23. šiev.
V Kranju, 4. junij$n904.
V. leto.
60R6JO6&
Političen in gospodarski lisi.
41-
s
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Nazaj v cerkev!
Da bode moč pogubonosnega klerikalizma na Francoskem popolnoma in za vselej strta, hočejo tam tudi odpraviti vse samostanske in redovniške ftole, v katerih se pači in pridi mladina na katoliški podlagi. O tozadevni postavi se je v francoski državni zbornici že glasovalo in se je izreklo zanjo večina poslancev.
In prav in pametno je tako! Bog je človeku dal roki, da ž njima dela in si s poštenim delom pridobiva potrebni vsakdanji kruh. Bog pa je človeku dal tudi um in pamet, da trebi iz koristnih setev in nasadov plevel, Ijuliko, črve in druge raznovrstne rastlinske zajedalce in uničevalce. To trebljenje je jako potrebno in Bogu dopadljivo delo, kajti Kristus sam je že govoril v svojih prilikah in naukih o ljuliki in nerodovitnem drevesu. In če je to delo potrebno že v rastlinstvu, potrebno je v toliko večji meri v človeštvu! Zatorej tisti, ki trebi iz ljudstva njegove zatiralce, zajedalce in trote, pa naj bodo ti kateregakoli stanu, vrši le voljo božjo!
Hud udarec za rimski klerikalizem je bil tudi lanski veliki polom klerikalne posojilnice sv. Vaclava v Pragi na Češkem. Ta posojilnica je bila i. *ak tak klerikalni denarni zavod na Češkem kakor je za Kranjsko klerikalna ljudska posojilnica ali takozvana Šušteršičeva banka v Ljubljani, ki ji je načelnik sam blaženi dr. Iv. Šušteršič, in kateri menda dobiva za to predsedstvo od nje na leto, kakor je pisal »Slovenski Narod», 4000 kron, na raznem zaslužku kot advokat pa okoli 10.000 kron. In za take ogromne dohodke, ki pa se razun tu navedenih stekajo še tudi od raznih drugih klerikalnih naprav v njegovo katoliško bisago, je on lahko veren in navdušen kristijan vsaj — na jeziku! t/r
Tudi posojilnici sv. Vaclava v Pragi je načeloval jako bogaboječ in navdušen katoliški ih krščanski mož, ki pa je imel še toliko več veljave, ker je bil duhovskega stanu. Ta mož je bil višji duhovnik prelat Drozd, papežev svetovalec in imetelj raznih drugih časti. Pošiljal je mnogo denarja rimskemu papežu in poleg drugih katoliških po-
božnostih je prirejal posebne vlake bedastih romarjev v Rim. V posojilničnem odboru so bili še tudi drugi duhovniki in uradniki posvetnega stanu so bili sami zagrizeni klerikalci, torej pristni katoličani. Vsi so zelo potratno in razkošno živeli, najbolj pa se je v teh čednostih seveda odlikoval prelat Drozd, ker je bil načelnik posojilnice. Imel je dve kuharici za priležnici, njima kupoval vile in zapravljal velikanske svote ž njima. Ko pa se je nek posojilnični uradnik kar nenadoma ustrelil, začeli so preiskavati stvar in prišli na sled grozno velikemu pon verjenju v sv. Vaclavski posojilnici. Zaprli so Drozda, ko je ravno mislil z eno svojih priležnic in z večjo svoto po-neverjenega denarja zbežati v inozemstvo. V zapor je bilo vtaknjenih še več drugih udeležencev pri poneverjenju in sodna obravnava je dognala, da se je v posojilnici kradlo kar na debelo ter poneverilo in zapravilo vsega poso-jilničnega denarja okoli 7 (reci: sedem) milijonov kron! V posojilnici sv. Vaclava pa so se godile še tudi druge grdobije: Pred sodiščem se je izkazalo, da so pobožni posojilnični uradniki izvabljali v posojilnico mlada dekleta ter jih zapeljavali.
Ker je bila ta posojilnica pristen katoliški ali klerikalni denarni zavod na Češkem, agitirali so zanjo duhovniki po vsem Češkem in tako pripomogli, da so nekateri manjši trgovci in drugi naložili vse svoje prihranke in glavnice v njej in so vse izgubili. Več takih nesreč-nežev si je po strašni denarni katastrofi v obupu vzelo življenje.
Prelat Drozd je bil obsojen v sedemletno ječo in zaplenitev njegovega premoženja, a v Rimu so mu odvzeli vse od tam dobljene duhovniške časti in naslove. Drugi Drozdovi sokrivci so dobili nižje kazni. S temi kaznimi pa je hudo vdarjen in potlačen rimski klerikalizem na Češkem kakor tudi ugled rimskokatoliške cerkve, v rimskem Vatikanu pa so prišli do prepričanja, da bo zopet treba izdati nov ukaz na katoliško duhovščino, ukaz, ki se bo glasil: Nazaj v cerkev!
Gospodom abitarljontom pa tudi drugim.
(Dopis.) Konec. Vpraša se pa sedaj, kako ulogo naj igra vobče dijaštvo pri tem delu, ki je za slovenski narod brezdvomno živ-fjenskega pomena. Že v naravi dijaka, še bolj pa v njega duševnem razvitku leži odgovor, da dijaštvo absolutno ne more igrati uloge politikov. Njegova glavna in
prva naloga je, da se posveti z vso resnostjo stroki, ki si jo jo izbral za poklic in da pri tem ne pozabi pazljivo zasledovati napredke znanosti in vede vobče. — Pri tem pa si bodi vsak dijak svest Še druge dolžnosti, namreč, ki jo tirja od njega narod, člfcar delavec mora sleherni postati, kadar se vrne po dokončanih študijah v njega sredo. Skratka, ne sme nikdar pozabiti, da je v domovini velika množica ljudi, nevednih in zapeljanih, ki bi smeli zahtevati, da tudi nad njimi zažari blagodejna luč prosvete, in da je narodna dolžnost njegova in človeška, posredovati med vseučiliškimi stolicami in nepoučenim ljudstvom. Ob vrelcu vede in znanosti se naj navduši tudi za duševno svobodo posameznika in ob njem bode tudi spoznal, da je nevednost ljudstva posledica zistema, ki ga izvaja cerkev Že od nekdaj. Sprevideti mora, da je leta zagrešila nezaslišano krivico, ker je skrivala svetu rezultate človeškega razuma, preiskovanja in sklepanja. — Vedeti mora. da je klerikalni zislem kriv vsega gorja, kar ga je kdaj prišlo na svet, in v svesti si mora biti, da bi z obnovljenjem cerkvene strahovlade prišli zopet časi prelivanja nedolžne krvi in sežiganja živih. Brez-dvomno so naši duhovniki s svojim življenjem in pehanjem za denarjem odškodovali slovenski uarod na njeg)vem poštenem življenju in imetju v toliki meri, da bi jim bilo težko storiti dovoljno pokoro. Prepriča se vsakdo, da so taki duhovniki »ksistirali vsekdar in da so bili oni največji škodljivci človeštva in posebej še narodnega organizma. S tega stališča presojamo dijaki, ki smo zbrani v dunajski »Savi», tudi naše politične razmere in vsekdar se bodemo oklepali one slovenske stranke, ki si bode stavila v svoj program namen, odganjati duhovnike od slovenske sklede in iz ja\nega življenja, dokler bodo oni hlapci rimskega papeža in ne narodni delavci.
S tega stališča že sledi, da je naloga vsakega izmed nas, proučevati najpazljivejše razvitek in delovanje tega največjega socialnega zla, v pristopnih mu krogih vzbujati pravo razumevanje in glavno pripravljali se na boj, v katerega mora vsak aktivno poseči, v blagor svojega naroda, kadar dozori v to njegov duh in značaj. Vsakdo je dolžan žrtvovati svoje moči, svoje zmožnosti in svoj upliv temu boju, vsak tam, kjer ga najbolj veseli, kjer je najbolj zmožen, kjer se mu nudi najlepša priliki*, vsi pod geslom: za narod proti njegovemu največjemu nasprotniku — klerikalizmu. S tega stališča obsojamo mi tudi najnovejši pojav med slovenskim dijaštvom, ki hoče pod imenom
PODLIS T E K. Žreb naj odloči!
Osnovna slika z macedonskega bojišča. Konec. «Da, pozno je že,» odgovori najstarejši častnik, ki je bil videti zapovednik mlajših dveh. «Tudi jaz sem že potreben počitka, a zdaj se moramo najprej še pogovoriti o naši lepi kristijanki. Prav, da me je tovariš spomnil nanjo. Malo preveč sem že pil in skoro bi je bil pozabil. Kaj storiti ž njo tedaj? Kakor vesta, moramo vsled tajnega ukaza vse lepše in imenitnejše mlade bolgarske ujetnice, posebno pa še device pripeljati nedotaknjene, to je take, kakršne ujamemo, v mesto našemu paši. Naša jetnica ima vse predpisane pogoje v obilni meri in da je povrhu še tudi devica, o tem sem prepričan. Ali norci bi bili, ako bi lepe prilike ne porabili zase in se najprej sami ne poveselili ž njo. Sami smo se trudili, trpeli in nesli svoje živote, svoje življenje v krvavi boj, v smrtno nemarnost zanjo; zakaj bi zdaj po prestani nevarnosti tudi prvi ne okusili sadu svojega trpljenja! Naš paša je že star in za takega trhlega črepa bode naša lepa kristijanka še potem predobra, ko se je bomo že mi nasitili! Vesel bo, da se bo veselja ves tresel, ko jo bo zagledal in ko mu porečemo, da smo zelo skrbno in zvesto čuvali njeno telo vsakega madeža, bo
narodnega radikalizma utihotapiti med akademično mladež mlačnost in indiferen»nost proti pogubonosnemu delovanju cerkvene organizacije. Njihovi narodni radikalizera je le plašč Črez njihovo antipatijo do strank, ki se na Slovenskem bore proti premoči duhovniškega vpliva. Ako bi jim bilo kaj do resničnega napredka, posodili bi svoje moči njim, ne pa imeli namena, odganjati jim naraščaj. Po njihovem zatrjevanju jim je isti cilj, in cilj je velik, polov do njega neštevilno, ki pa se ne križajo, ampak konverzirajo proti cilju. Kadar pot ona križa, gre mimo cilja. In dijaki iz Slovenije hodijo po taki poti.
