410
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — D e 1 e g a c i j i ste delo dovršili, obe edinih misli o tem, da se skupni budget začasno podaljša za 3 mesece novega leta. Sklep ta je tudi že od cesarja potrjen. — O priliki delegacijskih obravnav je tu in tam grof An dr as sy razkladal namene v nanje politike svoje, a besede njegove bile so še zmirom — orakel brez jasnosti.
—  Važnih 5 toček, ki so obstojni del nove pogodbe z Ogersko, ni še nobena dokonča rešena, — in tako zdaj, ko gredo državni poslanci domii na božične praznike, bode nastopilo novo leto — brez nove pogodbe.
—   Iz zbornice poslancev imamo še omeniti dvoje: poslanca dr. Kusy in dr. Vošnjak z mnogimi drugimi sta stavila predlog: naj se izvoli odbor 12 odbornikov, ki preiskuje, kako se sedanje vladno postopanje, po katerem se zabranujejo shodi ljudstva (tabori) in brez konca in kraja zasegajo časniki, sklada s §§. 12. in 13. temeljne državne postave od 21. dec. 1867. leta,
ki državljanom zagotovljata pravico v shodih se zbirati in društva snovati, pa tudi s pismi in tiskom svobodna izrekati svoje mnenje; ta odbor naj potem poroča zbornici in potrebne predloge stavi. — Drugo je interpelacija viteza Worza in družnikov: kako je to, da c. k. ministerstvo pravosodja še do danes ni odgovorilo na interpelacijo o knjigi „Lasser, genannt Auersperg", ki obdolžuje ministerstvo dejanj , ki spadajo pod §. 137. kazenske postave?
Iz Budapesta.   —   Kar je Magjarska vlada sejala,
je v nedeljo žela! Divja drhal je dirjala po mestu, razsajala strašansko, okna pobijala ministru Tiszi, psovala ministre cesarjeve, kričala po orožji, da gre v boj nad Rusa in začne punt proti Avstriji! To je na kratko popis prekucij, ki so bile v nedeljo v Budapeštu, katere ne bodo samo na Dunaji, ampak po vsi Evropi močan vtisek naredile. Združila se je namreč velika drhal pod vodstvom Magjarskih študentov, ki je zahtevala, da gr6 jih 1000 k ministru Tiszi in zahteva pomoči za Turke. Al policija s 12 pandurji je vkrotila kričače v dokaz, kakošni j u n a c i so Magjarske softe , nahujskani po mnozih državnih poslancih, med katerimi je glasoviti Heify izpustil drzno besedo: „kralj nima nič zapovedovati, ampak le dovoljevati!" — Tak je konec Tiszove in njegovih družnikov politike l Nobeden ga ne obžaluje, vsak poštenjak pa zaničevati in sovražiti mora. Se bodo pač zdaj oči odprle vsem onim, ki delajo veliko politiko v Avstriji?!
Iz Rusko-Turškega bojišča. — Po propadu Plevne, kjer so Rusi zajeli okoli 40.000 mož in 20.000 ranjenih in bolnih ter 17 paš, je najvažnejša novica ta, da jo Srbija 15. dne t. m. zopet napovedala vojsko. V Belgradu je po tej napovedbi vse vriskalo, Srbske četo so prestopile že meje in knez se je tudi podal že k vojni. Na Kreti so oklicali neodvisnost in Grška se na vso moč pripravlja za vojsko. — V tej zadregi se je Turčija zopet obrnila do prijateljice Angleške , naj bi ona posredovala zarad mini, češ, da je Turčija že sita prelivanja krvi. Al o miru ni mogoče govoriti, dokler Turčija noče nič odnehati od svojih tirjatev. To jo sklepati tudi iz besedi Ruskega čara, ki se je podal nazaj v Petrograd, a obljubil, da se vrne k svojim vojakom brž ko bo čas , da bo priča dejanj njihove hrabrosti. — Na bojišči so Rusi 15. dne t. m. vzeli Eleno, Setarico m Debrovo ter podili Turke do Achmedlija. Tudi v Sipki soteski je bilo 15. in 16. hudo streljanje 5 Turki so zgubili veliko ljudi.