List 25. Gospodarske stvari. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886 dne 26. maja 1887. Letošnji občni zbor je bil izredno dobro obiskan, kar kaže, da so se kranjski kmetovalci pričeli brigati za zavod, ki jim ima biti najvažnejši v deželi. Navzoči je bilo nad sto članov, in z veseljem konstatujemo, da so vse gorenjske in notranjske podružnice poslale v zastopnike svoje. Zalibog sta bili zastopani izmed dolenjskih podružnic samo krška in zatiska. S svojim pohodom počastili so občni zbor gg. deželni predsednik baron Winkler, c. kr. vladni so-vetnik J. Dralka, vsi gg. deželni odborniki in mnogo č. gospodov duhovnikov. Zborovanje se je pričelo točno ob 9. uri dopoludne. Predsednik grof Thurn otvori zborovanje in pozdravi vladne zastopnike, najprvo g. deželnega predsednika, in se zahvali društvenikom za izredno veliko udeležbo. Spominja se potem lani umrlih udov, ti so: Anton Wester, župan v Bledu; Janez Kavčič, posestnik na Razdrtem; Anton Janzekovič, zdravnik na Vrhniki; Janez Perles, pivovar v Ljubljani; dr. Fran Schiffer, c. kr. zdravstveni svetnik v Ljubljani in Josip M a j e r, graščak v Loži, ter nasvetuje, da zbor tem pridnim gospodarjem in možem, unetim za prospeh kmetijstva v znamenje, sožalovanja vstane s sedežev. (Zgodi se.) C. kr. kmetijska družba kranjska pridobila si je zadnji čas jako mnogo prijateljev mej kmetovalci kranjske dežele. To kažejo, pravi predsednik, pač številke, ki glasno govore, kako se množi od leta do leta število društvenikov. Leta 1883. bilo je 436 udov; 1884. leta 568 udov; 1885. leta 599 udov; 1886. leta 696 udov; letos pa bode naraslo število že na 800. To očitno dokazuje, da se prebivalstvo vedno bolj zanima za kmetijske reči in da vidi, da se le z druženimi močmi more kaj koristnega in uspešnega doseči. Predsednik nadalje opominja, da se je v Ljubljani osnovala mlekarska zadruga, katera ima veliko važnost za konsumenta in producenta. Ljubljana ima sedaj na razpolaganje dobrega, zdravega mleka, surovega masla in sira po primerni ceni. Posebnih zaslug si je pri tem pridobil ravnatelj in član centralnega odbora, veleposestnik gospod Fran P o v š e. Želeti je, da bi to podjetje vsi krogi podpirali najiskreneje. Nadalje naznanja predsednik, da se je deželna sadjarska in vinarska šola preselila se Slapa v Grm. V tej šoli se bode več ali manj poučevalo v vseh raznih strokah kmetijstva. Želeti bi pač bilo, da bi to šolo, katero vzdržuje dežela, podpira pa država, prav številno obi-skavali kranjski kmetski mladeniči z Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. Istina je pač, da kranjski kmetovalec težko izhaja, da nosi prevelika bremena, a drugače zopet ni tajiti, da slabo gospodarjenje gotovo sodeluje, da je stanje kmetijskega stanu tako žalostno. Odgoja v strokovnih učilnicah utegne te gotovo žalostne odnošaje le popraviti. Lansko leto je pokazalo, koliko je pridobiti dohodkov s sadjarstvom, in ugodni uspeh lanskega leta naj bi nauduševal kmetovalce, da bi sadjarstvu naklonili še večjo pozornost. Sestavila se je 1886. leta tudi komisija za pogozdovanje Krasa. Komisija ima nalogo, določiti prostore, kateri se bodo pogozdili, zmerom pa mora paziti tudi na to, da se kmetovalcem ohranijo potrebni pašniki, da morejo svojo živino prerediti. Na prošnjo c. kr. kmetijske družbe centralnega odbora dovolil je deželni zbor potrebno podporo za živinske razstave v Bohinji in Metliki, kar hvaležno omenja predsednik. Deželni predsednik baron Winkler pozdravlja prav srčno občni zbor kmetijske družbe, katera hoče delovati v prospeh vseh strok kmetijstva. Gotovo da pričakuje podpore c. kr. vlade pri svojem delovanjLJa., gotovo ji bo podpora tudi obilna naklonjena. 