Agitacija njihova med Vami je imela dosti uspeha, način te agitacije pa prepuščamo rade volje njim, zavarovati se hočemo edinole proti njihovi trditvi, da mi določamo posameznim Slovencem vrednost po kronovini, iz katere so doma. To je zlobna insinuacija, v katero sami ne verujejo. Resnično je le. da se nc moremo sprijazniti z mislijo, da bodi štajerska politika vzgled kranjski in edino prava, vse drugo pa je izmišljotina, ker vse diference bazirajo na diferencah političnega naziranj«.
Predno se odločite za to in ono društvo, premislite, kar smo Vam povedali v tem pozivu, ne pozabite pa nikdar, kadar se odločite za to ali ono. daje ena glavnih naiog skupnega dijaštva držati kvišku prapor "vobode, da je svobodomiselno naziranje edino vredno akademične mladine. _
V Kranju, 4. junija.
Sklicanje deželnih zborov. Dognano je, da se skliče češki deželni zbor po delegacijskem zasedanju. Ostali deželni zbori se skličejo šele v septembru.
Papež Pij IX. — svetnik. V Vatikanu imajo že vse pripravljeno, da proglasijo v kratkem papeža Pija IX. za svetnika.
Z Ogrskega. Ogrski naučni minister je sklical enketo zaradi reforme ljudskošolskega pouka, kakršnega si želi vlada. V prvi vrsti se hoče uvesti v vse šole izključno le madjarščina, a takozvane verske šole, ki jih vzdržujejo občine ter v njih tudi določujejo poučni jezik, se morajo odpraviti. Proti nameri se je izrekel zastopnik katoliške cerkve, še bolj odločno pa rumunski metropolit, ki je obžaloval, da vlada pri reformi ljudskega pouka ne stremi po splošni naobrazbi, temveč po razširjenju madjarščine. Enketa je govorniku hrupno ugovarjala ter mu grozila, da ga vrže iz dvorane.
Balkan. V Macedonijo se je dosedaj vrnilo 0000 begunov. — Pri Kumanovu je bila nedavno uničena prva
nam verjel in, ko mu porečemo, da je še devica, bo verjel tudi to! Nobenega zadržka torej ni, draga tovariša, da bi si ne napravili nocoj prav prijetne noči v našem šotoru, ako le hočemo biti pametni! Lepa mlada in imenitna krislijanska devica, le pomislita, take sladke zabave se v današnjih slabih časih več ne dobi v vsakem kotu in vsako noč! Tovariša, ali sta zadovoljna z mojim nasvetom ?>
•Alah govori iz tebe!» je bil soglasni odgovor; koj nato pa vpraša srednji po starosti:
«Ali kako naj si razdelimo to veselje, ker smo mi trije, devica, ki jo je nam poslal Alah, je pa le ena?»
«Nič lažjega kot to!» se zopet oglasi najstarejši: »Sicer bi lahko jaz sam kot vajin zapovednik odločil, kako se ima to zgoditi, ali v tej zadevi hočem z vama postopati popolnoma nepristransko in prijateljsko, da mi ne bosta mogla nikdar očitati kako sebičnost. Izročil bom odločitev — žrebu! Napisal bom tri številke in sicer eno, dve in tri na tri lističe papirja in te števike, ko jih bomo vzdignili, bodo nam povedale, kako se ima naša nocojšnja zabava in veselje z lepo mlado kristijansko devico razvrstiti!*
•Pravično in modro je tako ravnanje med prijatelji! Žreb naj torej odloČi!» navdušeno vsklikneta oba mlajša častnika in vstaneta.
velika srbska četa, ki je šla čez mtjo na turška tla. Turški častniki so zajeli četo in ubili 24 mož. le dva sta ušla. Pri spopadu sta sodelovala na turški strani podpolkovnik Ricbter in še nek drug avstrijski orožniški častnik. — Knez Ferdinand menda ne pojde obiskat v Carigrad turškega sultana, čeprav ga slednji vabi. Sultan je namreč kneza razžalil, ker mu je takrat, ko je prijavil svoj obisk, sultan sporočil, naj počaka na njegovo vabilo.
Francoska in Vatikan. Odpoklicanje poslanika Ni-sarda iz Vatikana je bilo v zbornici sprejeto s 420 proti 90 glasovom. Ta odločni nastop francoske vlade in zbornice pozdravlja vse svobodno časopisje. Ministrski predsednik Combes je sprejel nasvet tozadevnega odseka, naj pride načrt o ločitvi cerkve od države in o odpovedi konkordata v razpravo v parlamentu že meseca jan. 1905.
Vstaja na otoku Java. V okraju Soerabaja je par sto fanatiziranih domačinov poskusilo uprizoriti vstajo zoper Evropejce. Toda prišli so brž vojaki ter ubili 72 domačinov, 12 so jih pa zvezanih odvedli. In s tem je vstaja zopet udušena. _
Dopisi.
Is kranjske okolice. Nanesla me je pot, da sem bil zadnjič v nedeljo enkrat nekje na deželi pri službi božji in ravno tedaj sem čul pridigo o koncu sveta. Ondi je g. župnik pripovedoval svojim vernim tudi o antekristu, ki se bo baje porodil v nečistosti tam nekje v Babi-lonu, predno bo konec sveta. Jaz pa sem zmajeval skrivoma z glavo tej trditvi, ker sem uverjen, da živi dandanes prav mnogo antekristov med nami. Nehote mi pride na misel nek star mož. ki se nam danes smeji z onega sveta in s katerim sem imel enkrat priliko občevati. Ta mož je slovet po celi Kranjski pri kmelskem ljudstvu kot čarovnik in zagovarjalec. Ne vem danes prav gotovo, v kateri vasi je živel; če se prav spominjam, tam nekje doli za Savo pod Kranjem je bil doma ta sloveči čudežni mazač in krotitelj zlih duhov. Dopovedoval mi je, da so njega obiskovali iz cele Kranjske ljudje, katerim je zagovarjal njih nesreče in zdravil njihove bolezni. Pred kakimi dvajsetimi leti mi je bila dana prilika, ko sem imel ž njim zanimiv razgovor. Takrat mi je pravil, da ima «ta velke črne bukie» in tako je še bolj vzpodbudil mojo radovednost. Ker je bil silno zgovoren mož, mi je mnogo pravil in tako sva prišla v najinem pogovoru tudi do antekrista in do konca sveta. Pričel je pripovedovati da bo antekrist rojen kot četrto
Med tem pripravi najstarejši častnik vse potrebno za žreb in na to posežejo vsi trije po številke. Ko jih pogledajo, se oglasita mlajša dva:
<Alah je nagradil najinega dobrega in modrega zapovednika, on ima prvo številko!»
Zdaj vstane tudi najstarejši častnik in pravi z zmagu-jočim glasom: «Pripravimo se na svoj raj in bodimo hvaležni zanj velikemu Alahu! Oglejmo si lepo kristijanko in pripravimo tudi njo na naš raj! Nenavadno dolgo spi. Ali sem ji dal med begom poduhati preveč in prehude omotice, ali pa se je potajila. Prebuditi jo moramo, pa hitro jo bomo prebudili! S spečim dekletom bi ne imeli pravega veselja in sladkosti. Ko se takale lepa stvarica zvija, upira, prosi, joka in oinedluje, takrat, le takrat občuti zaželjeno radost Mohamedovega raja vsak pravoverni sin. Seveda bi bilo bolj pametno, ako bi se vsaka kristijanka sama pripravila in se veselila velike sreče in blaženosti, ki jih sme uživati z nami pravovernimi Mohamedanci. Ali takih pametnih kristijank ni dobili. Tudi tale bode gotovo skušala biti preveč nemirna in glasna, ko se zave. Toda vkrotili jo bomo prav lahko. Privežimo jo z rokama nad glavo in z razprostrtima nogama na to blazino, na kateri leži, in razgalimo ji život, da se pri pogledu nanjo nam vzbudi poželjenje po kristijanskem mesu. Blazina ima po vrhu in ob straneh
ali deveto nezakonsko dete, ki bo imelo že precej ob rojstvu zobe ter bo hitro dorastlo, začelo potem delati čudeže in deliti med ljudi denar, s katerim mu jih bo moč zapeljati. Njegovo, sicer mogočno kraljestvo pa ne bo trajalo vedno. Pristavil je dalje, da je tu na zemlji kakor tudi na nebesnem oboku vse umrljivo in izpre-membi podvrženo. Nadaljeval je potem: Starodavna knjiga nas uči o dogodku, ko bo konec sveta in solnce ne bo dajalo več svoje svetlobe, zvezde bodo padale z neba na zemljo in nebeške moči se bodo gibale. To bo grozovitno za vsa tis»a mogoča bitja, ki bodo dočakala oni strašni dan, ker strah in trepet bosta vladala na tej danes mirni in varni zemlji, ki se bo izpremenila v prah. In kaj nastane potem? Večnost! Večnost je beseda, ki pomeni sicer lahko dano vprašanje, toda — pravi — za naš um razumljivi pomen ni odgovora. Na primer: Če bi se mi podali na potovanje v neizmerni nebesni prostor in bi imeli nalogo, vsaki, za naše prosto oko vidni zvezdi posvetiti en sam obisk in če bi imeli na razpolago najhitrejši brzovlak, ki bi nas popeljal od ene zvezde d druge, ledaj bi potrebovali milijone in milijone let, ne da bi obiskali samo polovico teh, katere vidimo iz nase zemlje. Če bi se naše oko ozrlo iz zadnje postaje na kaki zvezdi, odpiral bi se nam še vedno mrzel neizmeren prostor, posejan z brezštevilnimi novimi zvezdami, katerih iz naše zemlje nismo mogli videti zaradi pieogromne oddaljenosti. Torej to bi bila že nekaka večnost. Ta neizmeren mrzel prostor je v resnici večnost. Tam se našim prostim očem kažejo dela, izvršena za vedne čase, kot neizpremenljiva, ker nas naše oko vara, ker po naravni postavi je tu na zemlji vse minljivo in izpremembi podvrženo, kakor na nebesnem oboku, le tvarina, iz katerih obstoji naša zemlja, kakor vsa nebesna telesa, je večna in tudi naš duh. _ Dalje prih.
