LETO XXXIV., ŠT. 10
Ptuj, 12. marca 1981
CENA 6 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA

Bomo izpolnili plan ]
setve sladkorne pese (stran 2)
Za izboljšanje pogojev življenja divjadi (stran 4)'
Cepljenje psov proti steklini (strair 5) {
Kulturnemu prostoru večja skrb (stran 7) |
Še več podobnih srečanj (stran 6) j
ŠTEVILNE NALOGE V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU
Na seji predsedstva občinske konference
SZDL Ptuj, bila je v sredo, 4. marca, so pod-
robneje obravnavali osnutek družbenega pla-
na občine Ptuj; družbeni dogovor o urejanju in
vzdrževanju grobišč in spominskih obeležij
NOV v občini ter program dela zborov skup-
ščine občine Ptuj za drugo, tretje in četrto tri-
mesečje letos. O vsakem od navedenih doku-
mentov so zavzeli konkretna stališča in pred-
loge za dopolnitve in jih sporočili predsedstvu
skupščine občine Ptuj.
^3a seji so obravnavali in sprejeli tudi akcijski
program občinske konference SZDL Ptuj in
njenih organov v letošnjem prvem polletju.
Navajamo nekaj najpomembnejših nalog:
— Javna razprava o amandmajih ustave
SFRJ. ustave SRS in sprem"bmbi statuta občine
Ptuj. To nalogo bodo opravili do konca junija
letos, nosilci pa so svet za družbenopolitični
sistem in krajevne konference SZDL.
— Razprava o spremembah m doporhitvah
statuta Republiške konference SZDL Slove-
nije. Nosilci naloge so izvršni odbor OK- SZDL,
svet 7,a organiziranost in razvoj ter krajevne
konference SZDL. Nalogo je tre"ba opraviti do
konca aprila letos.
— Javna razprava o eradivu za nroblemsko
konferenco SZDL Slovenije »Aktualne naloge
na področju nadaljnjega razvoja prostovolj-
nega združevanja delovnih ljudi in občanov v
družbenih organizacijah in društvih. Nosilecje
koordinacijski odbor za družbene organizacije
in društva skupno s krajevnimi konferencami
SZDL, razpravo pa bo treba končali do konca
tega meseca. Prav tako tudi javno razpravo o
družbenem planu občine Ptuj za obdobje
1981-85.
— Priprave na volitve v letu 1982, povezano
z razpravo o spremembah volilne zakonodaje
je stalna letošnja naloga, ki jo bo izvajalo
predsedstvo OKTSZDL skupno s koordinacij-
skim odborom za kadrovska vprašanja, volilno
kpmisijo in krajevnimi konferencami SZDL.
— Priprave na tretji kongres samoupra-
vljalcev Jugoslavije, priprave in organizacija
vfaka bratstva in enotnosti, mesečni posveti
predsednikov in sekretarjev KK SZDL ter iz-
vajanje drugih sprotnih nalog bo angažiralo
tako predsedstvo kot posamezne odbore skozi
celo polletje.
— Uresničevanje sklepov o kmetijski politiki
in sprejemanju aktov o urejanju prostora je
naloga, ki jo bo opravil svet za družbeno eko-
nomske odnose v Kmetijstvu do konca marca,
aprila pa bo o tem še problemska konferenca.
— Uresničevanje načrta priprav za uvedbo
usmerjenega izobraževanja ter uvajanje ce-
lodnevne sole so naloge, katerih nosilec le svet
za vzgojo, izobraževanje, kulturo in celodne-
vno šolo. opraviti lih bo treba do konca maja, v
juniju pa bo problemska konferenca.
— Konstituiranje očinske konference svetov
potrošnikov mora biti opravljeno do konca
aprila. Prav tako priprave in izvedba pohoda
»Po poteh revolucije« in proslave 40-letnice
ustanovitve OF. Priprave in izvedba akcije
NNNP '81 pa bo do konca maja 1981. Poleg
predsedstva in njenega izvršnega odbora, ko-
ordinacijskih . odborov in iniciativnega od-
bora, so nosilci navedenih akcij tudi krajevne
konference SZDL.
Informiranje je odraz samoupravljanja
Poročali smo že, daje bila pre-
jšnjo sredo, 4. marca seja občinske
konference ZKS Ptuj skupno s
predsedstvom OK SZDL.jpred-
sedslvom občinskega sveta Z^S in
OK ZSMS Ptuj, kjer so skupno
obravnavali naloge na področju
informativne dejavnosti. V raz-
pravi je sodelovalo 14 udeležen-
cev seje, med njimi tudi Alojz
Gojčic, izvršni sekretar za infor-
miranje pri predsedstvu CK ZKS
in Milan Kneževič, sekretar
medobčinskega sveta ZKS Mari-
bor.
Vsebinsko dobra, spodbudna
in usmerjevalna razprava bo na-
potilo za boljše delo na tem pod-
ročju, ki ga bo končno oblikovala
delbvna^kupina v obliki sklepov,
stališč in navodil. Gre predvsem
za pet skupin nalog na posame-
znih področjih:
1) urediti informiranje in ko-
municiranje v sami ZK, s poseb-
nim poudarkom na povratno
informacijo, od osnovne organi-
zacije do CK ZKS.
2) ustanoviti odbore za obve-
ščanje v organizacijah združenega
dela kot samoupravna, politična
in strokovna telesa in jim v sa-
moupravnih aktih začrtati naloge,
3) oživeti, dopolniti ali ustano-
viti svete za informiranje pri kra-
jevnih konferencah SZDL, ki
morajo skrbeti predvsem za pisne
informacije do slehernega obča-
na;
4J ustanoviti v občini skupni
družbeni organ za področje in-
formiranja, s posebnim poudar-
kom na obveščanje v delegatskem
sistemu. Za uresničitev te naloge
je treba pripraviti samoupravni
sporazum o ustanovitvi INDOK
centra v občini.
5) usmerjati sredstva javnega
obveščanja, ki morajo biti bolj
vpeta še zlasti v fazo nastajanja
odločitev, v informiranje, motivi-
ranje in angažiranje delovnih
ljudi in občanov za uresničitev
nalog na posameznih področjih
življenja in dela.
»Brez dobrega informiranja ni
samoupravljanja, saj je vsebina in
način informiranja odraz samo-
upravljanja« je v svoji razpravi
rned drugim poudaril Alojz Goj-
čič. kije podrobneje razčlenil na-
loge v celotnem sistem"u informi-
ranja. Milan Kneževič pa je med
drugim poudaril, da imajo delo-
vni ljudje možnost vključevanja
vseh struktur v odločanje, da
imajo delovni ljudje možnost
vplivati na odločitve. Prav to pa
dajemo skozi razvit sistem druž-
benega informiranja. Naša pra-
ksaje tudi. da sprejemamo mnogo
sklepov, vendar jih slabo uresni-
čujemo, zato je ena od nalog
sredstev obveščanja, da sprem-
ljajo uresničevanje sklepov.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Komisija za odlikovanja
in priznanja
Na podlagi 8. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 5/78), 7. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj
in kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/76) Komisija Skup-
ščine občine Ptuj za odlikovanja in priznanja
POZIVA
1.
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne
skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije,
samoupravne interesne skupnosti. Izvršni svet skupščine občine
Ptuj ter druge organe, organizacije in društva, da prijavijo
do 15. junija 1981
kandidate za podelitev priznanj občine Ptuj v letu 1981.
2.
Priznanja se podeljujejo za posebne in izredne uspehe do-
sežene na področjih dejavnosti:
— gospodarstva,
— zdravstva in socialnega varstva,
— ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
— dela v družbenopolitičnih organizacijah in v krajevnih
skupnostih,
— kulture in pro.svete,
— vzgoje in izobraževanja,
— telesne kulture in tehnične vzgoje.
Za priznanja so lahko predlagani posamezniki, delovne
skupine posameznikov, samoupravne organizacije in skupnosti
ter družbene organizacije in društva.
3.
Priznanja občine Ptuj so:
— Imenovanje častnega občana občine,
— Zlata plaketa občine,
— Plaketa občine,
— Družbeno priznanje v obliki listine.
4.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati poleg osebnih po-
datkov kandidata oziroma podatkov o predlagani organizaciji,
skupnosti ali društva tudi vrsto priznanja za podelitev in pod-
robno utemeljitev, ki mora vsebovati natančen opis posebnih in
izrednih u.spehov na posameznem področju dejavnosti, iz druge
točke tega poziva.
5.
Dodatne obrazložitve odloka o priznanjih občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76), odloka o spre-
membi in dopolnitvi odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni
vestnik občinOrmož in Ptuj št. 12/79) in pravilnika o kriterijih ter
postopku za podelitev priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj št. 7/76) lahko predlagatelji dobijo v strokovni
službi občinske skupščine in izvršnega sveta Skupščine občine
Ptuj, Srbski trg 1/I, soba št. 19.
Številka: 17-1/81-2-10/FB
Datum: 19/2-1981
Komisija Skupščine občine
Ptuj za odlikovanja in
priznanja
V SOBOTO DOPOLDAN V CSUl
Izbor najboljših športnikov
v soboto dopoldan bo v mali dvorani Centra srednjega usmerje-
nega izobraževanja v Ptuju enodnevni seminar o telesni kulturi, ki ga
organizira Telesnokulturna skupnost občine Ptuj. Po uvodnem po-
zdravu bomo proglasili najboljše športnicein športnike ter najuspešnejše
OTKO v letu 1980, sledilo bo predavanje predsednika lO TKS Slovenije
Rajka Šugmana o uresničevanju sklepov problemske konference o
telesni kulturi in za tem koreferati in delo v komisijah o dosežkih,
problemih in prihodnjih usmeritvah telesne kulture v ptujski občini.
Začetek prireditve bo ob 9. uri.
V soboto 21. marca bo plenarno zasedanje in sprejem zaključkov
seminarja. , ,
l.kotar
Ob dnevu Žensk
Osmi marec — mednarodni dan žensk — smo v Ptuju obeležili na
osrednji občinski akademiji, ki je bila 5. marca v mestnem gledališču.
Zbranim je najprej spregovoril Mitja Mrgole, podpredsednik skupščine
občine Ptuj, ki je med drugim dejal:
,,Današnji trenutek je izredno zahteven. Splošna krizna situacija v sve-
tu, gospodarske težave, ki smo jim priča, srednjeročno obdobje, ki ga na-
črtujemo in letos pričenjamo, vse to postavlja pred nas velike naloge.
Prestrukturiranje gospodarstva, napori za stabilnejši razvoj gospodarstva
in nadaljnji razvoj na področju družbenih in delegatskih odnosov ter kre-
pitev sistema socialističnega samoupravljanja, so področja dela kjer so in
morajo biti ženske neposredno vključene. Zato je potrebno zagotoviti po-
goje, da bo ženska v združenem delu imela vse možnosti za popolno uve-
S proslave v gledališču (foto L. Kotar)
Ijavitev, upoštevajoč posebne pogoje zaposlene delavke — matere. Taka
stališča pa so marsikje ob ustaljenih navadah ob različnih merilih do spo-
lov še vedno aktualna. Ob tem moramo paziti, da ne bi bila prav ženska
mladina fista, ki bi bila ob stabilizacijskih prizadevanjih postavljena ob
stran tako v izobraževalni kot v zaposlitveni politiki.
V današnji samoupravni družbi ne moremo biti zaskrbljeni samo ob
.tem, ali bo otrok dobil osnovni obrok hrane, ampak predvsem ob tem, ali
bo dobil tisti delež vzgojne dobrine, ki ga nikdar pozneje ne moremo več
nadoknaditi. Mislim, daje zaradi vsega tega zelo pomembno, da vnašamo
ženska vprašanja, vprašanja delavk, proizvajalk, vprašanja žena, družin,
vprašanja varstva otrok — kot enakopravni dejavnik v naše vsakdanje
delo in zlasti v naša razvojna prizadevanja." Mitja Mrgole je ob koncu
svojega govora v imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine obči-
ne Ptuj iskreno čestital vsem ženskam ob prazniku.
Zatem so zapeli člani moškega komornoga zbora iz Ptuja, sledil je na-
stop recitatorjev osnovne šole Ivan Spolenjak in Olga Meglic, nastop ri-
tmične sekcije osnovne šole Cirkovce in baletne sekcije osnovne šole Ivan
Spolenjak, akademijo pa je zaključil pihalni orkester glasbene šole Karol
Pahor Ptuj. N. D.
France Popit V Ormožu
Predsednik slovenskih komunistov bo danes na delovnem obisku v
Ormožu, kjer se bo udeležil razširjene seje občinske konference ZK. Na
seji bodo prisotni tudi člani delovne skupine, ki je januarja obiskala
nekatere osnovne organizacije ZK in delovne skupnosti. Na podlagi
ugotovitev delovne skupine "bodo na seji razpravljali o delovanju in
uresničevanju nalog komunistov v občini Ormož. JB
SODELOVANJE MED TGA KIDRIČEVO IN RUDNIKI BOKSITA ROVINJ
Medsebojno oskrbovanje s surovinami
Primer dobrega medrepubli-
škega sodelovanja je vsekakor
pred nedavnim podpisan samo-
upravni sporazum o dolgoročnem
sodelovanju med TGA Kidričevo
v okviru SOZD UNIAL in Istr-
skimi rudniki boksita iz Rovinja.
Večletna prizadevanja TGA Ki-
dričevo po zagotavljanju osnovne
surovin^ — boksita so se končno
le uresničile.
Po samoupravnem sporazumu
o dolgoročnem sodelovanju in
družbeni delitvi dela bodo na-
mreč rudniki boksita iz Rovinja v
naslednjih desetih letih zagota-
vljali TGA letno 120 tisoč ton
boksita rude. V zameno pa bo
TGA Kidričevo med drugim nu-
dila rudnikom boksita Rovinj
pomoč pri izgradnji manjšega
obrata za finalizacijo aluminij-
skih izdelkov v Rovinju. Ome-
njeni sporazum je prav gotovo ena
izmed osnov za dolgoročno oskr-
bo TGA Kidričevo z osnovno
surovino — boksitom, še posebej
pa je to pomembno za moderni-
zacijo elektrolize, saj bodo tako že
imeli zagotovljen precejšnji delež
surovin.*
Direktor sektorja za Marketing
vTGA.dipl. ing. NikoPaukojeob
tem dejal:
»Vsekakor gre za primer kako-
vostnega medrepubliškega .sode-
lovanja med delovnimi organiza-
cijami, ki se s svojimi proizvodi
dopolnjujejo. Tako tudi ta spora-
zum predvideva medsebojno os-
krbovanje s surovinami ene in
druge delovne organizacije. Kot
veste gre za dobavo boksita iz
Istrskih rudnikov Rovinj in na
drugi strani za zagotavljanje alu-
minijskih polproizvodov bodoči
skupni naložbi v Rovinju.
Ta sporazum dopolnjuje torej
tudi skupno investicijsko vlaga-
nje, vsklajevanje razvojnih pro-
gramov tako v tehničnem smislu,
kot na področju marketinga, fi-
nanciranja in skupnega deviznega
poslovanja.
S sporazumom želimo pred-
vsem tesnejšo povezavo dveh de-
lovnih organizacij v naslednjih
desetih letih in še naprej. Mislim,
da je to le prva faza v našem bo-
dočem razvoju tesnejšega pove-
zovanja s surovinsko bazo. Prav
tako je to prva faza v krepitvi
boljših odnosov z našimi do sedaj
samo poslovnimi partnerji.«
Kot je bilo slišati v uvodnem
nagovoru glavnega direktorja
TGA Franja Gnilška, s tem še
niso pokrite vse potrebe po bo-
ksitu za Kidričevo, letno bi po-
trebovali 320 tisoč ton boksita.
Kako bodo pokrite ostale potre-
be?
»Oskrba boksita, kije potrebna
tako naši delovni organizaciji, kot
širšemu kompleksu SOZD-a je s
podpisom tega sporazuma že
skoraj v polovici zagotovljena.
Tako je to pomembno za našo
sedanjo elektrolizo, kot za bodoče
rekonstruirano elektrolizo. Če pa
vzamemo v celoti, tudi naše pod-
ročje specialnih glinic, potem
moramo reči. da ta boksit, ki smo
si ga zagotovili s podpisom spo-
razuma, predstavlja že več kot 35
odstotkov celotnega pokrivanja
potreb. Takšen sporazum želimo
v kratkem doseči tudi z rudnikom
boksita Jajce, vsekakor pa upamo,
da se bodo tudi s to organizacijo
nadaljevali že začeti razgovori.
Tako. da bomo v bodoče lahko
mirno gledali na našo preskrbo
elektroliz.
Dopolnitev k tem programom
bo prav gotovo še naše povezo-
vanje z neuvrščenimi deželami z
vlaganjem v najkvalitetnejše bo-
ksite na svetu, kar bo samo še iz-
boljšalo naše dosedanje poslova-
nje. Tako v pogledu normativov,
potrošnje surovin in drugih fak-
torjev.«
M. Ozmec
Samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju so podpisali (od leve)
Franjo Gnilšek, glavni direktor TGA Kidričevo, Darko Trajanovič, di-
rektor Istarskih rudnikov Rovinj in Jože Kaukler, direktor SOZD
UNIAL.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. marec 1981 -
TEDNIK
HALOZE
SKLADEN
RAZVOJ
Kljub različnosti problemov na manj razvitih območjih so se v
haloških krajevnih skupnostih dogovorili za skupno reševanje najbolj
perečih vprašanj. Zato so na pobudo predsednikov mladinskih organi-
zacij v krajevnih skupnostih Žetale, Podlehnik, Leskovec, Cirkulane,
Zavrč, Videm, Dolena, Majšperk, Ptujska gora in Stoperce ustanovili
koordinacijski odbor haloških krajevnih skupnosti. Mladi so sicer
želeli, da bi skupno reševali vprašanja zaposlovanja krajanov, potem pa
so ugotovili, daje skupnih vprašanj več in da bi jih kazalo reševati hkrati
v vseh krajevnih skupnostih. Tako je prišlo do ustarfOfVnega sestanka
koordinacijskega odbora, ki so se ga udeležili predsedniki krajevnih
konferenc socialistične zveze in se dogovorili za oblikovanje koordina-
cijskega telesa.