194 Tajnik Pire poroča, da so imenovale c. kr. kmetijske družbe v Brnu, Trstu, Roveretu, Gorici, Celovcu, Gradcu, na Dunaji, v Opavi in Levovu za zastopnika pri občnem zboru gospoda grofa Thurna, c. kr. kmetijska družba v Solnogradu pa gospoda Jos. Fr. Seuniga. Tajnik g. Gustav Pire poroča o delovanji centralnega odbora kmetijske družbe, (Poročilo se je do-poslalo gg. udom uže s številko 9. »Kmetovalca.") Tajnikovo poročilo se odobri. Društveni tajuik g. Pire potem poroča o konečnem društvenem računu zal. 1886. Dohodkov je bilo 7346 gl. 58 kr., in razen 608 gld. 20 kr., ki so ostali v blagaj-nici, bilo je vse drugo izdano za troške. Inventar in ob enem bilanca društvenega imenja kaže konci leta 1886. premoženja 34.488 gld. 16 kr. Ce se primerja k aktivnemu premoženju prejšnjega leta 35.069 gld. 30 kr., kaže se, da se je zmanjšalo za 581 gld. 14 kr. Zmanšanje je nastalo, ker so pali kurzi za 83 gld., ker se je odpisalo inventarne vrednosti 260 gld. 87 kr., in ker je glavni odbor plačal v 1. 1886. tisek »Kmetovalca" za 1. 1885 in 1886. Izkaz aktivnega premoženja za 1. 1886 je tedaj: 1.) Inventarijalne vrednosti 33.802 gld. 54 kr.; 2.) aktivnih ostankov je 77 gld. 42 kr. in 3.) gotovine 608 gld. 16., skupaj torej 34.488 gld. 16 kr. Proračun za 1. 1888 kaže 4213 gld. dohodkov in stroškov. Računski sklep za 1. 1886 o državnih podporah, katere je oskrboval glavni odbor kmetijske družbe, kaže, da se je od 9232 gld. 52 kr., katere je ministerstvo podelilo za razne podpore, porabilo vse, razen 780 gld. 4 kr. Pri obravnavi o raznih računskih sklepih oglasi se g. Zelen in opominja, da je že 1. 1884. on svetoval, naj se plemenska živina ne prodaja več po dražbi, nego razdeli mej umne kmetovalce in živinorejce. Čudi se torej, da se njegov predlog ni zvršil. Deželni poslanec g. notar K r sni k izjavlja, da je bil pri dotičnem občnem zboru, vzprejel se je pa predlog g. Zelena le kot resolucija, ne kot določno stavljen predlog. Društveni tajnik Pire naglasa, da se plemenska živina, katera se kupuje s podporami, ki jih daje kmetijsko ministerstvo, primeroma drago kupuje na Štajerskem, kajti kupuje se že premovana živina, katero je posestnik zavezan vsaj eno leto imeti za se, sicer pa, ako jo proda, vrniti dobljeno premijo. In premijo mora plačati seveda kupovalec, to je kmetijska družba. Zato velja plemenska goved na Štajerskem najmanje po 150 do 160 gld., kar je pa vendar še ceneje, nego v Švici, kjer je živina po 300 do 400 gld. Po naročilu kmetijskega ministerstva izkliče se kupljena živina za polovico cene na dražbi, in seveda, kdor več ponudi, ta jo dobi. Da bi se bil storil kak sklep, naj se deli s subvencijskimi denarji nakupljena živina zastonj, to govorniku pač ni znano, sploh pa je določilo ministerstvo dražbo, in pri tem bode moralo ostati. G. Schrei izraža željo, naj bi se nakupovale le telice. Potem se odobri računski sklep in proračun. Vrše se volitve. Gospod predsednik imenuje za skrutinatorja gospoda dr. K. Bleiweisa viteza Trste-niškega in Adolfa Muleja, župana v Logatcu. (Dalje prihodnjič.) List 26. Gospodarske stvari. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886 dne 26. maja 1887. (Dalje.) Gospod notar Janko Krsnik predlaga, da se voli za predsednika z vzklikom dosedanji predsednik gospod grof Thurn. Predlog se sprejme z živahnim odobravanjem. Gospod deželni odbornik dr. Vošnjak predlaga, da se voli za podpredsednika z vzklikom dosedanji gospod podpredsednik Jo s. Fr. Seunig, ki je član glavnega odbora uže 25 let. Sprejme se z živahnim odobravanjem. Od 85 oddanih glasov ob volitvi odbornikov dobili so: g. W. Goli 85 glasov „ Jo s. Lenarčič 85 „ „ dr. J. Poklukar 84 „ „ Fr. Witschl 84 „ „ Jo s. Dekleva 82 „ „ Oton Detelja 79 „ „ L. Robič 47 „ „ dr. M. pl. Wurzbach 44 „ in so torej izvoljeni. Razen teh dobil je gospod Perutfi 42 glasov, gospod Borštnik 41 glasov in nekaj drugih gospodov še posamezne glasove. Za pregledovalca računov izvolita se po nasvetu g. Krsnika Karol Žagar in Josip Lavrenčič. V imenu centralnega odbora poroča potem cesarski svetnik g. Murnik o prenaredbi društvenih pravil. Ta sklep storil je lansko leto občni zbor, ali samo v tem zmislu, naj se pravila prenarede v onih oddelkih, ki se tičejo pravic in dolžnosti udov, področja podružnic in notranje družbene uredbe. Ko je centralni odbor o tem razpravljal in so bile dotične premembe nasvetovane; pokazala pa se je potreba, da se premene pravila času in sedanjim okoliščinam primerno, torej v večini paragrafov, za kar pa ceutralni odbor ni imel od občnega zbora pooblastila. Zato se je v centralnem odboru sklenilo, nasvetovati občnemu zboru, naj pooblasti centralni odbor, da predloži prihodnjemu občnemu zboru sedanjim razmeram primerno prenarejena pravila v obravnavo in sklepanje. Gospoda Zelen in Borštnik želita, naj bi se prenarejena pravila priobčila poprej v »Kmetovalci". Cesarski svetnik g. Murnik odgovarja, da je že v zmislu §. 37. dosedanjih pravil treba pri občnem zboru skleneno prenaredbo pravil vsaj 14 dni pred novim občnim zborom objaviti, kar se bode seveda i drugo leto zgodilo. Predsednik grof Thurn izjavlja, da se bode želji gospodov ne le ustreglo po pravilih, nego da se bodo podružnicam in posamičnim udom prenarejena pravila doposlala tudi šest tednov in dva meseca prej. Želeti je le, da bi se pravila dobro obravnavala in potem stavili pravi nasveti. Govornik (grof Thurn) je izdelal načrt novih pravil, a ne ve, je li pravo zadel. Mogoče je, da je tu in tam kaka dobra misel, ali treba je, da se zdaj, ko se imajo pravila spremeniti skoz in skoz, da se vse dobro premisli in pretrese, in da posebno podružnice v večjih sejah pravila natanko obravnavajo in potem centralnemu odboru stavijo svoje nasvete. Potem se sprejme nasvet centralnega odbora soglasno. Društveni tajnik g. Pire potem nasvetuje v imenu centralnega odbora nekatera odlikovanja. Na Kranjskem nedostaje nam faktorja, ki bi po vzglednem kmetovanji najbolj deloval za povzdigo in napredek raznih strok kmetijstva, to je veleposestva, ki bi kakor na Češkem svoja posestva vzgledno obdelavalo. Faktor pa, ki mnogo v Kranjski v tej reči vpliva, so šolski vrti in o tej zadevi morejo jako mnogo storiti učenje se ve da le, ako nahajajo pri občini, pri županu za to 202 potrebne podpore. V tej zadevi se zadnji čas s šolskimi vrti res odlikujeta, ponašati se smeta Logatec in Gorje in za to gre zasluga gg. učiteljema Vojtehu Eibnikarju in Janku Žirovniku in županoma gg. Adolfu Muleju in Jakobu Žumru. Tem štirim gospodom naj prizna občni zbor pohvalne diplome. Tajnik g. Pire poroča v imenu centralnega odbora o raznih predlogih podružnic. Podružnica Logaška predlaga, naj bi se kmetijska družba potegovala na merodajnem mestu, da bi dobivali kmetovalci iz osrednje c. kr. gozdne drevesnice sadike zastonj. Predlog utemeljuje zastopnik podružnice g. učitelj Ribnik ar jako jedrnato, na kar predlog soglasno obvelja. Deželni predsednik baron Winkler izjavlja nato, da se le s kmetijskega ministerstva dovoljenjem smejo brezplačno oddajati