Slavnostl v Bohinju.
Z Bohinjske Bistrio«, 30. maja. Že včeraj se je vsa Bohinjska Bistrica odela v praz-niško obleko za jutrišnjo slavnost prevrtanja bohinjskega predora. Posebno lepo okrašene so zgradbe stavbenega vodstva in podjetništva. Pri vhodu v vas in ob slavnostnem prostoru so postavljeni veličastni slavoloki. Na slavnostnem torišču, ki je pred vsem ukusno ozaljšan, je postavljen altar za jutrišnjo mašo, ki se ima brati na prostem, potem šotor za nadvojvoda Leopolda Salvatorja in šotori za druge slavnostne udeležence. Železniški stav-
za privezanje pripravne zanjke. Ako se deklica med tem pripravljanjem ne prebudi, šegetali jo bomo na nogah, in to jo mora takoj oživeti. Ako bo holela nas motiti s kričanjem, zamašili ji bomo usta!>
Zgodilo so je kakor je velel častnik! . . .
Nesrečna Dobrilka je poskusila vse, da bi se rešila groznega trenotka, ko ima izgubiti svoje devištvo in izročiti svoje mlado telo turški pohotnosti, ali častniki so se ji le s satanskim veseljem posmehovali in rogali!
Izprevidela je, da ji je zastonj vsak upor in vsaka prošnja in, ko je spoznala, da ji tudi Bog, na katerega je še upala in se zanašala do skrajnega trenotka, ne pošlje svoje pomoči, zaprla je oči, omahnili so ji vsi udje kakor mrtvi in obup ter nezavest sta ji vtešila tudi notranje bolečine in viharje . . .
Ko se je spet prebudila, je bila onečaščena od treh turških pošasti, ki so speč in glasno, smrčeč ležale v podobah turških častnikov okrog nje in ki je bila ona privezana za roki in nogi nanje, da bi* jih predramila iz spanja, ako bi se začela gibati ter poskušala oprostiti se svojih vezi. Studila se je sama sebi in prve besede, ki so jih zašepetale njene blede ustnice, so bile: <0 Bog, prosim te samo še to: daj mi nož v roko, da se maščujem ž njim in ga potem še sebi zasadim v srce!* _ Gorenjski Slovan.
beni ravnatelj, sekcijski šef VVurmb, se milome nekaj dni tukaj, da more nadzorovati poslednje priprave za slav-nost prevrtanja. Vreme je megleno in deževno. Včeraj se je natančno preizkusila smer in dolžina predora, in se je dognalo, da se je doseglo po prvotno preračunjcni meri le za 57 centimetrov manj na dolžini, 5 centimetrov na smeri in 3 centimetre na višini predora.
Nadvojvoda Leopold Salvator je z Bleda dospel v spremstvu železniškega ministra viteza VVitlcka in deželnega predsednika barona Heina ob treh popoldne. Ob slavoloku so delali špalir: tukajšnji občinski zastop, prostovoljno gasilno društvo in šolska mladina z učiteljstvom. Župnik Piber je kot član občinskega odbora pozdravil nadvojvoda, kateremu so navzoči zaklicali <Živio» in «Slava». Nadvojvoda je odgovoril, da ga veseli, če more ob tem lepem trenutku spoznali naš kraj. Hčerka stavbenega nadzornika Fritza je nadvojvodu izročila šopek in ob tej priliki deklamirala slovensko pesem. Nato se je nadvojvoda med neprestanimi «Živio»-klici peljal po ulicah, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo, v vilo Cecconi, da se ondi nastani. Tu ga je čakal železniški minister z deželnim predsednikom, hišnim gospodarjem, stavbenim podjetnikom Cecconijem, sekcijskim šefom "VVurmbom in z vsemi uradniki ter ga primerno nagovoril. V dolgi vrsti so potem dospeli na vozeh še drugi slavnostni gostje: obirstlajtnant Panesch, sestra železniškega ministra Ivana pl. Wittek, soproga sekcijskega Sefa Wnrmba, ministerijalni tajnik grof Chorinskv, od železniškega ministrstva in železniškega stavbenega ravnateljstva dvorni svetnik Millemoth, dalje mnogobrojni višji uradniki, namestnik grof Goess, dvorni svetnik grof Attems iz Gorice, deželno - vladni svetnik Laschan iz Ljubljane, namestniški svetnik Fabiani iz Trsta, okrajni glavar pl. De-tela iz Radovljice, poslanca baron Schvvegel in Svlvester, odposlanci stavbenih vodstev Bistrica, Podbrdo in Jesenice, od vojnega ministrstva major generalnega štaba pl. Rziha, slikar Stohr in vsi pri zgradbi uslužbeni uradniki, predsednik kranjske trgovinske in obrtnijske zbornice, Jos. Lenarčič, in predsednik goriške, Lenassi. Po kratkem odmoru so se najprej razdelile na vse uradnike zlate spominske svetinje in na vse delavce, ki so v službi pri zgradbi, pa srebrne svetinje. Te kažejo na eni strani sv. Barbaro, na drugi strani severni sprednji portal predora s črno prstjo v ozadju, dalje napis: V spomin na prevrtanje bohinjskega predora 1904.
Od slavnostnega prostora se je nadvojvoda podal na nasip ob predoru, kjer si je ogledal razno orodje, va-gončke, kako jih napolnjujejo in zopet izpraznuj<jo, turbino in druge naprave, ki služijo v svrho električne razsvetljave, vrtanja in za vodovod. Vse je bilo lepo z zelenjem ozaljšano.
— 1. junija.
Portal predorov je krasno dekoriran z napisom »Franc Jožef I,a Ves prostrani prostor je okrašen s slavoloki. Na stotine zastav vihra, med njimi mnogo slovenskih tro-bojnic. Občinski odbor je zvečer oskrbel serenado in krasno razsvetljavo. Pred vilo Gecconija, kjer je nadvojvoda prenočil, je napravila godba pešpolka štev. 27. podoknico, ondi je bil tudi krasni ognjemet, ^ isilci so svetili z bak-ljami in domači pevci pod vodstvom g. nadučitelja Hu-meka so zapeli nekaj krepkih zborov.
Pri razdelitvi spominskih svetinj je govoril sekcijski načelnik Wurmb. Tudi navzoči nadvojvoda Leopold Salvator je dobil zlato spominsko svetinjo.
Včerajšnja slavnost se je začela z dvema mašama, ena se je opravila na kranjski, druga na primorski strani. Potem so se povabljenci odpeljali v predor. Na določenemu prostoru je imel sekcijski šef železniškega ministrstva, Wurmb, daljši govor, na katerega je odgovoril nadvojvoda Leopold Salvator, na to so se sprožile mine in tako je padla zadnja stena, ki je ločila Kranjsko od Primorske. Potem so se udeležniki odpeljali na Primorsko v Podbrdo, kjer so bili zopet slovesno sprejeti. Po povratku v Bohinj je bil banket, katerega se je udeležilo nad 100 gostov. Da pri tem ni manjkalo napitnic, se razume.
Cesar je podelil v priznanje 7aslug pri zgradbi bohinjskega predora inšpektorju avstrijskih državnih železnic, Antonu Fritzu, viteški križ Franc Jožefovega reda. stav-binskima komisarjema Karolu Flcverju in Ivanu Molteju zlati zaslužni križec, predorskemu nadpazniku Antonu Frie-delnu srebrni zaslužni križec s krono in prvemu minerju Ivanu Schvveitzerju srebrni zaslužni križec.
Predor bo veljal 20*6 milijonov kron. Iz predora je bilo treba spraviti nad en milijon metrskih stotov kamenja.
Novićar.
N a Gor enj skein.
Osebna vest. Okrajni komisar v Krškem, g. Franc Lazzarini, je premeščen v Kamnik.
Poročil se je minuli ponedeljek v Kamniku g. Franc Regallv, sodni pristav istotam, z gospico Minko Kenda.
Odlikovanje. Gosp. Lovro Kavčič, vpokojeni c. kr. poštar v Medvodah, je dobil kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje. Leta 1898 je dobil zlati zaslužni križec, še poprej pa pohvalni dekret deželne vlade.