V prvem mandatu je predsednik odbora Srečko Kolar iz krajevne
skupnosti Stoperce, ki je o delu koordinacije povedal:
»Pojavljale so se ideje o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti,
vendar smo menili, da lahko predvidene naloge opravlja bolje koordi-
nacijski odbor, ki naj bi bil akcijski organ. Naloga odbora je, sprejemati
oziroma dajati pobude za razne odločitve v za to pristojnih organih
krajevnih skupnosti — predvsem na področju celovitega in dolgoroč-
nega razvoja Haloz.
Zato smo pripravili osnutek samoupravnega sporazuma, ki ureja
osnovne zadeve okrog delovanja odbora. Opredeljuje njegovo funkcijo
ki sem jo omenil, obenem pa bi naj odbor tudi spodbujal posamezne
krajevne skupnosti kvečjemu medsebojnemu sodelovanju in tako pri-
speval k racionalni potrošnji sredstev, k solidarnostnemu prelivanju
sredstev iz ene krajevne skupnosti v drugo, obenem pa bi naj opozarjal
na najbolj pomembne probleme ter se delno povezoval z ustreznimi
organi na nivoju občine in republike, predvsem s komisijo za pospeše-
vanje skladnejšega regionalnega razvoja pri republiškem izvršnem
svetu. S tem smo dejansko že pričeli.
Sporazum tudi opredeljuje, da sestavljata koordinacijski obor po
dva delegata iz vsake krajevne skupnosti v Halozah, mandat delegatov
je dvoleten, predsednika enoleten, vsak naslednji mandat pa prevzame
funkcijo predsednika delegat iz druge krajevne skupnosti.
Sporazum je sedaj v razpravi, nekatere skupščine krajevnih sku-
pnosti so ga že potrdile, druge še ne. Poudaril bi, da pri celotni aktivnosti
odbora prihaja do določenih problemov, ker zahodni del Haloz precej
aktivno sodeluje, medtem ko krajevnih skupnosti Zavrč, Leskovec
Cirkulane in Žetale nismo uspeli dovolj pritegniti.«
Koordinacijski odbor deluje že leto dni. V tem času so sklicali nekaj
sestankov, nanje so povabili tudi predstavnike občinske s skupščine in
družbenopolitičnih organizacij, pa tudi predstavnike republiškega iz-
V Halozah je treba pospešiti razvoj živinoreje in vinogradništva. Večina
vinogradov pa je starih in potrebnih obnove, kar pa zahteva precej denarja,
ki ga kmetje nimajo, (foto zk)
vršnega sveta oziroma komisije za s skladnejši regionalni razvoj. Tako so
se že dogovorili o nekaterih skupnih nalogah, izmed katerih je Srečko
Kolar izpostavil naslednje:
»Poleg tega, da smo uredili nekatere formalne akte o delovanju
odbora, smo pripravili tudi osnutek samoupravnega sporazuma o us-
klajevanju planov krajevnih skupnosti, ki zajema vse dejavnosti, ki so
pomembne za več krajevnih skupnosti. S tem sporazumom smo de-
jansko dobili celoviti sliko o načrtovanih investicijah na območju Haloz.
Žal ugotavljamo, da kljub stališčem na nivoju federacije, republike in
občine, ne bomo uresničili zastavljenih prizadevanj.
Na podlagi ugotovitev je moč trditi, da se bodo razlike med razvitimi
in nerazvitimi tudi v tem srednjeročnem obdobju poglabljale, ne pa
zmanjševale. V sporazumu so namreč zajete vse investicije, tudi tiste s
področja družbenih dejavnosti, ne samo s področja gospodarstva — teh
tako ali tako ni v tem smislu, da bi odpirali nova delovna mesta, kar je
naš največji problem. Število prebivalcev se namreč stalno manjša in če
jih ne bomo zaposlili bliže domu, bodo še vedno odhajali in puščali za
sabo neobdelano zemljo, propadajoče kmetije.
Reči moram, da so mnenja tu deljena. Nekateri menimo daje treba ure-
diti infrastrukturo da se bodo lahko ljudje vozili na delo v razvita
središča, delegati koordinacijskega odbora pa menimo, daje potrebno
odpreti nova delovna mesta v Halozah. Naše mnenje temelji na ugo-
tovitvi, da bo le tako moč ohraniti kmetijstvo vsaj na sedanji ravni, če ga
že ne bomo bolj utrdili in izboljšali, kar je v interesu širše družbe.
Poleg tega smo se ukvarjali s problemom šolstva. V treh osnovnih
šolah bi naj prešli na kombiniran pouk ker število otrok upada. Zaenkrat
tega problema še nismo uredili in ga bomo morali rešiti do začetka
prihodnjega šolskega leta.«
Trenutno si v koordinacijskem odboru najbolj prizadevajo za
dogovarjanje o možnostih zaposlitve krajanov v tistih centrih, kjer se
industrija že razvija. O tem tečejo skupna prizadevanja s predstavniki ob
občinskih organov in s komisijo za skladnejši regionalni razvoj pri
izvršnem svetu SR Slovenije. Kakšni so rezultati teh pogovorov:
»Dogovorili smo se, da bomo ponudili investitorjem podatke o
možnostih investiranja na našem manj razvitem območju. Sk enjeno je,
da bomo v jeseni sklicali skupni sestanek predstavnikov gospodarstva iz
Slovenije in haloških krajevnih skupnosti. Povdarjenoje bilo tudi, daje
potrebno reševati problem celotnih Haloz, torej tudi razvoj krajevnih
skupnosti v občinah Šmarje in Slovenska Bistrica. Zato bi se naj sestali
skupaj in poskušali reševati problem Haloz v slovenskem merilu, ali vsaj
poskušali najti najustreznejše rešitve glede investiranja v te kraje.«
Reči je treba, da se razlike v razvoju kljub prizadevanjem ne
manjšajo. Dejstvo je, da je zgolj samoprispevek krajanov in njihova
pripravljenost za sodelovanje pri razvojnih nalogah — premalo. Ptujska
občina je sicer v zadnjih letih vložila precejšnje napore in sredstva v ta
manj razvita območja, pa vendarje potrebno prispevati za ureditev treh
osnovnih vprašanj — vode. ce^t in elektrike — še precej denarja in dela.
Krajani v haloških krajevnih skupnostih niso vrgli puške v koruzo, kljub
manj obetavnim razvojnim načrtom glede na pričakovane. In ker so
naloge zastavljene sedaj mnogo širše kot v prejšnjem obdobju lahko
pričakujemo, da bodo tudi prej in resnično realizirane.
N. D..
BOMO IZPOLNILI PLAN SETVE
SLADKORNE PESE?
Kocka slovenskega sladkorja v skupni ju-
goslovanski sladkornici, ki jo danes polni že 22
sladkornih tovarn ni velika, zadošča pa le za po-
lovico naših potreb. Tudi mi smo si zaradi
tovarne sladkorja v Ormožu precej belili glave in
še sedaj, ko tovarna že obratuje niso povsem
zamrla vprašanja ali nam je tovarna sladkorja
bila sploh potrebna.
V Sloveniji se borimo za to, da bi doma
pridelali vsaj 85 odstotkov*'hrane, to pa hkrati
pomeni, da bo potrebno njivski svet intenzivneje
obdelovati, odpraviti bo potrebno razdroblje-
nost kmetijskih zemljišč in razmišljati o
opredelitvi kmetovalčevega poklica. Intenzivno
kmetijstvo je povezano hkrati tudi s pridelova-
njem sladkorne pese, ki je v razvitih državah
pomembno izvozno blago in koristna in iskana
krma za živino.
Tudi SJovencem, Ptujčanom, Ormožanom in
občanom Slovenske Bistrice je dana možnost
pridelovanja sladkorne pese, poljščine, ki ima
zagotovljenega kupca tovarno sladkorja v
Ormožu. Pridelovanje sladkorne pese pa se le
počasi, vendar pa vztrajno vključuje v kolobar
poljščin tudi v naši občini. V Sloveniji smo leta
1976 s sladkorno peso zasejali le 76 hektarov
površin, leta 1977 194 hektarov, leta 1978 530
hektarov, leta 1979 1620 hektarov in leta 1980 že
3300 hektarov, v letošnjem letu pa je plan setve
sladkorne pese že 5500 hektarov, kar pomeni 200
do 250 tisoč ton pridelka, kar bi zadostovalo za
približno 80-odstotno izkoriščenost prideloval-
nih zmogljivosti ormoške tovarne.
V zadnjih dveh letih je bilo v ptujski občini
92 oz. 192 pridelovalcev sladkorne pese, površi-
ne so se iz leta 1979, ko je bilo le 40 hektarov
sladkorne pese, povečale v lanskem letu za 78
hektarov in sb tako člani kmetijske zadruge Ptuj
pridelali v lanskem letu 3200 ton sladkorne pese.
Kmetijska zadruga Ptuj bi v letošnjem letu
morala pridelovati sladkorno peso na 400 hek-
tarjih (njihov plan je le na 275 ha), kmetijska
zadruga Lovrenc na Dravskem polju 40 hektarov
(njihov plan je le na 20 hektarih) in kmetijski
kombinat Ptuj na 640 hektarih, kar bi pomenilo
osemdeset odstotno izpolnitev plana setve
sladkorne pese po podatkih Tovarne sladkorja v
Ormožu.
Priznati je treba, da so pogoji za pridelova-
nje sladkorne pese, ki jih je sprejela Poslovna
skupnost za sladkor Slovenije zelo ugodni: —
cena za kilogram sladkorne pese brez primesi je
pri 15,5 odstotni digestiji 2 din, za vsako stopnjo
digestije pa se cena zviša za 0,129 din po kg;
• — nadomestilo za prevoz pese z njive na
prevzemno mesto je 0,07 dinarja po kg bruto
oddane pese;
— pridelovalcem pripada 4,5 odstotka v su-
hih pesnih rezancev po proizvodni ceni tovarne,
oz. 18 odstotkov svežih pesnih rezancev;
— po prodajni ceni tovarne pripada
pridelovalcem na vsakih 10 ton čiste pese 50 kg
sladkorja
— proti naravnim ujmam predvsem toči bo
posevek sladkorne pese združeno zavarovan;
— umetna gnojila in zaščitna sredstva so
zagotovljena;
— Tovarna sladkorja v Ormožu in
Kmetijska zadruga Ptuj načrtujeta in
zagotavljata, da bo planirane površine možno
pospraviti v kratkem času, saj bo na voljo
dovolj ustrezne mehanizacije, strojne skupnosti
pa bodo od tovarne lahko dobile tudi stroje, če
je na ožjem območju 30 hektarov sladkorne
pese;
— tržno pridelovanje sladkorne pese ima
zagotovljenega kupca, saj je Tovarna sladkorja
v Ormožu pripravljena odkupiti vse količine
sladkorne pese;
— pridelovalci prejemajo med letom
strokovne, tehnične, ekonomske in
•organizacijske informacije v pismeni obliki;
— občine v naši republiki lahko koristijo
tudi davčne olajšave za pridelovalce sladkorne
pese (te znašajo 1500 din po hektarju sladkorne
pese)
— občine pa tudi v posebnih oblikah
stimulirajo pridelovanje sladkorne pese pri
zasebnih kmetovalcih.
V lanskem letu je bilo zasejanih s sladkorno
peso le 33(X) hektarov, v družbenem sektorju
2502 hektarov, v kmečkem pa 796 hektarov,
povprečna velikost parcele je bila le 0,35 ha in-
je tovarna , tako dosegla le 49 odstotno
realizacijo. Povprečna realizacija setve je bila v
družbenem sektorju 67 odstotna, v naši občini
70 odstotna, v zasebnem sektorju 26 odstotna,
pri nas v ptujski občini le 15 odstotna.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj ugotavlja,
da tudi v letošnjem letu zaostajamo za
planiranimi površinami v zasebnem sektorju.
Realizacija zadolžitev za normalno delovanje
sladkorne tovarne pa ne bi smela biti licitacija
površin, ampak odraz normalne možnosti
proizvodnje.
Tudi v zaključkih izvršnega sveta skupščine
SR Slovenije je povdarjeno, da je potrebno
dosledno izvesti setveni plan upoštevajoč, da
predstavljajo njegov temelj sladkorna pesa,
koruza in krmne rastline. Izvršni svet SRS
povdarja odgovornost nosilcev izvedbe
setvenega plana. Izvršni sveti občin, kmetijske
zamljiške skupnosti in kmetijske organizacije
morajo zagotoviti, da bodo neizkoriščena
zemljišča družbene lastnine na razpolago
pridelovalcem sladkorne pese (najem, zakup,
dolgoročno sodelovanje). Zagotoviti je
potrebno, da bodo tudi vsa ostala slabo
izkoriščena kmetijska zemljišča hitreje
usmerjena v obdelavo tistim, ki se odločajo za
trajno pridelovanje sladkorne pese oz. za
intenzivno tržno poljedelsko proizvodnjo.
Tovarni sladkorja je potrebno omogočiti
poslovanje   pod   normalnimi     pogoji,   kar
pomeni, da je nujno uvajanje nove kulture.
Zato izvršni svet sprejema odlok o zagotovitvi
0,10 din po kg oddane pese. Podpira tudi
usmeritev Poslovne skupnosti za sladkor
Slovenije, da se proizvajalcu že ob setvi
zagotovi 2 din po kg.oddane pese, kar naj bi
bila zadostna stimulacija ter podpira predlog,
da se zaradi zagotovitve zadostnih količin
sladkorja in možnosti izvoza zagotovi takšna
cena, ki bo zagotavljala normalno odvijanje
proizvodnje. Izvršni svet skupščine SR Slovenije
daje podporo tudi usmeritvi, da se s
povečanjem proizvodnje krepi tudi vloga
proizvajalcev in njihova odgovornost v okviru
združenih organizacij. Povdarja nujnost
doslednega spoštovanja pogodbenih obveznosti,
kar je podlaga z^ uveljavljanje pravic, ki
izvirajo iz plansko dogovorjene politike
povečevanja celotne in tržne proizvodnje.
Izvršni svet ocenjuje, da bodo na osnovi
nakazanih ali že sprejetih ukrepov zagotovljene
potrebe kmetijske proizvodnje po repro
materialu v letošnjem letu, vendar povdarja, da
zaradi velikih obveznosti, ki jih prevzamamo z
zagotavljanjem deviz za oskrbo s tem
materialom, moramo upoštevati dosledno
izvajanj'e sprejete prioritete pri razdelitvi
repromaterialov. Izvršni svet tudi zahteva, daje
potrebno dobave mineralnih gnojil vezati na
dosledno izpolnjevanje sklenjenih koopera-
cijskih pogodb.
Prav o izvajanju planskih obveznosti je bila
beseda tudi na sestanku, ki je bil pred kratkim v
Ptuju in se ga je udeležil tudi Ivo Marenk,
republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, kjer je bilo mnogo besed izrečenih
prav na račun izvajanja sprejetih ukrepov in
politike v oskrbi z reprodukcijskim materialom
za potrebe kmetijstva in zagotavljanju
finančnih sredstev za planirane investicije.
Pretekli četrtek so na strokovnem kolegiju v
Kmetijski zadrugi Ptuj (udeležila sta se ga tudi
Zvonka Kneževič, članica izvršnega sveta SO
Ptuj in Martin Berden, predsednik izvršnega
švtta SO Ptuj) sprejeli tudi obvezujočo
usmeritev, da mora pospeševalna služba
okreniti vse, da bo plan izpolnjen — sicer bo ta
služba nosila tudi vso odgovornost zaradi
morebitnega zaostajanja kmetijstva, ki bi ga
neizpolnjevanje plana setve sladkorne pese
lahko povzročilo.
Naj ob koncu zapišem le še to, da so v
kmetijski zadrugi do preteklega tedna sklenili
246 pogodb o pridelovanju sladkorne pese na
125 hektarjih, v Kmetijski zadrugi Lovrenc na
Dravskem polju pa le za 5 hektarov. Kmetijski
kombinat Ptuj bo svojo obvezo izpolnil 80
odstotno in sladkorno peso posejal na 640
hektarjih. Čaka nas torej še precej zapletena in
odgovorna naloga realizacije setve sladkorne
pese.
N. Kotar
SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO PTUJ
o OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA
34. seje zbora združenega dela, ki je bila
prejšnji četrtek, se je od 55 udeležilo 47 delega-
tov.  Osrednja pozornost je bila namenjena,
obravnavi osnutka družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1981-1985.
V uvodni obrazložitvi osnutka družbenega
plana je Jožica Carmanova, članica IS SO
Ptuj, izpostavila vsa pomembnejša področja
dela in njihove razvojne možnosti. Tako se bo
na osnovi dosedanjih razvojnih teženj in
proučitvi prihodnjih možnosti družbeni proiz-
vod letno večal za 4,3 industrijska proizvod-
nja za 6 kmetijska za 5 % in izvoz za 23 °/o.
Večanje izvoza bo verjetno nekoliko drugačno,
saj še ena organizacija združenega dela,
pomembne dejavnik na tem področju, še ni
sprejela svojih planskih usmeritev. Omeniti ve-
lja tudi precej visoko rast deleža investicij, ta bo
kar 32 "lo. K temu bodo največ prispevale in-
vesticije v TGA Boris Kidrič in vlaganja v
kmetijstvo. Vse oblike porabe bodo naraščale
počasneje od družbenega proizvoda, pravtako
zaposlovanje, kjer bi naj v petih letih število
zaposlenih povečali za 2100 oseb. Kljub temu
pa bo odstotek zaposlenosti še vedno veliko
nižji kot je republiško poprečje (29 % Ptuj, 45
% SRS) Nosilec razvoja bo še vedno industrij-
ska proizvodnja, velike in zahtevne naloge pa
nas čakajo na področju kmetijstva. Družbeni
del bo proizvodnjo povečal za 7,3 zasebni pa za
2,5 odstotka, zato bo to proizvodnjo (zlasti v
zasebnem delu) potrebno spodbuditi. Razprava
o osnutku družbenega plana bo zaključena 15.
marca, predlog pa bo sprejet do konca tega me-
seca.
Kot posebni prispevek je bila krajša pred-
stavitev dela na področju urejanja prostora, gre
za osnove prostorskega načrta ptujske občine.
V razpravi je delegacija TGA Boris Kidrič
predlagala amandma k predlogu družbenega
plana naše republike v poglavju o barvni
metalurgiji, čeprav je že pred sejo bilo dogovor-
jeno (TGA, UNIAL in IS SO Ptuj), da aman-
dma ni potreben. Delegacija ga je nato umakni-
la. Delegacija ptujske Perutnine meni, da bomo
za individualno gradnjo stanovanj, kot je opre-
deljeno v osnutku, potrebovali preveč kmetij-
skih površin, delegacija združenih kmetov KZ
Ptuj pa je predlagala novo opredelitev nosilcev
nalog v zasebnem delu kmetijstva, — to bi naj
bila enotna organizacija združenih kmetov.