sadike iz osrednje gozdne drevesnice, da se pa bode potrudil, da ministerstvo tej prošnji kolikor mogoče ustreže. Podružnica Logaška (zastopnik g. Rib nikar) predlaga, da bi se pri premo-vanji govedi ozirali tudi na Logatec, dosedanji kraji, kjer se je živina premovala, da so preoddaljeni, torej naj bi se uvrstila Postojina z Logatcem. Tajnik Pire opomni, daje ta predlog že razpravljal centralni odbor in sklenil predlagati, da se za premovanje živine v prihodnje ozira tudi na Logatec, in to že prihodnje leto. Logaške podružnice predlog se potem vzprejme. Podružnica Logaška predlaga, naj bi društveno glasilo „Kmetovalec" izhajalo vsako soboto, ter naj glavni odbor prosi v to svrho deželne in državne pomoči. Učitelj g. Ribnikar utemeljuje ta predlog naj-gorkeje. Kmetskemu ljudstvu treba je berila, njemu koristnega, da se odtegne od pijančevanja in igre. V tej zadevi bi strokovnjaški list, dohajajoč vsako nedeljo, storil jako mnogo; razširil bi se tudi lahko, ko bi kmetijsko ministerstvo in deželni zbor dala nekaj podpore, kajti list bi se potem lahko ceneje dajal naročnikom. Tajnik Pire opomni, da je tudi centralni odbor tega mnenja, da bi ugajalo večkratno izhajanje društvenega glasila, a žal, za to primanjkuje novcev. Eden goldinar obdrži si podružnica, za drugi goldinar je pa treba dajati list. Gledal in delal pa bode centralni odbor, da tudi glasilo kranjske kmetijske družbe dobi podpore od kmetijskega ministerstva, kakor je dobivajo drugi slovenski in italijanski listi. Potem se predlog vzprejme. Tajnik Pire poroča o predlogu podružnice Metliške, ki želi, da si jej pošlje bika muricodolske pasme, ino nasvetu podružnice Rateške, katera želi, da se tudi Rateškemu okraju pomaga glede živinoreje. Zadnja želi, ali naj se da po edinim pokrajinam plemenski bik ali pa posameznim posestnikom, katere določi podružnica vzajemno z občino. O teh predlogih poroča centralnega odbora ud g. Povše v jako obširnem in strokovnem govoru, ter naposled nasvetuje, naj se kmetijske družbe občni zbor izreče, da kranjska kme- tijska družba ne sme deliti bikov po edinim pokrajinam, in sicer zaradi tega ne, ker je kmetijsko ministerstvo odredilo, da se s subvencijo nakupljeni biki stavijo na prodaj za pol kupne cene. Kar se tiče v obče predloga in prošnje podružnice Metliške, nasvetuje, da občni zbor sklene, naj se naprosi deželni odbor, da predloži v prihodnjem letošnjem zborovanji deželnega zbora pre-narejeno postavo o ravnanji z junci za pleme. (Dalje prihodnjič.) 210 Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886 dne 26. maja 1887. (Dalje in konec.) Deželni predsednik baron Winkler omenja, da je deželni zbor postavo zaradi licenciranja bikov že edenkrat prenaredil v dveh paragrafih, potem pa leta 1884. sklenil resolucijo, naj bi vlada sploh predložila postavo za povzdigo živinoreje na Kranjskem, postavo enako, kakeršna velja v sosednih deželah. Deželna vlada izdelala je tak načrt že leta 1884, in tudi kmetijsko ministersto jo je v glavnih potezah popolnoma odobrilo, le v tem ne, kdo da ima zvrševati novo postavo, da ne ostane neizpeljana in mrtva, kakor žal, mnogo koristnih in potrebnih postav. Leta 1879. sklenila se je postava za licenciranje plemenskih bikov, a ostala je le na papirji. Novi postavni načrt, katerega je sestavila deželna vlada kranjska, obsega vse, kar utegne pospeševati živinorejo na Kranjskem, a mrtva ostala bi i ta postava, ako jej ne-dostaje zvršiteljev, in to so velike, glavne občine na Kranjskem, katerih sedaj ni, ki se pa utegnejo ustanoviti po novi občinski postavi; potem se