Koblar — predseddik. Na prostranem Šengar-jevem dvorišču v Britofu se je zgodilo. Vroča srčna želja je bila uslišana v k'crikalnih nebesih in postalo je meso v podobi predsednika »katoliškega slovenskega političnega društva za kranjski okraj*. Koblarja je obšlo že pred shodom samim v tej prijetni zavesti nepopisno veselje. Pa kaj bi ga tudi ne! Bil je že skoro vržen med staro šaro, ko se je vendarle našla prijateljska roka. Očistila je staro obtolčeno posodo, postavila jo zadnjo nedeljo na Šengarjevem dvorišču pred «naše dob:o in verno kmetsko ljudstvo*, in pred «zavedne voliice* ter čvrste može in fante ter zaklicala: To je predsednik! Neizrecno odobravanje. Koblarčku pa se je topila Čisla duša v nebeški blaženosti. ii> majestetično je vztrepetal najlepši del njegovega obraza proti nebu. Mi pa smo tudi ponosni na našega Koblarčka in upamo, da se bo-demo z novopečenim gospodom prezidentom ves čas prav dobro razumeli in še marsikatero skupaj uganili. Vale! —
Ustanovni shod katoliškega slovenskega političnega društva za kranjski okraj se je vršil zadnjo nedeljo v Britofu. Udeležba od strani volilcev je bila pičla vzlic ,Slovenčevim' 200 udeležencem. Sklepamo to že iz tega, ker «Slovencev* dopisnik že sam priznava • može* in »fante*; ženske in pa otroke, med njimi tudi nekaj nedoraslih, se pa mora še odračunati. Ne maramo tu mučiti z dolgim poročilom, kar bi lahko storili. Naj povemo samo to, da je ljubljanski Schvveitzer pripovedoval dolgo bajko o splošni volilni pravici, humoresko o •klerikalnem linofu*, dokazoval je tudi potrebo zadrug ter dokazal velikansko usposobljenost klerikov za poljedelstvo in narodno gospodarstvo, vzropotal je nad učitelji ter grmel na francoske framazone. Uspeh je bil prav velikanski. Pogačnik iz Podnarta pa je zapel veliko jeremijado o nehvaležni vladi ter o deželnem predsedniku baronu Heinu. Razpravljal je nato o dunajski obstrukciji ter korenito in temeljito zagovarjal stališče Sušteršiča napram 400 milijonom za topove, za njim pa je nastopil Janez Kalan iz Zapog, znan našim bralcem s shoda neodvisnih kmetov v Kranju, to fante se je v »osoljenem govoru* grozovito maščevalo in znosilo nad neodvisnimi kmeti. Med drugim je neki dejal, da so mu na shodu v Kranju zbili nanosnik ljudje, ki so prišli tja iskat časti, da so ljudje brez časti kakor ... in naštel je imena. Upamo, da mu bodo dotičniki zasluženo navili sveta ušesa. Čvekal je tudi nekaj o deželnem gledališču v Ljubljani, češ, kaj boste kmetje podpirali zabavo ljubljanskih škricev, ter se o tej priliki zaletel tudi v mavčiškega župana g. Novaka. Jako zastarela pesem, a v srcih zavednih poslušalcev je imela tak odmev, da so naš gospod tehant postali prezident. Druzega se ni nič zgodilo.
K shodu v Britofu. Da je bilo v Britofu na znanem shodu tudi <več voz iz Kranja*, se je našim božjim služabnikom tako zelo mudilo, da se je pozabilo izpostaviti sv. rešnje telo, kakor je to stara navada na kvatrne nedelje. Mi jim tega ne štejemo v zlo — je pač povsod
le vera prva, in v Britofu so jo gotovo bolj reševali z zabavljanjem in političnim zapeljevanjem kakor pa, da bi izpolnili svojo dolžnost.
Binkostno nedeljo sta Koblar in Pengov v Žabnici, delala zelje. Kdor vse zna, ta ne zna samo piskov valit, ampak tudi druge vse naučit. In Koblar je priden učenec; zelje dela in v kratkem upamo, da ga zopet vidimo kje na deželi kot — kokljo.
Jutri t Žabnico! Sokolska veselica bode, soditi po pripravah, jako lepo ospela. Nadejamo se velike udeležbe posebno iz Kranja, Škofje in Stare Loke. Sokol odkoraka iz Kranja ob poldveh, ob 7. uri pa se pošlo* vimo od Žabnice, v katero naj bo vedno rad vodil sokolski korak.
8 Primskovega. Oni teden se je vršila za podob-čino Primskovo volitev podžupana, ker je bila poprejšnja vsled nezakonitosti ovržena. Pri tej volitvi je bil izvoljen g. Jakob Gorjanec, gostilničar in posestnik na Prim-skovem, namesto mežnarja Dolinarja.
Logar, ki je razsajal v Kranju v dobi od 9. janu-varja do konca aprila, je popolnoma pojenjal. Sedaj je ves kranjski politični okraj prost vsake epidemije.
III. promenadni koncert tukajšnje meščanske godbe se vrši danes, dne 4. junija t. I. ob poldevetih zvečer v •Zvezdi*. Spored: l.)Hilsky: Royal de la marine, koračnica; 2.) Bolfe: Odlomki iz opere «Ciganka»; 3.) I. Strauss: Vino, ženske in petje, valček; 4.) VVlassak: Slovenske pesmi; 5.) Schneider: Am Mondsee, polka franc; 6.) Neapolska koračnica.
Komisije za določitev osebno - dohodninskega davka so takole sestavljene, in sicer v cenilnem okraju kranjskem: Rajmund Jorda", višji davčni nadzornik v Kranju; predsednik; Anton Orehek, glavni davkar v Kranju, namestnik; — voljeni člani: Andrej Gassner, veleindustrijalec v Tržiču; Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranju, Franc Krenner, posestnik v Kranju; Kari Mally, veleindusLijalec v Tržiču; Ferdinand Polak, trgovec v Kranju in Niko Lenček, notar v Škofji Loki; — namestniki: Julij Goeken, tovarnar za izdelovanje čevljev v Tržiču, Anton Feigele, gozdar pri Sv. Katarini; Lovro Sušnik, pek in gostilničar v Škofji Loki; Andrej Rozman, trgovec v Tržiču; Anton Globočnik, izdelovalnica kos v Tržiču, in Franc Dolenc, lesni trgovec v Stari Loki; — od finančnega ministrstva imenovani člani: Franc Omersa star., trgovec v Kranju; Alojzij Sarec, ekspozit na Sv. Joštu; Franc Uršič, davčni oficijal v Kranju; Franc Demšar, posestnik in žagar na Cešnjici; Matevž Barle, posestnik in trgovec na Lužah; Anton Orehek, višji davkar v Kranju; — namestniki; Karol Ruech, trgovec v Tržiču; Jernej Dovžan, trgovec v Kranju; Ivan Šušteršič, posestnik in kolar v Kranju; dr. Jožef Debevec, gimn. profesor; Konrad Pecher, trgovec v Škofji Loki, in Friderik Ranth, davčni oficijal v Kranju. — V radovljiškem cenilnem okraju: Valentin Žun, davčni nadzornik v Radovljici, predsednik; — voljeni člani; dr. Ignacij Jelovšek, okrajni višji zdravnik v Radovljici; dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici; Jožef Klinar, tehnični uradnik na Savi pri Jesenicah; namestnika: Jakob Peternel, hdtelir na Bledu, in Franc Smrekar, tesarski mojster na Savi;
— od finančnega ministrstva imenovani člani: Franc Budinek, trgovec v Kranjski gori; Jožef Verderber, zemljiške knjige vodja v pok. in posestnik na Bledu, in Alojzij Ipavec, davčni oficijal v Radovljici; — namestniki: Jakob Žumer, lesni trgovec in posestnik v Spodnjih Gorjah; Anton Praprotnik, gostilničar in posestnik v Radovljici; Alfred Rudesch, notar v Radovljici, in Jožef Wilfan, pro-kurist na Jesenicah. — V kamniške m okraju: Martin Spindler, davčni nadzornik v Kamniku; predsednik; Franc Ravnikar, davkar v Kamniku, namestniki; — voljeni člani: Friderik baron Rechbach, graščak na Križu; Jožef Fajdiga, lesni trgovec v Kamniku, in Andrej Mejač, posestnik v Kaplji vasi; — namestniki; Jakob Obervvalder ml., tovarnar v Domžalah; Franc Flerin, trgovec v Domžalah; Ivan Nastran, mlinar in posestnik v Radomljah;
— od finančnega ministrstva voljeni člani: Franc Ravnikar, davkar v Kamniku: Matija Wieltschnigg, graščinski oskrbnik na Križah; Nikolaj Mazuran, davkar na Brdu;
— namestniki: Josip Močnik, lekarnar v Kamniku; Luka Mlakar, trgovec v Lukovici; Franc Prevc, tovarnar vZajelšah.
0 ieleinici Kranj - Tržič. C. kr. železnično ministrstvo je z razpisom z dne 14. maja 1.1. št. 14.233, glede projekta za lokalno železnico od postaje Kranj državne železnice Trbiž-Ljubljana v Tržič in za industrialni tir od nameravane železnične postaje Tržič do tvornice tvrdka Ed. Glanzmann & Andr. Gassner ukazalo najprej izvršiti postajno komisijo in v neposrednje v zvezi ž njo politični obhod združen z razlastilno razpravo in z razpravo o požarnovarnih napravah. Vsled tega določa deželna vlada zgoraj navedena uradna dejanja po določilih ministrskega ukaza z dne 25. januvarja 1879., drž. zak. št. 19, in z dne 29. maja 1880, drž. zak. št. 57, in po določilih zakona z dne 18. februvarja 1878., drž. zak. št. 30, na 4. dan julija 1904. in na naslednje dneve z pristavkom, da se komisija snide na kolodvoru v Kranju dne 4. julija 1904, ob pol 9. uri dopoldne. Najprej, in sicer 4. julija se izvrši postajna komMja, politični obhod v zvezi z razlastilno razpravo in razpravo o požarnovarnih napravah se začne v davčni občini Stražišče dne 5. julija in, kakor bo delo napredovalo, se nadaljevalo in končalo v davčnih občinah Struževo, Okroglo, Pivka, Naklo, Strahinj, Duplje, Žiganja vas, Križe, Bistrica in Tržič. Prevodoma se bo vršilo uradne dejanje v davčni občini Struževo 5. julija, v davčnih občinah Okroglo, Pivka in Naklo 6. julija, v davčnih občinah Strahinj in Duplje 7. julija, v davčni občini Žiganja vas, 8. julija, v davčni občini Krize 8. in 9. julija in v davčnih občinah Bistrica in Tržič 9. julija. Podrobni projekt in postajni načrti, kakor tudi operat o požarnovarnih napravah se morejo v roku, ki ga razglasi c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, vpogledati pri tem glavarstvu, operat pri zeralj. odkupu pa pri obč. uradih Stražišče, Naklo, Križe, Kovor in Tržič.
Ii selške doline. V Podlonku nad Železniki se je zmešalo posestniku Kovaču. Šel je letošnjo pomlad na božjo pot k sv. krvi na Laško. Tam ga je menda opazovanje izganjanja hudiča iz obsedenih tako pretreslo, da se mu je um omračil. — Ta žalostni dogodek je sad romarske strasti. Duhovščini mora biti znano, da je izganjanje hudiča pri sv. krvi sama sleparija in goljufija, in da Lahi to počenjajo samo iz dobičkaželjnosti. Duhovščina bi morala odvračati ljudi od tega romanja. Pa ona se raje vtika v volitve in druge stvari, ki ne spadajo v njen delokrog. Ona hoče biti ljudstvu vodnik v politiki in gospodarstvu, da bi pa izkušala odpraviti vraže in prazne vere in navade, ki so mnoge še iz poganskih časov, tega ne mara. Nasprotno, marsikje jih še podpira in izkuša obrniti v prid klerikalizmu. Seveda boji se, da ne bi ljudstvo izpregledalo in odvrglo farovških verig.