Opozorila pa je, da bo ob sedanji neredni oskr-
bi z reprodukcijskim materialom in manjšimi
vlaganji v kmetijstvo, izredno težko izvesti
postavljene naloge. V razpravi bo pravgotovo
veliko pripomb in dodatnih predlogov. Zato bo
po končani razpravi usklajevanje in nato bo
izdelan predlog družbenega plana. Delegati so
ob koncu soglasno potrdili osnutek občinskega
in predlog republiškega družbenega plana za
obdobje 1981-1985.
V nadaljcvad^ so delegati s podanimi vse-
binskimi spremembami sprejeli predlog družbe-
nega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževa-
nju grobišč in grobov borcev ter spominskih
obeležij iz NOV na območju občine Ptuj, za
tem pa še informacijo o realizaciji setvenega
plana sladkorne pese ter prihodnjih nalogah in
obveznostih, saj zlasti zasebni del kmetijstva
ptujske občine pri izpolnjevanju postavljenega
plana zelo zaostaja. Zato bo potrebna tudi širša
zavzetost, da program izpolnimo in da bo
tovarna sladkorja delala s polno zmogljivostjo.
Po sprejemu odloka o zazidalnem načrtu Sr-
bski trg — za gradom in zazidalnega načrta
Toplice, so delegati sprejeli osnutek odloka o
proračunu občine Ptuj in po hitrem postopku še
osnutka odlokov o prispevku za financiranje
razvoja požarnega varstva ter osnutek odloka o
pravicah in dolžnostih občinskih organov na
področju družbene kontrole cen ter o načinu ure-
sničevanja posebnega družbenega interesa pri
opravljanju nalog občinske skupnosti za cene,
saj je praktično vse nared za ustanovitev te
skupnosti. Zbor je sprejel tudi osnutek odloka o
spremembah na področju davčne politike,
osnutek programa dela zborov občinske skup-
ščine ter potrdil nekatera imenovanja.
Ob koncu so delegati opozorili na problem
vodovoda Dežno pri Gorci in probleme pri
zagotavljanju reprodukcijskega materiala, zlasti
gnojil in zaščitnih sredstev za postrebe kmetijst-
va. V odgovoru smo slišali, da bo za redno
oskrbo poskrbljeno, za pridelovanje sladkrne
pese pa je to že poskrbljeno in ta del pridelova-
nja hrane ne bo imel težav. I j^o^gr
Zavzeta razprava
Na seji zbora krajevnih sku-
pnosti skupščine občine Ptuj. bila
je v četrtek 5. marca dopoldne, je
bila živahna razprava skorej o
vseh točkah dnevnega reda. kar
dokazuje, da delegacije živo
spremljajo vsebino sej in se po-
glabljajo v gradivo.
Predvsem velja to za razpravo o
osnutku družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1981-85. Kritično
so opozorili, da se o urejanju
gramoznic že več let samo govori,
zato je čas. da se v srednjeročnem
planu konkretno opredelijo kraji
in čas. kdaj bodo gramoznice od-
prte oziroma dane v uporabo. Pri
tem bi morali bolj varovati plodna
kmetijska zemljišča, površine
opuščenih gramoznic pa znova
usposobiti za kmetijsko proiz-
vodnjo. Poseben poudarek bi
morali tudi dati varovanju okolja
in prostora ter oživeti delo inte-
resne skupnosti na tem področju.
Bolj konkretno bi naj bile v sred-
njeročnem planu tudi začrtane
naloge zasebnega kmetijstva, z
jasno opredelitvijo, kaj za.ščitena
in kaj tržna kmetij''a in kaj ostali
lastniki kmetijskih zemljišč.
V razpravi je bilo omenjenih
tudi veliko drugih potreb na
področju preskrbe prebivalstva
(gradnja trgovin), obnova šol,
kulturno-zgodovinskih objektov
in podobno. Premalo paje bilo od
delegacij v krajevnih skupnosti
pobud, kaj podvzeti na posame-
znih področjih, da bi povečali
proizvodnjo, saj bomo lahko
urejali potrošnjo in zadovoljevali
potrebe na področju družbenih
dejavnosti le. če bomo več in
boljše proizvajali. RazfJravo so
sklenili s priporočilom, da izvršni
svet SO Ptuj skliče predstavnike
vseh tistih delegacij, ki so imele
pripombe k osnutku družbenega
plana, da bodo tako skupno us-
kladili načrte s stvarnimi mo-
žnostmi.
V zvezi s poročilom o pridelo-
vanju sladkorne pese v občini Ptuj
v lanskem letu in o programu
setve za letos, so delegati iz posa-
meznih krajevnih skupnosti opo-
iarjali. da bi bilo treba najti po-
trebne tehnične možnosti, da bi
obdelali tudi tiste njivske površine
starejših kmečkih proizvajalcev,
kijih sami ne morejo obdelati, so
pa primerne za sladkorno peso.
Tudi mladinski aktivi bi lahko
prevzeli skrb za obdelavo posa-
meznih parcel, saj bi tako prišli do
tastnih sredstev za svojo deja-
vnost. Skratka — bilo je čutiti
zavzetost delegatov, da letošnji
plan setve sladkorne pese tudi v
zasebnem sektorju v celoti dose-
žemo. Pri tem bi naj s svojo me-
hanizacijo več pomagal tudi
družbeni sektor.
V razpravi o predlogu družbe-
nega dogovora o varstvu, urejanju
in vzdrževaju grobišč in grobov
borcev narodno osvobodilne vo-
jne so posamezne delegacije
predlagale, da bi naj pri tem an-
gažirali tudi turistična društva in
zgodovinsko društvo. Posebno
zavzetost so 'delegati pokazali v
razpravi o osnutku programa dela
zbora krajevnih skupnosti v dru-
gem, tretjem in četrtem trimeseč-
ju, pa tudi k drugim točkam
dnevnega reda je bilo nekaj pri-
pomb ob koncu pa še delegatskih
vprašanj. F F

— 12. marec 1981
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
RAZPRAVA O DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH
row       ''lESTU IN VLOGI
INTERESNIH DEJAVNOSTI
predsedstvo republiSke konference socialisti-
jne zveze delovruh ljudi Slovenije ustanavlja
problemsko konferenco na temo: Aktualne na-
loge na področju nadaljnjega razvoja prosto-
voljnega združeanja delovnih ljudi in občanov
v SR Sloveniji v društvih in družbenih organiza-
cijah.
Naloga problemske konference je, da oceni
stanje in sprejme usmeritve na področju prosto-
voljnega združevanja delovnih ljudi in občanov.
Glavni povdarek bodo dali mestu in vlogi dru-
žbenih organizacij in društev v političnem siste-
niu, ustavni preobrazbi družbenih organizacij in
društev, vlogi družbenih organizacij in društev v
socialistični zvezi, uresničevanju kadrovske po-
litike, kolektivnega dela in odgovornosti, ure-
sničevanju SLO in družbene samozaščite v dru-
žbenih organizacijah in društvih ter drugim
aktualnim vprašanjem na področju te dejavno-
sti.
Koordinacijski odbor za družbene organizaci-
je in društva je pripravil tudi nekatera izhodišča
za razpravo in izpostavil glavne probleme, ki so
bolj ali manj skupni vsem društvom in organi-
zacijaiji. Temeljni cilj razprave je oceniti stanje
in usmeritve za nadaljnje delo. Glavni povdarek
naj bi v razpravi dali vlogi in mestu družbenim
organizacijžun in društvom v krajevnih skupno-
stih, TOZD, šolah in drugim oblikam interesne-
ga združevanja.. Da bi pridobiH čim več mnenj,
pobud in predlogov je prav, da se v razpravo
vključijo družbene organizacije in društva, de-
lovni ljudje in občani, družbeno politične orga-
nizacije, njihove vodstva, samoupravne intere-^
sne skupnosti, saj bomo le tako lahko oblikova-
li stališča in sklepe o nadaljnjem razvoju pro-
stovoljnega združevanja delovnih ljudi in obča-
nov v društvih in družbenih organizacijah v naši
republiki.
V izhodiščih za razpravo je povdarjena po-
zornost mestu in vlogi ter oblikam svobodnega
in prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in
občanov, saj je povsem naravno, da se človek
želi združevati na raznih interesnih področjih,
na podlagi svojih individuakiih potreb, ki so iz-
raz njegove osebnosti in nagnjenj. Ne moremo
pač reči, da delovni ljudje in občani v družbenih
organizacijah in društvih izražajo le svoj osebni
interes, ampak s svojo dejavnostjo zadovolju-
jejo širši družbeni interes. Vseh družbenih orga-
nizacij in društev je v Sloveniji skoraj 8.060,
vendar je še vedno mnogo takih, ki nimajo sta-
tusa društva, aktiva, (telesna kultura, varstvo
človekovega okolja, skupine, ki ohranjajo re-
volucionarne tradicije...), saj bi skoraj lahko tr-
dili, da ni družbenega življenja in dela, kjer ne
bi delovalo nobeno društvo. Težko je v Števil-
kah prikazati vrednost prostovoljnega dela in
porabljenega časa, ki ga člani porabijo v dru-
štvih in družbenih organizacijah. V društvih in
družbenih organizacijah se združujejo delovni
ljudje in občani, mladinci in pionirji ne glede na
spol, izobrazbo, izkušnje... so odlična šola sa-
moupravljanja, kovačnica tovarniških odnosov,
mesto samoupravnega dogovarjanja in odloča-
nja, še zlasti za mlade pa je pomembno vzgoj-
no-izobraževalno delo, ki je sestavni del sleher-
ne društvene aktivnosti.
Družbene organizacije in društva so tudi odli-
čno mesto, kjer si zlasti mladi pridobivajo de-
lovne navade, smisel za kolektivno življenje, to-
varištvo, šole pa preko krožkov, sekcij...
usmerjajo interese pionirjev, mlajših mladincev
in odkrivajo mladim različne strani življenja in
dela.
Tudi v okviru Zveze socialistične mladine
Slovenije kot najširše fronte mlade generacije
imajo družbene organizacije in društva, ki
vključujejo mlade, posebno vlogo in pomen.
Tudi v Ptuju si mladi prizadevajo, da bi delo
med društvi in družbenimi organizacijami bilo
koordinirano, da bi vedeli koliko je društev,
kdo v njih dela, kako in kaj. Prav zato deluje
pripredsedstvu občinske konference mladih v
Ptuju koordinacijski odbor za družbene organi-
zacije in društva — vodi ga Stanko Segula, ki je
ponovno zaživel in aktivno deluje in pričakovati
je, da se bodo prav zato aktivno vključili v raz-
pravo.
Tudi koordinacijski odbor pri socialistični
zvezi delovnih ljudi in občanov je v preteklem
mesecu na svoji seji pozornost namenila gradivu
za javno razpravo o aktualnih nalogah na po-
dročju nadaljnjega razvoja prostovoljnega
združevanja delovnih ljudi in občanov v dru-
štvih in družbenih organizacijah v naši republiki
ter o ustanovitvi problemske konference na to
temo. V ptujski občini bo ugotovitev razprave
strnil koordinacijski odbor za družbene organi-
zacije in društva pri OK SZDL Ptuj do konca
marca, saj bomo z razpravo zaključili v polovici
tega meseca, problemska konferenca pa bo
aprila.
-...........-.. ' ■- N. Kotat.
S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
^^1^^ I ^y pi^^^l^
DELOVNIH LJUDI
Največ pozornosti so člani predsedstva ob-
činskega sveta zveze sindikatov Slovenije Ptuj
namenili delovanju službe pravne pomoči, ki
deluje v okviru občinskega sveta. Iz poročila, ki
ga je podal vodja pravne službe Marjan Irgl,
sicer sodnik temeljnega sodišča Maribor enote
v Piuju, je razvidno, da v zadnjem času išče
pomc^ te službe vse več delovnih ljudi, tako bo
potrebno razmisliti o širitvi dejavnosti službe, v /
kolikor se bo izreden obisk delovnih ljudi, kije
posebno p>orastel v zadnjem mesecu, nadalje-
val. Del razloga za to je tudi v pogovoru z
vodjem pravne službe v eni letošnjih številk
Tednika, to pa je obenem dokaz, da delovni
ljudje o možnosti varstva svojih pravic doslej
niso bili seznanjeni Krivda za to je predvsem v
osnovnih organizacijah sindikata, ki premalo
naredijo na tem področju. Največkrat se zgodi,
da se predstavniki sindikata postavijo na stran
vodilnih delavcev, ni pa se še zgodilo, da bi ti
zastopali interese delavca, kar je sicer osnovna
naloga sindikata.
Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so sa-
moupravni odnosi v mnogih delovnih sredinah
neurejeni. V mnogih primerih gre za samo-
voljne kršitve delavčevih pravic s strani vod-
stvenega osebja, v mislih imamo razporejanje
na druga delovna mesta in podobne kršitve
pravic. V razpravije bilo rečeno, daje potrebno
proti takim samovoljnim odločitvam vodilnih
delavcev politično ukrepati, z vso ostrino pa
nastopiti povsod tam, kjer nimajo urejenih
samoupravnih aktov.
Mnogi delavci, ki iščejo varstvo svojih pravic
pri službi pravne pomoči se bojijo »zamere« pri
svojih predpostavljenih, zato je tudi služba v
nekaterih primerih nemočna, da ne govorimo o
tem, da delavci sploh niso seznanjeni kam seje
možno pritožiti in navadno zamudijo za to vse
roke. Kot je omenil Marjan Irgl bodo v bodoče
poskušali najti možnost tesnejšega sodelovanja
z družbenim pravobranilcem samoupravljanja
in ukrepati proti vsem, ki kakorkoli kršijo
pravice delavcev, kot se je to dogajalo na
primer v Panorami, ki pa seveda ni edina
delovna organizacija, ki na tem |X)dročju nima
urejenih stvari. Za vse tiste, ki še niso sezna-
njeni z delovanjem službe pravne pomoči naj
povemo, da le-tadeluje ob četrtkih od 15. do 17.
ure v prostorih občinskega sindikalnega sveta
(na Magistratu).
Prav tako so na seji predsedstva razpravljali
o problematiki počitniške skupnosti občine
Ptuj. Le ta je bila ustanovljena pred leti, vendar
doslej njeno delo še ni zaživelo, mogoče je vzrok
za to V neposrečeni kadrovski sestavi. Težko je
razumeti, da se nekatere večje delovne orga-
nizacije vključujejo v počitniške skupnosti
drugih občin, v prid počitniški skupnosti pa
govori podatek, da predvsem velike DO v naši
občini nimajo urejenega letovanja svojih de-
lavcev.
Tako so člani predsedstva sprejeli sklep, da
pošljejo v vse delovne organizacije vprašalnik,
s katerim bodo ugotovili interes do delovanja
. počitniške skupnosti, in če je združeno delo
pripravljeno združevati sredstva za letovanje
svojih delavcev, v nasprotnem primeru poči-
tniška skupnost svoje vloge ne more opravljati
in je tudi njen nadaljnji obstoj neumesten.
Zavzeli pa so tudi stališče, da problema poči-
tniške kolonije v Biogradu ne morejo reševati
znotraj počitniške skupnosti.
Na seji predsedstva občinskega sindikalne-
ga sveta je tekla beseda tudi o pripravah na
etne seje občinskih odborov sindikatov deja-
vnosti, ici morajo biti zaključene do konca tega
meseca, ter o pripravah na letno volilno sejo
občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije
Ptuj. Seja bo 15. aprila, za naslednji enoletni
mandat so evidentirali dosedanje vodstvo,
manjše spremembe pa so predlagali v pred-
sedstvu.
Nadalje so izvolili^ pripravljalni odbor za
pripravo prvomajske proslave, ki bo letos 30.
aprila združena z otvoritvijo proizvodnjih
prostorov Konusove TOZD Lahka obutev v
Majšperku. Potrdili so še osnutek dogovora o
izročanju odlikovanj SFRJ v občini Ptuj in
osnutek poslovnika o delu ko"misije Skupščine
občine Ptuj za odlikovanja in priznanja.
JB
Sedanje Stanje nam
ni v ponos!
Tako je delegatka konference osnovnih šol na 34. seji zbora zdru-
ženega dela skupščine občine Ptuj označila današnje stanje okrog spo-
menika Jožetu Lacku na Slovenskem trgu v Ptuju, ko so delegati obra-
vnavali j)redlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju
grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij iz narodnoosvobodilne
vojne na območju občine Ptuj. Njena delegacija je zato predlagala, da bi
okolico zagradili s cvetličnimi lonci ter tako preprečili »nabiranje plo-
čevine«, saj so v sedanjem stanju onemogočene praktično vse manife-
stacije pri spomeniku. - 1. kotar
'^šn^ stanje (foto I. kotar)
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
O osnutku programa
dela
Na 34. seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in prej
že na seji druzbenopoHtičnega zbora, so delegati obravnavali tudi de-
lovni načrt zi)orov skupščine občine Ptuj za letošnje drugo, tretje in četrto
trimesečje. Čeprav je osnutek delovnega načrta precej obširen, je doživel
v fazi razprav na raznih nivojih celo vrsto dopolnitev in raznih pred-
logov, lo je dokaz vse večjega zanimanja delegacij .za delo zborov,
predvsem pa vključevanje družbenopolitičnih organizacij v delegatski
sistem, saj mora vsako delegatsko odločitev ali pobudo spremljati tudi
družbenopolitična akcija.«
K predloženemu osnutku delovnega načrta so družbenopolitične
organizacije dale več dopolnitev, ki jih je verificiralo predsecfstvo ob-
činske skupščine in posredovalo na sejah zborov. Predvsem so bile dane
dopolnitve, da bi naj zbori na sejah obravnavali še naloge na področju
SLO in družbene samozaščite, poročilo o delu izvršnega sveta in upra-
vnih organov, ustavna dopolnila in aktivnosti za njihovo konkretizacijo
v občini, ocena izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki,
ocena izvajanja odlokov občinske skupščine, ocena integracijskih in
dezintegracijskih gibanj v občini in podobno.