bode moglo storiti mnogo za povzdigo živinoreje, ne samo, kar se tiče plemenskih bikov, tudi v drugih zadevah, da se le ena omenja iz obširne postave, to je mlekarstvo i. t. i. Sploh pa je zavisen prospeh le od tega, kdo bode postavna določila izpeljavah Poročevalec g. vodja Po vse radostno pozdravlja izjavo zastopnika c. kr. vlade, da je taka postava že prirejena, in izreka željo, da bi postavo že v prihodnjem zborovanji deželni zbor kranjski sklenil. Zato naj bi se centralnemu odboru naročilo, da naprosi deželni odbor, naj premeni postavo o licenciranji bikov vsaj v dveh paragrafih, ali pa naj predloži za živinorejce še koristnejšo, popolnoma novo postavo. Predlog se vzprejme. Podružnica Metliška predlaga, naj se popraša deželna vlada, kako misli postopati proti vednemu izseljevanju krepkih delavnih moči, posebno onih, ki še neso zadostile vojaški dolžnosti. Delavcev vedno bolj primanjkuje in ako pojde tako dalje, bode še huje, ker že sedaj se dobi za dobro plačo in izvrstno hrano le težko delavcev. Poročevalec tajnik Pire poroča, da bode centralni odbor v tem zmislu napravil ulogo na vlado. Zbor pritrdi. Tajnik Pire poroča o predlogu podružnice Metliške : naj c. kr. kmetijska družba deluje na to, da se osnujejo po Dolenjskem vinarske zadruge, ki naj bi pomagale, da se dobro dolenjsko vino laže, bolje in hitreje v denar spravi. Poročevalec pravi, da je ta predlog jako utemeljen. Vinščaki imajo škodo od trtne uši, katera se žalibog vedno bolj širi, tlačijo jih pa tudi po ogromnih vremenskih nezgodah nabrani dolgovi. Lani bilo je veliko vina in dobrega, a ni več gorenjskih tovornikov, da bi ga kupovali, kupujejo rajši vino, ki je raslo na Zagrebškem tlaku. Mali krčmarji, zavisni od vinskih trgovcev, kupijo vina le kak polovnjak, in še to na upanje, toraj morajo jemati, kar se jim daje. Tako se ponarejeno vino drago prodaja, dobrega naravnega vina pa vinščaki prodati ne morejo. Ostaje jim v kleti, vinščak hodi ga pokušat, in suši se od dne do dne. Potem treba kupovati turščice za živež, denarja ni, tedaj pa pade vinščak v oderuške roke namoštnikov. Zategadelj naj bi v zvezi s centralnim odborom podružnice delovale z vso silo, da se ustanove vinarske zadruge. Dekan dr. Sterbenec pravi, da je trta pri njegovim rojakom lani prav dobro rodila, a prodati vina ne morejo. Vino kupujejo vinski trgovci pri znanem Sternu v Zagrebu. Vodja Povše naglasa, da vinarska zadruga v Štanjelu na Krasu prav izvrstno deluje; na prošnjo c. kr. kmetijske družbe goriške jej je kmetijsko ministerstvo dovolilo tudi izdatno podporo, kar se bode tudi za Kranjsko zgodilo. Predlog Metliške podružnice se potem vzprejme. Podružnica Metliška konečno predlaga, kmetijska družba naj daje ljudskim šolam na Kranjskem čepičev onih jabolčnih vrst, katere priporoča v društvenem listu „ Kmetovalec" kot dobre za razširjanje. Tajnik Pire pravi, da je centralni odbor sklenil, da se bode tej želji po možnosti ustrezalo. Podružnica Postojin-ka nasvetuje, naj se prosi c. kr. ministerstvo, da bode pre-movanje konj za okraje Postojina, Ilirska Bistrica in Vipava v Postojini. Poročevalec Pire nasvetuje, naj se prošnja s priporočilom odstopi konjerejskemu odseku, kateri ima v tej zadevi staviti nasvete c. kr. kmetijskemu ministerstvu. (Vzprejme se.) 211 Podružnica Postojinska predlaga, naj se priredi zopet letos prodaja plemenske govedi v Postojini, in sicer naj se nakupi več junic, nego bikov. Poročevalec Pire opomni, da se kraji vrste, letos je na vrsti Ljubljana, potem pride kraj, ki se ima še določiti, na Dolenjskem, in za njim pride