Zopetni zločin na železnici. V noči od 26. na 27. m. m. se je na železniški progi blizu Dovjega zgodil nov zločin, ne da bi prišli storilcu na sled. Ko se je nočni čuvaj Franc Rabič z Dovjega okrog polenajstih ponoči podal k stražnici št. 27 v službo, je zapazil, da je ležal brzojavni drog poševno na železniškem tiru. S pomočjo svojega tovariša Jožefa Gregorija je odstranil nastavljeni drog tako, da so mogli vlaki nemoteno voziti. V ravno-tisti noči se je oddalo pri vseh vlakih na progi med Jesenicami in Dovjem napačno znamenje. Progo med Hrušico in Dovjem strogo stražijo vsled tega ponavljajočega se železniškega zločina orožniški postaji Hrušica in Dovje, kakor tudi železniški delavci in čuvaji. — Dne 26. m. m. zjutraj je opazil železniški delavec Jakob Rabič z Dovjega neposredno pred prihodom iz Ljubljane proti Trbižu vozečega vlaka, da so mostnice pri kilometru 30 blizu Dovjega odtrgane in nastavljene na železniški tir. Kakor so se orožniki prepričali, se je Rabiču zahvaliti, da ni vlak skočil s tira. — Kot storilca tega zločina sumijo nekega odpuščenega železniškega delavca.
«Rokovnjači» na Bledu. Bralno društvo na Bledu priredi jutri v nedeljo, dne 5. junija 1904 <Rokovnjače>, narodno igro s petjem v Petih dejanjih. Po Jurčič-Kers-nikovem romanu spisal Franc ^ovekar. Začetek ob 8. uri zvečer. Gene prostorom: I,—hI, vrste 1*50 K, IV,—VI. vrste 1 K, ostali sedeži po 80 vin., stojišča po 40 vin. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Seja kranjskega občinskega odbora od 3. jun. 1.1. Župan poroča, da je prejel od c. kr. okrajnega glavarstva knjižico mestne hranilnice v Kranju v vrednosti K 1000*—, katero je izročil veletržec gospod Franc Omersa povodom 40 letnice svojega trgovskega delovanja kot <uboŽno ustanovo za mesto Kranj*. Polovica obresti se bo vsako leto po županu razdelila revežem, polovica pa priklopila glavnici. Obč. odbor pooblasti župana, da se bo s 4. julijem 1.1. in naslednje dni vršila postajna komisija in polilični obhod zdiužen z razlastilno razpravo o požarnovarnih razpravah glede projekta za lokalno železnico Kranj-Tržič. V zaupno komisijo za predstojeće obč. volitve v smislu § 17. obč. vol. reda se izvolijo nbč. svetovalec dr. V. Štempihar in obč. odborniki C. Pire, dr. Prevc in J. Rakove. Na to zaključi župan sejo.
Škofjeloški občinski odbor je imel 28. majnika 1.1. svojo sejo. Zapisnik zadnje seje izza dne 29. aprila se prebere in odobri. Župan imenuje verifikatorjem zapisnika današnje seje gg. Bogomira Krennerja in Slavka Flisa; I. Prošnja gospe Rosine Oaneu za dovoljenje točenja vina, piva i. t. d. v baraki, katero namerava ona postaviti blizu Kamenitnika. Se odkloni. II. Predlog gospodarskega odseka glede razširjenja električne razsvitljave. Po poročilu župana sklene občinski odbor soglasno sprejeti olert gospoda tovarnarja Alojzija Krennerja z dne 25. aprila 1.1. za pomnožilev električne mestne razsvitljave, po katerem se naj vpelje 13 novih električnih žarnic po 16 norm. sveč. Vpeljava na novih progah bo veljala enkrat za vselej 1800 K 74 vin. z vsem vred. Županstvu se naroča, da napravi z g. Krennerjem dotično pogodbo. III. Poročilo županstva glede preložitve mestne tržne vage. Po poročilu župana se enoglasno odobri, kar je mestni ekonom v tej zadevi ukrenil, da se namreč mestna vaga premesti na dvorišče mestne hiše. V tržnih dneh naj se vaga postavi na trg. — Po predlogu občinskega svetnika L. Sušnika se poživlja županstvo, da naj isto skrbi, da se svet, katerega je kupila tvrdka Gross-Bachstein na Jesenicah za razširjenje kamenoloma v Kamenitniku svoj čas, ko bi ta tvrdka opustila kamenolom, pridobi za primerno ceno mestni občini.
Družba «ta kumrnih* v Škofji Loki se je že razvila iz povojev in je pri svoji prvi seji izvolila predsednikom Zaplotnikovega Naceljna iz Letenic, ki je slučajno kapelan v Škofji Loki, tajnikom pa še bolj kumrnega župnika Šinkovca. Društveno delovanje obeta postati kaj živahno, kajti že v prihodnji seji bo referiral gospod Nacelj v tčmi: «Vosu je vosu, če je prav boga nosu*!
Več Skofjeločanov je teh misli da bi bilo za Načeta Zaplotnika, po domače (Kleinenca) najboljše, da bi šel domu in ceglarjam kuhal polento, kakor pa da mora biti pri Šinkovcu za kapelana.
V cirkusu Variete je bila včeraj prva otvoritvena predstava, katere se je udeležilo dokaj občinstva. Spored je bil bogat in raznovrsten. Danes v soboto ob polde-vetih bo velika predstava s popolnoma novim sporedom. Jutri v nedeljo bosta dve predstavi, in sicer prva ob polštirih in druga ob poldevetih, vsaka z novim sporedom, pri obeh nastopijo vsi umetniki z novimi točkami. Specijal Carta Mirtziana in bebec Avgust bosta skrbela za velik smeh. Družba zadovolji občinstvo v popolni meri, zatorej naj isto ne zamudi ugodne prilike, da poseti ta cirkus. Atlet Quajat ponuja onemu, ki ga vrže, 100 kron.
«Slovencevemu» gospodu poročevalcu <Loških novic» bodi v vednost in tolažbo povedano, da se Fuma-galijev <Toni» zopet kmalu vrne, ker ga je ljubezniva kritika v «Slovencu* ganila, osobito pa še, ker je gospodu Naceljnu bil tako strašansko všeč. «Toni.»
Cerkljansko učiteljstvo priredi v nedeljo 12. t. m. v Cerkljah vrtno veselico z raznovrstnim sporedom, in sicer v prid kranjski dijaški kuhinji in učiteljskemu konviktu. K mnogobrojni udeležbi vabi učiteljstvo.
Z Bohinjske Bistrice se poroča, da so odlikovanemu preddelavcu Antonu Friedlu, ki se je nedavno ponesrečil in ima zlomljeni obe nogi, izročili ob navzočnosti nadvojvoda odlikovanje v ondotni bolnišnici. Minister mu je pripel odliko na prsi, nadvojvoda pa je Friedlu čestital. Friedl, veteran med minerji, je bil tako ginjen, da ni mogel govoriti.
Tukajšnji meščanski godbi je darovala gospodč. M. Vidmar 50 K, ravnotako je godbi podaril tukajšnji g. dekan 50 K za sodelovanje pri procesiji sv. rešnjega telesa. Odbor se obema darovalcema iskreno zahvaljuje.
Tamburaški koncert. Slov. bralnega društva tamburaški zbor priredi drugo nedeljo dne 12. t. m. na vrtu g. Petra Mavrja koncert. Natančni spored sledi v prihodnji številki. K najinnogobrojnejši vdeležbi vabi naj-uljudneje odbor.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur*. Išče se: 2 pomočnika manufakturijške stroke. 2 špecerijske in 1 galanterijske stroke, vsi za Ljubljano; dalie 2 pomočnika špecerijske in železninske stroke za Kranj, 4 mešane stroke za deželo, poslovodja za deželo in 2 vajenca za deželo. — Službe išče: 6 pomočnikov manufakturijške, 2 špecerijske in železninske in 7 mešane stroke, potnik in kontorist.
Kritem sveta.
Sedem bratov — sedem vojakov. Posestnik Goste na Savi pri Litiji ima sedem sinov, ki so vsi vojaki. Najmlajši je bil letos potrjen.
400 milijonov za napravo novih topov, torpedovk in drugih takih stvari je bilo dovoljenih v delegacijah. Proti je glasoval tudi slovenski delegat dr. Šušteršič.
Petdesetletnica železnice čez Semering. Dne 28. m. m. so se pričele velike slavnosti, ki so trajale ves teden, povodom petdesetletnice, odkar je bila zgrajena železnica čez Semering. Ta železnica je velevažna za državo, ker je odprla pot do morja in postala važen faktor za trgovino in industrijo.
Z Dunaja se nam piše: Popoldanski izlet izobraževalnega, zabavnega in podpornega društva »Zvezda* se vrši dne 5. junija t. I. v Marija Enzersdorf. Odhod z Dunaja z južno železnico ob 3. uri do postaje Brunn-Maria-Enzersdorf, Hauptstrasse 17. Ob ugodnem vremenu zabava v zelo lepem vrtu, ob deževnem pa v dvorani v l. nadstropju. Spored raznovrsten. Petje vodi g. ravnatelj Tomaževič (g. Vinko Krušič je na dopustu). Izlet vodi g. dr. Gosti. Slovenski gostje dobrodošli!
Odbor »Zvezda*.
Rusko-japonska vojna.
Po londonskih poročilih je general Kuropatkin prešel v ofenzivo ter prodira proti jugu, da bi rešil Port-Artur japonskega obleganja. General Kuroki pa se je napotil proti severu in je pri Fengvančingu baje že porazil 200 kozakov. Japonska armada se je že pred nekaj časa pomaknila v Kuantiantian in prodira sedaj proti severo-zapadu, t. j. v smeri proti Mukdenu.
