer za področje gospodarskega kriminala, ob katerem držijo samo- upravni organi največkrat križem roke. Čeprav se z vprašanji reorga- nizacije ukvarja posebna državna komisija, naj bi ji tudi člani ZK v UNZ Celje posredovali svoja sta- lišča. V tej zvezi zaključkov brion- skega plenuma ne gre razumeti kot obra^čun v smislu, da je bilo v delu organov za notranje zadeve vse na- robe, marveč predvsem kot kritiko uperjeno zoper vse ustanove in or- ganizacije v naši družbi, ki so se za- pirale vase in se v svoji praksi po- služevale nezdravih in zastarelih metod. Težišče kritike se nanaša prav na zvezo komunistov, ki se je marsikje znašla na robu dogodkov. dhr BAZEASKO POSVETOVANJE KOMUraSTOV Poiitična aktivnost po četrtem plenumu Zveze komunistov Jugosla- vije je bila tema razgovora pred- sednikov občinskih sindikalnih sve- tov, občinskih odborov Socialistične zveze in sekretarjev občinskih ko- mitejev Zveze komunistov celjske- ga bazena in predstavnikov repub- liških vodstev teh organizacij. Ugotovili so, da je četrti plenum razgibal družbeno politične organi- zacije in da so v mnogih delovnih kolektivih dobro razumeli, katere so bistvene slabosti njihovega dela. Toda, kot po navadi, je tudi zdaj od načelnih ugotovitev do realiza- cije sklepov, dolga pot in napake se počasi odstranjujejo. Zlasti je za- meriti premajhno aktivnost komu- nistom, ki so ponekod ostah nepri- zadeti celo ob najbolj pomembnih odločitvah in akcijah. Za posvetovanje, katerega nanien naj bi bil predvsem informi>trati republiške forume o situacijf na te- renu, pa velja ugotovitev, da jc bil dokaj načelen in splošen ter da je bilo konkretnih primerov, ki naj bi bili odraz prakse, malo. Nerazum- ljivo pa je tudi to, da na razgovo- ru ni bilo predstavnikov mladine — ali niso bili povabljeni, ali se po- svetovanja niso udeležili, tega ne vemo — saj so problemi politične aktivnosti tudi njihova zadeva. Kdo naj bo v organih zveze komunistov? (Nadaljevanje s 1. strani) Tu torej določeno konkretno politi- ko oblikuje. Ce je ta isti poslanec modra član izvršnega sveta (bodisi v republiki ali zvezi), potem to poli- tiko kot član izvršnega sveta tudi re- alizira, torej z dodatnimi odloki in drugimi določili sprovaja v življe- nju. Ker pa na teh nivojih nimamo dosledno izpeljane odgovarjajoče strukture partijskih forumov, se po- tem v praksi dogaja, da nam ta isti poslanec, član izvršnega sveta, ki pa je tudi ČLAN CENTRALNEGA (celo izvršnega komiteja, na plenumu svo- jega foruma kritizira, češ kako je ta in ta politika neučinkovita, kako so komunisti v posameznih forumih premalo kritični do svojega dela in podobno. Mar ni to v določenem smislu absurdno — prav gotovo pa je v temeljnem nasprotju s princi- pielnimi izhodišči našega družbeno političnega sistema. Taka situacija, terja nujnega ukrepanja, do spre- memb pa bo prav gotovo prišlo, saj jih je v svojem zadnjem govoru v Murski Soboti nakazal tudi general- ni sekretar ZKJ, tov. TITO. V vodstvene organe ZKJ moramo v bodoče voliti najboljše in najbolj predane komuniste in iz vseh slojev naše družbene strukture. Predvsem pa moramo zagotoviti, da bo vsa- kršno prekrivanje pomembnejših funkcij že v kali zatrto. V vodstve- nih organih Zveze komunistov mo- rajo biti v bodoče komunisti, ki bo- do delali samo v ZKJ in aktivno so- delovali le pri oblikovanju njene po- litike, ne pa tudi v drugih političnih ali oblastvenih organih. Zveza komu- nistov, bo le tako lahko postala bu- den spremljevalec vseh ekonomskih in družbenih tokov, ter bo imela tu- di možnosti, da bo kritično ocenje- vala vse pojave pri nas, ter aktivno spremljala delovanje vseh organov in forumov, oziroma delovanje ko- munistov v le-teh. Centralni komite v republiki ali zvezi bo le ob takem sestavu imel možnost, da kritično obravnava aktivnost in delovanje komunistov v ostalih forumih. Cen- tralni komite bo le v spremenjenem sestavu lahko učinkovito kritiziral delo izvršnih svetov in njihove poli- tike — učinkovito le, če v njegovi se- stavi ne bo komunistov, ki so odgo- vorni za posamezno oblikovanje po- litike. Novo sestavo vseh vodstvenih or- ganov Zveze komunistov pa bomo med drugim dosegli tudi s tem, da bomo ali obstojefca ali pa nova sta- tutarna določila o demokratičnem postopanju v kadrovski politiki do- sledno izvajali v praksi in omogočali komunistom, da se bodo javno izre- kali o posameznih predlaganih kan- didatih, ne pa tako kot samo mno- gokjc delali doslej, da je bilo kon- kretno odločanje o kadrih večkrat bolj ali manj domena posameznih ljudi, ki so si v imenu »interesov re- volucije« prilaščali pravico odloča- nja o sposobnosti in nesposobnosti posameznih s strani članstva predla- ganih komur.istov. Bemi Strmčnik po SVETU • po SVETU • po SVETU • po SVETU • po SVETU • po SVEt' Johson je znova v škripcih, kajti ameriški državni podsekretar Wil- liam Bimdy je razkačil Pariz Z izja- vami, da de Gaullovim besedam ni verjeti, mislil je namreč predvsem na njegov govor v Pnom Petihu, če- tudi vsi zatrjujejo da je de Gaulle povedal samo v svojih besedah ze- lje Severnega Vietnama. Američani Že najdejo vedno kakšno zapreko, ki jim dovoljuje, da nadaljujejo s svojimi akcijami. Toda z.adnje čas so bili precej te- peni in saigonske čete skupaj z ame- riškimi zavezniki doživljajo neuspe- he na suhem, vodi in v zraku. Ame- ričani so naredili še eno tiespretno potezo, ko so v Tonkinškem zalivu itapadli dve kitajski ladji in ubili devet članov posadke. Razdražljiva Kitajska je seveda takoj zagnala vik »po krvavem ob- račimii«, ki da bo že prišel ob pra- vem času. Vojaško zagreta Kitajska pa ima že nekoliko težav tudi doma. Mladina sicer nima priložnosti, da bi se mladostno zdivjala, zato ji je »viharniško« razpoloženje Rdeče garde sprostilo roke. V uporniškem duhu kulturne revolucije so mladi okusili tudi pesti vdrli v nekatera stanovanja in celo ustanove in mor- da bi divjanje Rdeče garde rodilo še kitajski huliganizem, če se ne bi očaki zgrozili »lastne« kulture in prepovedali tako divje nastopanje svoje garde. V Parizu se je' pred dnevi začel proces proti ugrabiteljem Ben Bar- ke, vodji maroškega upourniškega gibanja, ki zanj še danes ni povsem odločeno, če so ga tudi ubili, ali morda še živi. Na procesu je šest obsojencev, medtem ko je sodišče šest drugih uvrstilo med »obsojence na begu« in jim bodo sodili v od- sotnosti. Toda po prvih dneh pro- cesa je očitno, da so se obsojenci zakleli v molčečnost in težko je verjeti da bi sodišče moglo zbrati dovolj dokaznega gradiva za ob- sodbo. Velika Britanija ki si že dobri dve leti prizadeva, da bi stabilizira- la svoje gospodarstvo in odnose v Commonwealthu je trenutno pred morebitnimi odločilnimi dogodki. Na konferenci britanskih sindikatov jc premier Wilson znova vztrajal o nujnosti zamrznjenih plač in cen ter da ga morajo v teh prizadeva' njih sindikati podpreti. Večina sin- dikalnih predstavnikov je s ploska- njem pokazala, da ga nameravajo podpirati a kakšna bo prihodnost britanske »trdne« vlade, je še zelo nejasno. Ce je Wilson obvladal sin- dikate, je dosti večje vprašanje, ka- ko bo ukrotil predstavnike Coin- monvealtha, ki so se te dni zbrali na razgovor o nadaljnjem sodelo\'anju- Nekaj premierov se konference sploh ni udeležilo, afriški predstav- niki pa so prevrnili dnevni red so terjali kot prvo točko razpravo o Južni Rodeziji, kjer znova terjajo odločne ukrepe, ker sicer grozi re^' nično razpad Commonwealtha. UM VODI DREMAVOST PO PRVEM UDARCU REFORME? Kdai iz l^^birinita? SENTIMENTALNOST MED DOLŽNIKI IN LASTNIKI POVZROČA V GOSPODARSTVU TE2AVE KAJTI PODJETJA NIMAJO LASTNIH SREDSTEV, BANKE Z VEČJO MERO KRITIČNOSTI ODOBRAVAJO KREDITE. ZARADI NESTABILNOSTI TRŽIŠČA SO SE GOSPODAR. SKE ORGANIZACIJE OSKRBOVALE Z VELIKIMI ZALOGAMI SURO. VIN, PO »ZMRZOVANJU« TRŽIŠČA PA SO Z ZALOGAMI VEZALA VELIKO OBRATNIH SREDSTEV . Na področju nekdanjega celjske- ga okraja je po gospodarski refor- mi prišlo do sprememb v gospo- darjenju, ki pa še vedno niso take, da bi se dohodek povsem formiral na osnovi proizvodne realizacije, kar bi pomenilo restrikcijo kreditne politike. Tako pa smo v prvem naletu z obširnimi razpravami, iskanjem no- tranjih rezerv in novih proizvodov zašli v labirint v 'katerem še marsi- katera gospodarska organizacija po starem životari. Zdaj so gospodar- ske organizacije zopet pred starim dejstvom: znova nastopajo težave zaradi premajhnih obratnih sred- Problemi okrog obratnih sred- stev niso nenadoma vznikli. Glavna ovira pri razmnoževanju kapitala je bila vsekakor nestabilnost trži- šča. Proizvajalci niso mogli z goto- vostjo računati na to, da bi se v da- nem trenutku lahko oskrbovali s surovinami in reprodukcijskim ma- terialom ter tako zagotovili konti- nuirano proizvodnjo. Zato so spre;- jemali ves ponujen material ter si tako v zalogah vezali ogromna ob- ratna sredsFva. Nenormalno velike zaloge in nizek koeficient obračanja kapitala je pogojevala tudi takrat- na kreditna politika, ki je mejila v bistvu na večjo ponudbo kot po- vpraševanje. Taiko so lahko gospo- darske organizacije premostile vse probleme, ki so se porajali zaradi pomanjkanja lastnih sredstev. Toda z gospodarsko reformo se je uveljavil tudi nov sistem, ki je iz- redno jasen — vsaka gospodarska organizacija si mora sama s proda- jo svojih proizvodov zagotoviti last- na sredstva. To se je že v praksi po- kazalo na primeru KOVA z Vran- skega in pa velenjskega EKK. In če danes analiziramo, s kolikšnimi sredstvi naše gospodarske organi- zacije razpolagajo, kako jih obra- čajo in kako množe, ugotovimo, da je porazno. Veliko gospodarskih or- ganizacij ima največji del svojih sredstev vezan na zaloge, skoraj enak del pa na dolžnike. S tem se pa začenja nepretrgana in nepregled- na veriga, ki povzroča izredne te- žave v našem gospodarstvu. Za rešitev prvega problema go- spodarske organizacije računajo na pomoč naše trgovine, ki bi lahko z dobro organizacijo prevzela del za- log ter s tem omogočila in pospeši- la obračanje sredstev. Toda na ža- lost, trgovina še nima pravega tr- govskega duha, niti ni sposobna, da bi precenila v danem trenutku, s čim naj se založi. V trgovini poleg tega tudi ni ustrezne stimulacije za povečanje prometa; ni sistema za ustvarjanje dohodka, ki bi končno spravil k življenju pravilo »večji promet — več dobička« namesto se- danjega, ki jo tišči v manjši pro- met z dražjimi proizvodi. Če pa ob tem mimogrede omeni- mo, da bo že s prvim januarjem prihodnjega leta ostvarjena libera- lizacija uvoza in izvoza, nam posta- ne jasno, kolikšen bo lahko odpor domačih proizvajalcev do konku- renčnosti s tujimi. Kajti konkru- renčnost tujih proizvajalcev ni sa- mo v sodobnješi tehnologiji proiz- vodnje temveč v dejstvu, da znatno hitreje povečuje kapital kot pa mi. In to dejstvo ne bo premostil niti nov način kreditiranja, ki bo sicer elastičnejši vendar ne toliko, da bi se ob njem uspava'U. NAJVEČJA LETALSKA KATASTROFA PRI NAS. Kronisti so dvakrat zapisali: »Kakor blisk se je v zgodnjih jutranjih urah po mestu in po vaseh raznesla vest: na zemljo se je zrušil aeroplan in v svojih ruševi- nah pokopal človeška življenja ...« Tako pred tridesetimi leti, ko je na Golovcu strmoglavilo letalo, v katerem je izgubilo življenje sedem lju- di in minuli teden, ko se je pri Lahovčah zrušilo potniško letalo Bri- stol Britania s 117 potniki. Tokrat so lahko napisali še: 22 preživelih. V letalu z oznako 2 — GANBB, ki je 1. septembra ob 0.40 strmoglavilo le nekaj sto metrov pred brniškim letališčem, so bili angleški turisti, ki so prihajali na obisk v Slovensko in Kvamersko primorje. 22 preži- velih ni več v življenjski nevarnosti. Letališko osebje in okoliški ljudje so skupno z zdravstvenim osebjem naredili vse, da bi bila katastrofa čimmanjša. Vzrok nesreče še ni znan. Posnetek prikazuje razbitine leta- la in zdravniško^e^e v )^ovškem^gozdu, (Foto: šyabič)_ ffospodarjenje v prvem polletju r uzmeroma uspešno RAZDVAJANJE PODJETIJ Rast proizvodnje in izvoza sta pod predvidevanji CELOTNO GOSPODARSTVO JE SICER USPEŠNO ZAKLJUČILO PRVO POLLETJE, VENDAR PA DOSEŽENI REZULTATI V PRIMER- JAVI Z LANSKIM POLLETJEM NE DAJEJO REALNEGA PRIKAZA. UPOŠTEVATI MORAMO, DA JE BILO POSLOVANJE V LANSKEM PRVEM POLLETJU ŠE PRED GOSPODARSKO REFORMO IN DA SE JE POLOŽAJ GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ PO REFORMI BISTVE- NO SPREMENIL. PRIMERJALNIREZULTATI OBEH POLLETIJ NE TEMELJIJO ZGOLJ NA POVEČANI PRODUKTIVNOSTI IN VEČJEM IZKORIŠČANJU NOTRANJIH REZERV, TEMVEČ SO šE VEDNO POD VPIVOM NARAŠČANJA CEN PO REFORMI IN ZMANJŠANJA OZIROMA UKINITVE DRUŽBENIH OBVEZNOSTI. Rast industrijske proizvodnje je pod predvidevanji in nekatere pa- noge ne dosezajo niti lanske proiz- vodnje. Ob primerjavi obeh prvih poUetij (1966-1965) je letošnja in- dustrijska proizvodnja za 5,1 " o več- ja toda — četudi kažeta maj in ju- nij letos boljše uspehe kot oba me- seca lani — zaostaja dinamika rasti, ki bi bila potrebna, če bi hoteli ure- sničiti letno predviden porast indu- strijske proizvodnje 6,6 ^'o. V industrijski proizvodnji se pod- je1:ja usmerjajo preveč počasi v pro- izvodnjo izdelkov, ki jih potrebuje domače in tuje tržišče. Zelo opaz- no je nazadovanje v kovinski indu- striji, ki je dosegla samo 97,7 % lanske prozvodnje; zaostajajo pa še lesna (96,2%), grafična (85,4). in raznovrstna industrija (98,1 %). Vi- sok porast proizvodnje pa izkazu- jeta kemična (125,5 "/o) in tekstilna industrija (113 o/o). Poleg samega nazadovanja je v kovinski industriji zelo negativno tudi povečanje zalog gotovih izdel- kov, ki so v primerjavi z lani na- rasle kar za 48%. Kopičenje zalog je dejansko v celoti zelo opazno, saj kaže primerjava junij 1965-junij 1966 povečanje zalog materiala za 36%, zaloge nedokončane proizvodnje za 35 o o in zaloge gotovih izdelkov kar za 53O0. Ob problematiki zalog pa moramo upoštevati, da so zaloge materiala desortirane in pogosto ne dopuščajo finalizacije izdelkov v normalnem času, da podjetja zaradi dolgih dobavnih rokov in proizvod- nega ciklusa formirajo zaloge že nekaj mesecev pred pričakovano fi- nalizacijo, kar znatno obremenjuje obratna sredstva. Pomanjkanje obratnih sredstev je tudi precejšnja ovira za dolgo- ročno kreditiranje izvoza, ki je za- predvidevanji, saj smo dosegli ko- radi tega ostal v prvem polletju pod maj 43,7 **;o letnega načrta, a v pri- merjavi z lanskim prvim polletjem je še za 8,2^0 manjši. V izvozni po- litiki pa je pozitivno predvsem dejstvo, da je bilo 84 "o vsega izvoza na konvertibilno področje, medtem ko je dosegel lanski polletni izvoz na konvertibilno področje samo 65 0/'o. Poletne obveznosti izvoza je presegel samo »LIK Savinja«, večji izvoz ko't v lanskem polletju — če- tudi niso dosegli polletnega načrta — imajo še Toper, Metka in Cinkar- na, medtem ko vsi drugi izvozniki zaostajajo. Nesporno je dejstvo, da na proiz- vodne uspehe vpliva tudi problema- tika surovinske oskrbe. Tu še vedno ni mogoče dokončno oceniti, kaj vpliva močneje, ali objektivni fak- torji organizacijskih in komercial- nih sposobnosti v posameznih pod- jetjih. Najbolj prizadete so vseka- kor kovinska, kemična in tekstilna industrja, v reprodukcijskem ma- terialu pa črna in barvasta indu- strija. Laže je sicer v podjetjih, ki razpolagajo z lastnimi deviznimi sredstvi, zato pa so tem bolj pri- zadeta manjša podjetja (obrtna), ki nimajo niti lastnUi deviz, a so odvisna od nakupov v trgovini. Značilnost zdajšnjega obdobja je v precejšnjem razdvajanju podje- tij. Nekatere gospodarske organiza- cije se vključujejo razmeroma dob- ro v nove pogoje gospodarjenja (Cinkarna, Železarna, Aero, Etol, Sa- bori j o z resnimi težavami, kako bi vinja, Toper), medtem ko se druge se vključile v gospodarsko tekmo (IFA, Klima. TVO Škofja vas; med obrtniškimi podjetji pa Pohištvo, Mizar, Avto-moto servis in Elita). PRAKTIČNOST L\ ELEGANCA Navajeni smo že, da domači pro- izvajalci prepogosto capljajo in se »iščejo«, ko osvajajo nove proizvo- de, ki jih zatem vsilijo tržišču če jih to želi ali ne. To doživljamo iz dneva v dan, spravlja nas v bes, ostaja pa nemoč, ker si kupec ne more pomagati, kadar potrebuje dor ločen izdelek za opremo stanovanjj^_ ali lokala. Pa vendar ni vselej tako, kajti tu- di domači proizvajalci ponekod z veliko mero smisla in okusa pri- sluhnejo tržišču. Tudi naši, ti, ki ži- ve in proizvajao tu, poleg nas. Med te vsekakor sodi tudi šentjurski Alpos, ki nas je letos presenetil z veliko mero okusa pri izbiri linij in oblik svojih novih proizvodov. Alposovi načrtovalci nekoliko pre- sramežljivo in preveč tiho plasirajo svoje nove modele, za katere ne bi mogli trditi, da bi se jih morali sramovati. Tu mislimo predvsem na tiste modele, ki jih občasno lahko vidimo na razstavah, kot je to pri- mer zadnje, ki še traja v Ljubljani — vinski sejerg. Na letošnjem ljubljanskem vin- skem sejmu poleg vin prvič razstav- ljajo med drugim tudi gostinsko opremo. Šentjurski Alpos je edini razstavljalec z našega področja. Raz- stavlja predvsem vrtm^ : cijska-gostinsko lopremo. Od \ct kot dvajset razstavljenih kombina- cij smo se odločili za dva proizvo- da, ki zgovorno pričata o razponu razstavljene opreme. To sta stola »Pariš« (zgoraj) in >>Dubrovmk« (spodaj). j Poleg tega razstavlja kombinacije od klasične vrtne z zložljivimi stoli do modelov s kombinacijo železnih, kvadratastih cevi, mize, obložene s filcem ali imitacijo usnja, tapecira- ne ali v kombinaciji lesa. Kot smo izvedeli od slučajnostnih