Postojina. Podružnica Ribniška predlaga, naj občni zbor sklene, da se podpore prosi države in deželnega zbora, s katero naj se priredi živinsko premuvanje v Ribuici. Poročevalec Pire opomni, da kmetijsko mi-nisterstvo dovoljuje podpore le za velike regijonalne razstave, katere morajo obsezati več okrajev. Ker so pa nekateri okraji jako oddaljeni, in bi se živinorejci ne mogli udeleževati, prosil je centralni odbor že podpore, da se letos priredi živinska razstava v Bo-hinji. Za drugo leto prosil bode pri deželnem zboru, da se priredi v Ribnici živinska razstava za ta okraj in za kočevski. Predlog se potem vzprejme. Podružnica Vipavska nasvetuje: Kmetijska družba naj dela na to, da dobijo živinorejci po znižani ceni toliko soli, kolikor je potrebuje posamezni živinorejec za živino svojo. Zastopnik podružnice Vipavske, g. Baje, utemeljuje ta predlog obširno in jako stvarno. Tajnik Pire opomni, da so sicer o tej zadevi jako velike zavire, a on podpira predlog, češ, kdor trka temu se odpre. Vipavske podružnice predlog se vzprejme. Vipavska podružnica nasvetuje nadalje, naj c. kr. kmetijska družba po c. kr. deželnem šolskem svetu deluje na to, da bi učitelji marljiveje delovali po šolskih vrtih, da bi ondi mogli dobivati posestniki cepičev žlahtnih dreves in ključev žlahtnih trt, da šolski vrti ne bodo samo zelniki in njive za tursčico in krompir, kakor v okraji vipavskem. Poročevalec slika šolske vrte z malimi izjemami res jako žalostne. (Konec prihodnjič.) Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886 dne 26. maja 1887. (Konec.) Učitelj g. R i b n i k a r pravi, da se na Ljubljanski pripravnici praktično o sadjarstvu ničesar ni naučil, kajti učitelj dotičnega predmeta poučuje le teoretično. Še le 1. 1876, pri praktičnih predavanjih na deželni šoli na Slapu pridobil si je potrebno znanje. Učitelji bi gotovo radi izpolnjevali svojo dolžnost tudi v sadjarstvu, a če se v Ljubljanskem učiteljišči ničesar naučiti ne morejo, jim je to nemogoče. Ovirajo pa napravo šolskih vrtov tudi krajni šolski sveti in tudi nekateri okrajni šolski nadzorniki. Tako je njega (govornika) zaradi šolskega vrta, za katerega se mnogo trudi, počastil nadzornik z naslovom: „Schwin dler!" Govornik nasvetuje, naj se kmetijsko ministerstvo naprosi, da na vadnici nastavi tacega učitelja, da se bodo pripravniki učili sadjarstva tudi praktično. (Dobro! Dobro!) Škofov kaplan g. Šiška misli, da bode kmetijsko ministerstvo kmalu odpomoglo, da pride nov učitelj kmetijstva na vadnico, a tajnik g. Pire poroča o odloku kmetijskega ministerstva na prošnjo raznih korporacij, v katerem se glasi, da ministerstvo pač na vadnici odločno zahteva praktičnega pouka v sadjarstvu, a novega učitelja ne bode. Učitelj g. Ribnik ar pripomni, da ako ostanejo sedanje razmere na c. kr. vadnici v Ljubljani, bode še dolgo čakati, predno se bodo učiteljski pripravniki praktično o kmetijstvu, posebno pa o sadjarstvu kaj naučili. Potem se vzprejme soglasno predlog podružnice z dostavkom g. Rib ni k ar-j a. Podružnica Vipavska nadalje nasvetuje, naj se včasi izredna živinska razstava dovoli za Vipavo; kajti Postojina je preveč oddaljena od Vipave da imajo vsled tega Vipavci prevelike stroške, in skoro da ni- kakoršnega zanimanja. Tajnik Pire opomni, da je Vipava od mesta živinske razstave res oddaljena, ali treba bode, kakor za Ribnico, isto tako za Vipavo izprositi zato od deželnega zbora podpore, kajti država za take krajne razstave podpore ne daje. G. Baje podpira predlog Vipavske podružnice, g. Zelen pa nasvetuje, naj bi se razstava napravila na