Kakor poročajo razni listi, se je vojna uprava v Tokiu odločila, da se ima redno obleganje Port-Arturja pričeti sredi meseca junija. Izdan je ukaz, da se mora trdnjava napasti istočasno z morske in kopne strani in zavzeti tekom enega tedna ne glede na žrtve.
General Saharov poroča, da so ruske predstraže dne 30. maja naletele pri Vafankovu na tri japonske pehotne bataljone in jih napadle. Boj je bil izredno ljut, a ko-nečno so se Japonci vendarle morali umakniti. Japonske izgube se bile izredno velike, na ruski strani je bilo 17 mrtvih in ranjenih.
Poročila o Kinčovu. Poročila glede zavzetja Kinčova so večinoma vsa pretirana. Boja se je udeležila posadka iz Kinčova in iz Taljenvana. Rusi so branili Kinčov, dokler so orožje in živila v varnost spravili. V tem boju so Japonci izgubili kakih 12.000 mož. Rusi so potem zapustili Kinčov, ker nočejo cepiti svojih moči in pred odločilnim trenotkom obrabiti in pa, ker nočejo, da bi bila bramba črta preveč razsežna. Objektivni poročevalci priznavajo, da Rusi sploh niso mislili preprečiti Japoncem zavzetja Kinčova, nego so zavzetje le zadrževali toliko časa, da so topove, streljivo in živila spravili v Port-Artur. Cim se je to zgodilo, so se Rusi v lepem redu umaknili na portartuške višave, med tem ko so Japoncem prepustili ravnino. Šele potem so mogli Japonci v Kinčov, ko jim tega ni nihče branil.
Koliko sta močni ruska in Jjaponska armada na bojšču. Kakor sodi «Militarwochenblatt»,
imajo Rusi na bojišču 154.580 mož in 386 topov. Na potu na bojišče je v Sibiriji 35.700 mož in 64 topov. V Evropi je mobiliziranih 57.900 mož in 188 topov. Ko dospe vse to moštvo na bojišče, bodo Rusi razpolagali z 248.450 možmi in 638 topovi. — Japonsko moč sodi list na 226.500 mož in 780 topov. Moči so torej precej enake.
Tedenski lejem t Kranju dne ho. m. m.
Prignalo se jo 133 glav goveje živine, 5 telet, 283 prašičev, — ovac, — koza, 19 buš, — konj.—50 kg: pšenice K 8*—, prosa K 7*—, ovsa K 6*50, rži K 7*—, ajde K 9 —, ječmena K 7 —.
Jfaznanito.
Kdor se letos še ni oskrbel z dobrim vinom, naj ne zamudi prilike, kupiti si blzeljsko vino, o katerem je znano, da kakovost lanskih naših vin prekosi vsa druga še tako dobra vina. Ka-■dar je drugod vino dobro, je pri nas še boljše, za to imamo dosti lep dokaz: da so sedaj tukaj te vsa vina razprodana.
Zaradi ugodne spomladi brez mraza, in ker nam v vinogradih krasno, lepo in obilo kaže, hočem razprodati vso svojo precejšno vinsko zalogo lanskega pridelka. Da pa bolj ugodim cenjenim svojim odjemalcem, prodal bom vsako vino 4 kr. ceneje kot dosedaj.
Moja vina še niso pretočena, torej še sedaj na drožah, toda izborno dobra. Oddajan po najmanj4 10 hI in ne v svoji posodi. Prodam pri sodu in po uzorcih in postavim na postajo v Brežice.
Za kakovost zadostuje reči, da je vse moj lastni pridelek. 95—2
Nadejaje se obilo naročnikov se priporočam
Janez BEalns
posestnik vinogradov na Bizeljskem.
m
Vsemogočnemu Bogu se je vzvidelo po svojem neizčrpnem sklepu poklicati našega iskreno ljubljenem soproga, oziroma očeta, starega očeta, očnu, tasta in svaka, gospoda
Cudovika JUka
bivšega trgovca
v starosti 77 let po kratki bolezni in previdenega s sv. zakramenti za umirajoče danes ob 7. uri zjutraj v boljSi svet. 1011 Zemski ostanki nepozabnega se preneso v nedeljo, dne 29 majntka. popollne ob 4. url iz hiše žalosti v Lescah št. 6 na domače pokopališče in se Um pokopljejo.
Crne mase te bodo darovale v tupaih cerkvah v Leicah in na Bledu.
V Lescah, 27. majnika 1904.
Štefanija IUk-Ausenek roj. Tauiher, soproga. — Ana Mayr roj. mk, hči. — Štefanija in Bogomir, otroka. — Oabriela in Rudolf Ausen*k, pa torka. - Mavrilij Mayr. Alojzij Drimski, zeta. - Ana, aabriela, Mavrilij, Henrik in Ima Mayr, Klementina Dzimski, vnuki.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo kakor tudi povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, očma, tasta in svaka, gospoda
Imdovika Illka
dalje za krasne darovane vence, kakor tudi za častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. Lesce, 1. junija 1904.
Žalujoči ostali.
nabijana (Kolizej)
«a Marije Terezije usti.
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava /a vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
97—1
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
jgg sprotna krojaška pomočnika
sprejme proti plačilu od kosa
Josip Muuih, krojaški mojster 100 i Podbrdo ob Rečici.
JHato Bukovčan
brivce v J(ranju
naznanja slavnemu občinstvu, da se v njegovem novo-mrejenem brivakem salonu izvršujejo vsakovrstna dela is lat, kakor tudi vse, kar zraven spada.
Parfumerija. — Salonska tinktura aa vzdrževanje las i. t. d. »0-3
Čvrstega hlapca
sprejmem tako].
Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju.
Vydrove žitne kave
POSKUSIT C ■»«•        Vrorafc drafo.oifo. Po*m. 6 k* poMjtn 4 K 60 h tranco.
UDOMAČI PRIJATELJ"
iiiiiili
s katerim uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem založen v veliki izberi z raznimi šivalnimi
stroji in kolesi. Kolesa prodajam proti plačilu, šivalne stroje pa tudi na obroke.
.S   -s >
Vsem cenjenim kupcem bodem vedno točno in natančno postregel. Z ozirom na to in na nizke cene se nadejam obilnih naročnikov ter se udano priporočam z velespoštovanjem
Lovrenc Rebolj v Kranju
Glavni trg št. 189. 86 *
Priloga »Gorenjcu" št. 23 iz I. 1904.
e e
e e
w I-5T>
Kriicc iz Sožtanja. #
ŠoStanjci!
Zopet se bliža trenutek, ko boste izvrševali svojo državljansko pravico ter si volili občinski zastop. Že od nekdaj, kar se je zbudila slovenska narodna misel, in so zahtevali Slovenci, naj jim gospodari Slovenec, so časi pred občinskimi volitvami v Vašem lepem kraju razburjeni, a tako ostro in strastno se še nikoli ni seglo v volilno borbo, kakor ravno sedaj.
V slovensko tiskanem volilnem oklicu je pozvala z dosedanjim zastopom nezadovoljna stranka volilce III. razreda, naj se obrnejo od vladajoče stranke in naj volijo može, ki bodo krenili ladijo na drugo bot.
Zakaj so nezadovoljni z dosedanjim zastopom, to povedati so pozabili.
Pa tudi vzroka za nezadovoljnost ni! Odkar gospodari slovenska stranka v Vašem lepem trgu, dvigal se je isti v vsakem oziru, pretrgale so se spone, ki so dosedaj ovirale razvoj trga, približal se je isti železniški postaji, in sedaj šele popravil se je saj deloma greh, provzročen od strani nekdanjega nemškega tržkega načelstva, ki je v svoji kratkovidnosti porinilo železniško postajo čim mogoče dalje iz srca našega trga.
Slovenski zastop, ko je zavzel mesto nemškega prednika, se je takoj poprijel plodonosnega dela, popravil Vam je modernim zahtevam zadostujoče sejmišče, slovenski zastop uvedel Vam je javno električno razsvetljavo; slovenski zastop pospešil je delovanje olepševalnega društva, ki je doseglo, da najde naš krasen kraj primerno mesto med letovišči, in s tem pripomogel do lepih dohodkov.
Slovenski zastop izvoljen je iz Vas in v njem sede možje Vaše krvi, govore Vaš jezik — in s tem zastopom naj bi Vi bili nezadovoljni in bi si izbrali gospode, katerim ste tuji in boste ostali tujci, naj bi izbrali gospode, kateri Vam hočejo zapovedovati in le zapovedovati, Vi pa bi morali stati s klobukom pod pazduho in poljubovati
roko, ki Vam naklada nove in visoke izdatke za oni zavod, ki so ga ti gospodi postavili za svojo deco. — Vi pa plačujte!
Z vso oblocnostjo branite ta podli napad na Vaš prelepi slovenski kraj, stopite složno na volišče in volite složno zavedne slovenske kandidate iz svoje sredine!
Št nokaj o župniku OoTodiču.
Svoj čas, ko so bili v «Gorenjcu* natisnjeni nekateri članki o župniku Ivanu Govediču in je uredništvo v listnici dopisovalcu iz Šoštanja naznanilo, da ne more Govedičevih ljubavnih pisem ponatisniti, ker so preveč svinjarska. dopisoval je Ivan Govedič dne 14./3., 19./3., 23. 3., 26./3. in 11./4. 1904 z uredništvom.
V prvem pismu je trdil, da so vsa pisma falsifici-cirana, ponarejena, s čemur se je tudi visokoč. kn. šk. ordinarijat v Mariboru popolnoma prepričal in obreko-valcc ostro pokaral in jih nemilostno odpustil ter da niso pisma, ako jih imajo Šoštanjci, pristna, da so taista večinoma ukradli in da niso nikakor za njega sramotilna.
V drugem pismu je obljubil 200 ftron za družbo sv. Cirila ir Metoda, ako se mu dokaže, da so pisma od njegove roke pisana in ne ponarejena. V pismu z dne 23./3.1.1. zahvaljeval se je uredništvu, ker ni v «Gorenjcu* več člankov o njem, kar mu svedoči, da seje uredništvo prepričalo, da ni istina, kar pišejo njegovi nasprotniki. V tem pismu je tudi neka žalitev tretjih oseb, katere nočemo navesti, ker smo uverjeni, da bi bile kazenske pravde in bržkone slabega izida za g. župnika.