obiskoval- cev, ki so prišli na sejem zaradi po- trebe — vlada za Alposove proiz\'o- de veliko zanin\anje. PRED REKOIIBNO TRGATVIJO Bomo letos pili alžirsko vino ? (Nadaljevanje s 1. strani) ' V hotelih se še sedaj nahajajo neprodane zaloge, ki jih ocenjujejo na 3 tisoč vagonov vina. Tako se vinogradniki nahajajo pred veliko dilemo in skrbjo, kam s pridelkom?! Pri tem pa je najzanimiveje, da so se pred dnevi v Ljubljani predstav- niki največjih domačih proizvajail- -cev in prodajalcev vin odločili, da bi iz Alžira uvozili okrog 2.000 va- gonov alžirskih vin. Nekaj podobnega je bilo lani s španskimi vini, ki so jih uvozili po izredno nizkih cenah zato, da bi po- rušili monopol in pa nevzdržno vi- .sokc cene domačih vin. Tudi letos bi naj uvozili alžirska vina zato, da bi proizvajalce vin prisilili k zni- žanju cen. Ce pa pogledamo neko- liko nazaj, z žalostjo ugotovimo, da so lani špansko vino prodajali v gostinsikih in drugih lokalih, pone- kod pa celo po višjih cenah kot do- mača vina! Vsi se strinjamo, da bi naj bila v prodajalnah cena konzumnih vin le do 300 starih dinarjev. V tem pri- meru bi domača potrošnja znatno porasla, s to cena pa hi se lahko tudi uspešneje vključili v izvoz, ki bi naj bil okrog 7 do 8 tisoč vago- nov. To pđ bi lahko dosegh, če od- kupne cene, vključujoč tudi zadruž- ne marže, ne bi presegale v povpreč- ju 100 starih dinarjev! Pri tem se- veda tudi stroški predelave ne bi smeli presegati 150 starih dinarjev. Ta računica pa, pravijo predstavni- ki zvezne gospodarske zbornice — ni nerealna, stimulativna je za vse: za proizvajalca, predelovalce in tr- govino, seveda tudi za — potrošni- ke. V primeru, da ne bi bilo tako, bo- mo prihodnje leto trgatev dočakali z 12.000 vagonov zaloge v državi. Kolikor bi alžirsko vino prodajali res po znatno nižjih cenah, saj so tudi nabavne cene nižje, (pri tem pa ne smemo imeti pred očmi do- živetja s španskim vinom!), bi to vplivalo na urejevanje tržišča, pri- sililo proizvajalke k zmanjševanju strošikov proizvodnje in predelave ter onemogočilo špekulacije. Kajti vsi, tudi trgovci, predvsem pa pro- izA'ajalci in kupci vemo, da je naš trg preplavljen z umetniim vini, fabrikati, s katerimi si marsikatero podjetje ustA^arja znatne dobičke. Na našem področju je znan primer s cvičkom. Kaj nam pomaga, da ta priznana' in iskana vrsta vina dobi- va medalje in pohvale na razstavah, ko ga pa v lokalih pijemo — ostane od vsega le lepo natisnjena etiketa, voda in barva, poleg nekaterih tret- jerazrednih sort, ki jih pridajajo za priokus. Pa to ni samo primer s cvičkom. Kajti, poglejmo, že se slišijo vesti, da v nekaterih vinorod- nih področjih (tudi naših) iz dneva \ dan narašča nakup sladkorja. Sto- tine kilogramov sladkorja! Ce ob tem množimo in delimo nokaj po- datkov, pridemo do dejstva, da bo tudi letos kljub izredni letini v dr- žavi prodano okrog 4.000 vagonov umetnih vin! V Ljubljani pa še traja sejem vin, na katerem razen kostajeviškegai cvička, krške zadruge in nekaj bre- žiških vin z našega področja ni no- benega razstavljalca. Ali je to zato, ker na konjiškem, virštanjskem in bizeljskem področju ne rode več sorte ali pa nismo zanitersirani, da bi tudi vina z naših področj plasira- li brez strahu, da ostanemo brez medalj. Kakorkoli, ob vsem tem ostaja še vedno vprašanje odkupnih/ cen domačega pridelka, ki bi naj bile v mejah naše računice, da ne bi čez nekaj let morali znova na- sajevati trto ravno na področjih, ki sedaj dajejo priznana vina. J. Sever DELAVSKA UNIVERZA CEUE razpisuje strojepisne tečaje z naslednjimi predmeti: STROJEPISJE 200 ur, slovenščina 40 ur. korespondenca 40 ur. Tečajnlltl se naučijo hitrega, točnega, stili- stično, vsebinsko in oblikovno čistega 10 prst- nega pisanja. Tečaj je namenjen pisarniškim močem. STENOGRAFIJA: 100 ur stenografije, 40 ur slovenščine. Tečajniki spoznajo osnove stenografije In stenografske kratice. STENOGRAFIJA - NADALJEVALNI TE- ČAJ: iOO ur, 40 ur slovenščine. Stenografi — začetniki uvežbavajo brzino pisanja, slovenščino, jezikovno čisto stiliza- VEČERNA OSEMLETKA 5. IN 6. RAZRED traja vse šolsko leto, tedensko 20 ur pouka v popoldanskem času4 Program je povzet iz rednih šol vendar prilagojen odraslim z na- slednjim predmetnikom: slovenščina 96 ur, matematika 96 ur, zako- nodaja 72 ur, zgodovina 72 ur, zemljepis TI ur, l>iologija 72 ur, fizika 72 ur, kemija 72 ur. Pogoj za vpis je dopolnjeno 17. leto sta- rosti. VEČERNA OSEMLETKA 7. IN 8. RAZRED traja 624 ur, je nadaljevanje 5. in 6. razreda z istimi predmeti. TEC.VJ TEHNIŠKEGA RISANJA obsega 140 ur tehniškega risanja in 20 ur opisne geomet- rije. Tehniško risanje obsega: standardizacijo, pisiinje črk, obravnava merila, strojno riaa- nje, prereze, kotiranje, navoje, tolerance, pri- lege, standardna števila in risanje strojnih elementov. Opisna geometrija daje uporabno osnovo za tehniško risanje. Vpišejo se lahko samo absolventi osnovnih šol. TEČAJ ZA POMOŽNE KONSTRUKTORJE: 250 ur je namenjen absolventom tehniškega risanja z naslednjuni predmeti: slovenščina, matematilui, osnove konstrukcije, tehnologi- ja obdelave, tehnologija materiala, temeljni pojmi estetskega oblikovanja. Tečaj traja vse šolsko leto. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA (60 ur) je namenjen vsem delavcem administracije, Ica- kor tudi delovodjem ter vsem, ki potrebuje- jo jezikovno In slogovno jasnost izražanja.- TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE — predmetnik obsega: ureditev skladišč, skladiščno poslo- vanje, notranji in zunanji organi kontrole, organizacije higienske in tehnične varnosti pri delu, osnove ekonomike podjetja, osnove organizacije podjetja in organizacija dela * skladišču, blagoznanstvo, skladiščno knjigo- lodrtvo. Informacije in vsa pojasnila dobite na De- lavski univerzi v Celju, Giedaliilca ulica, te- lefon 30-24. V »INDUSTRIJI FINOMEHANICNIH APARATOV« JE DVAKRAT VROČE DEIO, SKLEPI m LJUDJE... LJUBOSUMNOST, OČITANJA, NESPORAZUMI IN POSLOVNI SPODRSLJAJI že dva meseca so družbeno-politične organizacije in samoupravni organi v podjetju IFA zelo zgovorni. Pretresajo vrsto pomanjkljivosti, ki so posledica nekdanje molčečnosti. Doslej še vedno razgovori, ki so večidel odkriti in nepopustljivi, niso privedli do bistvenega premika. Vse se v določenem trenutku zaustavi. Sklenili so... Na, toda, bodo vsaj tokrat uresničili sklepe? Ko je pred časom objavil naš list povzetke ugotovitev posebne komisi- je in priporočila ObSS v Celju o razmerah v podjetju IFA, so hoteli predstavniki podejtja zapis preklica- ti in so o tem tudi razpravljali na svojih sestankih. Vse je že kazalo, da je za podjetje zdaj najbolj škod- ljivo, ker je javnost zvedela o njiho- vih tegobah. Toda teh tegob je bilo dosti, le da vsi niso vedeli zanje. Na izredni se- ji delavskega sveta so samouprav- ijavci povedali to in ono, nakar je direktor podjetja priznal: »Marsikaj od tega slišim danes prvič, če bi se o tem tako pogovarjali pred leti, ne bi bilo treba pisati na maršalat.« In posledično je delavski svet sklenil, da zavrne zahtevo upravnega odbo- ra o preklicu objave v časopisu. Na skupnem zasedanju upravnega odbora in delavskega sveta, dne 25. avgusta, so zatem podrobno razčle- nili vse nesporazume, ki so segrevali rnisli proizvajalcev v zadnjem ob- dobju. Sam začetek razprave se je dotak- nil vprašanja, če je pravilnik o raz- deljevanju stanovanj oziroma kredi- tov za stanovanja v skladu s statu- tom podjetja. Delavski svet je po razpravi sklenil, da je potrebno pra- vilnik uravnati s statutom podjetja, hkrati je potrebno stanovanje v Ljubljani prodati in vrniti posojilo Panki, kajti edino pravilno je, da re- šuje podjetje stanovanjsko proble- tnatiko vsvojem kraju in tako nave- zuje sodelavce. Razprava o delitvi ?tanovanj je načeloma dokazala, da prišlo prav zaradi tega vprašanja ^o sedanjih nasprotij, četudi so ne- kateri člani kolektiva na sestanku ^^dno znova zatrjevali, da stanova- njski problem sam ne bo mogel re- diti "problemov kolektiva v celoti. Prav zaradi tega, ker je v zvezi z azdeljevanjem stanovanj prejel u- P^avni odbor očitke, so na seji izgla- sovaH tudi zaupnico upravnemu od- boru in ga potrdili, da opravlja svo- jo funkcijo še vnaprej. RISALNE MIZE ZA IZVOZ Nadaljnje vprašanje je bilo, zakaj je bila razveljavljena pogodba s tu- jim kupcem o prevzemu risalnih miz. V razpravi so ugotovili, da ne- kateri sestavni deli risalnih miz tu- jemu kupcu niso ustrezali, vendar še vedno obstaja monžost za izvoz stojal, ki bi jih "kupec dopolnil z de- li drugih proizvodov. Kljub tem ugo- tovitvam je delavski svet imenoval komisijo, ki mora do 15. septernbra raziskati, zakaj ni risalna miza u- strezala kupcu. GORILCI — DA ALI NE? V razpravi o uspehih in neuspehih, ki jih je doseglo podjetje z izdelo- vanjem gorilcev, se je izkazalo, da posamezne službe v podjetju niso dovolj sodelovale, da so nekateri za- govarjali nujnost kooperacije, ki vendarle ni bila do kraja uresničeiia in da je v proizvodnem procesu še vrsta pomanjkljivosti, ki bi jih mo- gli že zdavnaj odpraviti, v kolikor bi imelo podjetje nekatere merilne na- prave in podobno. Delavski svet je vseeno ugotovil, da so gorilci za podjetje perspektiv- ni, vendar morajo v nadaljnji proiz- vodnji odpraviti napake in zagotovi- ti večje sodelovanje s proizvajalci kotlov in štedilnikov. PERSPEKTIVA IN OBRAČUNI Skozi vso razpravo je bilo očitno, da mai\sikatcre proizvodne zadeve, ki bi morale biti jasne in določene, niso opredeljene in da v teh vpra- šanjih kolektiv nima najbolj točno usmerjene predstave. Posledica te nejasnosti je tudi v nezainteresira- nosti in odhajanju iz delovne orga- nizacije, hkrati pa so zaradi take ne- gotovosti nastajala razdvojena mne- nja in nasprotja med službartii. Za- i-adi tega je delavski svet terjal, da je potrebno pospešiti izdelavo per- spektivnega proizvodnega programa, ki bi dokončno odpravil vse dvome in začrtal podjetju nadaljnjo pot, hkrati pa je potrebno redno do 22. v mesecu izdelati obračun o doseza- nju plana za pretekli mesec in s tem v zvezi uredili stimulativno nagraje- vanje po obstoječem pravilniku. KDO JE ODVEČ? Zadnji sklep te seje je bil, da mo- rajo v prihodnje na sejah delavske- ga sveta pregledati uresničenje skle- pov in vsakogar, ki ne bi izpolnjeval obveznosti, obravnavati pred disci- plinsko komisijo. In končno še to, da mora kadrovska služba skupaj z vodji sektorjev pripraviti .spisek režije, ki bi prišla v poštev za delo v proizvodnji odnosno za odpust iz podjetja. Sklep o premeščanju delovne sile oziroma o odpustu je razumljiv ob primerjavi, da je razmerje med pro- izvodnimi in režijskimi delavci pol proti pol. A skozi ves zapisnik je ču- titi očitke posameznikom, ki da niso v redu opravljali svojega dela, dalje očitki posameznim službam, ki niso izpolnile nalog in zaradi tega je tudi razumljivo, da je trenutno v podjet- ju IFA razpoloženje nekoliko bolj zaostreno. Drugače tudi ne more bi; ti, če si ljudje — samoupravljavci — povedo resnico iz oči v oči in po dolgem času, če so v podjetju mape s sklepi delavskih svetov, ki jih že ne- kaj let ni nihče uresničil in podob- no. Tudi tokrat smo zapisali nekaj grenkih resnic, ki bi utegnile v jav- nosti škoditi podjetju, a prepričani smo, da nismo zapisali ničesar ta- kega, kar bi moglo škoditi dejan- skim poslovnim uspehom podjetja (kar je predstavnik podjetja na se- stanku zaprosil predstavnike tiska), a ne moremo mimo dejstva, da tudi vsi sklepi, ki naj preusmerijo razme- re v podjetju IFA, ne bodo preusme- rili javnega mnenja, v kolikor ne bo- mo mogli čez čas zapisati, da so jih- v kolektivu tudi uresničili in krenili z mrtve točke. Herbert Savodni k ŠMARSKO KOMUNO SESTAVLJA 22 KRAJEVNIH SKUPNOSTI, KI ZDRUŽUJEJO 3L036 PREBI- VALCEV. OD TEGA JE 16.377 ŽENA IN 14.659 MOŽ. VSEH AKTIVNIH PREBIVALCEV JE NA PODROČJU OBČINE 17.744, OD TEGA SE UKVARJA S KMETOVANJEM NA 6.166 KMEČKIH GOSPODARSTVIH 11.836 OBČANOV. NA PODROČJU OBČINE JE 668 PREUŽITKARJEV, 5.877 PA JIH VZDRŽUJEJO. KMETOVALCI, 200 OBRTNIKOV IN DELAVCI V 21 VEČJIH IN MANJŠIH PODJETJIH SO PRED DVEMA LETOMA USTVARILI 13 MILIJARD 598 MILIJONOV STARIH DINARJEV DRUŽBENEGA BRU- TO PROIZVODA. MEDTEM KO SO PRED 5 LETI USTVARILI ZA 5 MILIJARD 966 MILIJONOV. KMETOVALCI SAMI SO PRED PETIMI LETI USTVARILI 2 MILIJARDI 569 MILIJONOV STARIH DINARJEV NARODNEGA DOHODKA, MEDTEM KO SO USTVARILI LANI ŽE 6 MILIJARD 232 MILIJO- NOV. ZAPOSLENI OBČANI SO PRED ŠESTIMI LETI PREJELI 1 MILIJARDO 906 MILIJONOV DINAR- JEV OSEBNIH DOHODKOV, PRED DVEMA LETOMA PA ŽE 4 MILIJARDE 55 MILIJONOV DINARJEV OB DEJSTVU, DA SE ŠTEVILO ZAPOSLENIH NI V TOLIKEM ŠTEVILU POVEČALO. Otvoritev toplic Danes bodo otvorili in predali v uporabo nov bazen v Harinih Zlakah pri Podečtrtku. Doslej so zdravja želj- ni občani prihajali v Harine Zlake na ko- panje v bazen, ki ni ustrezal niti osnovnim higienskim zahtevam. Turistično društvo je ob pomoči občine m občanov samih zbralo skoraj poldrug milijon starih dinarjev za ure- ditev bazena, slačil mc in okrepčevalnice. S tem so prizadeva- nja v dolini dobila pr- vi objekt, ki bo zakoli- čil razvoj turizma. Že doslej je bilo izredno veliko obiskovalcev, v enem dnevu so našteli celo 267 avtomobilov. Posnetek prikazuje de- lavce, ki hite z ureje- vanjem okolja in ko- palce, ki ne morejo dočakati otvoritve, pa se kopajo že v baze- nu, čeprav ni v njem še niti do kolen vo- de .. . (Foto: J. Sever) Tretja velika gradnja v Kozjem NOV GASILSKI DOiM V KOZJEM MISLIJO DELAVNI GASILCI ZGRADITI DO 1970. LE- TA. SKORAJ POLOVICO SREDSTEV BODO ZBRALI S KRAJEVNIM SAMOPRISPEVKOM, PROSTOVOUNIMI DELI IN POMOČJO GO- SPODARSKIH ORGANIZACIJ. V Kozjem, nekoliko naprej od starega ga- silskega doma že stoje temelji novega gasil- skega doma, ki bo tretja največja zgradba na tem območju, zgrajena po vojni. Predra- čun predvideva, da bo nov dom stal okrog 27 milijonov starih dinarjev. Toda pridni in delavni gasilci bodo skoraj polovico teh sred- stev, zbrali s pomočjo krajevnega samopri- spevka, prostovoljnimi deli In materialno pomočjo gospodarskih organizacij s širšega področja, ki so priskočile na pomoč. Del sredstev, 14 milijonov starih dinarjev pa so dobili kot kredit splošne zavarovalnice za dobo desetih let. Kot nam je povedal neutruden predsednik gasilskega društva, tovariš SOK bo v novem domu orodjarna, garaža s sanitarijami, veli- ka dvorana, v prvem nadstropju pa galerija s sejno dvorano in eno stanovanje. »Zadovoljni smo z razumevanjem občanov, ki prispevajo v kakršnikoli obliki sredstva za dom. Sam gasilski dom pa bo velika prido- bitev za celotno kozjansko področje«, je do- dal tovariš Sok. »Poleg tega bomo z dvorano končno rešili tudi vprašanje kulturnih prire- ditev, kajti doslej v Kozju nismo imeli ustreznih prostorov, zato tudi ni bilo dina- mičnejšega kulturnega življenja.« Po predvidevanjih in dosedanjem delu lah- ko mirne vesti povemo, da bo gasilski dom dograjen do roka. Pridnim gasilcem poma- gajo tudi člani drugih organizacij, predvsem pa turističnega društva. —ez MLADA GASILSKA DESETINA KOZJANSKIH DEKLET NA ZMAGOVI- TEM POHODU. Včeraj je iz Kozja odpotovala gasilska desetina deklet, ki je lani osvojila naziv najboljše desetine v državi. Odpotovali so v Karlovec na mednarodno tekmovanje. Posnetek prikazuje dekleta med izbirnim tekmovanjem, ki je bilo letos v Kozju. (Foto: Bato) Razgovor z mlado gasilko - Silvo Šturbej gasilci- prvaki Silvo šturbej smo srečali kmalu po vrnitvi iz Kopra, kjer so mlade gasilke iz Kozja dva dni počivale in trenirale. Silva je stara 17 let, dija- kinja celjske gimnazije, med gasilce pa je prišla kot devetletna pionirka. »Gasilsko društvo v Kozju je naj- delavnejše. Poleg tega zaradi naših uspehov na tekmovanjih mnogo po- tujemo, kar je vsekakor prijetna draž za mladega človeka, ki je dru- gače vezan le na svoj kraj in ožjp_ okolico,« je povedala. Sama še ni so- delovala pri resničnem požaru, ven- dar iz tega ne izzveni, da se ona in njene kolegice ne bi mogle postaviti ramo ob ramo s tovariši, če bi bilo to potrebno. Toda v Kozjem jih va- rujejo, kajti njihova desetina je dr- žavni prvak in to ni malo. — Kako pa vplivajo treningi na študij, saj je celotna desetina se- stavljena iz dijakov, mar ne? »Vse smo skoraj istih let in veči- noma dijakinje. Doslej je bilo v šo- li v redu in tako je prav.« — Kaj boste študirali in ah se mi- slite po končanem študiju vrniti v Kozje? »Doslej še nisem razmišljala o tem, kaj bom študirala. Rada pa bi ostala v mestu. Raje bi živela v ne- kem večjem mestu.« — Ali se vam ne zdi, da bi imeli ob tem, če se ne bi vrnili kompleks, saj ste iz tega okolja zrasli, ti ljudje so vam pomagali... »Zdi se mi, da ne. Kajti na Kozje nisem tako močno navezana. Z Koz- jem me veže le delo z gasilci, druga- če pa sem doma. Tako tudi večina mojih vrstnic« — Kakšen uspeh pričakujete s te- ga, če se ne motim prvega medna- rodnega krsta v Karlovcu? »Na III. mednarodno tekmovanje gasilcev odhajamo z največjimi upi. Tudi drugi pričakujejo to od nas.« — Že od devetega leta ste član društva. Boste po študiju opustili to dejavnost? »Prepričana sem da ne, kajti kjer- koli bom, se bom vključila. To mi je postalo že skoraj potreba, poleg te- ga sem pa prepričana, da se vsepo- vsod ob dobrem vodstvu da delati.