Razdrtem. Deželni predsednik baron Winkler pravi, da ne ugovarja nikakor nasvetom, a opomniti mu je, da se bode vsem tem željam ustreglo, ko bode po vladi izdelani, že prej omenjeni postavni načrt pravoveljaven. Potem prečita deželni predsednik dotične določbe postavnega načrta, na kar se predlog Vipavske podružnice vzprejme, predlog g. Zelena pa odkloni. Podružnica Vipavska predlaga nadalje, naj kmetijska družba deluje na to, da se kak učenec pošlje iz Vipavskega okraja v obrtno šolo, da se nauči pletar-stva ter da potem pletarstvo uvede v Vipavi. Gosp. B a j c predlog gorko podpira. Cesarski svetnik g. M urnik opomni, da se je centralni odbor s to prošnjo pečal, a uvažal, da se ima po dopisih ministerstva do raznih oblastev v Ljubljani kmalu ustanoviti obrtna šola za pletarstvo in tudi za druge obrtne stroke v Ljubljani. Tedaj se bode po podpori deželni lahko ustreglo prošnji Vipavske podružnice. Predlog Vipavske podružnice se potem vzprejme. Vipavska podružnica konečno nasvetuje, da se postava o zadevi hroščev razširi tudi na ,.trtjonew (rhinhitis betuleti; Rebenstecher), kakor je to v Dalmaciji. Gosp. Baje naglasa, da bi bilo to jako važno, kajti ta mrčes dela vinogradnikom mnogo škode. Tajnik g. Pire pravi, da je vsa postava o zatiranji hroščev le na papirji, ker se ne zvršuje. Gosp. Baje opomni, da je to res žalostna istina, a še žalostneje je to, da se ne izpeljava postava za varstvo ptičev, kateri so skoro izginili, bili pa največji pokončevalci škodljivih mrčesov. Kar ptičev ne uničijo hude zime, polove jih po Goriškem, koder celo senici ne prizanašajo. Deželni predsednik baron Winkler pravi, da se je kot bivši okrajni glavar Tolminski jako trudil, da bi župane pripravil do tega, da bi gledali na zvrše-vanje postave, a zaman, in tudi sedanji župani ne bodo mnogo storili. Gosp. Lenaršič obžaluje, da tudi državni organi ne izpolnjujejo svoje dolžnosti, kajti po sadnem drevji ob državnih cestah je polno goseničnih gnezd. Predlog Vipavske podružnice se vzprejme. Vodja g. Po v še stavi in utemeljuje samostalni predlog, naj se centralnemu odboru naroči, da ustanovi za prodajo sadja posredovališče, kakeršno za sadje in hmelj na Štajerskem že jako uspešno deluje. Gosp. Borštnik pravi, da pritrdi vsakemu predlogu, ki ima pospeševati sadjarstvo, a dokler bode zajec gospodar sadnega drevja, kakor doslej, pomagali ne bodo ni šolski vrti, niti občinske drevesnice itd, in sploh vse drugo nič. Pri glasovanji vzprejme se predlog gosp. vodje Povšeta soglasno. S tem bil je dnevni red končan in gosp. deželni predsednik baron Winkler izjavi, da ga jako veseli skupna podoba današnjega zbora slavno znane kmetijske družbe. Nikdar še, odkar on prisostvuje kmetijske družbe obravnavam, niso se člani v tolikem števila zbrali in nikdar še ni bilo toliko koristnih in važnih 218 219 nasvetov. Kakor se mu vidi, prišel je čisto nov duh delavnosti v družbo, kateri naj bi postal stalen, kajti prospeh kmetijstva je tudi prospeh in blagor dežele* (Dobro! Dobro!) Predsednik grof Thurn se zahvaljuje društve-nikom, da so v tolikem številu došli, i/raža svoje veselje, da so podružnice začele delovati. Mnogo dela pa jih še čaka. a govornik upa, da bodo vztrajale. Posebno zahvalo izreka \ladnemu zastopniku baronu Winklerju za izvrstne nasvete. (Dobro! Dobro!) Koncem govora pravi, da se kmetovalec vsegdar z radostnim in s hvaležnim srcem spominja presvetlega cesarja, kateri je bil in ostane največji zaščitnik kmetijstva. Zato mu zakliče trikrat: Živio Fran Josip L! Slava mu! (Zbor vzklikne naudušeno trikrat živio in slava.)