V četrtem pismu zahteva g. župnik, da se njegovi dopisi ne sprejmejo prej v «Gorenjcu*, kakor v slučaju, da njegovi nasprotniki ne bi mirovali. Zadnje pismo od 11. aprila 1904 pokaže jasno značaj župnika Govediča. V prvih pismih je moledoval in obljubljal vse, kar bi le zamoglo doseči opustljivost tiskanja člankov zoper njega, v tem zadnjem pa, ko je iz odgovorov zavzel prepričanje, da ni uredništvo «Gorenjca* kratkovidno in da se ne da preslepiti, pokazal je rogove predrznosti in neznačajnosti ter se postavil na stališče, da nima nikdo drugi, kakor sodnija in zapriseženi veščaki soditi o pristnosti pisem, o katerih govore članki v « Gorenjcu*. Obljubljenih 200 kron ni hotel položiti ter je smatral zahtevo uredništva «Gorenjca> kot <presijo» (!) in zahteval obenem, da naj njegovi protivniki nastopijo pot dokaza.
To priobčimo s pristavkom, da je g. župnik napačno poučen. Ako hoče dokazov, mora on tožiti uredništvo •Gorenjca* zaradi listnice, kakor tudi zaradi Člankov, v katerih se mu očita nemoralično dejanje in pohujšljivo pisanje. Na podlagi tožbe bodo se potem dokazi doprinesli, ali pa, kakor on trdi, izjalovili.
Mi trdimo še danes, da so pisma jako svinjarske vsebine, pisana od župnika Govediča svoji kuharici, Ančki Bernhard, v času, ko je bila vsled pretečega poroda od župnišča odsotna, in da se pisava teh pisem popolnoma strinja s pisavo pisem uredništvu.
Ako trdi g. župnik, da so njegovi farani popolnoma prepričani o njegovi nedolžnosti, to nič ne stori, kajti prepričani smo, da šoštanjski Slovenci niso toliko nemo-ralični, da bi nepokvarjenemu ljudstvu pokazali pohujš-Ijiva pisma in da torej ljudstvo ne ve, kakega duhovnika ima v svoji sredini; prepričani smo pa tudi, da, ako priprosto ljudstvo natanko zve in se prepriča o tem gnilem značaju, bo našlo sredstvo se istega iznebiti.
Gospod župnik, ako ste res žrtev, kakor vedno trdite, tožite in oprani boste, ako se dokazi ne doprineso. Torej pogum velja!
Sedanji in bodoči (?) loitanjski iupan prod ■odiičem.
Tako se je glasil napis članka v »Slovenskem Narodu* z dne 10. decembra 1903, št. 285. Vsebina je bila pa ta-le:
• Viktor Hauke, mesar, in župan Fran Rajšter sta imela neki prepir, vsled česar je Hauke Rajšterja in ta zopet Haukeja tožil zaradi žaljenja časti pri tukajšnjem sodišču. Te dni se je vršila kazenska razprava. Viktor Hauke, znani nemčurski razgrajač in vodja vseh nakan zoper nas Slovence, in tudi eden tistih, ki so Slovencem napovedali bojkot, je pri obravnavi sprvega jako bojevito nastopal in sc obnašal, kakor da je župan zločinec, kateri mora strogo kaznovan biti, in to vsled zaslombe na priče F. Rogelna in Karola Breznika sedaj «Bieschnik*; a ta bojevitost splavala je kmalo po vodi, ko je zastopnik Fran Rajšterja nastopil dokaz resnice, «za trditev Fran Rajšterja «Haukejeva vaga ni bila pravilno poštena*. Zaslišali sta se priči Martin Goršek in Franc- Štor, katera sta pod prisego izpovedala, «da je užitninski komisar iz Gradca, ko je pi i trgovcih, mesarjih, pekih itd. preiskoval tvarine, katere spadajo pod kontrolo živil, tehtnico v mesariji Viktorja Haukeja spoznal kot nepravilno — in da se mora ista takoj konfiscirati.* Priči sta toraj popolnoma potrdili, da je bila trditev Frana Rajšterja opravičena, in da je Viktor Hauke s svojo vago, kolikor časa jo je imel tako postavljeno, kakor so jo pri komisiji našli — odjemalce mesa iz njegove mesnice — pri vsakem kilogramu prilično za pet deka — ocissranil. Ko je bil ta dokaz do-prinesen, potrudil se je sodnik dr. Tschech doseči poravnavo med tožitelji — zakaj si lahko mislimo. Čudno je le, da državnega pravnika namestnik in tudi zastopnik župana nista protestirala zoper pogajanja, kajti prvi je imel dolžnost zahtevati, da se ves akt odstopi državnemu pravniku, slednji pa, da se vsi dokazi doženejo, predno se zamore o poravnavi govoriti. Kaj porečejo Belovodčani, Topolščani in Zavodničani k tej prefriganosti mesarja! Vendar mu ne bodo zato hudi, da jim je pri visoki ceni slabega mesa še pri vsaki kili pet deka odtegnil po nepravičnem postopanju, in mu bodo še v naprej z žulji pridelane krajcarčke nosili. — Ali ne? Bodo-li naš župan in drugi narodnjaki še v bodoče zahajali k Viktorčku in drugim nemčurjem?>
Ta članek, kateri se upira na uradno dognane dokaze, razburil je Viktorja Haukeja zelo, ali spametoval ga ni, akoravno si je moral v svoji bistroumnosti misliti, da človeku ni dobro biti, če je prebojevit, kajti posledica bi bila grozovita. Vedno se repenči po trgu okrog in iz-ku.ša se maščevati; a pustimo ga, mož je moralično obsojen, in kot takega ga štejemo pod ničle.
Občudovati moramo pa pri tej priliki, da se v navedenem dejstvu ni zapazil noben pregrešek, še manj pa kak zločin, akoravno § 199 c) kaz. zak. kaj jasno govori od takih dejstev, kakor je bilo v članku z dne 10. decembra 1903 objavljeno; kajti omenjeni § 199, alinea c se glasi: «Ce se v javnem obrtu neprava ali prelahka naj si bode preizkušena ali nepreizkušena mera ali utež rabi, se obrtnik zakrivi hudodelstva goljufije, ako je dejanje in okolščina istega obtežilna, sicer pa prestopka po § 401 kaz. zak.»
To priobčujemo, ker nismo nikakor dolžni dajati takimi dejstvi potuhe, in ker vemo, da se Viktor Hauke kaj malo zmeni, kaj svet sodi o njem!
Hemčurska strast!
K trgovcu Josipu \Wrbniggu je pri*cl trgovski po-tovalec z vzorci. Med. razgovorom je slednji povedal, da je prenočeval v hotelu »Austrija*. Kakor da bi bil VVerb-nigga gad pičil, pričel je ves razburjen obdelavati poto-valca, da od njega, sploh od nobenega, ki prenoči ali se ustavi v hotelu «pri Austria*, ničesar ne kupi.
Kaj bi poreklo to trgovce, ako bi se naši slovenski kmetje in obrtniki poprijeli tudi take strasti in bi se izogibali te trgovine?
Mož, pazite, da se v vaši brezmiselni bojevito3ti ne opeče te, za kar vam ne bo leka.
Kako farbaj o!
Od nekega Belovodčana sem slišal, da kupuje razno blago pri trgovcu Slovencu Adolfu Orelu.
Mož se je jako zmotil, če je verjel, daje ta gospod, ki dobro slovenski zna, ali da so tudi Breschnik, Hauke ali VVerbnigg Slovenci. Ti gospodje se hlinijo le kmetom nasproti, da so Slovenci, in to le. da jim kaj prodajo, drugače so pa pristni hajlovci, ki kaj radi trobijo v vele-nemški rog.
Kdor trdi, da je trg Šoštanj nemška postojanka, ne more biti Slovenec, in ti gospodje vedno to trde.
Naj si vsakdo te okolščine zapomni in ne bo njegova škoda.
Zahtevajte ,Gorenjca* P0 gostilnah in kavarnah!
se je naselil kot zdravnik v trgu
kar z veseljem beležimo.
Naznanilo.
Gospod Ivan Habjan
znani odločni Slovenec
je v najem prevzel hotel ,Austria'. Vrlega moža toplo priporočamo.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu maju 1904 je vložilo 402 strank K 99.543*89, dvignilo pa 328 strank K 75.56567, 4 strankam se je izplačalo posojil K 11.380—. Stanje vlog iznaša K 3,331.466*38, stanje hipotečnih posojil kron 1,970.358*34 in denarni promet K 253.172-11.
Mestna hranilnica t Radovljici. V mesecu maju je 267 strank vložilo K 82.11102 216 strank dvignilo K 72.94003, 41 strankam seje plačalo posojil K 328.9240. Denarni promet K 263.451-32.86.
Okrajna hranilnica in posojilnica v ftkofji Loki. V
mesecu maju.je vložijo88 strank K 23.648*98, 76 strank je dvignilo K 16.969*92, 8 strankam se je izplačalo posojil K 16.820-—. Stanje hranilnih vlog K 520.108*78. Stanje hipotečnih posojil K 518.428-63. Denarni promet K 80.66409.
Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu maju 1904 je 176 strank vložilo K 37.406*94, 141 strank je vzdignilo K 29.817 68, 13 strankam se je izplačalo posojil K 37.390—. Stanje vlog iznaša K 999.179-94. Stanje hipotečnih posojil K 755.172*71. Denarni promet K 149.65326.