« Silva je ena izmed dvanajstih ga- silk, ki so ponesle slavo preko ob- činskih in republiških meja. To je bilo v nekaj letih. Po sedanjem delu lahko pričakujemo, da bomo o ga- silkah iz Kozjega še slišali, pred tem pa jim želimo veliko uspeha, ker ni uspeha brez truda. V Kozjem pa se trudijo. ■ez VSEM PREBIVALCEM OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK 9. SEPTEMBER OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OB<&INSKI SINDIKALNI S^ET ; > OBČINSKI KOMITE ZMS' KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE PRI JELŠAH TRGOVSKO PODJETJE JELŠA STEKLARNA BORIS KIDRIČ ROGAŠKA SLATINA ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVILIŠKO GOSTINSKO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA SVET OB SOTLI Mrkk j^^časi legel na pokrajino in jo stism! v svoj objem. Svet, ki ne pozna visokih gora, temveč le gričke, posejane z vinogradi in skromna polja, raztresena povsod tam, kjer se je zemlja le količkaj zravnala, je tudi zdaj pokazal svojo mikavnost. Na skrajnem robu se vi- je Sotla, počasi in leno, kakor da se ji nikamor ne mudi. Le kadar ima preveč vode je nevarna in grozeča. Obsotelje, Lep in čudovit je ta svet. Kako blizu nam je in vendar tudi daleč. Železna cesta nam je prir bližala te kraje, toda v cvetoči dobi avtomobilizma, turizma, zlasti še iz- letniškega, za katerega ima ta pre- del vse pogoje, pogrešajo cesto. Ti- sto belo, prašno in kotanjasto ima- jo, nimajo pa gladke s temno, as- faltno površino. Boj zanjo se je za- čel. Vsekakor prepozno. Pa še zdaj Se misli delijo. Toda eno je zaneslji- vo: moderna cesta/ moraj slej ko prej voditi od Mestinja do Bistrice ob Sotli in potem naprej proti Bi- zeljskemu oziroma na levo proti Kumrovcu. Tako bo strnjen krog as- faltnih cest, ki se zdaj prekinja ob Sotli pa tudi ob občinski meji. Smešno pa vendar resnično. Asfaltna cesta, ki naj poveže kra- je ob Sotli, je vsekakor poglavitni problem izletniškega turizma tega območja, ne pa edini. Cesta mora povezati celotno Obsotelje ne glede iK! občinsko in republiško mejo. j C en svet, z enakimi pogoji in ena- kimi možnostmi za turistični razvoj. In turisti ne sprašujejo, kje se kon- ča ta in kje začenja druga meja. Skromno, toda primerno urejen novi bazen radioaktivnih toplic Ha- rine zlake — Podčetrtek (zdaj je na desnem bregu Sotle) bo dal temu predelu novega impulza. Že zdaj tam naš tej ej o vsak dan po sto in več kot dve sto avtomobilov. In ko- liko je ostalih? Glas o uspehu toplic se širi. S perspektivno zgradtivijo bazena v Podčetrtku pa bodo turiz- mu odprli vrata še bolj na široko. Tu je še ena najstarejših apotek v srednji Evropi — Olimje. Stare fres- ke v njej privlačijo. Imeno se uve- ljavlja počasi, toda zanesljivo. Lov, ribolov, prijazna Prahova gostilna. Vinogradniški Virštanj je znan že dolgo. Potem naprej: Bistrica ob Sotli, Rautnerjevo gostišče »Gorski dom« pod Gorami... Tu bi se za- radi občinske meje morali ustaviti; toda mi gremo naprej v Bizeljsko, Pišece ... Mimogrede si ogledamo še en ali drugi grad. To je svet ob Sotli, poln lepot iri poln možnosti, da zaživi turistično življenje. Ljudje čutijo, da bi lah- ko napravili in dali nekaj več; nudi- jo roko in iščejo pomoči, razumeva- nja. Vse to pa morajo dobiti. M. Božič Rautnerjev »Gorski dom« pod Gorami je mikavna in prelepa izletniška točka. Ljudje sem radi zahajajo. Od tod se odpre lep pogled na svet ob Sotli. (Foto: M. Božič) DANES JE ZASVETILA ELEKTRIČNA LUČ V PARTIZANSKEM VETERNIKU. O UUDEH, KI ŽIVE IN USTVARJAJO V TEM MALO ZNANEM PREDELU BERITE REPORTAŽNI ZAPIS V PRIHODNJI ŠTEVILKI. virštanjCani najdelavnejši • PRAVIJO, DA JE OB OTVORITVI PRVE CESTE PRED LETI — TRI DNI PRAZNOVALO CELO PODROČJE. • OD TAKRAT SO PREBIVALCI SAMI ZGRADILI VEČ CEST Z MALO DENARJA IN OGROMNO DOBRE VOLJE. Takrat, pred leti, ko so v Viršta- nju gradili cesto, je na vsakih novih deset metrov ceste pribrzel avto, okrajne komisije so prihajale gle- dat, kalco delo napreduje. To je bilo pred leti. ' Danes občani sami, brez tolikiji komisij grade cesto, ob večerih raz- pravljajo o pridelku in ceni vina, za- bijajo kole, trasirajo... Tristjbšestdeset volivcev iz treh va- si, Virštajna, Sel in iz Verač je raz- mejilo včeraj od danes, da bi lahko zasadilo lopato na pomlad v vino- gradu, v tisto zemljo, ki tako rada leze v dolino, v tisto isto zemljo, ki jo je tako težko nositi nazaj v hrib. In takrat, ko niso med trto, pri živini ali v sadovnjaku, takrat pona- vadi podaljšujejo ceste. Proti Vera- čam, pa zopet iz Sel proti Veračam ali pa od njih proti Selam, Virštaj- nu. Metre in metre, stotine metrov, kilometre. Pa pravijo: še teh 5.800 metrov bi radi v dveh letih dokon- čali, ostalo, ostalo pa — pozneje... Le ko so gradili odcep proti Ce- nerjevemu, so se nekateri hudovali. Kj^jti zakaj bi naj ta mrtev odcep gradili prej, kot pa povežejo zasel- ke med sabo?! Pa tudi zaradi sejem- skega prostora so se sprli. Eni so bili za prostor, ki so ga že nekoč uporabljali, drugi za nov. Teh je bi- lo več. Zbrali so les, stesali 75 steb- rov, sami izkopali jame in sejmišče uredili. Desetkrat na leto imajo se- jem. Desetkrat na leto živahneje za- zive vinotoči in gostilni, da bi ob kozarcu gospodarji preudarili in uganili prihodnjo ceno. Nekateri naskrivaj, drugi kot delega- cija so romali na občino. Zbirali podpise in med tem urejevali vago. Zopet so zmagali tisti, ki jih je bilo vrč . . . Medtem pa trta rodi, ljudje upognjenih hrbtov pod brento vardevajo trs. Na večer štiri go^odinjstva izmed sto dvajsetih gleda- jo televizijski program. Otroci se zapode v šolo ali pa na Banovino, kjer jih pobere nji- hov, šolarski avtobus, da se odpraše v doli- no, X višje razrede. Nazaj grede izstopijo ne- koliko nižje, da v trgovini kupijo kvas in za očeta brus. Pravijo, da je bila lani prelomnica v odho- dih mladine v dolino. Veliko jih je ostalo. Obdržala jih je mehanizacija in strah pred neznanim. Sedem kmetovalcev si je kupilo motorne kosilnice, ki so postale draž in upa- nje mladih. Na področju krajevne skupnosti imajo osem osebnih avtomobilov. In tam ne- koliko nižje, toda vendarle na hribu, je kme- tovalec, ki ima skupaj z dvema sinovoma se- dem vozil. Tri osebna in štiri tovorna. Stro- ji rapočejo od mraka do mraka, pravijo, da je dela na pretek, le videti ga moraš. Zgoraj, v hribu se že sliši prvi smeh, prve brente zrelega grozdja poskakujejo na hrb- tih. Trgatev se je začela. Zatem ko opravijo ta najpomembnejši gosel, pa možje virštajn- ske krajevne skupnosti že pripravljajo in za- črtujejo dni, ko bodo zopet začeli boj s hri- bi za ceste. Kajti spodaj, v dolini so krepko ugriznili v turizem, danes je delna otvoritev kopalnega bazena v Harinih Zlakah, od tega pričakujejo, da bo začelo počasi kapljati tudi v virštanj ski predel nekaj turističnega blaga in z njim turistični dinar. Vreden dinar, ki bo lataiko šc marsikaj preobrazil. J. Sever v nedeljo v Kozjem otvoritev nove šolle (Nadaljevanje s 1. strani) 2a gradnjo šole so prispevala tu- ^ podjetja Aero in Metka iz Celja LIP iz Šentjurja. Pri tem se je -osebno izkazala celjsika Cinkamai ^je prispevala kar 3 milijone sta- ^ dinarjev. Zares zgleden primer sodelovanja mesta z vasjo pri pomo- li gospodarsko manj razvitih. Nai (o kaže tudi ugotovitev, da je pokro- viteljstvo nad šolo prevzela Kredit- na banka v Celju. Izgradnjo nove šole v Kozjem so narekovale potrebe, saj je stara jola bila dosti premajhna in tudi povsem dotrajala. V njej ni bilo več možno poučevati i>o sodobnih meto- dah. Šola, ki je bila zgrajena pred več kot 100 leti je imela prostora jcomaj za 150 učencev. V njej pa se je gnetlo v 2 izmenah okoli 210 šol- skih otrok. Razen tega jo je moč- no načela vlaga, stropi so odpadali, bila je brez potrebnih kabinetov, šolske kuhinje in telovadnice. V novi šoi bo vse drugače. Poleg že omenjenih prednosti bodo možna iposvetovanja o pedagoškem delu, z uvedbo paralelk v višjih razredih pa bodo prosvetni delavci racional- no zaposleni. Razen tega bo možno z manjšimi stroški opremiti šolo s sodobnimi učili, predvsem pa z avdovizuahiimi pripomočki. Doslej so bila učila porazdeljena tudi na šoli v Podsredi in Bučah, kjer se je vršil v višjih razredih kombinira- ni pouk po strnjenem predmetniku. Odslej pa bo iz teh šol prevažal učence iz višjih razredov v Kozje avtobus, ki ga je šola kupila v ta namen. Da bo avtobus polno izko- riščen, bodo z njim prevažali tudi učence iz Poja ob Sotli, Virštanja in Olimja v popolno osemletko v Podčetrtku. Prizadevnim prosvetnim delavi- cem in požtrvovalnim prebivalcem v Kozjem, ki jim je vzgoja mladine pri srcu, se je ob podpori občine in republike uresničila dolgoletna želja. Končno so dobili, novo sodob- no in moderno urejeno šolo, kjer bo črpal znanje mladi rod tiste ge- neracije, ki je v času narodnoosvo- bodilne vojne veliko žrtvovala. •—ma \ OB SMRTI CELJSKEGA OPATA V ponedeljek so na mestnem po- kopališču v Celju pokopali gospoda Kovačiča dr. Petra, celjskega opata, dekana in masnega župnika. Ob tem je verska komisija Celje darovala venec in poslala pismene izraze so- žalja mariborskemu škofu gospodu Držečniku dr. Maksimiljanu, škofij- skemu ordinariatu, celjski duhovšči- ni in duhovnikom celjske dekani je. Posledica neurja v noči med 17. in 18. julijem je poplava, ki so jo povzročile narasle vode Dobmice in Hudi- nje povzročile na področju Strm- ca, predvsem pa Dobrne precejš- njo škodo na cestah, mostovih in drugih komunalnih objektih in na individualnih stanovanj- skih zgradbah ter kmetijskih zemljiščih. Žarišče neurja je bilo, kot le- ta 1954, tudi to pot nad Paškim Kozjakom, le da je bil taikrat ob- seg območja in količina nalivov večja. Vode so nepričaikovano narasle sredi noči v vodotokih Hudinje, Dobmice in Pake — predvsem v zgornjih tokovih. Komisija je ocenila škodo na mostovih, cestah in drugih ko- munalnih objektih na več kot pol milijona novih din, na individual- nih stanovanjskih hišah, gospo- darskih ix>slopjih in kmetijskih površinah pa na okrog 150 tisoč novih dinarjev. Občinska skup- ščina je za odpravo škode najela kredit v višini 170.000 novih di- narjev, kar pa seveda ne bo za- dostovalo. Posebna komisija je tudi ocenila škodo na kmetijskih zemljiščih, ki jo je prijavilo 126 kmetovalcev. Kakor smo dzvedeh dela na po- pravilu poškodovane ceste v Hu- dičevem grabnu normalno pote- kajo in bodo končana že v tem mesecu, kolikor ne bo vremen- skih ovir. Gre v pretežni meri za zemeljska dela in zidanje škarp; ostaila popravila bodo predvido- ma opravljena do 10. oktobra. Hala anketa TA PROSTOR SMO NAMENILI BRALCEM. V OBLIKA MAJH- NE ANKETA BODO IMELI m02n0st ENKRAT NA TEDEN SPRE- GOVORITI O PROBLEMU SVOJEGA KRAJA, KOLEKTIVA, MEr STA. NAŠI NOVINARJI JIH BODO OBISKALI ZA STROJEM, NA POLJU, TAM, KJER ŽIVIJO IN USTVARJAJO. TOKRAT OBJAV- LJAMO V NEKOLIKO SKRČENEM OBSEGU ODGOVORE OBCAr NOV ŠMARSKE OBČINE, KI SO ODGOVARJALI NA VPRAŠANJE: »KATEREGA OD KOMUNALNIH PROBLEMOV BI V ŠMARSKI OBČINI MORALI ZAČETI NAJPREJ REŠEVATI?« ANTON PLEVNIK, kmetova- lec. Belo 7: »Probleme okrog cest. Vse dokler bomo imeli takš- ne ceste, kot jih imamo, ne mo- remo govoriti o kakršnemkoli tehničnem napredku. Tudi ne o turizmu, kaj ti ob slabem vremenu so prebivalci višinskih predelov odrezani od doline in dolina od njih. Tudi zato nam beži iz teh predelov mladina.« FRANC GROBEUŠEK, trakto- rist. Kozje: »Ceste. Ne toliko zaradi mojega zdravja in zdrav- ja vseh koristnikov cest ter pre- bivalcev, ki ob njih živijo, koli- kor zaradi škode, ki nastaja. Po- glejte, imam nov traktor, ki sem ga zaradi slabih cest v nekaj me- secev razklopotal. Pravijo, da ni sredstev, toda nekje jih bodo morah stakniti, kajti, če vemo, da intezivnost prometa na naših cestah narašča, bomo vzporedno s tem morali urejevati ceste, kar pa doslej nismo.« SLAVKA KRAMAR, učiteljica. Pristava: »Ceste. Ne moremo go- voriti o razvoju turizma, če ne pomislimo na naše cste. Poleg tega ta cesta povezuje dve re- publiki. Ali veste, da po kateri- koli cesti prestopite mejo naše republike — pridete na asflat?! Mi, ki tu živimo, smo prikrajšani še za ono drugo polovico živ- ljenjske dobe naših vozil, ki osta- ja na teh neurejenh cestah. Po- leg tega se mi ne zdi najbolj prav, da je ravno cesta do Ktun- rovca tako slaba.« ALOJZ UMEK, kmetovalec. Bučke gorice: »Ceste. Ljudje še nikoli doslej niso p>okazali tohkš- ne volje in želje za urejevanje cest, kot v minulem obdobju. Toda občina nima sredstev niti za začetna dela. Poleg tega manj- ka pri občini koordnacijski od- bor, ki bi določeval, katero cesto bomo najprej urejevali. Tako se pa dogaja da gradimo ceste v nek hrib, drugje pa še nimamo ceste, ki bi povezovala dvoje va- si ah zaselkov.« Naselje v Škalcah Pod škalcami v Slovenskih Konji- cah zadnja leta narašča naselje, ki ga oblikujejo deloma stolpnice, a v zadnjem času vse bolj pogosto indi- vidualne gradnje. Okolje med vino- gradi je namreč privabilo dosti in- teresentov, ki imajo že odobrena gradbena in druga dovoljenja. Toda za uresničenje zazidalnega načrta in izvedbo gradbenih del bo potrebno, da bodo najprej v okolico speljali ustrezno dovozno cesto, ki bo omogočala dovoz gradiva in bo tudi kasneje funkcionalno povezova- la naselje z mestnim središčem. Na sestanku vseh graditeljev in ti- stih, ki so si hiše že zgradili, so se dogovorili, da bi bilo potrebno takoj uresničiti gradnjo ceste, V. L., GIBANJE PREBIVALSTVA Od 28. 8. do 3, 9. na območju ma- tičnega okoliša Žalec rojstev ni bi- lo. Zakonske zveze so sklenih: Anton Oblak, šofer iz Zabuikovice in Štefanija, Marija Dosedla, gospo- dinjska pomočnica iz Zabukovice 158. Umrli so: Ana Kač, stara 95 let, preužitkari- ca iz Vrbja 33; Jernej Radislav, star 61 let, upkojenec iz Ratanske vasi 13, občina Šmarje pri Jelšah; Fran- čiška Ribič, upokojenka iz Prebol- da 36; Jožef Veber, star 58 let, zi- darski upokojenec iz železnega 27; Ivan Prungl, star 36 let, elektromon- ter iz Studene 56; Adolf Žolnir, star 25 let, ključavničar iz Gorice pri Šmartnem 40. IZID ŽREBANJA NAGRADNIH DOBITKOV TRGOVSKEGA PODJETJA KURIVO CELJE Kupon 1138 pralni stroj; kupon 6886 šivalni stroj; kupon 1333 hladilnik; kupon 6717 sesalec za prah; kupon 15092 radioaparat; kupon 7951 električni pekač; kupon 2434 gramofon; kupon 6589 econom lonec; kupon 10627 econom lonec; kuponi 21, 3367, 13843, 15003 tranzistor; kuponi 16963, 4497, 10617, 13869 fen za sušenje las; kuponi 13083, 4108, 10645, 4144 roštil; kuponi 2765, 2184, 12442, 14929, 6099, 2624 nočne svetilke; kuponi 14513, 7180, 8171, 14593, 4040 1 tono premoga; kuponi 11158, 11873, 10693, 1105 1 prost, m drv; kuponi 1944. 9599, 1587, 1581, 3130, 11946, 8124. 14585, 7179. 8129 500 kg premoga. Dobitniki Ičihko nagrade dvignejo v prostorih podjetja Kurivo CELJE od 11. 9. do 17.9. Nedelja, 11. 9. ^.^•25 Svetovno prvenstvo v vesla- na Bledu (Ljubljana); 12.00 Ka- ff^an Tenkeš — madžarski serijski '"•^ (Ljubljana); 13.55 Svetovno pr- ^nstvo v veslanju na Bledu — pre- s^do 17.30 (Ljubljana); 18.30 Poro- Z\ (Zagreb); 18.35 Teleskop (Za- ll^^): 19.05 Mladinski film (Za- 19.54 Intermezzo (Ljublja- 2nll 20.00 TV dnevnik (Beograd); "•"^S Cik-cak (Ljubljana); 20.52 Re- 2jY-^ran čas (Zagreb ali Beograd); (t.\ Serijski film »Golo mesto« napijana); 22.40 Zadnja poročila ^"-J^bljana). r j^nedeljek, 12. 9. j.MO T V v šoli (Zagreb); 10.40 Rn- ža v (Zagreb); 11.40 TV v šoh: Dr- 12 Qr^o^eškega telesa (Ljubljana); ja" Zavozlano, odvozlano — odda- levij.cicibane (LJubljana); 14.50 Te- 15.5qJ^ v šoli — ponovitev (Zagreb); Ruščina — ponovitev (Zagreb); 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 An- gleščina (Beograd); 17.25 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb); 17.40 Filmi za otroke (Beograd); 17.55 Po- ljudnoznanstveni film (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 19.05 Liki (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Aktualna tema (Ljubljana); 20.00 T V dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Zagreb); 21.30 Biseri glasbe- ne hterature (Skopje); 21.45 Lirika (Beograd); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Torek, 13. 9. 18.40 Torkov večer (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana); 19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Sreda, 14. 9, 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 An- gleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoh — ponovitev (Zagreb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Za- greb); 16.10 Osnove splošne izobraz- be (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.35 Poročila (Ljublja- na); 17.40 Tik-tak: Kje živijo prav- ljice (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 1825 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.45 TV biro (Ljub- ljana); 19.05 Od zore do mraka — oddaja za JLA (Beograd); 19.35 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljublja- na); 20.37 TV igra (Ljubljana); 21.40 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 15. 9. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 An- gleščina — ponovitev (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 16.10 TV v šoli: Drža člove- škega telesa (Ljubljana); 16.35 Za- vozlano, odvozlano — oddaja za ci- cibane (Ljubljana); 16.45 Kolesar- ska dirka po Jugoslaviji — prihod na cilj (Zagreb); 17.30 Poročila (Za- greb); 17.35 Ostržek — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 T V obzornik (Ljubljana); 18.40 Balkanske atlet- ske igre — prenos (Sarajevo); 19.40 TV biro (Zagreb); 20.00 T V dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni razgovori (Beograd); 21.15 Ekran na ekranu (Zagreb); 22.15 Poročila (Beograd). Petek, 16. 