Na seji' zbora krajevnih skupnosti je bilo danih še več predlogov,
veliko pa je bilo razprave v zvezi z nalogami komisije za varstvo interesov
občine pri gradnji SD 1 in SD 2. Predlagano je tudi bilo, da bi naj
razpravljali o uveljavljanju usmerjenega izobraževanja, o odgovornosti
posameznikov pn uresničevanju konkretnih nalog, da bi se naj zbor
združenega dela sestajal na izrednih sejah po potrebi, če je nujno oceniti
trenutno stanje na posameznih področjih gospodarske dejavnosti, danih
je bilo več pobud za spremembo posameznih odlokov itd. Vse predloge
in pobude delegatov in drugih udeležencev v razpravi bo predsedstvo
skupščine občine Ptuj poskiisalo kar najbolj upoštevati pri oblikovanju
predloga delovnega načrta zbora združenega dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopolitičnega zbora za letošnje drugo, tretje in četrto
trimesečje.
V slovo in v spomin
Druga za drugo so prejšnjo sredo pretresle Ptujčane in občane v širši
okolici beleči novici, da sta umrla dva ueledn« družbena delavca:
magister Vaciav Vrabič, dipl. inženir strojnica in Drago Lončar, pra-
vnik. Obema je skupno to, da ju je zahrbtna bolezen iztrgala mnogo,
mnogo prerano iz naših vrst, sredi odgovornega družbenega dela in
ustvarjalnega snovanja, spomin na oba tovariša, komunista in uspešna
družbenopolitična delavca so počastili z minuto tišine na razširjeni seji
občinske konference ZKS Ptuj in oba so svojci ter številni prijatelji,
znanci in sodelavci pospremili k zadnjemu počitku v petdi, 6. marca
popoldne na pokopališču v Hajdini.
Drago Lončar
Rodil se je leta 1927 v Žiger-
skem vrhu pri Sevnici. Pokončani
osnovni šoli je šel delat v mlin, kjer
je že v začetku leta 1942 začel
sodelovati z OF in pomagal ma-
terialno oskrbovati partizane.
Kmalu je tudi sam postal aktivni
borec v Kozjanskem odredu, kjer
je opravljal zahtevno dolžnost
kurirja v glavni štab POS (parti-
zanskih odredov Slovenije). Po
osvoboditvi in demobilizaciji je
nadaljeval delo kot mhnarski po-
močnik, nato je delal na železniški
postaji v Sevnici, aprila 1948 pa je
stopil v takratno Narodno milico,
sedaj Ljudsko milico, kjer je ostal
do upokojitve.
Službena dolžnost ga je vodila v
Mozirje, potem v Šoštanj, aprila
1953 pa je prišel na območje
ptujske občine. Bil je najprej ko-
mandir postaje milice v Juršincih,
potem pomočnik in več let ko-
mandir Postaje milice Ptuj. V tem
času je tudi ob delu študiral in
diplomiral na višji pravni šoli. Po
upokojitvi kot delavec milice, seje
kot pravnik polno zaposlil pri
Mesokombinatu Perutnina Ptuj,
potem pri Kreditni banki Maribor
Poslovni enoti Ptuj in nazadnje je
spet prevzelo v okviru UJV,
kjer mu je zahrbtna bolezen one--
mogočila nadaljnje delo.
Ves čas svojega delovanja na
območju ptujske občine je bil
Drago Lončar, ne le dosleden in
med ljudmi priljubljen delavec
milice, temveč tudi nadvse akti-
ven družbeno poHtični delavec. V
nekdanji občini Juršinci je bil član
občinskega komiteja ZKS, tajnik
občinskega odbora ZZB NOV,
vodil je komisijo za pomoč od-
puščenim iz zapora in pomagal
povsod kjer je bilo potrebno. Po
združitvi mahh občin v sedanjo
občino Ptuj, je bil član komiteja,
član občinske konference ZKS,
predsednik komisije za SLO pri
OK ZKS, odbornik skupščine
občine Ptuj, član sveta za notranje
zadeve, član občinskega odbora
ZZB NOV Ptuj in predsednik
komisije, ki je skrbela za pomoč
borcem. Opravljal pa je še celo
vrsto drugih dolžnosti tako v
Drago Lončar
okviru občine kot v okviru delo-
vnih organizacij in v krajevni
skupnosti Tone Žnidarič, kjer je
bival v svojem domu. Za svoj pri-
spevek v narodnoosv6bodilnem
boju in za aktivno delovanje na
vseh ix>dročjih, je dobil tudi več
družbenih priznanj. Vse to pa bo
ostalo tudi trajno zapisano v zgo-
dovini naših narodov, zato spo-
min na Draga Lončarja, priljub-
ljenega človeka, iskrenega tova-
riša, delavnega in doslednega de-
lavca na vseh področjih, v naših
srcih ne bo zbledel.
Vaciav Vrabič
šele v 39 letu starosti je bil in že
ga je udar srčne kapi za vedno
zaustavil sredi velikih načrtov
nadaljnjega dela. Rojenje bil leta
1942 v Stopercah, kjer je tudi
preživel mladost. Potem je redno
študiral in diplomiral na Fakulteti
za strojništvo v Ljubljani, delal
več let v TGA Kidričevo in v Li-
biji. Eno mandatno dobo je bil
glavni direktor delovne organi-
zacije AGIS Ptuj, pred dobrim
letom pa je nadaljeval delo pri
Zavodu za organizacijo poslova-
nja v Ljubljani kot samostojni
svetovalec.
Poleg visokega strokovnega
znanja, končal je tretjo stopnjo
študija in postal magister, se je
odlikoval tudi kot dober organi-
zator dela in aktiven družbeno
politični delavec. V Ptujuje bil več
let član komiteja občinske konfe-
rence ZKS in predsednik komisije
za družbeno ekonomske odnose.
Opravljal je tudi odgovorne dol-
žnosti kot rezervni vojaški stare-
šina.
Za Vaclavom Vrabičem je tudi
na gospodarskem področju na-
stala velika vrzel. V dneh pred
smrtjo se je namreč službeno pri-
pravljal na odhod v Afriko, kjer je
cot strokovnjak — gospodarstve-
nik nameraval prevzeti odgovor-
no dolžnost za 4 leta. Omahnil je,
ko je bil na višku svojih umskih in
telesnih moči, prav zatoje nastala
za njim tohko večja boleča pra-
znina.
F. Fideršek
Častno slovo in z vojaškim pozdravom se je od pok. Vrabiča poslovil tudi':
vod ptujske garnizije JLA P^,^^ K. t.«,^
Priprave na IIL kongres
samoupravljalcev Jugoslavije
Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na seji imenovalo
koordinacijski odbor za pripravo tretjega kongresa samoupravljalcev
Jugoslavije. Predsednik koordinacijskega odbora je Janko Mlakar, kije
že skhcal prvo sejo za danes, četrtek 12. marca.
Na seji Dodo ooravnavali vsebinske in organizacijske priprave na 3.
kongres samoupravljalcev v ptujski občini, program dela koordinacij-
skega odbora, evidentirčdi "bodo delegate z.a 3. kongres in obravnavali
druge sprotne zadeve. Člani informativne dejavnosti, ki delujejo v
okviru koordinacijskega odbora pa se bodo tudi dogovorili o oblikah
obveščanja delovnih ^udi in občanov o pripravah na tretji kongres
samoupravljalcev Jugoslavije. • p
4 - IZ naSih krajev
12. marec 1981 —
TEDNIK
RAJANJE
ZA NAJMLAJŠE
Zveza prijateljev mladine občine Ptuj je tudi letos pripravila pustno
rajanje za najmlajše, ki se ga je udeležilo okrog 400 otrok. Organizatorji
so bili številne udeležbe izredno veseli, saj je potrdila, da je ptujsko pust-
no rajanje najmlajših že postala tradicionalna prireditev.
Otroci, našemljeni v bolj ali manj domiselne maske, ki so jih izdelale
mamice in babice ali pa so jih kupili v trgovini, niso ocenjevali drug dru-
gega. Prijeli so se za roke — posebej so bili navdušeni nad klovnoma, ki
sta plesala z njimi — se vrteli po taktih glasbe in med premori dirjali gor
in doj po dvorani. Izredno pozornost je pritegnil značilni lik ptujskega
pustovanja — korant. Ni in ni mogel iz dvorane, ker so se želeli otroci sli-
kati z njim, pregledati vso njegovo opremo od zunaj in znotraj, preiz-
Tisti, bolj boječi, so potrebovali nekaj časa, preden so zbrali-dovolj po-
guma za ples. Druge pa so tako zasrbeie pete, da so se kar zavrteli in
zraven še zapeli, (foto OM)
kusiti zvonce... Tole podrobnost si morajo organizatorji zabeležiti in se
prihodnje leto spomniti nanjo — povabiti morajo tiste prave, velike ku-
rante, ki visoko skačejo in so nasploh strašni! Sicer so tudi mali kurenti'
poželi priznanje vrstnikov in bili zanimivi zanje, dokler ni prizvonil pravi
kurent.
Ob koncu naj zapišemo, da so bili organizatorji veseli tudi velikodušne
ponudbe telesnokulturne skupnosti — dvorano so odstopili malim šemam
brezplačno, tudi vstopnine ni bilo, le prostovoljne prispevke za delo zve-
ze prijateljev mladine so prispevali starši. Ni kaj, tokrat lahko organizaci-
jo in izvedbo rajanja pohvalimo, le še kakšnega klovna več bi potrebova-
li. .      • N. Dobljekar
VEUKA NEDELJA
Za dograditev prizidka
osnovni šoli
Velika Nedelja ni samo sedež krajevne skupnosti, temveč tudi'
zaokroženo naselje, kjer ljudje žive v slogi in tudi o vseh pomembnejših
zadevah skupaj odločajo. Pozitivni rezultati teh skupnih prizadevanj pa
so vidni na vsakem kdraku. Ena od takih skupnih manifestacij bo pravi
gotovo v nedeljo, 22, marca, ko bodo krajani šli enotno na glasovalna
mesta in na referendumu odločali o "občinskem samoprispevku, s kate-
rim bi zbrali sredstva tudi za prizidek k šolski zgradbi OŠ Velika Nedelja.
V občini Ormož že dalj časa tečejo prizadevanja, kako izboljšati
pogoje dela in življenja na naših šolah in s tem vseh naših otrok, ki morajo
imeti svetle učilnice, prostorne in opremljene telovadnice ter ostali
prostori, ki so potrebni za sodoben pouk in boljše pogoje dela naših
otrok.
Vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v kra-
jevni skupnosti si prizadevajo, da bi krajane kar najbolj podrobneje
seznanili s programom izgradnje osnovnošolskih prostorov, telovadnic
in večnamenskih prostorov na območju občine Ormož, ki bi jih finan-
cirali iz občinskega samoprispevka, ker le tako se bodo ljudje, vsi občani,
ki imajo glasovalno pravico, tudi zavestno odločili za samoprispevek.
Viktor Rajh
ORMOŽ
Bo kdaj drugače?
Naša šola je biser daleč naokoli. Je ,,najmoderneje" zastarela.
Stranišča so pravi DISCO za bacile in bakterije. Dolgo, široke, kratke,
podolgovate. Vseh vrst. Med boleznimi lahko izbirate. Pravi PONTE
ROSO. Razredi so majni, neprimerni. Cesta pa — kot zvesta spremljeval-
ka šole tudi pripomere k temu, da v razredih še bolj neprijetno ,,diši". Da
o umivalnikih, mlečni kuhinji, telovadnici sploh ne govorim.
Zato so se v Ormožu spomnili, da se mi — njihovi otroci — učimo in
delamo v neprimernih prostorih. Pripravili so referendum za občinski
samoprispevek s katerim bi naj zgradili novo šolo. Vem, da denar, ki ga
bodo morali prispevati starši, ni majhna stvar. Vendar je položaj takšen,
da smo nove šole resnično potrebni.
Tea IVANUSA
8. a razr. 0§ Ormož
PODGORCI
ŽELIMO SI NOVO
TELOVADNICO
Naša šola je zelo stara. V njo je hodil še moj očka. Sola je majhna.
Ima samo štiri učilnice. Telovadnice pa sploh nimamo.
V osnovni šoli ,,Stanka Vraza" v Ormožu smo pred kratkim videli
njihovo telovadnico. Takrat se nam je še bolj vzbudila želja po njej. V
njihovi telovadnici ni klopi za pospravljanje. V našem razredu pa so.
Četrti razred nam služi za telovadnico. Ko se začne ura telovadbe, mora-
mo pospraviti okrog trinajst miz in stolov. To je začetek telovadbe. Ko-
nec pa je enak začetku. Zaradi tega pospravljanja imamo krajšo
telovadbo. V telovadne opreme se oblačimo na stranišču ali na hodniku,
kjer nas pošteno zebe.
Večkrat slišim od sošolcev: ,,Kdaj bomo dobili novo telovadnico?"
Ko telovadimo, se stiskamo, ker nimamo prostora. Imamo samo nekaj
orodja. V osnovni šoli ,,Stanka Vraza" v Ormožu pa imajo telovadnico
tako veliko, kot sta naša dva razreda. Tudi mi si želimo takšno
telovadnico kjer bi z vso brzskrbnostjo lahko preživljali ure našega
najljubšega predmeta. Naša telesa bi postala ob redni telovadbi prožna,
zdrava in navajena zahtevam, ki jih postavljajo nato v višji stopnji
osnovne šole. •iciži.^.v.i    - ■ , >    ;     <. • .
^ ysi naši upi so sedaj usirverjeni k vam, dragi naši starši. Vsi vemo, da
ste nam že dosti pomagali, zato smo prepričani, da boste glasovali ,,ZA"
naso novo šolo. To vam bomo povrnili s pridnim učenjem.
Marjana Bombek
_ ^ S. a r.sgodgorci
PROBLEM ODSEUEVANJA LJUDI
KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE
Krajevna skupnost Žetale leži
na robu ptujske občine, na ob-
močju Haloz. Sodi med manj
razvite krajevne skupnosti, po
obsegu je precej vehka, kljub
temu pa živi tu le okoli 17(X) pre-
bivalcev. Pred leti je bilo število
prebivalcev precej večje, saj je
kraievna skupnost štela olcoli
2.3(X) krajanov.
Iz tega je moč razbrati, da se
število prejjivalcev v krajevni
skupnosti Žetale iz leta v leto
manjša, vzrok za to pa je v dokaj
težkih življenskih pogojih. Na-
jvečji problem je cestna povezava,
oddaljenost od industrijskih
centrov, velik problem predsta-
vlja tudi pitna' voda, čeprav so
zgradili krajevni vodovod, ob
večjem sušnem obdobju pri-
manjkuje pitne vode. Tudi oskrba
z elcKtrično energijo je v mnogih
krajih slaba. To so torej največji
EroDlemi. ki tarejo prebivalce v tej
aloški krajevni skupnosti. Zara-
di tega so se krajani odločili, da
^ami pričnejo izboljševati ži-
vljenske pogoje in so se leta 1977
odločili za uvedbo krajevnega
samoprispevka. Seveda se tako se
zdaleč ne zbere dovolj sredstev.
letno zberejo le okoli 40 starih
milijonov, kljub temu pa so v teh
letih že dosegli precejšnje uspehe.
Največji uy>eh je seveda asfal-
tiranje ceste Zetale-Ravno, v dol-
žini petih kilometrov. Poleg sred-
stev iz samoprispevka so krajani
sodelovali še s sredstvi po pogod;
bah; seveda je bila potrebna tudi
pomoč lokalne skupnosti za ceste.
Kot je bilo že omenjeno so zgra-
dili krajevni vodovod za 60 go-
spodinjstev, vsa potrebna sred-
stva so zagotovili krajani po po-
godbah, precejšnji prihranek pa
pomeni tudi vloženo delo. Lani so
se lotili tudi problema oskrbe z
električno energijo in zgradili
ijovo transformatorsko postajo v
Cermožišah, letos imajo v planu
podobno akcijo še v naselju
Nadole. Poleg gradnje transfor-
matorske postaje bodo v letoš-
njem letu asfaltirali še preostali
del ceste proti Kozmincem, ter
tako pridobili asfaltno povezavo s
Ptujem.
Prav tako bodo v letošnjem letu
poskušali   adaptirati   prostore
Predsednik skupščine KS Že-
tale Janez Pulko        ,
zobne ambulante, ki je bila pred
dvema letoma prav zaradi nepri/
mernih prostorov ukinjena.
Kljub temu, da živi v krajevni
skupnosti malo ljudi, problemi pa
so večji kot v večini krajevnih
skupnosti ptujske občine, se kra-
jam sami spopadajo s številnimi
težavami. S samoprispevkom
zberejo znatno premalo sredstev
zato morajo vsako akcijo podpreti
še z dodatnimi sredstvi m z las-
tnim delom. Optimizma in upanja
v svetlejšo prihodnost jim Icljub
temu ne manjka. Njihova na-
jvečja želja je, da bi v naslednjih
letih v krajevni skupnosti zgradili
industrijski obrat, kjer bi se lahko
zaposlilo nek^j ljudi, ki se zdaj-
vozijo na delo v oddaljena mesta
ali se želijo za vedno izseliti.
O tem so že stekli pogovori z
delovno organizacijo Olga Meglic
in upajo, da bodo njihova priza-
devanja uspešna. Mnogo ljudi,
Sredvsem mladih bi tako ostalo
oma, življenje v krajevni sku-
pnosti bi postalo bolj pestro in
(udi probleme krajevne skupnosti
bi reševali lažje in bolj uspešno.
JB
Za izboljšanje pogojev življenja divjadi
ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN PTUJ
Lovske organizacije in lovci
irnaJ9 v našern družbenem življe-
nju in dogajanjih prav gotovo
SVOJO posebno vlogo. Pa ne samo
na lovih, pri umetnem uravnove-
šanju prirastka divjačine. V zad-
njem času je njihovo delovanje
tudi družbeno potrebno in nuj-
no. Lovskim, ribiškim in drugim
organizacijam zelene bratovščine
gre nadvomno zasluga, da se
počasi tehtnica ohranjanja prvo-
bitne narave le nagiba na boljšo
stran, v prid vsega človeštva.
V zvezi lovskih družin Ptuj, ki
je zadnja leta še posebej aktivna,
združuje interese 892 lovcev iz 23
lovskih družin na območju ormo-
ške in ptuj^ske občine. V 8 druži-
nah ormoške občine je včlanje-
nih nad 300 lovcev, v 15 druži-
nah z območja ptujske občine pa
je včlanjenih kar 590 lovcev.