Dobavni raspis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 8. junija t. 1. ob 1. uri popoldne na borzi v Bruselju vršila ponudbena razprava za dobavo 190.000 kg surovega lanenega olja, 130.000 kg govejega loja prve vrste in še raznega druzega olja. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni gospoda De Rudder, Administrateur ^es Voies et Travaux, Rue de Louvain 11, Brussel in v pisarni komisije de Reception du Naterial de la Voies, Rue d' Italic 32, Ixelles-Brussel. Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni raspis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo kr. srb. državnih železnic v Bel-gradu naslednje predmete in materijalije: 1) kredo, 2) toporišča za lopate, krampe in tokače, vrvi za vodnjaie, raznovrstne krtače, čopiče; 3) šipe za okna, stekla, cilindre za svetilke; mufe za železne cevi, razne ključavnice, žeblje, železno žico, kotle za štedilnike, ključe, ražnje za peči, razne dele za vagone, verige za vodnjake. Ponudbe je poslati na omenjeno ravnateljstvo, in sicer za predmete in materijalije navedene pod 1) do 11. junija, pod 2) do 9. junija, pod .'») do 10 junija in pod 4) do 8. junija t. 1. Prepisi tozadevnih dobavnih razpisov leže v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Semenj za volno v Miskolczu. Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani nam naznanja, da se letošnji semenj za volno v Miskolczu vrM dne 20. junija v skladiščih tamošnje kreditne banke.
Čmm vrstega učenca
ki ima veselje za ključavničarstvo, sprejme takoj
94-2
Pungrat št. 3t.
Gostilna ,pri Jahaču'
išče takoj čvrstega in poštenega 105-1
hlapca.
Natakarica
za boljšo in večjo gostilno v Kranju se išče.
Več še iive v upravrištvu t Gorenjca«. 106—1
Prostovoljna prodaja.
Pod posebno ugodnimi plačilnimi obroki se proda
r)i$d O pranju 35
s popolno prodajalnično opravo, in
r)i$a O r£rar>jti $t 53
s kavarniško koncesijo brez oprave ali s popolno kavarniško opravo.
V obeh hišah je vpeljana električna razsvetljava z 52 lučmi.
Od kupca se zahteva v« cele kupne svote t gotovini, */6 se lahko proti primernim obrestim obrestujejo. 101—1
Natančnejša pojasnila daje A. Kreuzberger t Kranju ob ponedeljkih, druge dni pa naj se vprašanja, katera se rešijo z obratno pošto, pošiljajo na A. Kreuzberger, valjični mlin, Dob pri Ljubljani.
Pariz 1900
Grand Pria"
Najviše odlikovanje.
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi.
Origifial Singer Šivalni StrOJi so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer Šivalni StrOJi so najbolj razširjeni v tovarniškihobratoviščih. Original Singer Šivalni StrOJi so neprekosljivi glede trpežnostiin zmožnosti Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje.
Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
er Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, sv. Petra oeita it. 6. 98-1
Loterijska sretka dae 28. maja t. L
Trst: 77     67      13 30
26
Otroški vozički
4-50 gld.
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5*50, 650, 750, 8—, 9—, 10—, 11—, 14—, 16—, 18—, 20— gld.
GiUiterijsto Itafo u Irsku ii u debelo.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
Krnici rettttl ft*U\ zi lrtitfe
Londonska medajla
je dobil t Londona, Parim in Binn 1905 najvisje odlikoraaio
Grand Prix!
Dalje na tisoče zahralnih pisem, tudi uradno potrjenih   Ta redilna moka se meša med krmo ie pujskom Prašiči do-seiejo največjo telo.
1 zavojček po 50 rta. se dobiva
pri trgovcih,
])o pošti f> zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnk6ciy, Ljubljina.
Uradno poverilo.
Pradloiaai preju« ae popoloome »ti inja piamaaaiu originalu m 4opi«iei, katara ima xua»ke xa 4 nlerje in Z vinarja.
Ljubi jasa, tretjega oktobra -<N»a>tau*dwtltoi«a. (Boteraki p«** t.) Ivan Plantan, c. kr. neUr.
Kpoftovani gospod! Moji prašiči niso trli, tudi so kili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi ta poskusnjo ca zavojček rediloega praska za prašiče, človek se nora kar čuditi! Me morem svojih pra&ifev dovolj krmiti, strašansko veliko pozi o, tako, da so se čez nekoliko dni močno izrodili, hvala temu izborneuiu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodeni tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praska za prašiče. Beliftce, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespostovanjem Jaaip Eagliaoh
talasuiaki riadiiraUlj.
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
65—ti v Kranju, glavni trg R. 118.
5KWe vina
je odprla si.febr. 1904
V Kranjn
JstrsUa tiurtfa ziirifi
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
KUt jo t hiši Fr. KnraJU.
Kdor teli imeti zdravo in dobro vino, naj pride in* po«ku«i ter se sam osvedo<-i o tem.
Cene bodo primorao!
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
04 l/d
Posamezne številke „Gorenjea" prodajajo po 10 vin. v Kamniku g. M. A ž man, trafika; Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; Škof j i Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javorniku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g.M.Grobotek, trgovec.
Nnjl»o]j»e sredstvi, i.rcl.i Hrpini. prip iročeno od prvih doktorjev. Pošilja s« na vse kraje. 83—5
Kolesa
stara in nova, sc dobe vedno pri meni in tudi vse, kar zraven spada. Sprejemam tudi popravila.
*2-3 Pavel Bizjak, Kranj št. 118.
Sedaj samo 70 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—9
Iz Ljubljane v Novi York
samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, M on lana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški Železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, posije naj 20 kron are na moj naslov:
FR. SEUNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
Dr.A.Praunseis
zobozdravnik is Ljubljane
naznanja slavn. občinstvu, da bode odslej naprej
redno vsako sredo ordiniraj sa zobobolne ¥ Kranju v
hotelu „Stara pošta"
Ordinacija od 8. do 6. ure. — Plombiranje, vstavljanje novih zob in celih sobovi], vsakovrstna popravila Ltd.
	Srtdshfo iti*i
	**r* nobe
ur s.-)	i silMiL
sfiS "t e	Komad iO vin.
	Glavna zaloga za Gorenjsko:
W9m	F.polaz,*1*
G.Piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevUčnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. Piccolijeva želodčnatinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Piccolijevo teleznato vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspe-hom. Polliterska steklenica 2 K
PicooUJevi sirupi is malin ali tamarinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*30.
Zunanja naročila po postnem povzetju.
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
II. 199—34
foio-emayl v barvah
B*o$k*, priveske, gumbe ja zapestnic*, igle ja kravate i. t. d.
Ja/ro lepa in primerna darila.
J z deluje po vsaki fotografiji
Jv. Jagodic--
49-10
fotograf v Kranju
I Velik požar
se zastore lahko in naglo pogasiti
samo s
13 20
I
t
•K
5«el(aloViii brizgalnicamf
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z d vem i največjimi odlikovanji, in sicer: 8 L p o častno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in s zlato kolajno aa prednosti pri ročnih brizgalnicah sa a ve sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, •rizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
I
Jfaznanilo.
Nižje podpisani naznanja slavnemu občinstvu mesta Kranj in njegove okolice, da je prevzel zastopstvo svetovno znane tvrdke ,The Singer1, akcijska dražba šivalnih strojev. Ima tudi stroj na ogled. Vse zraven spadajoče potrebščine,, n. pr. olje, šivanke i. t. d. so v zalogi.
Stroji se dobe tudi na mesečne obroke, ter se obroki lahko, ker sem od tvrdke pooblaščen, pri meni plačujejo. 78—
Z odličnim spoštovanjem se si. občinstvu priporoča za obilni obisk
Ivan Potočnik, črevljar, Kranj 192.
w Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in .....    ,        ,    ,  , . .      poštnine prosto.
mkelnasta anker-remont. roskopf. želez- r nh'-arjem dobro poznana,  najtrpeznejša _ in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov    KazpOŠllja SC na stanovitno bel gld. 3*75. najfinejša znamka, jrid. B-fio      140-50    vse kraje sveta.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
144-48
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanja.
8       Polnovplačani akcijski ti    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetn.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
mm
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
»Vstk dan rabim 0. Sevdlovo higijenično kozmetična ustno vodo, ki izvrstno vpliva na zobe in jo bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
38-13
Sistem laike
JI ?odKraj$<K
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti la$.
Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dame s seperal-uiui vhodom.
S
§tvncM>te speci, štedilnike, %>anje
&a 'ftopeli, £a&ot tudi 4t*pe, vam in
dvuye (glinaste izdelke v  v$t$\  batvah,  ttpe&ni in cen* priporoča ptva in največja
linaztifi izd&lh
peci/j
93-2
£yu&tya
n*.
58-9
Imam v kleti
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru.
Ivan Fnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
O IO IO IO IO IO TO
71-8
I Trgovina z železnino in špecerijskim blagom \,Jfi£R3(UR" ?eter Jftajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-bolinej, trsje za obijanje
■F* Velika izbor travnik kos, brn-
silnih kamnov in srpov, klaj-nega apna in redilnega praika za živino.
Stropov, vlite kotle. Veliko   izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči,
Ronan-m Portuni-cement, traVerze, stare, železnice
m
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zalOfa različnih barv.
Slav. Šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Naročajte si prezanimivo knjigo
Bahovi huzarji fn JUri.
Starina slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dohi za zloglasnega Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej rastne uloge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za-nimimiv, njegov je; ik v resnici naroden, bogat in iz-brušen.
Kdor si hoče razširili svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi naiega naroda ter ae ob-entm piijetno zabava'i, naj si naroči to knjigo pii založniku 10-21
L. Schwentnerju v Izubijani.
Cena broš. 3 K, po pošti 8 K 20 h.
:
Kromatična harmonika se proda. Kje? pove upravništvo «Gorenjca*.
Konce;, zobotchničtti atelije
54-11
Itn ItfŠ
1 Kranj« (pri dr. Globočnifr)
izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d.
jfizltc cene! laična postrežba!
Odprto vsako nedeljo od 8.-5. nre.
Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi Odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim cenilcem jury v Parizu.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe,štedilnike I t. d io3t
Specijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken).
104-1
Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. Krancis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-to rs ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin* za konjsko silo in uro.
izhaja vsako soboto zvečer, će je dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sa ne ozira. — Za oznanila plačtge se za petit vrsto 10 vinarjev, će se tiska enkrat, 8 vinarjev, će se tiska dvakrat, će se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo ae nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konzorcij •Gorenjca.
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.