9. 9.40 T V v šoli (Zagreb); 10.40 An- glešična (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 T V v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Za- greb); 16.10 Osnove splošne izobraz- be (Zagreb); 16.55 Balkanske atlet- ske igre — prenos (Sarajevo); 19.10 Glasbeni magazin (Ljubljana); 19.30 Človek in kultura (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.37 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 17. 9. 9.40 T V v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 16.55 Balkanske atletske igre — pronos (Sarajevo); 18.25 TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 Peščena ura v škof ji Loki (Ljubljana); 19.10 1:1 — glas- bena oddaja (Zagreb); 19.40 TV bi- ro (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Disneyev svet (Ljublja- na); 21.00 Sedma sila — humoristič- na oddaja (Zagreb); 21.50 Svetnik — serijski film (Ljubljana); 22.40 Zagrebški jazz kvartet — Jazz festi- val na Bledu (Ljubljana); 23.20 Zad- nja poročila (Ljubljana). RADIO CELJE Nedelja, 11. septembra: 11.00 Na- poved časa in programa; 11.05 Pogo- vor s poslušalci; 11.20 Obvestila; 11.30 Za nedeljsko razvedrilo; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo; 12.45 Fran Roš: Otroške pes- mi. V dneh od 12. do vključno 17. sep- tembra bodo čestitke vsak dan na sporedu ob 16.05, celjska kronika ob 17.00 ter obvestila ob 17.15. Razen te- ga se bodo zvrstile še naslednje od- daje: ponedeljek, 12. septembra: 17.25 športni pregled; 17.40 B. Smetana: Moja domovina; torek, 13. septembra: 17.25 Mladin- ska oddaja; 17.40 Glasba z izposoje- nih plošč; sreda, 14. septembra: 17.25 Iz de^ la celjske občinske skupščine; 1735 Veliki zabavni orkestri; četrtek, 15. septembra: 17.25 Ra- dijski feljton; 17.40 Kvintet Rom z Vasovalci; petek, 16. septembra: 17.25 Deset minut z zdravnikom: dr. Franc Pla- nirišek — Bakteriološke zastrupitve s hrano; 17.35 Za vsakogar nekaj; sobota, 17. septembra: 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, drugi del; 17.40 Za prijeten konec tedna. RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O FINANCIRANJU IZO BRAŽEVANJA Šolstvo v novih pogojih PROBLEMI OSTANEJO: POTREBE VELIKE, DENARJA P REMALO Vsa dosedanja razprava o osnut- ku predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Slo- veniji je bila dokaj mlačna, načel- na in nekako prisiljena. Vzrok za to nič kaj vzpodbudno ugotovitev prav gotovo ni samo v izredno krat- kem roku, ki je predviden za jav- no razpravo temveč, kot kaže, bolj v osnutku samem, ki prosvetnih de- lavcev, šolskih kolektivov in ostalih zainteresiranih institucij ne navda- ja s prav nikakršnim optimizmom. Ko smo z namenom, da bi zvedeli za njihovo mnenje, vprašali tovarišico Milo Stamejčičevo — anahtika za družbene službe pri celjski občinski skupščini, tovariša Adija Marčiča — ravnatelja osnovne šole Pranja Vrunča v Celju, tovariša Toneta Kli- narja — ravnatelja šolskega indu- strij skoko vinarskega centra v Što- rah in tovariša Vojka Simončiča — direktorja sklada za šolstvo, kakš- ne so njihove pripombe v zvezi z : osnutkom predloga zakona, smo za- < beležili nekaj prav zanimivih sta- - liišč. VprašanPe: V osnutku predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje sicer niso bile predvidene nobene kvalifikacije, toda v zad- njem času »se sliši« o nekaterih šte- vilkah. Koliko potreb celjskega šolstva bi lahko krili na ta način in ali bi z njimi lahko zagotovili tako povprečje osebnih dohodkov prosvetnim delavcem, kot je v gospo- darstvu? Mila Stamejčičeva: Uradni odstot- ki virov sredstev za financiranje i:5obraževanja in vzgoje sicer še ni- so znani, toda če računamo po ti- stih, ki jih je pred kratkim objavil Večer — opisani sta bili dve vari- anti — potem bi na našem področ- ju po prvi varianti zbrali okrog 2 milijardi 65 milijonov dinarjev po drugi pa okrog 2 milijardi 117 mili- jonov. Te številke so sicer netočne, k^er smo jih izračunali na pocIlnLn le- , tošnjih podatkbv; pblfcg t u(|i i še ne'vćmo, kaikšno 1 ^rje rhed republiškim in obe ms ki m ozi- roma regionalnim skladom. Kljub t^mu pa- lahko povemo, da bi za ovnovno šolstvo potrebovali približ- no milijardo 600 milijonov dinar- jev, za drugo stopnjo 660 milijonov in da bi potemtakem za okrog 250 milijonov še zmeraj morali obreme- niti delovne organizacije. Ob vsem tem bi osobni dohodki ostali na enakern nivoju kot v letošnjem le- tu.« Vprašanje: Kako bi se po osnutku, o katerem govorimo, spremenil ma- terialni položaj šole? Ali menite, da sb v redu opredeljeni odnosi^ med izobraževalno skupnostjo in šolami in ali bo po vašem mnenju novi za- kon vplival tudi na odnos prosvet- nega delavca do izobraževalnega procesa? Adi Marčič: Ali naj odgovorim pošteno tako kot misiim, ali kako drugače?« Odločili smo se seveda za — pošteno. »Torej — osnutek zakona je vse- kakor koristen prispevek k ureje- vanju razmer našega šolstva. Zame- rim pa mu to, da še zmeraj ne re- šuje tega, kar je bilo vse doslej na- pačno: šolstvo tudi po njem ne bo imelo takih virov financiranja, ki bi lahko v celoti krili njegove po- trebe. Dokler pa bo tako, ne bo no- bena sprememba prinesla kaj bist- veno novega, boljšega. V tem pri- meru bi bili celo na slabšem, saj že zdaj ugotavljamo, da s tako zbra- nimi sredstvi ne bomo mogli kriti vseh naših potreb, dodatno obreme- njevati delovne organizacije pa bi bilo nesmiselno, saj bodo verjetno povsod odgovarjali, da za financira- nje šolstva že tako prispevajo svoj delež^iz^osebnega dohodka. Memm,~d4' bi morali odgovorni republiški forumi sprejeti peda- goške normative za vse vzgojno izobraževalne institucije — od otroš- kih vrtcev do fakultet, na podlagi njih ugotoviti potrebe po kadrih, prostorih in podobno ter na ta na- čin zbrati tudi podatke o tem, koli- ko denarja potrebujemo tako za materialne izdatke in investicije kot za osebne dohodke. Pri slednjih bi morali izdelati tudi merila za kva- liteto dela, ki bi morala biti poleg obsega dela najpomembnejše meri- lo za izračunavanje osebnili dohod- kov. Tudi delitev sredstev znotraj izo- braževalne skupnosti bi morala biti urejena na podlagi enotnih meril. V Celju smo jih imeli in misilim, da so bila v redu, saj smo jih sestavili ob sodelovanju predstavnikov skla- da, prosvetnih delavcev in vseh ostalih zainteresiranih. Pri delitvi osebnih dohodkov bi, po mojem menju, moralo obveljati načelo, naj .bodo ljudje nagrajeni za svoje de- llo, ne pa santo, upoštevaje zmoglji- vosti izobraževalne skupnosti. Prav tako kot delitev znotraj izo- braževalne skupnosti, pa bo verjet- no zanimiva tudi delitev med nji- mi, saj tudi dohodek ustvarjamo ljudje ene regije v drugi. V osnut- ku zakona je torej še veliko slabo preciziranih stvari, mnogo je izpu- ščenih in potrebno bo še veliko raz- prav predno bomo lahko z goto- vostjo zatrdili, da je dober. Zato^ vam tudi lahko odgovorim na zad- nji del vprašanja takole: mislim, da lak kot je, zakon na prosvetnega delavca ne bi stimulativno vplival.« Vprašanje: Za kakšen način fi* nanciranja poklicnih šol se ogreva- te? Katere so prednosti sedanjega in predvidenega sistema? Tone Klinar: Upoštevaje doseda- nje triletne izkušnje bi glasovali za neposreden odnos med šolo in de- lovno organizacijo. Tako je bilo tudi zdaj in mislim, da bi vsaka sprememba škodljivo vplivala na razvoj poklicnih šol — pa četudi bi jim morda zagotovila večja sredst- va. Izdelane imamo normative za izračun stroškov za posamezni po- klic in pogodbeni odnos med šolo in delovno organizacijo je najbolj poštena relacija. Zakon naj bi zago- tovil le to, da financiranje ne more biti odvisno le od volje ljudi, ki trenutno vodijo ddovno organiza- cijo. Vprašanje: Za kakšno izobraževal- no skupnost bi se odločili? Ali me- nite, da se v novih pogojih šolstvu obetajo boljši časi? Vojko Simončič: Z večjimi izobra- ževalnimi skupnostmi bi lahko za- gotovili enotnejšo politiko na šir- šem teritoriju, čeprav bi v tem pri- meru morda lahko demobilizirali občinske in krajevne faktorje pri investicijah v šolstvo. Sploh pa me- nim da bi morala skrb za šolstvo druge stopnje prevzeti republika, kajti ustanavljanje srednjih šol in njih vzdrževanje za širše območje, kot je regija. Novi zakon bi moral šolstvu za- gotoviti kritje stroškov vsaj za osnovno dejavnost in delno tudi za najnujnejše investicije. Odstotki, o katerih govorimo pa tega ne bodo zagotovili. Ostalo bi nam spet samo dogovarjanje ki pa je nevzdržno tu- di zaradi tega, ker bodo delovne ' organizacije že tako prispevale za šolstvo odstotek od osebnega do- hodka. Vprašanje: »Ali potemtakem me- nite, da osnutek ni zadel bistva pro- blemov, ki tarejo naše šolstvo? Mislim, da bo moral doživeti ko- renite spremembe, tako pri virih sredstev, kot tudi pri odnosih med posameznimi izobraževalnimi skup- nostmi in da je še vrsta vprašanj, ki bi jih morali urediti republišiki organi; kajti samo to je garant za enotno politiko izobraževanja na področju republike.« V prihodnji številki bomo razgo- vor o financiranju izobraževanja in vzgoje nadaljevali z obiskom pri nekaterih predstavnikih šol druge stopnje. I. B. 14. septembra bo ob 18. in 20. uri v Celju v veliki dvorani Narodne- ga doma gostoval Fomezzijev sa- tirični kabaret Komolce kvišku. Gostje bodo spet ošvrlcnili neka- tere sodobne probleme, pa bodo zato verjetno vzbudili veliko za- nimanja — kot je bilo tudi dru- god. Vedenje o šoli in vednju bi rad spregovoril. Ko sem povprašal štirinajst- letno dekle, kam po opravljeni osemletki, mi je nekam brezbrižno od- govorila: Kam? Na cesto, saj so mi dali iz vedenja PRAV DOBRO oceno!... Vprašam obrtnika, koliko bo novih vajencev, pa mi je dejal, da je odklonil prav vse interesente, ker je STVAR enostavno predraga in da imajo vedenje prav dobro. V tovarni so mi rekli (dejal mi je tovariš GLAVNI), lani so jih vzeli deset, letos samo tri. In še pripomba: Kvaliteta več ko slaba in skoraj sami izprijenci. V izkazih red iz vedenja: PRAV DOBRO! — Učenec osmega razreda mi je dejal pred vsemi drugimi učenci: Prekleta baba hudičeva. Stara sem trideset let in sem končala visoko šolo. Torej sem profesorica. Izhajam iz delavske družine in starši so bili zaradi mojega šolanja v večini v finančni stiski. Fant pa se je »raz- jezil« zato, ker sem mu povedala pred razredom, da bo imel v izkazu vedenje — PRAV DOBRO. Na konferenci sem odločno zahtevala, da rnora dobiti oceno DOBRO. Starši so zdaj močno užaloščeni in mi gro- zijo (indirektno), da se bodo pritožili. In zna se zgoditi, da bom jaz »kratko potegnila... Hvala za tako razumevanie. Zgodilo se je, da so izredno dobro situirani starši kupili svojemu sedmošolčku tri tedne pred zaključkom pouka rabljene knjige za osmi razred. Otrok je očitno »pobesnel«, zmetal knjige v lastno mater (oče je bil v službi), nato pa je knjige polil s črnilom in zažgal. Mati priteče v šolo, pove razredniku (bila je predmetna učiteljica), kaj se je zgodilo in da ga naj »trdo« primejo. Učiteljica je fanta posvarila pred razre- dom. On pa je 'bil užaljen, ker sliši o tem »hrabrem dejanju« kar dva} set sošolcev, zato je skoraj petdesetletni učiteljici zabrusil: \ — Vas pa to prav eno figo briga! Edino opravičilo: iz vedenja PRAV DOBRO! Pa je pritekel oče in toliko, da ni »poslušna« predmetna učiteljica dobila nekaj krepkih zaušnic. Zabrusil je na ves glas. — Mi smo tukaj domačini in smo ugledna družina in ne dovolimo, da bi našo čast omadeževale takele — prihajačice!... Nekje pa so naravni zakoni in v njih piše: — Prvi učitelj in i^rva učiteljica sta otroku oče in mati, tudi če nista izobrcižena, le da sta nežnočutna in imata nekoliko naravnega vzgojevalnega takta. Cim otrok doraste za šolo, ga je najbolje prepustiti šoli, in tu je važno, da čuvamo pred otrokom avtoriteto učitelja, tudi če z njim vselej ne soglašamo... Profesor matematike in fizike pravi: — Stopim v osmi razred. Nisem razrednik, vendar so mi učenci všeč. Vsaj dobra večina. Le eden izmed njih mi dela preglavice. Fant nekega funkcionarja. Vede se oholo in drzno. Moja svarila so kot bob v steno. Zdaj pa se je zgodilo. Drugi vstanejo, oji sedi, na očeh temna Očala in noge na mizi. Strmim in se čudim. V dvajsetih letih mojega poučevanja nisem kaj podobnega doživel. Jaz ne. In ga vprašam: Zakaj ta temna očala? On brezbrižno odgovori: — Ker sem vas sit in vas ne morem več gledati! Iz vedenja — kljub vsej prizadevnosti profesorja — ocena PRAV DOBRO. Fant je razred izdelal in hodil bo svojo pot. Morda bo kdaj KOMU v napoto. Za zdaj so roditelji VELJAVNIKI in imajo DENAR; to pa je tudi vse. V neki knjigi je zabeleženo: —- Starši (to je oče in mati) imajo do otroka ne le dolžnosti, ampak tudi pravice. Dolžnosti prehrane in vzgoje ne segajo tako daleč, da bi bili starši sužnji dela in skrbi. Prav tako pa je napačno, če starši ne dajo otrokom tega, kar je potrebno njih vzgoji, telesnemu in duševne- mu razvitju. Pa tudi otroci niso dolžni, da bi se žrtvovali povsem za starše. Otroci so na primer moralno in zakonito obvezni, svoje starše na starost podpirati, toda starši nimajo pravice, da bi v ta namen otro- kom določali smernice življenja. Nasprotno. Starši so dolžni skrbeti za to, da bodo v starosti mogli živeti brez podpore otrok... V neki občini je nek občinski funkcionar javno podčrtal: — Otroci mnogih staršev se v šoli sploh ničesar ne naučijo. Zato jih starši naučijo doma in ti otroci niso v ničemer prikrajšani! ... So države, ki so uvedle deset, dvanajstletno osnovno šolanje. Pn nas se NEKATERI borijo proti borim osmim razredom. Najbolje, da jih ukinemo vsaj SEDEM. Saj je znano, da je statistika »nalovila« kar čedno vsotico NEPISMENIH. In ti nepismeni (v nekaterih primerit celo direktor) učijo pismene vse MODROSTI današnje tehnike, včasih tudi inženirje. Sam sem bil priča »žolčni debati«, ko je glavni funkcio- nar kar precejšnjega podjetja, ki ima v najboljšem slučaju opravljeno nekdanjo »obrtno« šolo — tolmačil vsp zadevo takole; — Vrag pa ta naša šola! Učitelji so tako ali tako sami buteljni 2 upraviteljem na čelu. Mojemu otroku so dali, cepci, slabo oceno iz tega in tega predmeta. In še: vedenje PRAV DOBRO! Zakaj? Ker se jim ta moj otrok upa povedati v obraz, da so čisto navadni troteljni! (Menda se ni zgodila resnica). Ja, za mrtve borce, mrtve heroje je poskrbljeno; Imajo spomenike. Kaj pa mi, ki še živimo? Nam pa brco v r... Pa nfi' je ne bodo dali. Mojim otrokom bom že jaz ustvaril socializem, tolik'' ZVEZ še pa imam... Mojim inženirjem in tehnikom bom pa že poka- zal! ... Jaz bi tako nobenega ne vzel, pa mi je občina stala na vratu Kaj pa sploh znajo ti tehniki, inženirji? Roke do komolcev v žepe tišcj; jo, pa po plači sprašujejo, drugega nič. In če mene ne bi bilo, bi hudiC v lastni senci pogagaii... Za našo šolo pa tudi ene pare ne, za tako ciganijo pa ne, za to se pa res nismo boril'... Kaj sem hotel. Nič. Vem samo to, da ima odličen STANDARD, toda jaz mu v izkaz MORALNIH KVALITET mirno zapišem in trikrat pod- črtam oceno: NEZADOSTNO! Bojim se epidemije: gorje pametnemu!?... ^ KUMEI^ prav dobro RAZSTAVA FIlMSKi.«ii hu^haiA V. petek, 9. septembra bodo v celj- skem likovnem salonu odprli med- narodno razstavo filmskega plakata. To razstavo so na Slovenskem uspe- li organizirati po zaslugi peščice slo- venskih filmskih zanesenjakov, ki jih je podprl republiški svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slo- venije v Ljubljani. Razstava je bila ' najprej v ljubljanski Moderni gale- riji, kjer je posebna žirija v sestavi Aleksander Bassin (umetnosti zgo- dovinar) dipl. ing. arh. Jože Bru- men, prof. Jelisava Čopič (umetnost- na zgodovinarka) dipl. ing. arh. Majda Dobravec, France Kosmač (filmski režiser), Rapa šuklje (film- ski publicist), prof. Nace Šumi (umetnostni zgodovinar) in Božidar Okorn (filmski publicist) podelila tri nagrade najboljšim plakatom. To razstavo so zatem prenesli še v nekatere druge kraje v Sloveniji, med drugim tudi v Slovenj Gradec. Zdaj je uspelo vodstvu celjskega Li- kovnega salona, da je to razstavo s pomočjo (tudi denarno) odbora za filmsko vzgojo pri celjski občinski Zvezi kulturno-prosvetnih organiza- cij, ki mu predseduje tovarišica Mi- lica Dimitrijevič, preneslo tudi v Celje. Razstava obsega okrog 10 film- skih plakatov avtorjev iz 9 evrop- skih držav: Poljske, Češke, Zahodne Nemčije, Finske, Španije, Sovjetske zveze, Danske, Jugoslavije in iz Ja- ponske. Med njimi se z izredno ka- kovostjo odlikujejo predvsem pla- kati poljskih ustvarjalcev likovno dognanih filmskih plakatov. Namen razstave je ob primerjavi z visoko ra\mijo filmskih plakatov iz drugih držav opozoriti na pretežno nizko raven domačega filmskega plaka- ta. Drugje s plakati ne skušajo do- seči samo trgovsko obveščevalnega učinka temveč terjajo od ustvarjal- cev plakatov hkrati tudi dognano estetsko podobo plakata in še več: plakat naj bi z likovnimi sredstvi tudi že označeval ali izpovedoval osnovno idejo filma. Odveč je pri- pominjati, da skrbijo taki snovalci plakatov tudi za popolno usklaje- nost tiskanega besedila plakata z ostalimi likovnimi sestavinami le- tega. Medtem, ko v mnogih drugih deželah naročajo izdelavo plakatov pri najboljših likovnih grafikih, se pri nas prepogosto dogaja, da iz- delujejo osnutke plakatov celo dile- tanti. Zaradi tega ni čudno, da so filmski plakati pri nas pogosto ki- časti zmazki, medtem ko filmski ■ plakati v drugih državah skorajda dosegajo vrednost umetniških gra- fičnih listov. S prenosom mednarodne razstave filmskega plakata v Celje žele pr- reditelji razstave tudi na našem po- dročju dvigttiti zahtevnost do film- skih plakatov in hkrati opozoriti na plakat kot vejo uporabne umet- niške grafike in ne samo navadne- ga tiskarskega izdelka. Razstava bo pomembna za spoznavanje obliko- vanja plakatov sploh in ne samo filmskih. Zaradi obsežnosti razstavnega gradiva bo razstava v Likovnem sa- lonu in v foyerju SLG Celje. Na ta prikaz uporabne likovne umetnosti zaradi mednarodnega značaja prire- ditve šc prav posebej opozarjamo. posebno obvestilo! kolektivi! od 1. oktobra vnaprej nudimo ko- i^ektivom, sindikalnim podružnicam im ostalim posezonske cene za av- tobusne prevoze v najsodobneje ynth.:\lLJtIVlH AVIUBLSIH UFA »MltLK. CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRIL02- MOST — ZAHTEVAJIE PONUDBE. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 13-diievno potovanje z luksuanao motorno ladjo »Dalmacljac v oktobru PO »SREDO- ZEMUU«. Prijave do 15. septembra 1966. ^ 2. rim — NEAPELJ — CAPRI — POMPE- JI! 7-dnevno avtobusno potovanje 15. oktob- ta. Prijave do 15. septembra 1966. 3. 1-dnevni avtobusni Izlet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. »-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZO v oktobru 1966. 5. MOiUKiziKAivi iukisU! mpraviii smo vam zelo ugodne počitniške aranžmane v PORECU in ROVINJU. t. 7-dnevno avtobusno potovanje v kim (Trst, Padova, Firenze, Rim, Assisi, San Ma- rino, Vlsario, Tarvisio). Prijave do 10. sep- tembra 1966. 7. PARIZ — ogled dveh razstav! a) SICOB — svetovnoznana razstava pisar- niške opreme — od svinčnika do elektronske- ga računalnika. b) mednarodna razstava gostinske opreme. Prijave do 15. septembra 1966. 8. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2- ali 3- dnevne izlete v TRST in BENETKE. 9. 9-dnevno avtobusno potovanje v LOUR- DES in na AŽURNO OBALO. Prijave do 15. septembra 1966. 10. 2 ali 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 11. 2 ali 3-dnevni Izlet na DUNAJ. 12. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 13. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ, prijave do 10. septembra. 14. LONDON — PARIZ. 8-dnevno potovanje z vlakom 26. novembra 1966. Prijave do 25. oktobra 1966. 15. 9-dnevno avtobusno potovanje v južno FRANCIJO in SEVERNO ITALIJO. Prijave do 15. septembra 1966. 20. 6-dnevni avtobusni izlet na 3. mednarod- no razstavo laboratorijske in merilne tehni- ke in avtomatike v kemiji »ilmac« v BASE- LU. Prijave do 8. septembra 1966. KOLEKTIVI! Poslužujte se naSih kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo znižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- lUAl UtjiSCnt ILiKlSllCNO rViJLFJti jJi «pMPAS« CELJE, TOMŠIČEV trg 1, TEL. a-50. MALI OGLASI PRODAM FIAT 750 (12.000 km) prodam. Celestinova 8 .— Celje (pri Skalni kleti). l^OV PRALNI STROJ superavtomatik ZOPAS 563 prodam ugodno. Z. C. Na rebru 5 — Celje. OSEBNI AVTO AMI 6 prodam. Holobar, Ce- lje, Vrunčeva 28. KRATEK KLAVIR primeren za vadbo pro- dam ugodno. Naslov v upravi lista. REX superavtomatik pralni stroj 4 kg pro- dam. Ogled dopoldne. Cena 250.000 S-din. Magda Brkič, Celje, Stanctova 20/11. SKORAJ NOV pralni stroj AEG in centrifugo v odličnem stanju prodam skupaj ali po- samezno tudi na ček. Confidcnti, Celje, Dal- matinova 1. PRALNI STROJ AEG skoraj nov v odličnem stanju proda skupaj ali posamezno Kroflič Marija, Celje, Smrekarjeva 6. SLAMOREZNICO — staro, v dobrem stanju proda: Franc Kronovšek, Topovlje 21 — Braslovče. PRIMO — generalno popravljeno prodam ugodno. Naslov v upravi lista. Pralni stroj s centrifugo, dobro ohranjen prodam za 700 N-din tudi na ček. Naslov v upravi lista. Kuhinjsko kredenco skoraj novo prodam Ugodno tudi na ček. Delakorda, Celje, Uli- ca Moša Pijade 22. ^Rl ROZA polnocvetne oleandre prodam. Na- slov v upravi lista. Novo trikrat glašeno in eno izdelano do po- lovice (tudi trikrat gla.šeno) diatonično har- r>}oniko z glasbo, več moških oblek in pe- rila (vse skoraj novo), precej romanov in kuhinjsko kredenco prodam. Naslov v upra- vi lista. Nemškega psa ovčarja z rodovnikom pro- uam. Naslov v upravi lista. VZDRŽEVANO ZASTAVO 750 letnik 1963 pro- uarn. Informacije: Boris Strohsack, Okrož- no sodišče Celje, tel. 29-82. 'Rabljeno spalnico, pralni stroj riber ^ centrifugo in nov japonski prenosni avto jranzistor prodam ugodno. Ing. Zavadlal, L>rapši„ova 17. ^Tonsko zarezno strešno opeko prodam. informacije: Draksier, Celje, Dečkova 26. ESENO montažno garažo proda: Ciril Kla- Kočar, Celje, Cesta na Ostrožno 20 b. ^^Oj vseljivo hišo—vilo z vrtom in garažo "a parceli približno 1000 m^ v središču Ce- »n^B^-'am- Pismene ponudbe pod šifro »GOTOVINA«. ^^-^REJšO hišo, klet, možno za preuredi- v stanovanje ali dograditev kupim. Flo- Wbm ^''a'"^''' Brestanica 21. '^^E kupim. Naslov v upravi lista. ^'^POSLITEV ^OKOJENA uslužbenka državne uprave išče RA?*5rne zaposlitve. Ponudbe pod »HONO- ISc REDNO«. Jank* "^^^bo 73 varstvo otrok od 7.—14. ure. ^^oid^' ^^'''^^^''j*^^'^ ~ ™ontažni blok \ GOSPODINJSKO pomočnico sprejme: Hedvi- ka Sukič, Žalec, Savinjska cesta 58. HONORARNO zaposlitev dobi natakarica — upokojenka. Naslov v Upravi lista. zA VARSTVO 9-mcsečne punčke (od 7.—13. ure) sprejmem dobrosrčno starejšo žensko, riajnije upokojenko. Zglasite se pri »DELO« Celje. OSEBO za varstvo otroka od 6,30 do 11,30 dopoldne išče: Slavko Tripič, Celje, Kaju- hova 9 (zglasite se po 15. uri). POŠTENO gospodinjsko pomočnico z delnim znanjem kuhe sprejmem. Zupančič, Laško 307. GOSPODINJSKO pomočnico k 4-članski dru- žini sprejmem takoj. Slava Potočnik, Celje, Ulica 29. novembra 7. SAMOSTOJNO in zanesljivo brivsko-frizersko pomočnico sprejme frizerski salon Riko Grobelnik, Celje, Kocenova 2. ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem žensko. Prime, Celje, Cankarjeva 13. ISCEM žensko za varstvo 16 mesecev starega otroka v dopoldanskem času. Nastop možen takoj. .Naslov v upravi lista. STANOVAiNJE SOSTANOVALCA sprejmem. Naslov v upravi lista. SOBO išče mlajša uslužbenka. Plača vnaprej. Naslov v upravi lista. ODDAM kabinet najraje dijaku proti plačilu vnaprej. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam dvem moškim osebam ali zakoncema brez otrok. Ogled V soboto ali ponedeljek v Trnovljah 14. OPREMLJENO sobo oddam dvema solidnima uslužbenkama ali dijakinjima. Naslov v upravi lista. SOBI (2 krat 1 postelja) v centru mesta s souporabo kopalnice oddam solidnim ose- bam. Naslov v upravi lista. RAZNO SPREJMEM mirnega upokojenca ali upoko- jenko v vso oskrtio za pomoč v gospodinj- stvu. Naslov v upravi lista. VARČNO in skrbno gospodinjo, osamljeno upokojenko do 63 let starosti s podeželja z nekaj gotovine, želi spoznati osamljen upo- kojenec v svrho skupnega gospodinjstva. Naslov v upi-avi lista. MANJŠE posestvo vzamem v najem ali od- kupim. V poštev pride do 10 km iz Celja. Ciril Grčar, Šmartno v Rožni dolini. Rož- ni vrh 23. V ANGLEŠČINO ALI NEMŠČINO prevajam honorarno trgovske dopise kot tudi razne druge tekste. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »ZANESLJIVO«. Ob Savinji sem našel žensko jopico, Vili Su- ster, Celje, Cuprijska 21._____________ Komisija za delovna razmerja Finomehanike Celje razpisuje prosta delovna mesta kvalificira- nih ali visokokvalificiranih fino- mehanikov. Prošnje je vložiti do 24. 9. 1966 na upravo Finomehani- ke Celje, Kocbekova 3. ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame, sestre in stare mame Marije Čulk se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose- dom in znancem, ki so jo spre- mili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Iskrena hvala tudi č. duhovni- ku. žalujoči: hčerka Milka z malo Jasminco, Marija, sinova z družinami in ostalo sorodstvo. RAZPIS Društvo stenografov in strojepis- cev Celje razpisuje naslednje 4-me- sečne tečaje: stenografske začetne, nadaljevalne in debatne strojepisne začetne, nadaljevalne in višje Vpisovanje je vsak dan od 16. do 17. ure v Administrativni šoli Celje, Dečkova c. 1. NA GLASBENI ŠOLI v Celju je še nekaj prostih mest za violino, če- lo, flavto, rog, pozavno in solopetje. V PRIPRAVNICO sprejemamo otroke, ki so končali I. ali II. raz- red osnovne šole. Pouk. pripravnice začne 13. septembra. Urnik in pogo- ji so na šolski oglasni tabli. Ravnatelj ZAHVALA Za vso nadčloveško skrb, trud in požrtvo- valnost pri in po uspešni težki operaciji, se iskreno zahvaljuje docentu dr. Zvonimiru Šu- .steršiču, dr. Zunterju, sestram Zori, Elzi, Emiliji, Kristini in vsemu ostalemu osebju uroloSkega oddelka bolnice v Celju — hvalež- n: piclent M.irtln PimgerSek s sectro AuJtfO in ostalim sorodstvom. »POIZEIA, TOVAMA NOGA\i&< POIZEIA ponovno razpisuje prosto delovno mesto: analitika dela Kandidati morajo biti diplomirani inženirj-i tekstila, strojništva ali kemije z nekajletno prakso na področju analitike dela. Obvla- dati morajo angleščino, francoščino ali nemščino. Kot poseben pogoj se za razpisano delovno mesto postavlja po- skusno delo s konkretno nalogo. Osebni dohodki so določeni v pravilniku podjetja. Stanovanje je zagotovljeno. Vloge za nastop dela sprejema splošno-kadrovski sektor podjetja in daje tudi informiacije v zvezi s tem razpisom. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis in dokazila o strokovnosti. Razpis delovnega mesta traja do 24. 9. 1966. SPLOŠNA ZAVAROVALNICA CELJE razpisuje prosto delovno mesto: ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za zastop Rog. Slatma Delavec, ki želi stopiti na to delovno mesto mora poleg sploš- nih pogojev, ki jih za vstop na delo v delovno organizacijo pred- pisuje zakon o delovnih razmerjih, izpolnjevati še te posebne po- goje: Ekonomska srednja šola. Na prosto delovno mesto bo delavec sprejet za nedoločen čas z zaposlitvijo s polnim delovnim časom. Stanovanje ni zagotovljeno. Prijavi za prosto delovno mesto mora delavec, ki se želi za- posliti, priložiti: kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev za sprejem na razpisano delovno mesto. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta! O izbiri bodo vsi kandidati, ki so se prijavili za razpisano delovno mesto, obveščeni. »CEVOMONTAŽA« ŽALEC sprejme v delovno razmerje 1. VEC VK IN KV KLJUČAVNIČARJEV ZA OBRAT VRANSKO IN ZABUKOVCA 2. VEC KV INSTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE p--llgfrr~-r--' — ,, Pogoji: ustrezna kvalifikacija iu praksa. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja 15 dni od dneva objave. OBVESTILO Skupščina občine Žalec, oddelek za notranje zadeve ol?vešča (>l>čane, da prične z re3nim izdajanjem in zamenjavo novih oseb- nih izkaznic dne 14. septembra 1966. Osebne izkaznice se bodo izdajale na sedežih krajevnih skupnosti: Za kolektiv tovarne nogavic Polzela — v tovarni od 14. 9. do 19. 9. 1%6. Za območje krajevne skupnosti Polzela, Andraž, Braslovče in Letnš — na sedežu krajevne skupnosti Polzela v času od 20. 9. do 26. 10. 1966. Za kolektiv tekstilne tovarne Prebold — v tovarni v času od 27. 10. do 3, 11. 1966. Za območje krajevnih skupnosti: Prebold, Sešče, Trnava in Go- ni ilsko — na sedežu krajevne sknpnosti v Preboldu v času od 4. 11. do 22. 11. 1666. Za območje krajevne skupnosti Vransko in Tabor — na sedežu krajevne skupnosti Vransko v času od 23. 11. do 20. 1,2. 1%6. Za območje krajevne skupnosti Vinska gora — na sedežu krajevne skupnosti v Viniski gori — zadružni dom v času od 15. 9. do 24. 9. 1966. Za območje krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovi je, Griže, Liboje, Petrovce, Ponikva pri Žalcu in Žalec — na sedežu skup.šeine občine Žalec v času od 26. 9. 1966 do 9. 2. 1967. Pri zamenjavi osebnih izkaznic se mora predložiti stara oseb- na izkn7,nica. Kdor pa osebne izkaznire ni imel. oz. prosi za njo prvič, pa mora predložiti še poleg dveh slik izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. To velja za tiste občane, ki so rojeni izven naš(: občine. Nove osebne izkaznice se bodo izdajale po določenih dnevih za posamezna naselja. Razpored teh naselj pa bo razviden iz oglasnih desk pri krajevnih skupnostih. Ekipa za izdajo in zamenjavo noviji osebnih izJkaznic bo' de- lala dnevno od 7. do 12. ure 1% od 13. do 18. nre. Za krajevno skup- nost Vinska gora in tiste krajevne skupnosti, za katere se bodo osebne izkaznice izdajale na sedežu občine, pa bo delala ekipa vsak dan od 14.30 do 18.30. razen ob sobotah, ko prične ob 13. uri. Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Žalec IZLETNIK CLLJE KRAVJI BAL — v nedeljo 23. septembra 1966 enodnevni izlet v Bohinj na tradicional- no turistično prireditev. Prijave posamezni- kov in skupin sprejemamo do 20. septembra. IZLETI PO DOMOVINI — organiziramo eno- ali večdnevne izlete po domovini za or- ganizirane ali neorganizirane skupine po želji. V sodelovanju s PUTNIKOM Beograd orga- niziramo IZLETE V INOZEMSTVO. GRADEC (GRAZ) — od 2. do 10. oktobra — 1-dnevni avtobusni izleti, zahtevajte pro- gram potovanja, prijave sprejemamo do 20. septembra. Izleti za skupine časovno po že- lji! BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte podrob- ne programe. TRST — MIRAMARE — 1-dnevni a\tobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte program potovanja. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po dogovoru s kolektivom. DUNAJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev- ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo- voru s kolektivom. CELOVEC — ogled Koroške v enem ali dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo- voru. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne, 20. oktobra, prijave sprejemamo do 19. septembra 1966. SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno avtobusno potovanje dne 9. 10., prijave spre- jemamo do 10. septembra. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal- ski promet za tu in inozemstvo. Poslužujte se turističnih uslug v naših po- slovalnicah. Programe izdelujemo po želji skupin ali kolektivov! Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK Celje Tel. 28-41 Svet delovne skupnosti VVU »Otona Župančiča« v Celju razpisuje prosto delovno mesto VZGOJITELJICE — UPRAVNICE Pogoji: Končana SVš, strokovni izpit in petletna praksa. Stanovanja ni. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite do 20. septembra 1966. Svet osnovne šole »Frana Kranjca« Celje—Polule, razpisuje prosto de- lovno mesto HIŠNIKA — KURJAČA Pogoj: uspešno opravljen izpit za kurjača. V poštev pridejo v prvi vr- sti tisti, ki bi bili pripravljeni zame- njati družinsko stanovanje. Prijave pošljite na Svet šole do 15. septem- bra 1966. OBVESTILO Splošna zavarovalnica Celje obvešča, da je po sklepu kolek- tiva z dne 5. septembra 1966 spre- menila delovni čas tako, da po- sluje OD 6. DO 14. URE VSAK DAN, RAZEN PRVIH TREH SO- BOT V MESECU. Zavarovance prosimo, da odlo- čitev kolektiva sprejmejo z ra- zumevanjem. OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK! v Od Cervana do lubeieve Letošnje evropsko prvenstvo v atletiki je — kakor že mnogo podob- nih tekmovanj — zopet minilo brez kakšnih prijetno presenetljivih uvr- stitev jugoslovanskih atletov in atle- tinj. Seveda pa pri tem ne gre upo- števati edino svetlo točko zmagoval- ko Nikoličevo, ki je bolj ali manj pričakovano osvojila naslov evrop- ske prvakinje. To pa je bilo v glav- nem tudi vse. Med trinajstčlansko ekipo so bili tudi štirje atleti in atletinje celjske- ga Kladivarja. Kaj so dosegli? Najbolje se je uvrstil Červan, ki je v teku na 10 km re3»>napravil vse kar je mogel. Hrabro je sledil tem- pu vodilne skupine, postavil nov dr- žavni rekord, toda kaj več kot za enajtso mesto mu vse to ni zadosto- valo. Sicer pa so bili tekači v tej di- sciplini izenačeni in konkurenca ta- ka, kot že dolgo ne. Da je bil Čer- van za evropsko tekmovanje solid- no pripravljen, je dokazal tudi v te- ku na 5000 m, kjer je prav tako po- stavil svoj letošnji najboljši rezul- tat. Važič v ostri konkurenci srednje- progašev — finišerjev ni mogel na- praviti kaj več, kot je. Stara stvar je, da Simo lažje uspeva v tekih na rezultat, kot v borbi za mesta. Po- leg tega pa mu spričo množice te- kačev med katere je bil v teku na 1500 m takoj po startu zaprt, ni uspelo razviti ostrega tempa, da bi se z njimi otresel nasprotnikov, ki so bili v finišu mnogo hitrejši. Bolje je tekel na 5000 m, kjer je postavil svoj letošnji najboljši rezultat, ven- dar so tudi v tem teku prišli do iz- raza tekači, ki so bili hitrejši v fi- nišu. Tako smo glede na možnosti, ki jih je imel in na rezultate, ki jih je dosegel Važič na tem prvenstvu, z njim zadovoljni. V okviru možnosti glede na po- škodbo nas ni razočarala tudi Ur- bančičeva, ki je kljub poškodbi vr- gla kopje toliko, da se je plasirala v finalno tekmovanje. Kaj več od nje itak nismo pričakovali, morda le kakšno mesto višji plasman. Edina celjska predstavnica, ki na evropskem prvenstvu ni zadovoljila je Lubejeva, ki tako v peteroboju, kot v teku na 80 m čez ovire ni do- segla niti približno tistega, za kar je bila še nekaj dni pred prvenstvom sposobna. Še nekaj dni pred prven- stvom je namreč Lubejeva na celj- skem stadoinu dosegla normo v pe- teroboju, ki ji je prinesla uvrstitev v ekipo. Na samem prvenstvu pa je dosegla kar 400 točk slabši rezultat. Ne moremo dvomiti v sposobnosti in korektnost celjskih atletskih sod- nikov, ko je Lubejeva izpolnjevala na celjskem stadionu normo. Ven- dar na podlagi obeh rezultatov v Celju in Budimpešti lahko dvomijo o tem kje drugje, čeprav bi Lube- jevi v tem primeru ne smeli ničesar očitati. Dejstvo pa je, da je bila celj- ska atletinja — po izjavi njenega trenerja — na tem prvenstvu vse premalo borbena. Ko smo pregledali rezultate z le- tošnjega evropskega prvenstva, se nismo mogli otresti vtisa, da so, ostali doma nekateri naši atleti, ki bi prav gotovo dosegli več, kot pa nekateri, ki so tam bili. Pri tem mislimo med drugim tudi Vivoda in Vravnika, ki bi se prav gotovo uvr- stila med vidnejše tekmovalce. Si- cer pa bodo eni in drugi kaj kmalu lahko pokazali svoje sposobnosti na letošnjih jubilejnih Balkanskih ig- rah v Sarajevu. EG Prehud poraz rokometašev v tretjem kolu zvezne rokometne lige so celjski rokometaši doživeli pravo katastrofo. Ne pomnimo, da bi rokometaši Celja že kdaj dožive- li podoben poraz, kot so ga tokrat — z razliko 26 golov. Kolikor poz- namo celjsko rokometno ekipo, je bil to izjemno slab dan in takega poraza verjetno ne bodo več dožive- h. Kako je prišlo do takega poraza? Vsekakor so Celjani naredili taktič- no napako, ko so proti renomirane- mu nasprotniku in trenutno najbolj- ši jugoslovanski ekipi bjelovarske- mu Partizanu zagirali odprto in ho- teli doseči čimveč golov. To pa se jim je maščevalo, saj je nasprotnik v nasprotnih napadih redno zatresel mrežo obeh celjskih nezanesljivih vratarjev. Pri vsem tem pa zaradi izpitov ni nastopil Krelj, dva igral- ca pa sta bila zaradi poškodbe one- mogočena. V tem tednu tekmovanja v zvezni rokometni ligi ne bo. V Nišu bo namreč mednarodni turnir mladih ekip. V jugoslovansko reprezentan- co sta bila pozvana tudi Celjana Krelj in Presinger, ki sta pa zaradi izpitov sodelovanje odklonila. Da pa tudi ta nedelja v Celju ne bo minila brez rokometne tekme, so povabili v goste rokometaše Zagreba, s kate- rimi bodo v nedeljo ob 10.30 na igri- šču ob Kersnikovi ulici odigrali pri- jateljsko tekmo. EG TEKMOVANJE M KOROŠlO 3. in 4. septembra je bilo na področju Korošice orientacijsko tekmovanje, ki ga je organiziral mladinski odsek PD Celje v so- delovanju z alpinističnim odse- kom. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip iz Celja, Laškega in Kranja. Prvi dan so se pomerili v orientacijskem pohodu, drugi dan pa je bilo na sporedu tekmo- vanje v znanju prve pomoči, zgo- dovini planinstva in alpinizma ter poznavanju gorske flore. Vse ekipe so se izkazale predvsem v znanju prve pomoči. Po ponov- nem orientacijskem teku so tek- movalci odgovarjali še na vpra- šanja o poznavanju gorstev. Prvo mesto med članskimi eki- pami je zasedla ekipa mladinske- ga odseka PD Celje prav tako^ tudi drugo, tretji pa so bili člani iz Kranja. Med mladinci so se posebej izkazali mladi Kranjča- ni. Obe zmagoviti ekipi sta dobili prehodni pokal, ostali pa spomin- ske diplome. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Predvsem je bilo poskrbljeno za varnost ekip. Na kontrolnih točkah so bili člani alpinističnega odseka in GRS, ki so bili med seboj povezani s pre- nosnimi oddajniki. Poudarek tekmovanja je bil na znanju in ne na hitrosti, kajti želja prire- ditelja je, da mladi ljudje gore čimbolje poznajo. Zato so se tudi dogovorili, naj bi bilo podobno tekmovanje odslej vsako leto. Nogonif^tni Nogometna prvenstva v vseh re- publiških konkurencah so se priče- la minulo nedeljo. Razveseljivo je, da so vsi celjski predstavniki odlič- no startali. V SNL imamo tokrat le enega predstavnika. ŽNK Celje je v Vev- čah proti domači Slavij i zabeležil prvo zmago in dal na znanje, da se bo tudi letos boril za najvišje me- sto med enajstoricami republiške konkurence. Kladivar -in Olimp v vzhodni conski ligi sta prav tako startala s stoodstonim uspehom, pri vsem tem pa še z visokima re- zultatoma. V Uej konkurenci ne smemo prezreti še uspehov ostalih eldp iz bližnje okolice, ki nastopajo v tej konkurenci. Zmago so dosegli tudi igralci Šoštanja, neodločeno pa so igrali Velenjčani in novinci v ligi nogometaši Steklarja iz Ro- gaške Slatine. Sicer pa bo malo jasnejša situ- acija v tej konkurenci že prihodnji teden, saj se v nedeljo srečajo Ve- lenje : Kladivar, Steklar : Olimp in Fužinar : Šoštanj. Medtem ko bo v okvirvi SNL Celje gostilo nogometa- še Svobode iz Ljubljane, ki so v pr- vem kolu zabeležili najvišji rezultat. Poglejmo še rezultate v podzvez- nem nogometnem tekmovanju — I. skupina: Ljubno : Konjice 3:0, p. f., Senovo : Brežice 4:2, Zreče : Krško 3:5, Šmartno : Radeče 5:3, Vojnik : Žalec 2:3, Polzela : Gotovlje 7:1, — II. skupina: Zabukovica : Vransko 6":2, Štore : Šentjur 3:0, Sevnica : Ponikva 9:0, Laško : Rogatec 7:1, — mladinska liga:'Kladivar : Olimp 5:0, Celje : Velenje 11:1, Štore : Steklar 3:2, Šoštanj : Radeče 0:0. ŽRTVE PROMETA DRUGA ŽRTEV Proti Vojniku je vozil motorist Jože Podgoršek in v Škofji vasi pred gostilno Medved zadel na levi strani pešca Franca Vclenška, roj. 1936. leta iz Škofje vasi, ki je peljal na kolesu hčerko Nado. Očivid- cev ni bilo. Podgoršek ima počeno loba- njo in močan pretres možganov, otrok le nekaj prask po obrazu, Franc Velenšek pa je dan po nesreči zaradi težkih po- škodb podlegel v celjski bolnišnici. IZSIUEVANJE PREDNOSTI Voznik osebnega avtoanobila »Preiz- kušnja« Zdravko Turk je vozil po Ljub- ljanski cesti, zavijal v levo proti bencin- ski črpalki in pri tem izsiljeval prednost vozniku motornega kolesa Bogomiru Tha- lerju, ki je vozil iz Žalca proti Celju. Pri trčenju je nastala škoda za 10.000 novih dinarjev, motorista pa so s hudimi teles- nimi poškodbami odpeljali v celjsko bol- nišnico. NEPRIMERNA HITROST Vili Perovec je z motornim kolesom vo- zil iz Šoštanja proti Velenju in zaradi neprimerne hitrosti pri hiši Družmirje 64 zavozil v obcestni jarek in se zaletel v jablano. Zlomil si je desno ključnico, do- bil pretres možganov in praske po obra- zu. Skoda: 400 N-dinarjev, voznik je vo- zil brez vozniškega dovoljenja. PREVRNIL PRED AVTOMOBIL Proti Slovenskim Konjicam je vozil z osebnim avtomobilom avstrijske registra- cije Abel Honjorg in v naselju 2eče do- hitel mopedista Milana Korbarja, ki se je pred avtomobilom prevrnil. Avto ga je zadel in zbil po cesti, kjer je obležal v nezavesti. V celjsko bolnišnico so ga pre- peljali s težjimi poškodbami. S CESTE V JAREK Alfonz Ferjančič je vozil z osebnim av- tomobilom proti Laškemu. V bližini na- selja Tremarje je z neprimerno hitrostjo zapeljal v levi ovinek, kjer ga je zaneslo s ceste v jarek in v potok. Voznika je vrglo skozi razbito prednje steklo, tako da je dobil pretres možganov in rano na glavi, škoda na avtomobilu: 7.000 N- dinarjev. VRATOLOMNA VOŽNJA Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Georg Lehrmayer je vozil pro- ti Ljubljani. Ko je pripeljal v vasi Lo- čica pri Vranskem v desni ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri ce- sti zaneslo v desno tako, da je peljal 57 metrov po desnem jarku, nato pa ga je vrglo čez cesto v obcestno ograjo, kjer je podrl dva vzidana smernika in padel v 6 metrov globok jarek potoka Bolska. Voznik je dobil le lažje poškodbe na gla- vi, na avtomobilu pa je škode za 15.000 N-dinarjev. OTROK PRED AVTOMOBIL Voznik osebnega avtomobila Milan Jer- šič je vozil iz Teharja proti Celju. ,Na Teharski cesti je nenadoma prečkal cesto sedemletni Bojan Hemerlajn iz Celja, ka- terega je voznik zadel in zbil po cesti. Bil je laže poškodovan po glavi, rami in desnem kolku. TESNO PREHITEVANJE Proti Celju je peljal voznik osebnega avtomobila Abdullah Ashouz Haosam it Iraka in v Stranicah tesno prehiteval mo-- pedista Franca Gregorca, ki je vozil so-i potnika Milana Perca. Zbil ju je v cestnij smernik in odpelajl dalje, vendar so gaj po dveh kilometrih vožnje že prijeli. Mo-| pedist si je pri padcu zlomil desno steg- nenico, sopotnik pa je poškodovan po le-^ vi strani telesa. MOKRA CESTA Proti Žalcu je vozil z osebnim avtomo- bilom Slavko Krznarič. Zaradi neprimer- ne hitrosti in mokre ceste ga je pri mo- stu čez Ložnico pričelo zanašati, da je trčil v železno ograjo na desni strani mostu. Tu ga je odbilo v levo, avtomobil pa se je obrnil za 180 stopinj. Lažje po- škodbe je dobila voznikova žena Albina, škodo pa so ocenili na približno 4.000 N- dinarjev. CELJE-TORBICA V CELJU SO MEDNARODNE GO KART DIRKE POSTALE ŽE TRA- DICIJA. Minulo nedeljo so bile v Celju že pete mednarodne go-kart dir- ke, v soboto pa tekmovanje domačih dirkačev za državno prvenstvo. V kategoriji do 50 ccm je v tekmovanju za državno prvenstvo zmagal znan celjski dirkač FRANC GAJŠEK, član AMD Šlander na stroju »Sa- etta«. Četrto in peto mesto sta dosegla klubska tovariša STANKO ŠAR- LAH in ADOLF KRANJC. S to zmago si je Gajšek zagotovil prostor zmagovalca, saj je doslej na vseh tekmovanjih zasedel prvo mesto, osta- ja pa še tekmovanje v Umagu, na katerem, upamo, da ga bo posluži- la sreča. Naslednji dan je Gajšek s svojim starim strojem dosegel še lep uspeh na mednarodnem tekmovanju, kjer je bil šesti, kot drugi najboljši Jugoslovan. Posnetek prikazuje celjske dirkače, Gajška, Fojsa in Kranjca ob zadnjem pregledu stroja pred dirko. (Foto: J. Sever) turistične objave ZASEDENOST KAPACITET v zdraviliščih Rogaška Slatina, Laško, Do- brna in v ostalih turističnih krajih je dovolj prostora. Za skupine so potrebne rezervacije v hotelih Celeia in Evropa v Celju, v hotelu Paka Velenje in v Planinskem domu v Lo- garski dolini. Opozarjamo na znižane pose- zonske cene predvsem v zdraviliščih. PRIREDITVE V soboto, dne 10. t. m. bo v Rogaški Sla- tini koncert godbe Iz VVartberga v Avstriji, na Gori Oljki pa bo zvečer lovska zabava s plesom. V nedeljo dopoldne bo v Rogaški Slatini ponovitev sobotnega koncerta. GODBA IN PLES V Velenju je godba in ples vsak večer ra- zen ponedeljka v hotelu Paka, v restavraciji Jezero pa vsako soboto in nedeljo. V Roga- ški Slatini vsak torek, sredo, soboto in nede- ljo, na Dobrni vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo, v Celju pa Imajo narodno zabavno glasbo na Starem gradu vsako nedeljo po- poldne. KOPALNI BAZENI Odprti so še vsi kopalni bazeni. Opozarja- mo na izredno toplo vodo v kopalnem bazenu v Rimskih Toplicah. Odprt je tudi bazen z zdravilno vodo v Harinih Zlakah pri Podče- trtku. TURISTIČNI IZLETI Olepševalno in turistično društvo Celje pri- reja v nedeljo, dne 18. t. m. avtobusni izlet na trgatev v Jeruzalem in Ljutomer, v ne- deljo, dne 2. oktobra pa v Ajdovščino in v Novo Gorico. Prijave v Turističnem uradu poleg kina Metropol. TEKMOVANJA GOSTINCEV 1. in 2. oktobra bo v Celju tekmovanje go- stincev združeno s turistično, kulinarično ter drugimi razstavami ter s poskušnjo vin, pi- va, sadnih sokov In žganih pijač. DVE O NEMSKI »BUNDESWEHR« ZA KOGA VADIJO? Civilist, ki se drzne iti, ali pa slu- čajno zaide na teren, kjer vadijo »brambovci«, se kaj hitro seznani s surovimi prijemi juda in jiu jitsa. Ilegalna armada se uri v spretno- stih podtalnega vojskovanja. Zoper koga? Najbrž je nared za primer, če bi kdo le preveč dobesedno jemal svobodo in demokracijo v Zvezni re- publiki Nemčiii. # ZAHODNA NEMČIJA IMA »ARMADO DUHOV«. 10.000 PRIPADNI- KOV TAJNE~ARMADE STOJI IZVEN RED"NE VOJSKE V PRIPRAV- LJENOSTI ZA PRIMER IZREDNEGA STANJA. # NEMŠKI DRŽAVLJANI SE VPRAŠUJEJO, KDO BO ŽRTEV TE TAJNE ARMADE, KI SE URI V GVERILSKEM VOJSKOVAtsIJU IN TERORIZIRANJU? # TEGA NEMŠKI DRŽAVLJANI TUDI NE BODO ZVEDELI; KAJTI NAJBOLJ ZABAVNO PRI VSEM TEM JE - DA BONN NE VE NI- ČESAR! (?) Desettisočglava tajna armada va- di. Vadi trdo in žilavo. Drugače so to civilisti, ki od časa do časa oble- čejo uniforme in vadijo. Vadijo ka- ko spraviti sumljivega civilista na kolena in mu izsiliti priznanje. Vča- sih zaprejo ceste z bodečo žico, stre- ljajo iz avtomatov. Učijo se jiu-jit- sa, surovih prijemov, smrtnih udar- cev ... To so pripadniki Heimat- schutza (domovinske obrambe), ki jih pripravljajo za slučaj napetosti, krize ali podobnega, kar določa za- kon o izrednem stanju (Notstand- gesetz). Brambovci so ilegalna armada, kajti nemške oborožene sile so sicer v celoti pod poveljstvom NATO. Heimatschutz je pod poveljstvom obrambnega ministra v mirnem ča- su, v slučaju vojne naj bi bil pod- rejen kanclerju. In ravno ta mirnodobna uporaba brambovcev je zadeva, ki draži živ- ce zahodnih Nemcev. Proti komu bodo brambovci uporabili svoje orožje in priučene spretnosti gveril- skega vojskovanja? Javnosti v Zvez- ni republiki Nemčiji ni prav nič ja- sno, kaj pomeni »čas napetosti«, ko bi ilegalna armada dobila povelja za akcije. Lahko je to vojna, to jim je razumljivo. Lahko pa je navadna politična kriza, lahko je to malo re- snejši štrajk? Nihče v ZR Nemčiji še ni opredelil tega pojma, nihče še ni f>ovedal kaj je lahko vzrok za raz- glasitev izrednega stanja — toda ek- sekutivna armada je že tu. Pre^ed- nik odbora za obrambo v Bonnu dr. Friderich Zimmermann pravi, da je treba poj m »čas napetosti« šele de- finirati. Zimmermann ne ve ničesar o tem, da bi izšli kakšni predpisi o šolanju brambovcev in o načinu nji- hovega rekrutiranja ... Strokovnjak za obrambna vprašanja pri nemški socialistični stranki izraža bojazen, da bi bili brambovci uporabljeni kot »posebna policija za izredno stanje«. (po Ouicku) Ne samo delo nemške javnosti, predvsem tiste demokratične, vsa Evropa je pozorna na razvoj dogod- kov v Nemčiji, ki v mnogih odten- kih hudo spominjajo na dogajanja pred tridesetimi leti. Upravičen je strah, ali je demokracija v ZR Nem- čiji dovolj močna, da bi se uspešno uprla militarizmu, ki je na pohodu? Upanja ravno ni veliko. ŠTIRINOŽEC JE TREBA BITI Kadar kdo izrazi dvom, da zelo različna od nekdanjega Wet jo in demantirajo, češ, vojska mokratična in njeni pripadniki v uniformi... Nedavno pa je dr. seznanil javnost z zadevo, ki ne deswehr« od tradicionalne mili bi bila današnja »Bundesvverh« machta«, v Bonu radi protestira- sodobne Nemčije je moderna, de- ng.j bi bili enostavno državljani Otto Daxl ob svojem primeru kaže velikega odmika pri »Bun- taristične otrplosti. Dr. Otto Dax, star 59 let, je bil v »^undesvvehr« brigadni zdravnik in je skrbel za zdravje 1.500 vojakov svoje enote gorskih lovcev. To je de- lal poleg svoje redne službe, ker je bil v resnici postavljen za učitelja sanitetnega osebja. Enota, v kateri je služboval, enostavno ni imela zdravnika za ljudi. Dr. Daxl si je nakopal bolezen, ko je plezal po pla- ninah s svojimi vojaki, jim zdravil noge, ogrebnine, rane in ozebline. Danes je težak srčni bolnik, toda vojaška oblast mu noče dati niti simboličnih 35 mark mesečno rente, češ, bolezen si je nakopal po lastni krivdi, ker je marširal z vojaki, na- mesto da bi ležai^ doma. Ta uniformirani civilist, s katerim se je srečal dr. Daxl je toliko večji ob dejstvu, da je v enoti, kjer je služboval 150 mul in tovornih konj, zanje pa skrbita dva zdravnika vete- rinarja. Na 1.500 mož enota ni ime- la pravice na zdravnika, 150 živali pa ima kar dva. Da, štirinožec moraš biti pri »Bun- deswehr«, zaključuje zgodbo o zade- vi časopis Ouick. PO ZlATENia Tisti, ki so preboleli zlatenico, mo- rajo uživati strogo dietno hrano. Iz njihovega jedilnika mora zato izgi- niti svinjska mast, slanina, marga- rina, loj, suho meso, klobase, svini- na, mastna govedina, salama, kavi- ar, gorčica, majoneza, kumare (kis- le), vse omake, ki so močno začinje- ne, vsi osLri siri, mastni in sušeni lešniki, mandeljni, orehi, paprika, poper, muškat. Strogo so prepovedane tudi vse alkoholne pijače, iz katerih tudi pi- vo ni izvzeto. Torej — pivo, vino, žganje, likerji in podobna »poživila« morajo nekaj mesecev počakati. Bolnikom priporočajo tudi zmerno kajenje, najbolje pa bi seveda bilo, če bi se mu popolnoma odrekli. — Potrpite še malo, zdravnik je pri malici. DOBRA VOLJA učinkovito zdravilo Znano je, da pesem, veselje in du- hoviti razgovori vplivajo na razpo- loženje bolnika, posledica tega pa je, da se tudi bolje počuti. Kadar se človek veseli, se življenj- ski procesi v njegovem telesu hitre- je odvijajo. Velikega pomena pri vsem tem je stanje živčnega siste- ma, zato vse to, kar ga krepi, poma- ga tudi v borbi proti boleznim. Ko so raziskovali vzroke dolgega življenja, so skoraj pri vseh stolet- nikih ugotovili, da so bili to ljudje ^Jova geometrijska moda je s svoji- *ni šivi že takoj v začetku svojega izhajanja ustvarjala čudeže. Tudi jeseni se, kot kaže, še ne bo umak- •^ila. Svoj čar bo preizkusila še na zimskih oblačilih in verjetno bo to storila prav tako uspešno kot pri oblekah, ki jih je ženski svet osvojil ^ poletne dni. Na sliki je bela vol- •^ena obleka, preprostega kroja, brez Posebnih okraskov — toda s poudar- J»^nimi šivi tam, kjer jih doslej ni- ^nio bili vajeni. Lepo, kajne? izredno vesele narave, da so imeli veliko smisla za humor in da so vsi ljubili dobre šale. Prav nasportni pojavi pa se kaže- jo pri slabem razpoloženju. Kadar se človek razburja, če je z&skrbljen ali zagrenjen, nastopijo pri procesih v možganski skorji motnje in potek krvnega obtoka je obremenjen. Di- hanje postane površno, puls manj ritmičen, poslabša se tudi razpolo- ženje in človek se začenja slabo po- čutiti. Pod dolgotrajnim vplivom ta- kih negativnih čustev se lahko razvi- jejo celo nekatere bolezni — kot po- višan krvni pritisk, angina pektoris, srčni infrakt, težka živčna obolenja Čustva so posledica življenjskih okoliščin, toda različni ljudje nanje različno vplivajo. Poznamo na stoti- ne primerov, ki to dokazujejo. Po- polnoma enake težave in situacije so ljudje dobre volje zlahka