Pred "kratkim so se člani Zveze
lovskih družin Ptuj sestali na
svoji sedmi letni skupščini v
domu LD Velika Nedelja v
Trgovišču pri .Ormožu, kjer so
podali svoj obračun dela v prete-
klem letu in se dogovorili za
akcije v letu 1981. To priložnost
smo izkoristili za pogovor s
tajnikom ZLD Ptuj, Danilom
Mastenom, kije ob tem dejal:
»Naša analiza in ocena dela v
preteklem obdobju je izhajala
predvsem iz smernic in stališč
Lovske zveze Slovenije: iz uresni-
čevanja sklepov in stališč ter
smernic zadnje redne skupščine
LZS, iz uveljavljanja določil
Zakona o varstvu, gojitvi in lovu
divjadi ter o upravljanju lovišč in
uresničevanja družbenih dogo-
vorov o lovskogojitvenih območ-
jih. Izhajali smo tudi iz stališč ob
izdelavi smernic in sprejemu
srednjeročnih programov in lov-
skogojitevnih načrtov za obdobje
1981-85, ter se zavzeli za vključe-
vanje lovskih organizacij v pro-
storsko planiranje. Zavzeli smo
se za izdelavo in dopolnitev
samoupravnih aktov, da bi tako
okrepili samoupravno in strokov-
no ter predvsem organizacijsko
učinkovitost na vseh področjih
dejavnosti naše zveze. Želimo
tudi konkretne kratkoročne in
dolgoročne dogovore v zvezi z
izboljšanjem številčnosti divjadi
in z namenom, da bi dosegli
enotne posege v populacijo posa-
meznih vrst divjadi. Hkrati pa se
zavzemamo za krepitev odgovor-
nosti posameznih članov vlovski
organizaciji, ter vključevanju LD
v okvirni program K.S, predvsem
grek komitejev za SLO in DS.
»b vsem tem pa ne moremo
mimo tega, da so lovske organi-
zacije odprte do vseh gospodar-
jev prostora, ter da smo za
"konkretno reševanje skupnih za-
dev v korist divjadi in okolja.<(
In kaj ste ugotovili iz razmero-
ma bogate razprave po analizi
dela v lanskem letu?
»Iz analize stanja v lovskem
prostoru pa je bilo še posebej
povdarjeno. da se situacija v
loviščih čedalje slabša, da urba-
nizacija odvzema divjadi vedno
več življenskega prostora in da
na to močno vplivajo tudi sodob-
ni agrotehnični posegi. Predvsem
uporaba insekticidov, herbici-
dov, ki je nemalokrat tudi nepra-
vilna. "Vzrok za takšno slabo
stanje pa so zadnja leta tudi
izredno hladna in vlažna pole-
tja.«
Ste storili kaj, da bi stanje
izboljšali?
»Zelo si prizadevamo, da bi
stanje izboljšali. V ta namen že
nekaj let v naša lovišča organizi-
rano vlagamo fazanje kebcke. To
pa se m najbolje obneslo, saj
nam rezultati niso dali zaželenih
uspehov. Vzorki za to nam še
niso povsem jasni. Da bi izboljša-
li stanje male divjadi stremimo
za tem, da bi odkupili ali najeli
čim več ustreznih zemljišč, na
katerih urejamo krmne njive in
remize.   S  kmetijci  se   bomo
dogovorili za vsak meter neizko-
riščene zemlje.
Razen ten ukrepov pa bo
potrebno začeti še vrsto drugih,
morda ustreznejših, vsekakor pa
takšni, da bodo izboljšali pogoje
življenja in obstoja male divjadi
in s tem prvobitne narave.«
Na skupščini ste sprejeli tudi
ustrezne programske usmeritve
za delo in naloge na področju
varstva in gojitve divjadi. Na
čem slonijo te usmeritve"?
» Lovske organizacije se bodo v
bodoče prek ZLS Ptuj z vso
odgovornostjo in zavzetostjo
vključevale v razne skupne akcije
na področju izboljšanja okolja za
divjad in vlaganje divjadi v
lovišča. Ta akcija mora biti tudi v
prihodnje primarna, če želimo v
sedanjih pogojih ohraniti vse
avtohtone vrste divjadi v naših
loviščih, v minimalnem medse-
bojnem sožitju.
Izkušnje kažejo, da delovanje,
ki ne upošteva vseh sestavnih
členov narave v istem komplek-
su, deluje negativno. Zato so v
prihodnje nujno potrebna skup-
na izhodišča v istem okolju, npr.,
med kmetijstvom, gozdarstvom
in lovstvom.
Lovsko gospodarjenje je po-
trebno razvijati prek lovskogoji-
tvenih območij z vsemi podpi-
sniki, oziroma udeleženci druž-
benega dogovora in prek samou-
pravnih sporazumov. Izpolnjeva-
nje dogovorjenih nalog dokazu-
je, da so divjad in njeno življenj-
sko okolje neločljivo povezani v
celoto, kar je prvi pogoj za
ohranitev divjadi in potrebnega
življenskega okolja.
S posebno pozornostjo bomo
prek ZLD izvajali izobraževanje
lovskih kadrov. Pri tem bomo
upoštevali ugotovitev, da je stro-
kovnost ena izmed lovčevih po-
treb za boljše razumevanje in
doseganje nadaljnjega razvoja na
področju lovstva.
Lovstvo je biološka veda, zato
ni mogoče narave in divjadi
posiljevati z odgovori z »DA« ali
z »NE«, ampak je treba lovstvo
prilagojeno razvijati in prilagaja-
ti konkretnim razmeram. Te pa
se v naravi večno spreminjajo.«
Kako pa je z uresničevanjem
lovskogojitvenih načrtov, kakšna
stališča ste sprejeli v zvezi s tem?
»Izvajanje nalog iz srednjeroč-
nih lovsko-gospodarskih načrtov
temeljijo na usklajevanju lovstva
z ostalimi uporabniki prostora in
zagotovitvi uresničevanja širšega
družbenega interesa za ohranitev
divjadi v danem okolju. To pa
bomo dosegli le z nenehnim
poglabljanjem samoupravnih
odnosov v cilju nadaljnjega po-
družbljanja lovstva.
Vse lovske organizacije se
bodo morale preusmeriti v zago-
tavljanje boljših življenskih po-
gojev divjadi, predvsem z nakupi
zemljišč ter snovanjem lovskih
krmnih njiv, remiz m krmišč za
divjad.«
Kot je znano ie tudi na našem
območju bilo odkritih več prime-
rov stekline, predvsem pri lisi-
cah. Lovci imate pri zatiranju te
svojo specifično vlogo. Kako ste
seje lotili pri ZLD Ptuj?
»Temu vprašanju smo tudi na
skupščini posvetili ustrezno po-
zornost. V času od 29. decembra
lani. do 23. februarja letos je bila
pri preiskavah ugotovljena stekli--
na pri osmih lisicah, uplenjenih
na našem območju (v ptujski
občini). Zaradi tega smo se z
delegati lovskih družin domenih,
da posamezne družine določijo
svoje člane — lovce, po tri v
družini, ki bodo skupaj s pristoj-
no veterinarsko-higiensko službo
neposredno sodelovali pri zatira-
nju te nevarne bolezni.
Na skupščini smo se dogovorih
tudi o skupni akciji zatiranja
bruceloze pri divjih zajcih. Ta
bolezen ni tako nedolžna, zato
smo se te akcije lotili orav tako
resno in odgovorno.«  M. Ozmec
Med pogonom na enem od lovišč na območju ptujske občine
(Foto KOSI)
I ii^l i^l^lIlH^I^^ llllH^l^^l^^ll^ lupil u^ij^jll
S torkovo nadvse uspešno mladinsko ma-
škerado smo tudi v Ptuju pokopali pusta in s
tem sklenili prireditve ob letošnjem tradici-
onalnem 20. kurentovanju. V popoldanski
povorki po ptujskih ulicah so sodelovali ma-
skirani učenci nekaterih ptujskih osnovnih .šol
in gojenci vzgojno varstvenih ustanov. Treba je
reči. da za to povorko ni vladalo preveliko
zanimanje, kajti več tisoč glava množica je že
pričakovala višek prireditve, zbrana na Tito-
vem trgu v Ptuju, kjer je pozneje nastopil znani
mariborski humorist Vinko Šimek — Jaka
Šraufciger. S svojimi slanimi in neslanimi ša-
lami je privabil med množico precej smeha,
malčki pa so ga po končani prireditvi kar ob-
legli s svojimi prošnjami za avtogram. Vseka-
kor je zadnja pustna prireditev dosegla svoj
namen, saj so končno prišli na račun tudi naši
najmlajši.
Organizator te prireditve in vseh ostalih v
okviru letošnjega 20. kurentovanja — folklor-
no in turistično društvo Ptuj, je vsem, ki so
kakorkoli pomagali in doprinesli, da so vse
prireditve ob letošnjem kurenlo^nju tako lepo
uspele, podelil pismena priznanja. Ta pri-
znanja je prejelo 52 organizacij in ustanov ter
kar 76 posameznikov. Ptujčani in okoličani pa
so se z zadnje pustne prireditve vrnili domov
zadovoljni. Ze sam podatek, daje bilo ta dan
zbranih okoli 7000 občanov z nastopajočimi
vred (torej več kot na nedeljski etnografski
prireditvi) daje vedeti, da je v bodoče treba
nadaljevati s to prakso.
M. Ozmec
Foto: 1. kotar
Mlade maškare
Na Titovem trgu se Je obiskovalcev kar trio
TEDNIK
— 12. marec 1981
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj
TOZD PTUJSKE TOPLICE
RAZPISUJE
dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje kopališča
in to za dobo štirih let
Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati
naslednje pogoje:
a) da imajo višješolsko ali srednješolsko izobrazbo tehnične
smeri
b) da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj
c) poskusno delo 3 mesece
Poleg strokovne usposobljenosti in delovnih izkušenj morajo kan-
didati imeti še moralno-politične kvalitete, ki se odražajo zlasti v
odnosu do samoupravne družbene ureditve, do samoupravljanja
in do družbeno-političnih organizacij, v spoštovanju zakonitosti
in odgovornosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi.
Kandidati naj vložijo pismene prijave, ki morajo vsebovati rojstne
podatke, podatke o izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah, delovnih
izkušnjah in uspehih ter navedbe o dosedanjem sodelovanju v
družbeno-politicnih organizacijah.
Rok prijave 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja ' KK Ptuj, TOZD PTUJSKE
TOPLICE
objavlja
naslednja dela oziroma naloge
1. BLAGAJNIK - 1 delavec
Pogoji: KV prodajalec
2. PARKIRIST - 2 delavca
Pogoji: NK delavec
3. ČISTILKA - 1 delavec
Pogoji: NK delavec
4. KOLPORTER - 2 delavca
Pogoji: NK delavec
5. OPRAVLJAhlJE RAZNIH DEL - 1 delavec
Pogoji: NK delavec
6. KOPALIŠKI REŠEVALEC - 2 delavca
Pogoji: opravljena osemletka, izpit za reševanje kopalcev in
prve pomoči
7. GARDEROBER - 2 delavca
Pogoji: P K delavec
8. VZDRŽEVALEC ŠPORT. OBJEKTOV - 1 delavec
Pogoji: P K delavec
9. POMIVALKA - 5 delavcev
Pogoji: PK delavec
10. KOHAR - 2 DELAVCA
Pogoji: KV kuhar
11. NATAKAR - TOČAJ - 6 delavcev
Pogoji: KV natakar
12. BLAGAJNIK - 2 delavca
Pogoji: KV prodajalec
13. SKLADIŠČNIK - 1 delavec
Pogoji: KV prodajalec
Dela oziroma naloge pod zap. št. i"- so za določen čas za na-
domeščanje porodnice v času porodniškega dopusta.
Dela oziroma naloge pod zap. št. 2 do 13 so za določen čas —
'za čas letne kopalne sezone.
Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji za objavljena dela ozi-
roma naloge pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov:
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD PTUJSKE TOPLICE
KAKO SMO OBELEŽILI OSMI MAREC
Ponavljamo stare
napake
Letos mineva enainsedemdeset
let, odkar osmi marec simbolizira
borbeni delež žensk v medna-
rodnem revolucionarnem delav-
skem gibanju. Letos smo ta pra-
znik povezali s 40-letnico ustano-
vitve Osvobodilne fronte sloven-
skega naroda in ženske komisije
pri izvršnem odboru OF, spomnili
smo se 40-letnice izhajanja na-
, predne ženske revije Naša žena.
Vse omenjene obletnice so
nadvse pomembne za naš narod,
obenem tudi za položaj ženske v
naši družbi, ki sicer še ni tak, kot bi
ga želeli, je pa vendarle bistveno
drugačen od položaja žensk v
mnogih deželah sveta. Ženska je v
naši domovini enakopravna —
tako na delovnem mestu, v dele-
gatskem sistemu, skratka njena
vloga v družbenem sistemu je
popolnoma enaka vlogi moškega.
Tako vsaj govorimo in zato si
prizadevamo, čeprav smo na
drugi strani sposobni vse te trditve
izničiti z obnašanjem, ki nima
prav nič skupnega s prizadevanji
celotne družbene skupnosti in s
priporočili, ki sta jih izdala sindi-
cat in socialistična zveza in se
nanašajo na primemo obeležitev
»mednarodnega dneva žensk«.
Osmi marec, pa že teden pred in
teden po tem datumu, je namreč
žal tudi letos bila idealna prilo-
žnost za prirejanje veselic, bučnih
zabav v delovnih kolektivih, za
razmetavanje družbenih sredstev,
ki bi jih kaj lahko nadvse koristno
uporabili za druge namene, za
dejanja, ki bi bila pomembnem
prispevek prizadevanjem za re-
snično izboljšanje položaja delo-
vne žene, matere, samoupravljal-
ke. Seveda nam je to razkošno
praznovanje prišlo v navado v
zadnjih letih, ko smo po čudni
miselnosti poskušali našim že-
nam, materam ali dekletom na tak
način poplačati celoletno delo, naj
bo v družini, v delovni organiza-
ciji, na družbenopolitičnem, sa-
moupravnem ali drugem pod-
ročju. Če bi resnično emancipi-
rano, to pomeni sodobno žensko,
vprašali, kaj si želi ob prazniku kot
je 8. marec bi gotovo odgovorila,
da si želi zgolj drobne pozornosti, -
majhne cvetke, prijazne besede.
Seveda ne zgolj ob 8. marcu, saj je
nadvse žalostno, da se nanjo spo-
mnimo le ob tej priložnosti, ko je
skozi vse leto mnogo priložnosti
za drobno pozornost, ki pa jo, sem
prepričan, ženske cenijo veliko
bolj, kot vse drugo. Kako malo
znamo moški ceniti vlogo ženske v
naši družbi, zgovorno kaže naše
obnašanje ob njihovem prazniku.
Če mislimo, daje dovolj prirejena
zabava, razkošna pojedina in nato
popivanje in veseljačenje na bolj
ali manj posrečen način, potem
nas mora biti sram take miselno-
sti. Žal je tako, da o vlogi ženske
glbbokoumno razpravljamo le v
času okrog praznika — 8. marca,
potem pa na to sčasoma pozabi-
mo, dokler se ne zavemo, da se ta
datum ponovno približuje.
Ko tako razmišljam o prazniku
žensk, se neham zgražati nad tr-
govci, ki to priložnost izkoristijo
za velike razprodaje, organizira-
nje pravih *i)komercralnih te-
dnov«. Zato smo seveda krivi mi,
ki,ob tej priložnosti kupimo pač
vse, kar sicer ne bi, samo da
opravimo svojo »veliko dolžnost«
do ženske, ki nam je najbližja. Nič
čudnega torej, če cene cvetju v teh
dneh porastejo kar za četrtino si-
cer normalne, s tem pa še ni rečeno
nizke cene.
Da pa ne bo izzvenelo vse pre-
več kritično, se spomnimo svetlih
izjem. Kako čudovito je izpadla
osrednja občinska proslava v po-
častitev praznika žensk. Kako
prisrčno je bilo v vseh vrtcih,
šolah, v krajevnih skupnostih.
Veseli smo lahko, da je svet za
vprašanja družbenoekonomske-
ga in političnega položaja žensk
pri CK SZDL, naši malčki, šolarji,
prosvetna društva in še kdo, po-
pravil sicer dokaj klavrni vtis, ki
ga dobi človek ob spremljanju
»aktivnosti« v čast ženskam in
njihovemu prazniku!   '
Popis prebivalcev,
stanovanj in
gospodinjstev
o popisu prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj smo že nekaj krat
pisali, občinska popisna komisija pa ima prav sedaj tik pred popisom
polne roke dela, saj je potrebno mnogo administrativnih in organiza-
cijskih del.
S popisom, ki bo od 1. do 10. aprila je potrebno ugotoviti predvsem
število prebivalcev in njihovo teritorialno porazdelitev, zbrati podatke
o gospodinjstvih, stanovanjih. Popis bo opravljen po stanju na dan 31.
marca ob pol noči med 31. marcem in prvim aprilom 1981, ta trenutek
imenujemo kritični trenutek popisa.
Ža popis je pripravljenih mnogo osnovnih popisnih obrazcev:
popisnice za popisovanje oseb oz, vpisovanje podatkov o osebi, vpra-
šalnik za stanovanje in gospodinjstvo, seznam članov gospodinjstva
glede na prisotnost in družinsko razmerje ob popisu, vprašalnik za
skupno stanovanje in kontrolnik popisa za evidentiranje vseh popisnih
enot v popisnem okolišu in za izdelavo prvih rezultatov za popisni okoliš.
Pomožni popisni obrazci so namenjeni za vpisovanje podatkov o osebah
na začasnem delu v tujini in člane njihovih gospodinjstev, pomožni
obrazec za osebe vdelovnem razmerju za vpisovanje podatkov o orga-
nizacijah in skupnostih ter določenih podatkov o posameznem delavcu
(ti obrazci morajo biti v gospodinjstvih), pomožni vprašalnik za vpiso-
vanje podatkov o stanovanjih, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo
je prejelo v ptujski občini 700 občanov, vendar so ga le redki vrnili,
čeprav je bilo priloženo pismo z naslovom popisne komisije in znamka
(vsi tisti, ki imajo zgrajeno ali kupljeno hišico, adaptirano zidanico,
predelano gospodarsko poslopje, hiše, kjer nihče ne stanuje redno... in
takšna stanovanja sodijo za počitek in rekreacijo naj se oglasijo pri
občinski popisni komisiji v prostorih SO Ptuj na Srbskem trgu v sobi 3 ali
4 kjer bodo dobili te pomožne obrazce). Za popis je namenjenih še več
drugih obrazcev.