razre- šili, neodločni in čemerni pa so po- tegnili kratko. Zdravniki so že pred davnim ča- som ugotovili, da gimnastika in fi- zične vaje odlično vpHvajo na raz- položenje bolnika, kajti preprečuje* jo mu, da bi se prepustil bolezni. Zato v moderni medicini to dejstvo uporabljajo kot eno pomembnih »zdravilnih« sredstev. Ce ljudje mislijo samo na svojo bolezen, postanejo zaskrbljeni in za- grenjeni. To jim zdravje še poslab- ša. Zato mora zdravnik bolnika po- miriti, mu vzbuditi zaupanje, dobro voljo in vedro razpoloženje. Pri tej nalogi ima seveda zdravnik težko nalogo, saj mora pri razgovoru z ob- čutljivim pacientom paziti na vsako svojo besedo. ABC NEGE Babice so dajale parfum samo za ušesa in njihovo navado so podedo- vale tudi vnukinje. Toda to ni edino mesto, kamor parfum sodi. Celo na- sprotno, najbolj običajno in naj- manj učinkovito je. Parfumeristi tr- dijo, da daje parfum najlepši vonj, če odišavimo mesto, kjer utripa srč- na žila. Poglejte fotografije in videli boste, da je manekenka kanila par- fum na nekatera zelo neobičajna mesta — pod koleno, na laket, na sence, tudi na zapestej itd. Seveda pa si parfuma ne smemo razdeliti naenkrat na vse telo. Danes odiša- vite ta delček, drugič drugega in ni- koli ne pozabite, da je parfum naj- privlačnejši takrat, če ga nekdo dru- gi zavonja šele iz neposredne bliži- ne. Oblaki močnega vonja, ki se kar vlečejo za žensko, izražajo pretira- no potratnost in zelo majhno mero okusa. Poleg tega pa je to še znak neupoštevanja okusa okolice. Kajti, ni vedno res, da je tudi drugim všeč to, kar je ljubo nam. Parfum kupujemo tešči. Nikdar ne smemo poduhati več kot dva pri istem obisku v parfumeriji. Ce vam noben ne ugaja, se vrnite na- slednji dan. Parfum morate preiz- kusili tudi na koži, kajti v dotiku z njo ponavadi spremeni svoj vonj, Parfum, ki je vaši prijateljici izred- no pristojal, vam morda ne bo — in narobe. Zato tudi nikoli ne po- skušajte izbrati druge znamke, kot jo prijateljica uporablja — če ji par- fum kupujete za darilo. Pustite iz- birati njej! In še enkrat — parfum je čude- žen le, če je diskreten! CELJSKI TRđ v zadnjem mesecu so pripeljali na celjsko tržnico okrog 15 vagonov lubenic. To je količina, ki je Celja- ni menda v treh poletjih ne bi po- spravili in je tako tudi v enem niso mogli. Ne glede na to, da so proda- jalci iz Celja vozili svoje blago po- tem tudi drugam, je na tržnici lube- nic še vedno preveč. Zdaj pa so tudi že slabe kvalitete, kar je razum- ljivo, saj so po enomesečnem čaka- nju izgubile skoraj vso svojo zna- čilnost. Ce bi hoteli primerjati letošnje ce- ne poljskim pridelkom z lanskimi, bi morali ugotoviti — z veseljem — da so zdaj dosti nižje. To velja tudi je ob tem času po 450 dinarjev kilo- za sadje, saj so lani prodajali grozd- gram, letos pa po 300 do 360; jabol- ka lani po 200, zdaj po 120 do 150 di- narjev, prav takšno ceno so imele tudi hruške. V zadnjih dneh se je nekoliko podražil le paradižnik, ki je zdaj po 200 dinarjev, medtem ko je paprika še vedno po 180 in celo 150 dinarjev kilogram. Kumare za vlaganje prodajajo po 300 do 400 di- narjev kilogram. Solata je po 300 do 350, kar jc v primerjavi z drugimi artikli veliko, čebula pa jc po 150 do 180 dinarjev kilogram. K. AKINŠIN semse Ko sem čakal že kakšno uro, so me poklicali v pisarno. — Kaj želite? je vprašal direk- tor. Zleknil sem se v mehak naslo- njač in pričel pojasnjevati: — V mojem oddelku je stru- gar, ki se piše Pankraškin. Ne vem, kaj naj z njim naredim. Naj ga odpustim ali pa pošljem, da ga prevzgoj i jo. Morda bi mu dali premijo? Evo, zaradi tega sem prišel, da bi se. posvetoval. Namesto da bi rešil važno vprašanje, se je direktor pričel čuditi. — Kdo je ta Pankraškin? Jaz ne poznam nikakršnega Pankra- škJna. Tudi brez Pankraškina me boli glava ... Rešite sami! Zapustil sem pisarno, in ker sem bil malce jezen, sem v zna- menje protesta zaloputnil vrata. Naslednjega dne sem čakal v sprejemni pisarni uro in šestin- petdeset minut. — Kaj želite? je z nezadovolj- stvom vprašal direktor. — Da, kaj želim. V našem od- delku visi nekakšen transparent, že zelo dolgo visi tu. Kakih pet let. Je povsem prašen in ni mo- goče ugotoviti, kaj na njem piše. Ne vem, kaj naj bi naredili z njim. Morda bi ga sneli? Ali ga očistili? Morda bi napisali nove- ga? Kaj pravite? Direktor je molčal. Nujno je bilo najti pravo rešitev. Toda nič I mu ni padlo na pamet razen skromnih šal. — Niste se obrnili na pravi na- slov. Bolje bi bilo, če bi stopili do arheologa. Ce ima vaš tran- sparent zgodovinsko vrednost, ga bodo restavrirali in spravili v muzej, vi pa boste vodnik... Kot je bilo videti je pričakoval, da se bom nasmehnil, in ne da bi čakal, je pokazal svoj biro- kratski obraz: — Pojdite na svoje delovno mesto in mi ne jemljite časa. Odšel sem in demonstrativno vrgel ogorek na tla. Toda kmalu sem zopet moral k njemu, da bi se posvetoval, s čim naj okrepi- mo kljidce: z železom, nikljem ali čim drugim. Zadeva je bila nujna, toda direktorja sem čakal tri ure in petnajst minut, dokler mc i.az^-dnje ni pričela boleti gla- va. Svetovali so mi sicer, naj ne hodim k direktorju, ker misli, da sem slab delavec. Nisem verjel in sem odprl vrata. Ko me je za- gledal, je odkrito zaškripal z zob- mi. Ker kaj takega nisem priča- koval, sem pozabil zakaj sem pri- šel m sem mehanično treščil: — Kaj mislite, ali bi lahko bil jaz načelnik oddelka? Ali ne bi mogel biti? Lahko dam prošnjo za nastavitev? Ali naj ostanem do upokojitve? — Napišite prošnjo in to čim- prej! Zletel sem iz pisarne. Poprej direktor ni znal reševati drobnih zadev, zdaj pa je bil tako kratek in jasen. Pomeni, da nisem šel k njemu zastonj: naučil sem ga hit- ro reševati vsa važnejša vpraša- nja. — Halo! Tam policija? Odkril LUTKA IZ PARIZA vincent mc connor - 37 — »Pač, pač.«- Fanning je pumežiknii Suzy. »Imate njen naslov?« Lautiera. »Ne, kolikor se spominjam, je takrat stanovala pri neki teti, ki je imela restavracijo.« Pomislil je. »Le Jardin na Boulevard/ St. Michcl, če se ne motim.« —O— I Suzy je zaustavila svoj fiat pred lokalom, kjer so bili do govorjeni s Paulom Larroqueom. »Paul je že tu,« je ugotovila Suzy. »Tam stoji njegova Črna. lepotica!« S prstom je pokazala proii črnemu motornemu kolesu, ki je stal ob pločniku. »Vsa njegova ljubezen.« Paul Larroque jima je pomahal od mize. Pogled nanj je zadel Fanninga kot udarec. Bil je v črni usnjeni obleki od glave do peta — kakor oba moža, ki sta ga včeraj napadla v hoteJu Couronne. Bi lahko bil eden izmed njiju? Ne, niti najmanjše sledi angleškega naglasa ni v njegovem govoru. Bil je čistokrven Parižan. Toda kljub temu mu Fanning ni povsem zaupal. Natakarica je prinesla jedilni list in Suzy ter Paul sta opisala vsako jed, preden sta naročila. Zatem se je sklonil Paul čez mizo k Fnaningu: »Maitre Molinard vas pričakuje ob petih, monsieur.« »Molinard? Kdo je to?« »Mož, ki pozna vsakogar in natanko ve, kaj se dogaja v pod- zemlju. Za denar stori vse. Posreduje ljubezenska pisma ali pri- pravlja umor. Pričakoval vas bo v Brasserie Bruxelles. Sedel bo blizu telefona in bo imel tri knjige pred samo na mizi.« »Kaj mislile, koliko mu naj povem?« »Kolikor mogoče manj. Povejte mu, da je pravi načrt položaja potopljene podmornice naprodaj in da bi verjetno kralj mamil Jolivet mogel biti interesent. Toda, monsieur, bilo bi nevarno, če bi imeli zemljevid pri sebi. Kako hitro bodo začeli v nekaterih krogih govoriti, da imate vi takšen zemljevid, bi vas lahko kdo brez pomišljanja ubil.« Po kosilu, ko se je Larroque poslovil, je položila Suzy na mizo časopis. »Kaj pravite k temu, mon ami?« Pokazala je na sliko: bila je slaba, a Fanning je v njej takoj prepoznal Pat Middleton. »Tisti večer, ko je bila umorjena, ste bili z njo?« »Piše to v časopisu?« »V časopisu piše, da je iz hotelske sobe umorjene izginila lutka. Po opisu je bila lutka prav takšna, kakršno ste pozabili v mojem stanovanju.« »Saj tudi je ista lutka.« Fanning je preletel vrstice poročila o umoru. Torej je ameri- ški slikar Middleton pfiletel v Pariz, da bi identificiral truplo svo- je hčerke. Neka sobarica v hotelu Continental se je spomnila lutke, ki je bila na toaletni mizici. Ta lutka je po umoru izginila. »Sie umorili Pat Middleton?« je vprašala Suzy. »Ne. Toda bil sem z njo, ko se je zgodilo. Krogla je bila na- menjena, meni.« Pripovedoval je Suzy, kaj se je zgodilo v notra- njem dvorišču Louvra. - 38 - »Ste ljubili Pat?« je vprašala. »Ljubil? Ne. Videl sem jo bil šele drugič. Bila je očarljiva. Morda bi jo mogel kdaj tudi ljubiti.« Premišljeval je: policija bo iskala izginulo lutko, a sicer ni bilo nobene zveze, ki bi jih mogla napotiti od Pat do njega. — O — Fanning je računal z lastnico hotela Couronne. Proti poldnevu je madame obvestila policijo. Razlog: njen ameriški gost Jeff Grossman je včeraj popoldne izginil in je zapustil sobo v popol- nem neredu. Medtem ko je inšpektor Rodier pregledoval sobo, je madame odkrila v časopisu sliko Pat Middleton. Stekla je k liftu in se odpeljala navzgor. »Monsieur Rodier!« S časopisom v roki je stopila k inšpek- torju. »Američanka! Umorjena na dvorišču Louvra!« »Vem. Zakaj vas to vznemirja?« »Bila je tu. V soboto.« »Tu?« »Da. Hotela je govoriti z monsieur Crossmanom.« - 0—, Suzyn rumeni fiat se je ustavil pred majhno restavracijo, nad katero je z izpranimi črkami pisalo »Le Jardin«. Fanning je pridržal Suzy steklena vrata. Mlada natakarica je prišla iz kuhinje: »Za obed je že prepoz- no, gospoda.« »Ne nameravava jesti«, je dejala Suzy. »Iščeva 'Martine Lau- tier.« Dekletov obraz je ostal nespremenjen. »Morda vama lahko pomaga madame Bonnerive.« Suzy in Fanning sta šla z njo v kuhinjo. Madame Boonerive se je v navdušenju komaj obvladala" »Su- zy Rossignol! Kakšna čast!« Bila je velika, čvrsta ženska. Takoj je nalila tri kozarce konjaka: »Moja najljubša umetnica — na vaše zdravje! Toda, saj vas nisem niti vprašala, kaj vas je pri- vedlo k meni?« »Z monsieur Courtoisom iščeva Martine Lautier. Restavracija je menda last njene tete?« »Ne več.« Gibčne oči madame Bonnerive so preskočile na Fanninga: »Monsieur Courtois, spominjate me na nekoga ...« »Saj ste menda brali, da so Martininega očeta umorili?« jo je prekinila Suzy. »Strašna stvar. Ubogi Martine. Žal ne vem, kje zdaj živi. Ko sem jo zadnjič videla, je plesala v neki kleti, skupaj z Italijanom Ricom Luceilijem. Razen tega naj bi bil vmes še neki drug mla- denič, ki ni bil všeč njenemu očetu. Toda, kje živi zdaj ...« Pre- mišljevala je. »Michel se je nekoč pritoževal, da jo sme obi^kavati^ samo ob določenem času.« - 39 - »Naj to pomeni, da je v kakšni bolnišnici?« »Prej v kakšnem zavodu. Nekje na Montmartru.« »V zavodu?« »Ne vem nič natanko.« Madame je skomignila z rameni. »To- li Ico tega pripovedujejo.« Ničesar več ni marala povedati. Ko sta se Fanning in Suzy vrnila na cesto, je spet deževalo. »Bal sem se že, da bi me prepoznala.« Fanning je izvlekel fotografijo dekleta s psičkom. »Tu je bila slikana. Madame Bonne- rive misli, da sem Crossman.« Fanning se je poslovil od Suzy pred njenimi hišnimi vrati iri je potem počasi odšel po Rue Monsigny. Nenadoma je zastal. Na vogalu je stal prodajalec maronija. Morda eden izmed tistih^ ki sta ga- včeraj zasledovala? Fanning je zavil v pasažo, ki je vodila v bližino njegovega hotela. Nekajkrat se je ozrl, toda prodajalca maronija ni videl nikjer. Kljub temu se ni mogel otresti občutka, da ga nekdo opa- zuje. Med nekimi hišnimi vrati je stala stara ženica. Ob njenih nogah sta se igrali dve mački. Zvončki so jima zvonili pod vra- tom na vrvici, ki je bila zavezana v dvojno pentljo. »Imate radi mačke, monsieur?« je vprašala starka. »Zelo. Če bi se še kdaj rodil, bi bil rad mačka v Parizu.« Starka se je zasmejala. Fanning je šel dalje. Iskal je telefon- sko govorilnico, kjer bi mogel govoriti nemoteno. Ob koncu pasa- že jo je zagledal. Fanning je poklical dogovorjeno številko, ki so mu jo dali v Washingtonu. »Tu inženir Marc Courtois«, se je oglasil. »Preglejte, prosim, bolnišnice in zdravilišča na Montmartru. Iščem bolnico Martine Lautier. Moj naslov: Hotel Augustim. Konec« Zatem je poklical Suzy. »Poslušajte, Suzy: spet se je pojavil prodajalec maronija. Bolje bo, če ne pridem po vas v vaše stano- vanje. Bi lahko prišli ob štirih in petnajst k severnemu izhodu pasaže? Dobro. Vzel bom vaš fiat in bom točno na mestu.« Odlo- žjl je slušalko. Naslednje pol ure je porabil za to, da je v svoji hotelski sobi skrival načrt položaja potopljene podmornice. Zvil ga je v cevčico in zalepil z lepilnim trakom. Zatem ga je vtaknil v pipo nad ko- palno kadjo. Tu je bil na varnem, dokler kdo ne bi uporabil kopalnice. — O — V bližini fiata ni bilo nikogar. Šele, ko je Fanning zavil v Rue Mehul,. se je pojavila črna prikazen, globoko sklonjena nad mo- torno kolo, pridrvela z desne in se prilepila za njegovo vozilo. Zelena luč. Fanning je zapeljal čez križišče. Ko se je ozrl, je videl, da motoristu ni več uspelo. Hitro, kolikor je le mogel, je — 40 — vozil Fanning dalje. Ko je prečkal Place Gaillon, je zagledal Suzy, ki je čakala ob severnem vhodu v pasažo. Fanning je ustavil, Suzy je odprla vrata in vskočila v avto. M. PIOUET — LUTKE je pisalo na lisastem medeninastem ščitku. Fanning je odprl vrata in stopil za Suzy v temo, ki je dišala po prahu. Nad njima je zasvetila luč. Bila sta v ozkem hodniku. V ozadju so vodile stopnice navzgor. »Kdo je?« Rožnat okrogel obraz se je nagnil čez ograjo. Suzy je pogledala navzgor. »Monsieur Piquet?« Stopnice so vodile v delavnico, velik prostor, ki je bil ves natr- pan z lutkami. Fanning je prinesel iz skrivališča lutko Pat Middleton in jo je zdaj pokazal starcu. »Rad bi imel prav takšno lutko.« Picftiet si je ogledoval lutko v provansalski noši. »V osvobo- dilnem boju so bile takšne lutke zelo pomembne.« Odvil je glavico in pokazala se je votel vrat. »Tu notri so dajali razstrelivo — dovolj, da je ubilo človeka. Tudi poročila so skrivali v votlini.« Spet je privil glavico k telesu. »Dvomim, da bi mogel danes še kje dobiti takšno lutko.« Nekdo je pozvonil. Fanning je odvzel starcu lutko in jo vtaknil v žep. »Imate kakšno stransko sobo?« Prijel je Suzy pod roko in jo vlekel v ozadje, »Kar naravnost«, je dejal stari Piquet. »Kdorkoli je že, nikakor ne izdajte, da .sva tu!« mu je zaše- pctal Fanning. Suzy je že odprla vrata. Skladišče nadomestnih delov za lutke: noge, roke, lasulje, glavice. Fanning je zaprl vrata in ugasnil luč. Prisluškoval je. »Želite, gospod?« To je bil Piquet. »Kam so izginili ti ljudje?« Glas Američana z narečjem južnih držav. »Kakšni ljudje, monsieur?« Stari Piquet je govoril angleško. »Moški in ženska, šla sta sem gor.« »Motite se, monsieur.« »Eden izmed tistih, ki sta me stolkla«, je zašepetal Fanning. Suzy se je prestopila in zadela v mizo. »Mama! Mama!« Tanek glas lutke je bil bolj grozljiv kot krik. Vrata so se sunkovito odprla. Prikazen v črnem usnju se je pokazala v odsevu svetlobe. Fanning je potegnil pištolo. Ob šumu je moški obrnil glavo in segel v suknjič po lastno orožje. Ta tre- nutek je izkoristil Fanning. Z vso silo je udaril s pištolo nasprot- nika po glavi. Moški je klecnil, pokleknil in padel na trebuh. Hudič in Slovenec Prisegam, da v pogovornem je- ziku ne bezljam daleč od knjiž- ne slovenščine pa tudi govorne napake nimam, če grem na pot v drugo jezikovno območje, se zaradi preproste praktičnosti poslužujem jezika, ki je tam v rabi, jasno pa je, da se z ženo in otroci pogovarjam'v materin- ščini. Toda... V Dubrovniku sem s prijatelji sedel v restavraciji »Jug«. Pogo- varjali smo se, zbijali šale griz- li pfšut in ovčji sir. Ker smo bili edini gostje v jedilnici, se nam je natakar posvetil z očmi in ušesi. Nazadnje ga je le prema- gala zvedavost. Prišel je in vpra- šal: — Izvinite, molim vas, jeste U vi Poljaci? — Na tržnici v Gruzu sva se s sinom sprla o tem, kaj je bolj okusno, lubenica ali dinja. Sin je živahno gestikuliral z rokami. Medtem je prodajalca pred mo- jim nosom opomnil njegov sosed, češ, kupce imaš pred seboj, vpra- šaj jih kaj, želijo... Mani se, ga je zavrnil kršati Hercegovec, ovo su česi, vidim im u džep, da nemaju para. V Makarski pa je slučaj sam od sebe razrešil problem. Sedel sem v gostilni, zraven mene pa grmada prtljage. Naenkrat se je z- vrha grmade zvalila na tla torbica, iz nje pa vsa vsebina pod mizo. Za hip sem se spoza- bil in v javnem lokalu nemarno zarobantil: — Preklet hudič torbasti! — Natakar, ki mi je ravno pri- nesel turško je pokazal skoraj vseh 32 belih zob in vzkliknil: — Ja mislih, da ste Rusi, a vi ispadoste Krajnci! — ■ Da, da vsak narod ima svoje lingvistične posebnosti, ki lahko veljajo kot legitimacija. Če no- čete biti zmerjani s tujci, si pri vsakem stavku privoščite kakšne- ga hudiča, morda prekletega hti-^ diča... kajti očitno je hudič Slovenec, možno je, da je Slove- nec hudič, vsekakor pa je hudič biti Slovenec. —ček. Makarska ima najdaljšo in naj- lepšo obalo na našem Jadranu. Koš- ček tega slikovitega obrežja pripada največjemu kampu ferijalcev v dr- žavi. Ferijalci so bili prvi množični turisti na tem območju po vojni, zdaj pa jim grozi nevarnost, da jim bo Makarska odrekla gostoljubnost. »Vjesnik u srijedu« je v zadnji šte- vilki med drugim zapisal, da ferijal- ci ne pustijo drugega denarja v Ma- karski kot nekaj malega po slašči- čarnah ... Smešno. Čeprav je Ma- karska lepa, toda 1.000 ljudi vendar ne živi ob zraku, ob lepih motivih in slanem morju? VUS si je privoščil malce neslano trditev, mar ne? — Kaj se razburjaš mama, saj si izrecno zahtevala sobo z razgledom na morje. :n dai\ v platnenem mestu pod biokgvim MVmjl MORJA ii^ MIAIIOSTI Kakor da bi nevidna palica drezala v veliko mravljišče. Dobro je treba odpreti oči, da v tem vrvežu med šotori pod košatimi bori od- kriješ organiziranost, ustaljen dnevni red, da ločiš službene obraze od onih, ki so tu samo za zabavo, zaradi sonca in morja. Godrnjave- mu In nezaupljivemu človeku bo seveda težko dopovedati, da je med tisoč mladimi ljudmi mogoče zagotoviti red, samodisciplino ob zvrhani meri prostosti, razigranosti, ob tiso- čih značajih. Marsikateri »jezni aktivist« bi se tu lahko naučil preproste resnice: .Mlad človek se pokori vsem pravilom, ki so ra- zumna in če pri njih utemeljevanju sam so- deluje. V počitniškem kampu »Goran—Savi- nja« v Makarski ni šivobradih pedagogov in zdolgočasenih paragraf ar je v, pa vendar gre. DOBRO JUTRO FERIJALKE IN FERIJALCI! Kamenite žaluzije previsnega masiva Bio- kovo dolgo podaljšuje jutranji hlad pod šu- mečimi bori. Budni so le dežurni in osebje v kuhinji. Kako sladko je zjutraj še malo za- dremati, zlasti za mladega človeka, ki ga še ne nadleguje nespečnost. Iz sna jih polagoma Izvablja prijetna glasba iz RTV postaje, ka- kor imenujejo na gosto razpredeno ozvoče- nje: — Dobro jutro ferialke in ferialci. Ura še ni sedem! Potem nekaj navodil za dežurne. Kako pri- jetno! Koliko prijetnejše od napovedi prek radija vse leto: še pogled na uro . .. Vse, ki ste namenjeni v službo, opozarjamo ... Ozka pipa kampa so sanitarije. Voda curlja le iz petih pip, prav toliko je vecejev. Pa se vse skupaj zagozdi in vendar ni nejevolje na obrazih. Jutranja čmerikavost, svinčene veke in skuštrani lasje, to je čisto nekaj drugega. Vrsta; Kdor prvi pride, prvi melje . . . . . . Vrsta pred kuhinjo in jedilnico, vrsta pred »kantino« s preventivnim izveskom »Kompanija dlaka v jajcu« ki slehernega raz- oroži, da bi godrnjal. PROSTO PO SHAKESPEARJU: KAKOR HOČETE.. . RTV postaja dvojezično trosi domislice, sporočila, navodila, obvestila in želje ferial- cev. Zvočniki so med šotori, okoli restavra- cije, na plaži: — Šahovska sekcija vabi na spopad vele- mojstre In velemojstrske kandidate. Zmago- valcu je namenjen krožnik slastnih palačink. — Prišleke opozarjamo, da plaža ni raženj za človeško meso. Sončite se postopoma in previdno! — Kulturno-zabavna skupina bo vadila svoj program . . . — Mirjana je dobila obisk. Naj se nemudo- ma zglasi v RTV. — Športna sekcija sporoča čas tekmovanj v odbojki, malem nogometu ... Platneno mesto se polagoma prazni. Dežur- ni križarijo med šotori, v kuhinji romajo dobrote v krop in peči. Dolga, s prodom po- suta obala je vzburkana. .Morje kipi okoli razigranih, porjavelih in pordečelih teles. Si- njemodro morje, bahati zeleni borovci, bel prod ob obali in razžarjene stene Biokove- ga, prešeren smeh, zagorela fantovska pleča, izzivalne obline, iz skritih zvočnikov »let's kiss«, brezbrižno cvrčanje škržatov. Dovolj in preveč. Grem v samoto urejevat vtise ... ZABAVE KOŠ, ZA POČEN GROŠ... Opoldanski prizor ponovitev jutranjega ob močni razliki temperature. Si predstavljate, da se tisoč ljudi lahko nasiti v dveh pičlih urah? Jaz sem se prepričal, čeprav si ne znam razložiti, kako to storijo. Vseeno kako, važna so dejstva. Kamp zaživi v popoldanskih urah. športna tekmovanja, zagrizen^opad š^[s|.ov. Ko za- sijejo zvezde nad Biokovim, ko Izginejo ktiA- naričnc umetnine Iz restavracije brez sledu, obkroži betonsko ploščo tisoč mlađih ljudi. Talenti v naskoku zavzamejo RTV postajo, pesem, šaljivi skeči, recitacije, razgrlnjanje drobnih skrivnosti, reprodukcije literarnih umotvorov, pa salve smeha in diktatura za- bavnega orkestra. ., , Potem napoči ura — in mir pod borovci. SKRIVNOST IN AVTORTFETA JE TISOČAK Skozi odprtino šotora opazujem pot umet- nega satelita skozi ozvezdja in iščem odgo- vor na vprašanje. Kdo je avtoriteta med tisoč posamezniki? Upravnik? Uprava kampa? Pra- vila ferialne zveze? Tam zadaj v restavraciji si člani uprave kampa skrajšujejo noč na sestanku . . . Imam ga, imam avtoriteto naj- večjega kampa jugoslovanskih ferialcev! To je tisočak. To so mladi ljudje, brez dohod- kov aH z majhnimi dohodki. Kje v naši Mubi domovini lahko dobro ješ, udobno spiš, se kopaš in zabavaš po mili volji za tisočaka. Presnelo realna avtoriteta, ki daje moč pra- vilom in statutu ferialne zveze, upravi in upravniku. Kdo, ki se ni skregal s svojo pa- metjo, bo tvegal izključitev iz kampa? Tu je odgovor na vprašanje, zakaj tako malo pre- krškov zoper pravila, red in nepisane norme. Tisočak za narejen prošek, pa si na hladnem, bivanje v napačnem šotoru v prepovedanem času isto. Pet prstov na tujem imetju — še huje. Recite, da sem suhoparni materialist, toda recite, da nimam prav. Tisočak za en dan nepozabnega letovanja. Kakšna coprnija pa je ta cena, je že druga zgodba, ki si jo bom pustil povedati od upravnika Naca. Jutri. Sa- telit je mrknil za Biokovim in jaz pod plat- neno streho,. . . ZGODBA O TISOČAKU IN šE ČE.VI Ni bilo lahko. Lažje jc pripraviti vojsko- vodjo sredi bojne vihre za razgovor, kot Na- ca Krumpaka, upravnika kampa. Razgovor je potekal v nenavadnem okolju, v vodi: — Kamp »Goran—Savinja« je največji v Ju- goslaviji. Večino imajo mladi BeograjčanT in Celjani. V juliju in avgustu je tu tisoč feri- alcev v vsaki izmeni. Personal? Dva ducata nas je. Kuharice, domarji, špikerja, ekonom, moj namestnik in jaz. Tisočak? Največ nam odnese odločitev, da se oskrbujemo z malim tovornjakom iz doline Neretve, Iz okolice Metkoviča. Najdražje je sadje, toda mora bi- ti. Da, treba je spretno računati, da s tiso- čakom plačaš vsak dan meso, sočivje, kruh, amortizacijo taborne opreme, elektriko, pre- voe. Precej odležejo sredstva, ki jih da zveza za ferialce. Sicer pa nismo pridobitno pod- jetje. Pri nas ni delitve čistega dohodka, ne- kaj pa z delom pri vzdrževanju reda in v kuhinji prispevajo ferialci — v naturi. — In kako je z nevšečnostmi okoli nadal- njega obstoja kampa? (Nakremžil sem se. Morska voda pač ni prijetna pijača). — Oblasti v Makarski so v dobrih odnosih z nami. Zatakne se le, če nanese beseda na prihodnjost. Tu, kjer je naš kamp, bi radi uredili avlokamp, ki bi se v dveh letih amor- tiziral. Razumemo jih, toda tudi mladi mo- rajo imeti svoj prostor pod soncem. Mi bi marsikaj uredili, predvsem sanitarije, lesena tla v šotorih, toda nejasna perspektiva nas zadržuje. Nekaj je vendar jasno, da so feri- alci bodoči turisti z debelejšo denarnico. Ma- karska jih bo zvabljala vse življenje. — Razgovor sva nadaljevala na suhem, toda o njem kdaj drugič, ko bodo stvari jasnejše, določnejše. Bele stene Biokovcga so se obarvale oran- žnordeče. Morje je vznemiril veter, da je vskipelo na belem produ. V prostornem bo- rovem gozdu med obalo in nepretrgano reko vozil na jadranski magistrali je vskipelo mla- dostno razpoloženje . . . Kot vsak večer v ju- liju in avgustu. — ec. Vrste so sicer znanke starejše generacije, toda v kampu »Goran-Savi- nja« gojijo po sili razmer tudi to tradicijo. V kotu desno upravnik kam- pa Nac Krumpak po kratkem razgovoru v vodi... NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJLNI JE CELJSKI TEDNIK Zakrinkana vojna vohunske zgodbe iz 11. svetovne vojne (40) Podpolkovnik se je potrudil, da je prekinil 'l^daljnji razgovor z grofico, kolikor je le mogel '['re/e, a da ne bi pri tem užalil grofice, ki je J'« še vsa zatopljena v pravila lepega vedenja. kamuflirani štabski avtomobil je gonil na P^ti proti Bruxellesu, kolikor je le mogel hitre- 'l^- Ko je prispel v Bruxelles, je telefoniral cen- ^^U protiobveščevalne službe, ki je bila ta čas ^ntwerpenu. Ko je nekoliko trenutkov čakal J^ar se mu je v tem razpoloženju zdelo cela J^^ost — je končno zaslišal na drugi strani ^.'^s svojega pomočnika Vilhelma. Vpfašal ga je, Od^^^ nas/ovc Mie Zeist in Margarethe Delden. ^.Sovor// mu je, da jih ima in odšel, da jih f-o'^-^^: nekaj minut se je vrnil in mu spo- fl^^l želene naslove. Podpolkovnik si je nemu- He"'" izposodil dva policista holandske varnost- ^of'" pohitel z njima na prvi naslov, p^^^ prišli so prepozno. Stanovanje je bilo lv^^l^°: Zeist je že pobegnila. Kasneje so p^'i, da je pobegnila na Dunaj. o^'?e/f so z avtomobilom v stanovanje Mar- ^'^e Delden. Ko so prišli do stanovanja, so Og? "^^ata zaklenjena s težkimi ključavnicami. Zar^^i «/so imeli dovoljenja za preiskavo, se Pr^\ nujnosti niso ozirali na podrobnosti v )VqHP'-s//t in so enostavno vdrli v stanovanje. ^ so jo v postelji, V običajnih okoliščinah je morala biti kar lepo dekle, toda strup ne stelji. V običajnih okoliščinah je morala biti kar lepo dekle, toda strup ne polepša nikogar. Lice je bilo posuto s pegami in je bilo videti kot marmornat vložek, s kakršnimi si bralci označujejo strani v knjigah, kjer so nehali brati. Ustnice bledosive barve so bile skrivenčene v nasmešku groze. Ko so jo našli, je sicer še ved- no dihala, a še^istega popoldneva je v bolnišnici izdihnila, ne da bi poprej spregovorila eno samo besedico. Tako je moral podpolkovnik odpisati dve sila pomembni priči o »zadevi Lindemans«, kakor jo je že imenoval v mislih. Prva se je pametno rešila z begom, druga pa je ostala Lindemansu zvesta do smrti, četudi je bila samo ena izmed mnogih. Pri njej so sicer našli grofičino biserno ogrlico, a to je bila zanj slaba tolažba. Podpolkovnik je ostal v Bruxellesu še en dan in eno noč in je iskal v zakotnih uličicah po zloglasnih kavarnah in kletnih gostilnah nadalj- nje podatke o Lindemansovi karieri. Nekoliko prič je podpolkovniku potrdilo — ne da bi vedele druga za drugo — da je bil Lindemans v času, ko je Abwehr prijela nje- govega mlajšega brata, čez glavo zadolžen. Kljub njegovi popularnosti mu je začelo neko- liko trgovcev in zasebnikov groziti z tožbami. ker jim je dolgoval izredno velike vsote. Tudi to je zvedel podpolkovnik, da je bila kabaretna plesalka Veronica, ki so jo Nemci ujeli skupaj s King Kongovim mlajšim bratom, že od mla- dosti Lindemansova ljubica. Klujb vsem njego- vim pustolovščinam mu je ostala vedno zvesta in on se je po vsaki taki eskapadi vedno znova vračal k njej. In nacisti, ki so morali vse to vedeti, so ju bili vendarle izpustili, ne da bi jima poprej zlomili vsaj roko ali izpulil kakšen noht, ^a bi jima tako pustili spomin na njim neprostovoljen obisk. Spet druge priče so povedale, da je v času, ko sta se njegov brat in Veronica vrnila, Linde- mans nenadoma obogatel. Ne samo, da je po- plačal vse dolgove, temveč je poslej živel še bolj razkošno in razuzdano. Pa tudi v gverilskih bitkah z Nemci je postajal vedno bolj ne ustra- šen. Vsaka njegova akcija je bila bolj pogumna od prejšnje in v vsaki je padlo več članov upor- niškega gibanja, a herojski vodja Lindemans je iz vseh pobegnil takorekoč za dlako, streljal iz raznovrstnega orožja svojega potujočega arsenala in se reševal z uporabo svoje gigaptske telesne moči. Po vsaki neuspeli akciji je krva- ve^ pretil tistemu Judežu Iškariotu, ki je Nem- cem izdal načrt akcije. Toda kljub prizadeva- njem in grožnjam niso nikoli odkrili izdajalca. A vseeno ni nikoli manjkalo prostovoljcev, ki so bili pripravljeni slediti neustrašnemu King Kongu v katerokoli akcijo. Ljudje so si št^li v čast, da so mogli z ramo ob rami s King Kon- gom tvegati življenje. iiPFn^T.£TVn TM'tTPRAVA- Celie Gledališka ulica poštni predal 161, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK dtn. polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000). TEKOČI RAČUN; 507-3-223 Križanka Vodoravno: 1. strm padec reke; 5. ime filmske igralke Schell; 10. pre- grada med dvema prostoroma; 11. sveta knjiga starih Perzijcev; 13. ime ameriške filmske igralke Tur ner; 14. kemični znak za elemen' stroncij; 15. manjša muzikalni kompozicija, popularnega značaja 16. predujem; 17. poldrag kamen,' vseh mogočih barvah; 19. pripadnic zahodne veje starih Slovanov; 20 osebni zaimek; 21. žensko ime; 22 avtomobilska oznaka Torina; 23. im' slovenskega pesnika Grudna; 25. ka, ki teče skozi Novo mesto; 26 humorističen naziv za severneg^ Američana; 27. orodje žanjcev; 2" slovenska letalska družba; 30. vrst; peciva; 31. starogrški lidijski kra^J ki je ljudem izdal božje skrivnost' 33. trušč; 34. pripadnica ene izme' skandinavskih dežel; 35. popravlja lec ur. Navpično: 1. izletniška točka Ijanov; 2. reka v vzhodni SibiriJ' dolga preko 4.000 km; 3. ime pevk štefok; 4. veznik; 5. višnja, iz katei' izdelujejo maraskino; 6. mediu' bolečine; 7. krepka pritrdilnica; podstrešna sobica; 9. oseba, ki iz^ ši napad na politično osebnost; | strokovnjak za slovanske jezike; } samodejni stroj; 14. polžasto zavi" črta; 17, bajeslovno grško podzei'j Ije; 18. kratica albanske poročava^ ne agencije; 24. tanka mrena; 2* morska žival; 28. okrajšava za in ko naprej; 30. vrtna rastlina; podredni veznik; 33. kemični zn^* za element rutenij. ^ ZAPELJAN, ZAPEIJAMA... Mala Brigitte je zdaj stara pet let, a še vedno ne ve, kdo je kriv za nje- no rojstvo. Nekega oktobrskega ve- čera 1960 sta namreč 17-letna Rena- te Botcher in 13-letni Klaus-Dieter Hartmann skrivaj odšla iz hambur- škega dijaškega doma Schenefeld in zavila v grmovje. Kdo je koga za- peljal? Renate, pomočnica v domu, se za- govarja, da ni zapeljala učenca Klausa, temveč da je bila med nji- ma obojestranska ljubezen, on pa ugovarja: »Zapeljala me je, saj ta- krat nisem vedel še ničesar o dekle- tih!« Toda posledica je hčerka Brigitte, ki danes zanjo noče nihče skrbeti. Renate trdi: »Oče mora skrbeti za otroka, kolikor je že tudi star!« Klausovi starši valijo krivdo na upravo doma, Klaus pa se jezi: »Skrbim naj za otroka, ki ga še ni- koli nisem videl, niti nočem ničesar slišati o njem. A najhujše je, da od- slej vsaka prijateljica beži pred ma- no, če izve, da sem bil že pri trinaj- stih letih oče!« Renati pa materin- stvo ni škodilo, saj se prav zdaj po- teguje za njeno roko neki telefonist. BREDA NA LASTNIH NOGAH Prikupna študentka Breda Štru- kelj iz Celja je shodila kot vsi nor- malni otroci že z enim letom. V na- slovu smo mislili samo s frazo po- vedati, da se je postavila na lastne noge, kot človek pač, ki ve kaj hoče. — študentka sem, pa vendar sem tu v Makarski s svojim denarjem, je povedala med najinim kratkim pomenkom. Breda je bila ves julij vodič v ko- loniji otrok pri Petričku v Celju. Nad sto otrok, ki so letovali v goz- diču nad Savinjo, jo dobro pozna. Dečki v njeni skupini so jo izvolili celo za poglavarja Apačev, ona pa se je naučila šteti svoje »bojevnike«, čeprav so vrveli navzkriž kot mrav- lje po mravljišču. Z denarjem, ki si ga je prislužila, si je privoščila de- set prijetnih dni v kampu počitniške zveze v Makarski. Vsak odrasel člo- vek je enkrat okusil poseben užitek, ko je imel svojo prvo stvar za svoj denar, Ni treba, da je to ravno oble- ka, nakit — lahko so tudi počitnice. Bredi pa je za nagrado postreglo tu- . di vreme. — ec. Miklavški hrib. Na se- verni terasi hriba, na desni strani ceste, sto- ji v sadovnjaku rim- sko svetišče, ki ga ime- nujemo danes Herakle- jevo svetišče. Izkopa- no je bilo v letih 1948- J950, konservirano in tlelno rekonstruirano leta 1960. Osrednje veliko sveti- šče, ki ima predpro- stor z žrtvenikom, kjer so verniki oprav- ljali daritve, obdaja s treh strani stebrišče, ki je imelo na južni strani tri manjše kape- lice. Na profiliranem mar- mornatem podnožju se je dvigalo svetišče, ki je imelo na pročelju štiri velike stebre. Eden med njimi je da- nes rekonstruiran in stoji izven svetišča med tem, ko dva manj- ša stebra označujeta višino stebriščnega hodnika okoli svetišča. Pri izkopavanjih so odkrili odlomek prsta na roki, ki je pripa- dal velikemu kipu, ver- jetno božanstvu, ki je stalo v osrednji stavbi. Svetišče izhaja iz II. stoletja in je danes edino vidno v Sloveni- ji. PRED VOJNO JE TUDI PRI NAS KROŽILA ANEKDOTA: ČEH SE RODI Z GLASBILOM ALI PA Z TRDIM BELIM OVRATNIKOM. TO ZADNJE ZDAJ NAJBRŽ NE DRŽI VEČ, NESPREMENJENO PA JE, DA SO ČEHI GLASBENO NADARJEN NAROD. ZANJE JE ZNA- ČILNO TUDI TO, DA V VSEH GLASBENIH DISCIPLINAH IN SME- REH OHRANJAJO SVOJ NARODNI STIL, PA NAJ GRE ZA RESNO ALI ZABAVNO GLASBO, ZA PIHALNO GODBO ALI ZA PLESNI ORKESTER. MED MNOŽICO TALENTIRANIH ČEŠKIH PEVCEV IZSTOPA VALDEMAR MATUŠKA (NA SLIKI ZGORAJ S GITARO) ZA KATE- REGA SE MOČNO ZANIMA AMERIŠKA FILMSKA DRUŽBA »CO- LUMBIA«. v Logarski dolini je ovčja čreda vedno številnejša. Priznana solčavska pasma do- prinaša h gospodarstvu doline, hkrati pa ovce oživljajo planinsko idilo v privlač- nem turističnem območju. Dejansko je zasluga Jean-Paula Belmonda, da je beograjska tele- vizijska napovedovalka in gleda- liška igralka Olga Palinkas prišla v Pariz, kjer je igrala v filmu »Tendre Voyou« (Nežen malo- pridnež), zdaj pa snema že drug film v Rimu. Sicer se 21-letna Olga, hčerka beograjskega arhitekta, rada ukvarja s kiparstvom, v prostem času pa je tudi zelo iskan foto- model. Zares, svet jo je »odkril«, kar dokazuje naša slika! Labodja ljubimca POSNETKU NA LEVI JE BOTROVALA FOTOGRAFOVA POTRPEŽLJIVOST IN SPRETNOST PA TUDI GRACIOZNOST OBEH VODNIH PTIC. LABODI SO ŽE OD DAVNIN NAVDUŠEVALI LJUDI S SVOJO LEPOTO IN ELEGANCO. TA DVA LEPOTCA JE V LONDONSKEM PARKU UJEL FOTOGRAF V TRENUTKU, KO STA NJEGOVA VITKA VRATOVA OBLIKOVALA SRCE. NIČ ČUDNEGA NI, DA SO LABODI NAVDAHNILI MNOGE UMETNIKE, MED TEMI TUDI SLOVI- TEGA CAJKOVSKEGA.