Prav v teh dneh poteka v ptujski občini poduk za člane občinskih,
popisnih komisij in za občinske inštruktorje, ki ga vodijo republiški
inštruktorji. Imenovani so tudi že vsi popisovalci in razprejeni po po-
pisnih okoliših, da popisa pa našo popisno komisijo čaka še vrsta
aktivnosti: razporeditev občinskih inštruktorjev, preverjanje doku-
mentacije in izpolnjevanje s hišnimi številkami, sodelovanje pri izvedbi-
poduka za popisovalce, sodelovanje pri izdaji in razdelitvi pooblastil
občinskim inštruktorjem in članom popisne komisije, sprejem pomožnih
popisnic za delavce na začasnem delu v tujini, sodelovanje s kadrovskimi
službami organizacij in skupnosti, razvrščanje pomožnih popisnic za
delavce na začasnem delu v tujini po popisnih okoliših ter še vrsta drugih i
nalog.
Zaradi zahtevnosti naloge popisovalcev, kupice obrazcev oz. po- ■
pisnic in osnovnega cilja popisa prebivalcev (oseb), stanovanj in go-i
spodinjstev, da bi bili zbrani podatki realni je nujno tudi sodelovanje;
vseh prebivalcev. Odveč pa je vsaka bojazen pri popisu, saj je tajnost |
podatkov zbranih s popisom zajamčena. i
N. Kotarj
Predavanje za medicinske sestre
Društvo medicinskih sester^Ptuj-Orrnož je minuli
četrtek organiziralo strokovno predavanje za članice
društva, predavanje so združili s proslavo ob 8.
marcu — dnevu žensk. Višja medicinska sestra
Božena Ribič je najprej predavala o organizaciji
zdravstvene službe v primeru splošnega ljudskega
uDdpora ali v drugih izrednih razmerah, v drugem
delu pa je dr. Ciril Korpar govoril o izpopolnjevanju
zdravstvenih delavcev na področju nudenja prve in
nujne medicinske pomoči v osnovni zdravstveni
službi. O aktivnosti društva medicinskih sester v
preteklem obdobju je govorila Anica Kozoderc, o
mestu in vlogi medicinske..sestre v skupinskem delu
pa Vesna Zore.
Srečanje so popestrili mladi glasbeniki, člani
folklorne skupine DPD Svoboda Ptuj in recitacijska
skupina splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju.
OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO
IN ŽIVINOREJO PTUJ — ORMOŠKA C. 28
TOZD VETERINARSTVO
Datum: 6.3.1981
Štev.: III-Ob/1-81
Cepljenje psov
proti steklini in
zdravljenje psov
proti
trakuljavosti
Po določilih 11. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi
boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ 43/76) in 17. členu
Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS
18/77) in 8. ter 20. člena odredbe o preventivnih cepljenjih v letu
1981 (Ur. list SRS 33/80) razpisujemo obvezno cepljenje proti
steklini in zdravljenje proti trakuljavosti vseh psov, starejših od 4
mesecev. Veterinarska služba bo cepljenje in zdravljenje opravila
na naslednjih zbirnih mestih:
Ponedeljek, 16. 3. 1981
ob 8.00 uri — pri Senekoviču v Sp. Hajdini
— pri Gasilskem domu v Spuhlji
ob \0.00 uri       — pri osemenjevalnici v Skorni
— pri Koroščevem mlinu v Zabovcih
Ob 11.00 uri      — pri gostilni Rožmarin v Markovcih
ob 12.(X) uri '     — pri Gasilskem domu v Hajdošah
ob 13.(X) uri       — pri Gasilskem domu v Novi vasi
Torek, 17. 3. 1981
ob 8.00 uri       — pri obratu KZ v Slovenje vasi
— pri domu krajanov v Prvencih
ob 10.00 uri       — pri gasilskem domu v Gerečji vasi
— pri Prelogu v Sobetincih
ob 12.00 uri       — pri gostilni v Kungoti
— pri gasilskem domu v Moškanjcih
ob 13.00 uri       — pri Škafarju v Stmišču
Sreda, 18. 3. 1981
ob 8.00 uri       — pri Marušeku v Zg. Hajdini
— pri gasilskem domu v Gorišnici.
ob 10.00 uri       — pri Maleku v Dražencih
— pri Donaju v Placerovcih
ob 12.00 uri       — pri Podgoršeku v Njivercah
— pri gasilskem domu v Zamušanih
Četrtek, 19. 3. 1981
ob 8.00 uri       — pri gostilni Kopušar v Apačah (1—250)
— pri osemenjevalnici na Polenšaku
ob 11.00 uri       — pri Kmetijski zadrugi v Lovrencu
— pri gostilni pri Janezu v Dornavi
ob 13.00 uri       — pri Zunkoviču v Župečji vasi
— pri gasilskem domu v Mezgovcih
Petek. 20. 3. 1981
ob 8.00 uri       — Pri osemenjevalnici v Cirkovcih
— pri Žmaucu v Zagorcih . ■
ob 10.00 uri       — pri Medvedu v Mihovcih
— pri uradu KS v Juršincih
ob 12.00 uri ,     — pri osemenjevalnici v Pleterjah
— pri Križanu v Gaberniku
Ponedeljek. 23. 3. 1981
ob 8.00 uri — pri kapeli v Starošincih
— pri gostilni Vurcer v Trnovski vasi
ob 10.00 uri       — pri gostilni Kureš v Šikolah
ob 11.00 uri       — pri Silecu v Drbetincih
ob 12.00 uri       — pri gasilskem domu v Sp. Jablanah
Torek. 24. 3. 1981'
ob 8.00 uri       — pri Mercu Konradu, Pobrežje 55
— pri osemenjevalnici v Janežovcih
ob 10.00 uri'       — pri bivši gostilni Poldek v Tržcu
— pri Dajčmanu v Jiršovcih
ob 12.00 uri       — pri Purgovem v Zg. Pristavi
— pri Mariniču v Desterniku
Sreda, 25. 3. 198-1
ob 8.00 uri       — pri Uradu KS v Vidmu
— pri Zadružnem domu v Rogoznici
ob 10.00 uri       — pri osemenjevalnici v Sovičah
ob 11.00 uri       — pri osemenjevalnici v Podvincih
ob 12.00 uri       — pri Kastnerjevem v Majskem vrhu
Četrtek, 26. 3. 1981
ob 8.00 uri       — pri osemenjevalnici v Lancovi vasi
— pri Kovačecu v Novincih
ob 10.00 uri       — pri gostilni Svenšek v Selah
— pri kapeli v Hvaletincih
ob 12.00 uri       — pri Kmetijski zadrugi v Doleni
— pri Matjašiču v Grlincih
Petek,27. 3. 1981
ob 8.00 uri       — pri Topolovcu Karlu v Ptujski gori 26
— pri osemenjevalnici v Krčevini pri Ptuju
ob 10.00 uri       — pri Sagadin Amaliji v Medvedcah 17
— pri uradu KS v Grajeni
ob 12.00 uri       — pn Zunkoviču v Sestržah 16
— pri osemenjevalnici v Krčevini pri Vurbeku
ob 13.00 uri       — pri Berlingerju v Vumpahu
Ponedeljek. 30. 3. 1981
ob 8.00 uri       — pri osemenjevalnici v Majšperku
— pri gostilni Tobias v Pacinju
ob 10.00 uri       — pri Zunkoviču v Grdini
— pri Žampi v Levanjcih
ob 12.00 uri       — pri Krajnčičevi kapeli v Kicarju
Torek, 31.3. 1981
ob 8.00 uri       — pri Pletarni v Dobrini
— pri trgovini v Bukovcih
ob 10.00 uri       — pri Kmetijski zadrugi v Žetalah
— pri tehtnici v Stojncih ♦
ob 12.00 uri       — pri Bedeniku v Cermožišah
— pri trgovini v Muretincih
Sreda, 1.4. 1981
ob 8.00 uri       — pri Štefanu Pislaku v Doklecah 3
— pri uradu KS Zavrč
ob 10.00 uri       — pri Lorber Leopoldu v Narapljah 9
— pri Veseliču v Turškem vrhu
ob 12.00 uri       — pri Potočniku v Nadolah 50
— pri trgovini v Drenovcu
Četrtek. 2. 4. 1981
ob 7.00 uri       — pri Mlakarju v Cirkulanah
ob 8.00. uri      — pri pošti v Podlehniku
ob 9.00 uri       — pri Debeljaku v Medribniku
ob 10.00 uri       — pri žagi v Kozmincih
ob 11.00 uri       — pri obratu Kmetijskega kombinata v Slatini
ob 12.00 uri       — pri Žeraku v Rodnem vrhu
ob 13.00 uri       — pri Vidmarju v Gradiščah 146
" Petek 3. 4. 1981
ob 8.00 uri       — pn gostilni na Združnem trgu v Ptuju
— pri uradu KS v Leskovcu
ob 11.00 uri       — na dvori.šču hiše kmetijske šole v Tumišču
'  — pri Kovaču v Veliki Vamici
Sobota, 4. 4. 1981
v ambulanti OZBŽ Ptuj, Ormoška c. 28
ob 7.00 uri       — vse ulice KS T. Žnidarič in Budina
ob 9.00 uri       — vse ulice KS F. Osojnik in B. Ziherl
ob 11.00 uri       — vs vse ulice KS J. Potrča in D. Kvedra
ob 12.00 uri       — vse ulice KS O. Meglic in Bratov Reš
Na vrvici privezane pse pripeljite lačne in z nagobčniki. Vsak
pes mora po cepljenju nositi predpisano znamkico. Posestnik psa
mora vsako spremembo o nabavi v 8 dneh, o poginu, odtujitvi ah
pobegu pa v 3 dneh prijaviti Upravi zavoda. Psi poleženi do 31.
avgusta bodo celjeni v decembru. Upoštevajte navodila veterinar-
ske službe o zdravljenju in drugih ukrepih proti trakuljavosti.
Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje in zdravljenje
150,00 din po psu plača lastnik živali ob cepljenju (Ur. list SRS
2/78)
Neprijavljeni in necepljeni psi bodo pokončani. Proti kršilcem
zakona bo uveden upravni postopek o prekršku.
Obdravski zavod za veterinarstvo
in živinorejo Ptuj
TOZD Veterinarstvo
6 - NAŠI DOPISNIKI
12. marec 1981 —
Dvorana na proslavi v Apačah je bila nabito polna.
Skeč, ki so ga v kulturnem programu pripravili mladi v Med-
vedcah
Zakaj na kurentovanju
premalo krofov
Ne le sam, temveč mnogi obiskovalci letošnjega kurentovanja s
karnevalom v Ptuju so ugotovili, da ni bilo dovolj preskrbljeno s krofi, ki
bi jih marsikdo še bil rad kupil pa jih ni dobil. Saj si pustovanja brez te
izrazite pustne jedi ne moremo predstavljati. Predvsem kritično paje bilo.
v torek — na sam pustni dan.
Bila nas je večja družba, zbrana na pustni torek in zaželeli smo si
pustnih krofov. S kolegom sva se odpeljala v Ptuj, da bi jih kupila. Ura
je bila točno 17. Začela sva pri Belem križu, nič, slaščičarna TOZD Vinko
Reš je bila že zaprta. Nadaljevala sva pot v gostišče Evropa, potem Novi
svet. Pivnica nad tržnico, nikjer niso več imeli krofov.
»Če kje, potem jih bova zagotovo dobila v gostilni Pri Roziki«, je
rekel kolega in krenila sva tja. Res, ni se zmotil, dobila sva jih, ker so jih
še sproti pekli. Vljudna poslovodkinja nama je povedala, da so jih spekh
že čez tisoč. Zadovolj na sva kupila 20 kosov po 9 din in odšla. Mimogrede
sva se še oglasila v gostilni Pri grozdu, kjer krofov niso imeli, hotel paje
bil zaprt.
Ob tem se človeku nehote postavlja vprašanje, aH se našim go-
stincem in slaščičarjem res ne splača na pustni torek peči krofov, ali pa
se jim ne ljubi. Res žalostno za Ptuj, da si na sam pustni torek popoldne
lahko dobil v Ptuju krofe v eni sami gostilni, čeprav so bili vsi gostinski
lokali polno zasedeni, seveda če niso bili zaprti. Ali se bomo ob kakih
drugih prireditvah in ob turistični sezoni tudi podobno obnašali?
Konrad Zoreč*
SLOVENSKA BISTRICA
Veselo pustovanje
Tudi v občini Slovenska Bistrica so pustovanja prava priložnost, da se
mnogi vsaj za trenutek izmaknejo delovni vsakdanjosti in dajo svojim
razpoloženjskim navdihom vse razsežnosti.
S predpustnimi praznovanji so v skoraj vseh krajih bistriške občine
pričeli že v soboto, 28. februarja, ko so predvsem v večernih urah bili vsi
gostinski lokali polni tistih, ki jim je pustna ,,beseda" tekla ne da bi se
bilo potrebno maskirati, drugi so svoje norčije zganjali pod masko nev-
.sakdanjosti.
:Maske na pohodu v občinskem srediSču Slovenska Bistrica.
Osrednji dogodek pustnih norčij je bil v torek, 4. marca, ko so v vseh
večjih krajih, predvsem učenci osnovnih šol in vrtcev organizirali pohod
mask po naseljih in ulicah. Težko bi naštevali vse značilnosti, ki so jih
maske predstavljale. Nekoliko man-j, kot je bilo pričakovati, je bilo mo-
goče videti izvirnih, nenavadnih mask po katerih se gledalci najraje ozira-
jo. Takšna podoba je bila tudi v občinskem središču Slovenski Bistrici,
ko je najpr^ v dopoldanskem času po mestu šel sprevod najmlajših, v
okviru Vzgojno varstvenega zavoda pa tudi tistih najmanjših, ki jim mas-
ka pri izražanju norčij še ni potrebna, pa je kljub temu bilo prijetno za
trenutek skočiti v kožo gobice, mucike, lisičke, pa dimnikarja, kuharja^
berača in še kaj.
Prav gotovo zelo zanimivje bil tudi popoldanski sprevod mask, v ka-*
terem so se predstavili učenci osnovne šole Pohorski bataljon Slovenska,
Bistrica in osnovne šole Minka Namestnik-Sonja. Prek 300 najmlajših je
prikazalo izvirnost maskiranja, ob katerem so prav gotovo veliko pri-
pomogli tudi njiHovi starši.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat'
Proslave
dneva žensk
v Apačah in
Medvedcah
Družbenopolitične organizaci-
je naselja Apače na Dravskem
polju so pripravile proslavo v po-
častitev dneva žensk. Proslava je
bila v prosvetnem domu v Apa-
čah, udeležilo pa se je je veliko
delavskih in kmečkih žensk,ki so
z zanimanjem prisluhnile pro-
gramu, v njem so sodelovali
predvsem mladi. Po uradnem
sporedu proslave so se dekleta,
žene. matere in babice še zavrtele
ob zvokih ansambla 6 Mladih iz
Maribora.
V prostorih gasilskega društva
Medvedce pa so se na proslavi
zbrale ženske iz Podlož, Savinj-
skega in Medvede. Mladi in člani
gasilskega društva Medvedce so
jim pripravili prisrčen program, v
njem so sodelovali mladinci,
osnovnošolci in gasilci.
Besedilo in posnetki:
Danilo Klajnšek
Delovne žene so proslavile
KIDRIČEVO
Letos je krajevna konfe-
renca SZDL Kidričevo, sku-
paj s krajevnim odborom
SZDL Kungota organizirala
osrednjo proslavo ob dnevu
žensk v kulturnem domu v
Kidričevem. Po govoru Fran-
ceta Meška je v kulturnem
programu nastopil, moški
pevski zbor Svobode TGA
Kidričevo in mešani pevski
zbor iz Leobna v Avstriji, s
katerim kidričevski pevci že
več let prijateljsko sodelujejo.
V programu so sodelovali tudi
učenci in učenke OŠ Boris
Kidrič z recitacijami in z
mlajšo in starejšo folklorno
skupino.
Največ aplavza je požel
mešani pevski zbor iz Leobna,
ki je ob koncu svojega pro-
grama zapel še tri slovenske
narodne in eno dalmatinsko.
Med pevkami iz Leobna je
bila tudi 71-letna žena, kije še
Mešani pevski zbor iz Leobna med nastopom v kulturnem domu
pri Kungotl.
vedno aktivna pevka v zboru.
Proslava v domu kulture pri
Kungoti je v celoti uspela v
zadovoljstvo vseh.
Delavke iz TGA Boris Ki-
drič so skupaj z upokojen-
kami iz te tovarne v počastitev
dneva žensk priredile enod-
nevni izlet v Bistrico ob Sotli.
Tam so obiskale tudi osnovno
šolo, ki nosi ime matere tova-
riša Tita — Marije Broz in šoli
podarile nekaj knjig, ki jih je
i3rispevala TGA. Ogledale
so si še prvo liskarno v srednji
evropi v Olimju, govorile z
Ano Kostevškovo, sestrično
tov. Tita, ter se seznanile z
drugimi zanimivostmi / tega
lepega koščka slovenske
zemlje. Tudi dan je bil lep in
sončen, zato jim bo letošnji
praznik žensk ostal v lepem
spominu.
Besedilo in posnetek:
Konrad Zoreč
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH
Turistično olepševalno društvo v Gradišču v Slov. goricah bo imelo
jutri, 13. marca redni letni občni zbor. Razpravljali bodo o dosedanjem
delovanju društva, sprejeli program za letos in izvolili novo vodstvo
društva. Dosedanje delovanje ni pokazalo vseh uspehov, ki so jih na-
črtovali. Tako v lanskem letu niso organizirali tradicionalnih prireditev,
ki so bile v prejšnjih letih množično obiskane.
Omeniti velja, da je turistično olepševalno društvo Gradišče bilo
doslej organizator kmečkega praznika, ki ga pa lani niso organizirali,
5rav tako je odpadlo tekmovanje koscev in še nekaj podobnih prireditev,
d so privabljali obiskovalce od blizu in daleč.
V letošnjem predlogu programa, ki ga bodo na občnem zboru prav
gotovo tudi sprejeli, je vse to zapisano, saj želijo zamujeno nadoknaditi,
obenem pa pritegniti v društvo več novih članov, predvsem mladih. Po
občnem zboru si bodo ogledali tudi nekaj turističnih filmov.
Janez Lorber
srednješolcev
»Prvič, toda nikakor ne zad-
njič«, bi lahko strnili mnenje
udeležencev pustnega plesa ptuj-
skih srednješolcev, ki je bil v petek
pred pustno nedeljo v Centru
srednjega usmerjenega izobraže-
vanja. Organiziran so ga matu-
rantje gimnazije, izkupiček pa
namenili v blagajno, v katero se
steka denar za organizacijo ma-
turantskega plesa. Učinkovita
propaganda je pripomogla, da so
prodali precejšnje število kart. To
je bilo še posebno spodbudno
glede na dejstvo, da je bil ples
prvič organiziran v prostorih
CSUL
Poleg »civilnih« obiskovalcev
(učencev in učiteljev), se je na
plesišču v avli šole vrtelo tudi
precej mask. Ni skrivnost, da je
bilo med njimi tudi nekaj učite-
ljev, toda kaj, ko jih nismo spo-
znah! Vzdušje [e bilo pravo —
pustno, tiste štiri ure kolikor je
trajal plčs, so hitro minile. Neka-
teri so pustovanje nato nadaljevah
v Klubu mladih, drugi smo se vr-
nili domov (saj veste, avtobusne
zveze, starši. . .)
Toda spomin je ostal... in že-
lja, da se ples v takšni obliki, ka-
kršnega ledino smo zaorali v petek
pred pustno nedeljo, organizira še
drugič, tretjič, postane tradici-
onalen.
Irena Hunjet
Še več podobnih srečanj
v soboto je bil v Trnovski vasi seminar za vodstva
OO ZSMS z območja Slovenskih goric. Udeležilo se
gaje okoli 40 mladincev in osmih OO. PoslušaU smo
teme. s katerimi se pri svojem delu največkrat sre-
čujejo.
Samoupravno organiziranost, planiranje, finan-
ciranje je predstavil Anton Zoreč. Opozoril je na
pomembno vlogo mladih pri samoupravnih in de-
legatskih odnosov v KS, ter ob prihodnji akciji
NNNP "81. v diskusiji je bilo predvsem poudarjeno,
da se mladi preslabo vključujejo v krajevno samo-
upravo.
Tov. Feliks Bagar je govoril o delegatskih odnosih
v KS. Poudaril je, da moramo delegatom, ki so v
večini neaktivni, vcepiti čut odgovornosti do svoje
dolžnosti. V pogovoru smo ugotovili, da gre vzroke
za neaktivnost iskati še v prejšnjih skupščinskih
volitvah, kjer se mladi nismo vključih v voHtve, tako
kot bi se to morali in da so zato največkrat naši
delegati »nastajali za zaprtimi vrati« znotraj koor-
dinacijske komisije za kadrovska vprašanja. Zato
nas čaka pomembna naloga ob prihodnjih skup-
ščinskih volitvah, ki bodo naslednje leto. Ob tej
priložnosti nam je tov. Bagar predstavil tudi klub
brigadirjev, ki ima pomembno mesto tudi v širši
družbeni skupnosti že od osvoboditve naprej.
Članica centra za MDA, Marica Lenart nas je
opozorila, da moramo letos pravočasno začeti s
MDB. Ob koncu so pripadniki garnizije JLAPtuj
predvajali še film o subverzivilnih in diverzantskih
akcijah.
To je bil že tretji tovrstni seminar. Za prihodnjo si
želim, da bi bilo več takšnih seminarjev, da bi poštah
redni, saj bi le tako dosegli svoj namen, in sicer
pridobiti si čim bolj idejno usposobljen kader.
Milan Zver
1:^
n P  ii I   p  o   r^i ij ji n r^^^ r
Gasilsko društvo Hardek že 84 let opravlja
plemenito dejavnost gašenje f)ožarov, reševanje
ljudi in imetja ob elementarnih in drugih nesre-
čah, ob tem pa skrbi za usposabljanje in izobra-
ževanje svojih članov. Redno so sodelovali na
vajah in različnih tekmovanjih, skupaj z občani
pa so izvajali protipožarno preventivo. Zlasti
pretteklo leto so bili uspešni, saj v svojem po-
žarnem rajonu, ki obsega vasi: Hardek, Pavlov-
ci, Pušenci, Dobrava, Litmerk in Lešniški vrh,
niso imeli požara.
V delo društva se prostovoljno vključuje 120
članov, med njimi so pretežno kmetje in delav-
ci, v njihovih vrstah je veliko mladih. Veliko
volje do dela so pokazali tudi pionirji, ki so vso
leto marljivo vasili in se udeležili srečanja v
Krapini. Delo v preteklem letu so ocenili na
rednem občnem zboru, ki so ga izvedli 21. fe-
bruarja.
Opremljenost društva so ocenili kot primemo
le za posredovanje na klasičnih požarih, za zah-
tevnejše primere pa bi se morali dodatno
opremiti. Le to je potrdilo gašenje požara na
opekarni v Ormožu.
Že dalj časa pa se pripravljajo na dograditev
gasilskega doma na Hardeku, ki ga je razvejano
delo društva preraslo. Med nalogami društva je
močno zastopano pridobivanje   novih članov,
predvsem mladine in pionirjev. Enako skrb pa
je potrebno posvetiti vključevanju žena v
društvo, so menili, kajti žena ima ob vsakdanjih
hišnih opravilih največ opravila z ognjem.
Na občnem zboru gasilskega društva Hardek
so lani izvolili nov upravni odbor in nadzorni
odbor, funkcijo predsednika društva pa so
zaupali tovarišu Franciju Poliču.
Za dolgoletno ustvarjalno delo v Gasilskem
društvu Hardek so se zahvalili Ivanu Pavliniču
in Filipu Babiču. Tovariš Pavlinič je 16 let
opravljal naloge predsednika gasilskega društva
in pripomogel k uspehom društva na vseh pod-
ročjih, tn
Ščipalke v očeh domače umetnosti
Kako daleč sega ustvarjalnost in
domišljija gospodinje v času, ko se
ta znajde v domačem okolju in ob
razmišljanju, kako najbolje izko-
ristiti svoje proste minute izven red-
nega delovnega časa, je vse težje
ugotavljati. Ob tem na oko še tako
malo pomembni predmeti, v rokah
domiselnih posameznikov postane-
jo predmet novega, tokrat likovne-
ga ustvarjanja.
Med predmeti, ki jim ne bi mogli
pripisati druge uporabne vrednosti
kot pritrjevanje mokrega perila na
vrvi za sušenje perila, so tudi ,,šči-
palke", ki vsakodnevno romajo iz
rečke na vrv in nazaj. To pot pa jih
je ,,prestregel" iznajdljivi spretnež
in ščipalke razstavil in jih v poljub-
ni obliki ponovno zlepil. Tako cep-
ljene pa ne služijo več za pritrjeva-
Vse to je spretna roka napravila iz k^uk aH ič^ialk za suicnjc perila.
nje mokrega perila na vrvi, temveč
so postale oblike starih vodnjakov,
kozolcev, stolov, otroških zibelk in
še mnogih drugih predmetov, ki
spominjajo, sicer v miniaturi, na
predmete iz naše bogate kulturne
preteklosti.
Pri vsem tem pa niti ni potrebno
posebnega dodatnega obdelovanja
lesa, saj je ta že po svoji prvotni
uporabnosti dovolj zanimivo obli-
kovan, da-vzbuja v rokah novega
oblikovalca številne zamisli za iz-
delovanje novih okrasnih predme-
tov. Potrebna je samo strpnost, do-
mišljija in dobra vcriji, pa bo naro-
dopisni navdih naše bogate kukuV-
ne preteklosti tudi v vitrinah vajej^
doma. ' 1 C
Posnetek in besedil<Ji
Viktor-Horvat
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
— 12. marec 1981
fEDNIK
Tudi kulturnemu
prostoru
večja skrb
v obdobju zadnjih petih let smo
tudi na področju prostorskih vpra-
nekoliko napredovali v ptujski
občini, saj smo v tem času na novo
ogradili Dom krajanov v Cirkov-
^},^ ki je skupaj z velikim gledali-
jljini odrom med najsodobnejšimi
y ptujski ubčini. Dvorana s central-
nim ogrevanjem med drugim služi
t^di osnovni šoli za telovadnico,
razpolagajo pa še z drugimi po-
trebnimi stranskimi prostori s
jiitier lahko v celoti razvijajo vse
^rste amaterske kulturne dejav-
nosti, zlasti tradicionalno folkloro
delovanje tamburaškega or-
kestra.
Movi kulturni dom bo skoraj
l^ončan tudi v Prvencih-Strelcih, to'
je v krajevni skupnosti Markovci.
pvorano so prizadevni krajani že
popolnoma usposobili za razne pri-
reditve, opremiti pa morajo še
oder, dograditi nekatere stranske
prostore in izvesti še nekatera
manjša dela, ki so ravnokar v teku.
Na Selah, v krajevni skupnosti
Dolena, j( dvorana zgrajena, čaka-
jo še na obrtniška dela in ostalo, da
bo lahko dvorana služila svojemu
namenu. Tudi v Trnovski vasi so
lansko leto začeli z gradnjo nove
dvorane, ki so jo že spravili pod
streho in kot zatrjujejo, bo do kra-
jevnega praznika nared. Poleg teh
novogradenj sd bili obnovljeni
kulturni domovi in dvorane v
Juršincih, Grajeni, Dornavi, Žeta-
lah, Leskovcu in Kungoti.
Vse te novogradnje in adaptaci-
je, razen v Leskovcu in Kungoti je z
večjim ali manjšim deležem
sofinancirala kulturna skupnost
Slovenije. Glavno breme pa povsod
nosijo krajani sami, ki za te — svo-
je kulturne prostore dajejo denar s
samoprispevkom, gradbeni ma-
terijal in veliko ur prostovoljnega
dela.
K temu je potrebno še zapisati,
da so tudi v nekaterih drugih
krajevnih središčih tako ali drugače
urejali domove in dvorane, le da
danes povečini ugotavljajo, da nis-
mo veliko in ali pa nič storili za nji-
hovo redno vzdrževanje. To so bile
med drugim tudi ugotovitve minu-
lih letnih konferenc na katerih so se
zavzeli, da je potrebno kuhurnim
prostorom resnično nameniti več
pozornosti in skrbi, zlasti v krajev-
nih središčih kjer so dvorane in do-
movi zanemarjeni in skorajda
nesposobni za kakršno koli priredi-
tev. In teh v ptujski občini ni malo.
mš
ALBIN LUGARIČ
RAZSTAVLJA
v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je že od 26. fe-
bruarja odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Albina Lu-
gariča, ki se tokrat predstavlja ptujskemu občinstvu s tematsko opre-
deljeni deli — kmečka opravila. Umetnik že vseskozi z izredno
tankočutnostjo m ljubeznijo upodablja pokrajino Haloz, Slovenskih
goric. Ptujskega in Dravskega polja v kateri je človek v svojem vsak-
danjem okolju nepogrešljiva celota. Lugaričevi kosci in žanjice, orač na
njivi ali gospodinja pri trebljenju buč, vsa ta razgibanost obrisov in barv,
ponovno izpričuje umetnikovo navezanost na domačo zemljo in njenega
človeka, samosvojo pot slikarjeva čustvovanja, po kateri že skoraj tri
desetletja hodi dovolj varno in neodvisno.
Lugarič seje Ptujčanom zadnjič predstavil na samostojni razstaviv letu
1977, leto kasneje pa je zelo uspešno razstavljal tudi v salonu Rotovž v
Mariboru. Tokratna njegova predstavitev je tudi med domačimi
ljubitelji likovne umetnosti naletela na zelo ugoden odmev kar pričajo
tudi številni vspodbudni in pohvalni zapisi, ki jih zasledimo v knjigi
vtisov in zato ni čudno, daje raz^stava podaljšana za ves teden in s tem
omogočen ogled ne le vsej šolski mladini, temveč tudi ostalim. Ki si je
doslej iz kakršnega koli vzroka niso mogli ogledati. mš
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Med krajevnimi božanstvi, ki
so jih častili nekdaj v Ptuju in
njegovi okolici in so pozneje
dobile rimsko interpretacijo, je
vsekakor tudi čaščenje »božan-
skih dojnic« — Nutrices Augu-
stae. Čaščenje teh dojnic sodi
med značilnosti nekdanjega Poe-
tovia. Negovanje tega kulta tako
v prazgodovinski kot tudi v
rimski dobi, je bilo izpričano med tukajšnjimi noriSko panonskimi
prebivalci in se je v Ptuju ohranilo po svej verjetnosti do 4. stol. To so
zaščitnice otrok in mater, predvsem pa so jim priporočali varstvo otrok
in blagostanje nasploh. Daje bil ta kult zelo razširjen v Ptuju inlnjego-
vi okolici, pričajo številne najdbe z upodobitvijo »božanskih dojnic« z
otrokom.
Na Ptuju so jim gradili svetišča aU kapele. Že leta 1895 so ugotovih
manjšo kapelo na Sp. Hajdini v bližini 2. mitreja, kije bila že v 4. stol.
razrušena. Po vsej verjetnosti so takšno svetišče odkrih tudi leta 1913 v
blišini 3. mitreja na Zg. Bregu.
Na priloženi fotografiji je votivna plošča z upodobljenimi »božan-
skimi dojnicami«. Po napisu vidimo, da jo je dal narediti neki Aurelius
Siro za blagor Aurelia Primiana. Plošča je bila odkrita leta 1913 v
bližini 3. mitreja na Zg. Bregu.
Blagoj Jevremov
Odvečen star papir da - ne
v zadnjem času smo priče vedno pogosteje
objavljenih informacij v zvezi z nabiranjem odpad-
lih surovin, med katerimi ima veliko vlogo tudi
papir.
Nesporna je trditev, da pri nas še vedno nismo
uredili odnose do odpadnega papirja, ki ga srečuje-
mo na vsakem koraku v nemajhnih količinah.
Pojavile so se tudi trditve, da je v delovnih
organizacijah s področja gospodarstva in negospo-
darstva ogromno papirja, ki se nahaja v obliki
razsutega ali nerazsutega materiala različnega
izvora. Večkrat se omenja tudi arhiv in arhivsko ter
dokumentarno gradivo, ki se čuva v čisto nepri-
mernih prostorih in v še bolj neprimernem stanju.
V SR Sloveniji opravljajo slovenski arhivi nadzor
in evidenco nad tako imenovanim registraturno
dokumentarnim gradivom. V organizacijah zdru-
ženega dela, s katerimi je pristojen arhivski zavod
vzpostaviti dobre strokovne odnose in kjer je bila
želja urediti arhivsko vprašanje na modernih
osnovah, tako ni problema, da bi ta delovna
organizacija hranila »odpadni papir«, ki ne bi imel
značaj arhivskega to je zgodovinskega-tranjenga
pomena. S stalnim in sprotnim škartiranjem po
predpisanem postopku in po tako imenovani
valorizaciji registraturnodokumentarnega gradiva
oz. izboru gradiva trajne vrednosti lahko vsaka
delovna organizacija škartira in izloča dokumen-
tarno gradivo, ki mu je rok hrambe, predpisan v
pozitivni zakonodaji, potekel.
Pristojni arhivi so v novem zakonu o naravni in
kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/1981)
dobili navodilo, da izvedejo tudi valorizacijo
organizacij združenega dela pri katerih bodo
izvajali nadzor nad arhivskim oz. dokumentarnim
gradivom in ga prevzemali v svoja skladišča,
medtem pa bodo morale organizacije, ki ne bodo
valorizirane hraniti svoje dokumentarno gradivo
tako dolgo kot jim to predpisuje pozitivna zakono-
daja.
Neke vrste kontrolo o varovanju finančno
računovodske dokumentacije pa tako aH tako
opravlja tudi Služba družbenega knjigovodstva.
Poudariti torej moram, da ko govorimo o »odpad-
nem papirju« v organizacijah združenega dela, te
■)reveč dolgo čuvajo dokumentacijo, ki ji je rok
irambe potekel in ne predstavlja arhivskega
gradiva, bi jo lahko po določenem postopku
škartirali in predali podjetju za odpadne surovine.
V splošnem prizadevanju po stabilizaciji in po
organiziranem dotoku odpadnih surovin lahko
delovne organizacije s pomočjo urejene arhivske
službe zagotovijo res velike količine odpadnega
papirja, ki nastaja pri njih. Zato sem v naslovu
napisal »odvečen star papir da—ne«, ker ne
moremo brez pravilnega strokovnga pristopa
oceniti registratiirno-dokumentarno gradivo v
celoti za odpaden oz. neodpaden papir. V interesu
naše .socialistične samoupravne družbe je, da
ohranimo v arhivih tiste dokumente, ki bodo
nudili osnovo za zgodovinske, ekonomske, pravne
in druge študije in. ki nam bodo razlagali pretekla,
današnja in prihodnja prizadevanja našega delo-
vnega človeka in slovenskega naroda.
Arhivsko društvo Slovenije
Peter Klasinc
SLOV. BISTRICA
Baista¥a
za dan žena
v počastitev dneva žena so v
razstavnih prostorih gradu v Slo-
venski Bistrici odprli razstavo li-
kovnih del slikark — pedagoginj,
ki so istočasno študirale na mari-
borski Pedagoški akademiji:
Anice Kranjc iz Ruš, Jelke Le-
skovar iz Maribora, Pavle Ro-
zman iz Slovenske Bistrice in
Rozine Šebetič iz Ptuja.
Slikarke so s svojimi deli na-
polnile dve razstavni dvorani, v
prvi so dela domačinke Pavle
Rozman, ki razstavlja predvsem
cvetje naslikano v oljni tehniki ter
Rozine Šebetičeve, ki se to pot
predstavliasj)ejsaživ akvarelu in
gvašu. V drugi dvorani razsta-
vljata obe Mariborčanki svoje
)asiele. Krajnčeva jesenske
kompozicije, liste in risbe na temo
■"azvoj, Leskovarjeva pa cvetje in
poslikane okrasne krožnike.
RS
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (14)
URADOVALNO BESEDILO, KOT NE
BI SMELO BITI
»Sodnica razlagai
s klep
da se temu dokaznemu predlogu ne utoti ki je
5redmet zas. tožbe nivdiel miličnik. Vpolgeda se
caz, list za obd. ker ni drkguh kodkaznoh preldogvo
je dokazovanje končano«
To je natančno prepisan del zapisnika, sestavlje-
nega pri Temeljnem sodišču v Ljubljani v kazenski
zadevi zoper, obdolženca tega in tega itd. »Predse-
dnik senata-sodnik« je naveden z imenom in pri-
imkom, zapisnikarica pa s priimkom in imenom itd.
Besedilo je res zgled popolne zanemarjenosti, saj
se ne ozira na nič: ne na ugled družbene ustanove,
kar sodišče, tudi če je le temeljno, gotovo je; ni mu
mar naslovnika in tožnika, ki naj bi iz njega vendar
zvedela, kako in kaj in zakaj; in še zlasti mu ni nič
mar za slovenski jezik in njegovo pisno kulturo.
Sodnica gaje podpisala, ne da bi ga bila pregledala
(morebiti za to tudi ni časa?), kakor ji gaje naravnost
iz pisalnega stroja pomolila zapisnikarica: rutinsko,
prav gotovo brez slabe vesti. Naslednji, prosim: in že
spet padajo tipke, kakor hočejo. ' ^
Lahko daje to izreden primer zanemarjenosti v
vsakem oziru. Ne gre samo za zapisnikarico, ki je
tipkala slepo, a brez zadostnega znanja; v besedilu
tudi tako rekoč ni ločil; vejice ni niti pred slavnima
ki in ker. Oziralni odvisnik je nerodno ločen od
besede, kije pojasnjuje, čudenje izraz vpogledati in
še kaj.
Kaj torej? Vsaj okrožnico sodnikom, da bi vendar
malo pazili na svoj jezik! Morda bodo potem tudi
slabe zapisnikarice kaj boljše. Zares odpravile pa bi
malomarnost le denarne globe, predvidene v pra-
vilniku za opravljanje takih del.
Razsodišče vabi posameznike, društva, organi-
zacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci
govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za
boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razso-
dišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Ko-
menskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ,
ANTON INGOLIČ, ČASTNI OBČAN OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Poslanstvo domače besede
Beseda in knjiga pisatelja Antona
Ingoliča sta prav gotovo najbolj
priljubljeni v literarnem življenju
prebivalcev občine Slovenska Bi-
strica. Se posebno pa je ta postala
ukoreninjena med najmlajšimi, saj
ti z njegovimi deli vsako leto
Srečujejo ob tekmovanjih za Ingo-
•ifevo bralno značko. Nemalokrat
pa imajo bralci srečo, da se o us-
tvarjanju knjižnih del kar sami
Pogovorijo z avtorjem, ker se ta s
Posebnim veseljem * vrača med.
^ralce bistriške občine, saj je Sp.
Polskava tudi njegov rojstni kraj""."
Njegova velika aktivnost v litera-
l^em življenju bistriške občine je
J^ila tudi spodbuda, da so ga leto-
[•^jega 8. januar j», na dan prazni-
•^a občine Slovenska Bistrica, jme-
i^ovali za častnega občana. To pa
bila po njegovih besedah velika
"agraida za ustvarjanje na podro-
^'i^- kulturnega življenja bistriške
Pa tudi vseh slovenskih občin, kar
potrjuje tudi besedilo obrazložitve
za najvišje občinsko priznanje, na-
slov častnega občana, kjer je zapi-
sano: „S svojim pisateljevanjem,
kulturno umetniškim, prosvetnim
in pplitičnim delovanjem je zaslu-
žen za socialistični razvoj naše
družbe in kulture ter utrjevanje
miru doma in po svetu."
V 45 letih pisateljevanja je Anton
Ingolič izdal blizu 60 knjig, s kate-
rimi je posegel v socialno pro-
blematiko, sodobno življenje, zgo-
dovinska dogajanja, v svet mlado-
stnika in otroka, pritegnilo ga je
izseljeništvo in izgnanstvo, s;aj je
bil tudi sam leta 1941 izgnan v Sr-
bijo. V njegovih delih Pradedje,
Gorele so'grmade in Zgodbe moje-
ga jutra pa so zaživele tudi podobe^
občinfe Slovenska Bistrica. Cez
dvajset njegovih knjig je prevede-
no v vse jezike jugoslovanskih na-
rodov pa tudi v številne jezike drii-•
gih narodov. Veliko del je prirediL
ali ustvaril za gledališče, radio,
TV, film in periodični tisk.
Besedilo in posnetek: Viktor Hor-
vat
Srečanja s pisateljem ob zaključku tekmovanj za IngoUčevo bralno zna-
čko so še posebno prisrčna in nepozabna.
10. aprila 1981 bo V Velenju
6. srečanje malih vokalnih
skupin Slovenije
Radio Velenje,, organizacijska enota Centra za informiranje, propa-
gando in založništvo Velenje bo s sodelovanjem odbora za glasbeno de-
javnost zveze kulturnih organizacij Slovenije pripravil v Velenju, v tam-
kajšnjem domu kulture, 6. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije.
Na srečanju lahko nastopajo male vokalne skupine (v sestavi od 3 do 7
pevcev, dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom) iz SR Sloveni-
je. Prijavo za udeležbo je treba poslati do 3. aprila .1981 na naslov: RA-
DIO VELEN.TE, 63320 Velenje, cesta Františka Foita 10, poštni predal
89. Hkrati s prijavo morajo skupine poslati naslove 5 skladb, s katerimi
želijo nastopiti na 6. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije v Velenju.
Žirija bo med predlaganimi skladbami izbrala dve, s katerimi bo skupina
nastopila na srečanju. Organizator bo vesel, če bo med naslovi predlaga-
nih skladb tudi narodna pesem z območja, s katerega prihaja skupina.
Dobrodošle pa bodo tudi izvirne partizanske pesmi.
Vse male vokalne skupine, ki se bodo prijavile za nastop na 6. sreča-
nju malih vokalnih skupin Slovenije 10. aprila 1981 v Velenju, prosi orga-
nizator, da hkrati s prijavo pošljejo tudi podatke o skupini (nastanek, se-
stavo, dosedanje delo in uspehi).,
V občini aktivno dela
30 prosvetnih društev
Pri zvezi kulturnih organizacij v Ptuju ugotavljajo, da je bilo v
lanskem letu aktivno vključenih v kulturno življenje občine 30 prosve-
tnih društev, nekaj pa tudi raznih sekcij pri organizacijah združenega
dela. društvih upokojencev in mladinskih organizacijah. Med podatki
zasledimo, daje v preteklem letu delovalo 13 gledaliških skupin, ena
lutkovna, devet recitacijskih, sedem tamburaških orkestrov, dva orke-
stra kitar in harmonik, trije zabavni orkestri, deset folklornih skupin, pet
likovnih, dva fotokluba, po dve plesni in šahovski skupini, esperanti, trije
kinematografi, dve literarni skupini, 18 knjižnic in trije pihalni orkestri.
To je natanko toliko kot leta 1978 — 107. V lanskem letuje bilo 30
aktivnih društev z okrog 2250 člani, ki so skupno pripravili 378 različnih
prireditev in nastopov. Podatek o obiskovalcih pa govori o 90.800
prisotnih.
Za lansko leto in vso minulo obdobje je prisotnih nekaj razveseljivih
dejstev, ki govore o tem, da se sestava članstva spreminja v korist mladih
in da postaja delovanje ljubiteljskih kulturnih organizacij vse bolj
organizirano, s potrebnimi pravili, registracijo in podobno. .Opaziti je
tudi krepitev povezovanja med posameznimi dejavnostmi, kot so razna
združenja v okviru ZKO SR Slovenije. Ljubiteljsko kulturno delovanje
pa pri svojih iskanjih in delu že prerašča tradicionalne okvire kar vnaša
med amaterje nove svežine in volje do dela.
Seveda pa tudi to pot brez težav ne gre. Odražajo se zlasti v
pomanjkanju strokovnega kadra za vse zvrsti, upada število gledaliških
skupin, prisotno je preveč kratko obdobje dela neke skupine in ljudi
zaradi česar trpi kvaliteta in kar je najtežje — zelo slaba tehnična
opremljenost odrov in dvoran.
Kljub določenim napredkom, ki smo jih dosegli v svobodni menjavi
dela, je gmotni položaj društev še vedno nezavidljiv. Vse to ima za
posledico v prvi vrsti kvaliteto dela, vse manj je gostovanj zaradi dragih
prevozov kar tudi destiirfulativno vpliva na ljudi, njihovo delo in uspehe,
ki bi jih sicer ob boljšem položaju lahko imeU.
Se naprej bo potrebno iskati poti in možnosti, se dogovarjati in svoje
moči usmeriti tudi v odpt^vljaitje težav ali pa vsaj vamanjševanje le-teh
— kar bo tudi stalna naloga zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. ^
mš
8 - NAŠI DOPISNIKI
12. marec 1981 —
TEDNIK
KURENT
Vsako lao praznujemo pust. V na§i KS je prava posebnost, saj je tu
rojstni kraj kurenta. Ta pustni lik vsi poznamo. Starejši ljudje pripovedu-
jejo, da prinaSa cvetočo pomlad in dobro letino ter preganja zimo. Kurent
nosi kožuh, ki je bele barve in ima dolgo dlako. Opasan je z verigo na ka-
teri visijo veliki kravji zvonci. V roki ima ježevko. Obut je v visoke čevlje in
pletene nogavice. Na glavi ima kapo, ki je okrašena s trakovi in grozljiva.'
Ima velike oči, dolg nos in jezik, usta pa so narejena iz koruze ali fižolčkov.
Krasijo jo še velika puranova peresa. Kurent za pusta teka od hiše do hiše;
in zbira robčke. t
Zorica Knap ič, 2/a, Markovci ^
oraCi
Moj oče sodeluje pri oračih že mnogo let. Povedal mi je, da se jim je
pridružil, že ko je odraščal v fanta. Orači so eden izmed naših pustnih obi-
čajev. V skupini jih je ponavadi osem. Oblečeni so v narodno nošo, vendar
imajo čez obraz pokrito ruto. Za sabo vlečejo plug, za katerega drži ku-
rent. Hodijo od hiše do hiše, ponavadi tudi po dvorišču zaorjejo nekaj
brazd ter tam nekaj posejejo. S tem želijo kmetom dobro letino in uspešno
kmetovanje. Orače vedno spremlja tudi pokač, ki zapoka, preden gredo na
dvorišče. V hišo pa stopajo vedno z nasmehom na licih in pesmijo na ustih.
Oče skoraj vsako leto poka na pustovanju v Ptuju. Zato se pripravlja že
kak mesec prej. A na žalost oče na pustovanju letos ne bo pokal, ker ima
poškodovano oko.
Ti pustni običaji so se začeli že pred mnogimi leti in to ravno v
Markovcih. Markovski orači so tudi vsako leto navzoči na kurentovanju-v
Ptuju. Želim, da ti običaji ne bi izumrli, temveč bi se ohranili, da bi jih tudi
poznejše generacije poznale.
Dragica Obran, 7/c, Markovci
ORACI PUSTNI LIK IN OBICAJ
Pustni običaji so v našem kra-
ju že tradicionalni. Praznovanje
pustnega običaja se vrši hitro po
novem letu, še v zimskem času. Ti
običaji so predvsem: kurenti, pice-
ki, rusa, kiira in gonjači, vile, ora-
či, pokači in še različna maškara-
da.
Opisala bom delo in pomen ora-
ča. Orače sestavlja skupina od 6.
do 8 mož, ki so lepo oblečeni v
staro kmečko nošo. Za sabo vleče-
jo plug, ki je lesen, a pluži ga ku-
rent. Orače in kurenta, ki orjejo,
vodi gonjač, ki drži v roki korpico
— košaro, v kateri ima pšenične
ali ajdove pleve. V drugi roki pa
drži manjše grablje, s katerimi ve-
dno pograblja pleve, ko jih potro-
si. Ko pridejo k hiši, plešejo s
krajšimi poskočnimi koraki in po-
jejo lepe stare slovenske pesmi, z
željo, da bi kmetu zraslo obilo
pšenice, rži, koruze in debelih buč.
Ko odplešejo in odpojejo, jih go-
spodinja ali gospodar obdarita z
belim kruhom ali pijačo, tudi s ka-
kim jajcem, nakar se poslovijo in
nadaljujejo pot k drugim vašča-
nom.
Katarina Rožmarin,
7. c Markovci
Kurent — Jože Gašparič, 6. a OŠ
Tone Žnidarič
MOJA MAMICA
Moja mamica je stara 28 let.
Ima rjave lase in sive oči. Jaz jo
imam zelo rad. Skrbi za red v
stanovanju. Včasih ji pomagam
pomivati posodo, pomesti in ji na-
redim še druga lahka dela. Mamica
hodi v službo v tovarno volnenih
izdelkov Majšperk. Ko pride do-
mov, je zelo utrujena. Ko si malo
spočije, šiva krila. Ko ima čas, mi
tudi pomaga j)ri učenju in mi pre-
gleda domačo nalogo. Ko je
mamica prišla domov iz službe ob
desetih zvečer, je takoj vzela moje
šolske knjige in je videla kaj smo'
se v šoli učili. Ko zjutraj vstanem,
me že na mizi čaka zajtrk. Za zaj-
trk je poskrbela mamica, Ko grem
v šolo mamica poskrbi, da grem
čist v šolo in me še enkrat vpraša
čfe imam vso domačo nalogo. Ce
si le zaželim kakšne stavari, mi
mamica ustreže.
Nekega večera je mamica prišla
iz .službe. Zraven mamjce je prišla'
tudi gospa Urška. Bil sem radove-
den, zakaj je gospa Urška prišla
zraven mamice in sem vstal iz po-
stelje. Videl sem, da ima mamica
na roki mavec. Sel sem k mamici
in jo vprašal kaj se je zgodilo.
Mamica mi je odgovorila, da si je
v službi poškodovala roko. Cez
nekaj dni je morala mamica v
bolnišnico. Ker mamice ni bilo d(5-
ma, sem opravljal delo namesto
mamice. Vsako soboto in nedeljo
sva z očkom obiskala mamico.
Mamica nama je povedala, da bo
operirana na roki. Takrat smo bili
zelo žalostni, ker mamice ni bilo
doma štirinajst dni. Zelo mi je bilo
dolgčas po mamici. Ko je prišla
domov, sem bil zelo vesel. Takrat
sem si zaželel, da bi mamica zme-
raj ostala zdrava, da ji ne bi bilo
treba več v bolnišnico. Zdaj je že
veliko boljša in je spet vse v redu
in je veselo doma.
Branko Zupane, 3/b,
OŠ Majšperk
RAZVESELILA SEM SE
2e v prvem razredu so mi starši
pripovedovali, da bom hodila v
novo šolo. Sedaj hodim v četrti
razred in še vedno me zebe v pro-
storih stare šole. Najbolj zoprno je
iti na stranišče, kjer kljub razkuže-
vanju strahotno smrdi. Čeprav se
radi sankamo in smučamo si zelo
želimo, da bi se razgibali v telova-
dnici.
5. februar 1981 mi bo ostal še '
dolgo v spominu, kajti ta četrtek
so začeli betonirati temelje za novo
šolo. Tega dogodka sem se zelo
razveselila. Vsi učenci od 1. do 5.
razreda bomo imeli svoje učilnice.
Pouk bomo imeli vsi dopoldan.
Jasna Kronvogel 4. razred,
05 Trnovska vas
BLIŽA SE POMLAD     '
Bliža se nam pust vesel,
z maš kara m i vsak bo šel,
to vesel bo dan,
tudi jaz bom tam.
Zvončki bodo zazvonili
t roben tiče zaigrale
rnamice svoj praznik,
bodo skoraj praznovale.
Ko vesel dan odšel bo vstran
ko praznik bo za nami,
sonček spet bo nasmejan,
stopil k nam bo prvi pomladanski
dan!
Janja F ras, 3. razred,
OS Trnovska vas
DOŽIVLJAJI S POLLETNIH
POČITNIC
Ne vem kateri petek nisem hote-
la iti spat, ker bi pač rada poča-
kala očeta. Dolgo nisem rada bu-
dna. Zaspala sem na kavču. Ko je
pozvonil zvonec, sem hitro skočila
in že odhitela odpirat. Oče je stopil
v kuhinjo, mi vsi pa smo bili že na
nogah. Cez čas sva se pogovorila,
če se bova šla jutri smučat na
Pohorje. Zjutraj dalje spali.
Najprej sem vstala jaz. Hitro sem
se odpravila k avtu. Pritrdila sem
smuči na prtljažnik. Palice in pan-
cerje pa sem položila v prtljažnik.
Okrog desete ure sva se že
vzpenjala po ovinkih do smučišča.
Ko sva prišla do smučišča, sva
hitro nataknila smuči.
Kupila sva vozovnice. Malo sva
se pogovorila kako se bova vozila.
Ze sva bila pri vlečnici. Peljala sva
se navzdol ob vlečnici. Padla sem
nekajkrat. Ko pa se je stemnilo,
sva se odpravila domov.
Vse počitnice sem skoraj preži-
vela na snegu. Pa tudi brala sem
in se učila.
Marta Cvetko, 5. razred,
0§ Trnovska vas
DOŽIVLJ.AJI MED POČITNI-
CAMI
Ko smo imeli drugi teden poči-
tnic, je prišla v torek k meni sestri-
čna. Zelo sem se je razveselila.
Takoj se je preoblekla in sva se
sankali. Potem nama je prišel brat
nagajat. Cez nekaj časa sva odšli v
hišo, da sva se ogreli. Ko sva se
ogreli, sva se drsali. Zelo sva se
smejali, ko je katera padla. Ko sva
si najlepše uredili za drsanje, naju
je mama poklicala h kosilu. Zelo
sva bili razočarani, ker sva morali
domov. Po kosilu sva se šli spet
drsat. Sestrična je hudo padla. Ni
se hotela več drsati. Šli sva se san-
kat. Tedaj sva se vsega naveličali.
Odšli sva v hišo. Igrali sva se. Tudi
tega sv sva se naveličali. Odšli sva
večerjat v kuhinjo. Potem smo šli
spat.
Majda Zeleriik, 4. razred,
OŠ Trnovska vas
MOJA MAMA
Piše se Kostanjevec. Moja
mama ima rjave lase. V službo gre
opoldne. Domov pride ob desetih
zvečer in pospravi po kuhinji. Zju-
traj me zbudi ob sedmih.
Marjetka Kostanjevec,
• 1/b pod. bivanje, OŠ Markovci
Moji mamici je ime Marija. Ima
črne lase in rjave oči. Vstane ob
petih. Ob sedmih naju z Andrejo
odpravi v šolo. Moja mamica dela
v gostilni. Ko se vrne domov jo
čaka dosti dela. Mamico imam ra-
da.
Majda Brečko,
1/b pod. bivanje,
OŠ Markovci
NA^A DRUŽINA
V naši družini smo štirje: atek,
mama, brat in jaz. Atek hodi v
službo v mesto. Brata pa redko-
kdaj vidim, ker je v šoli v Splitu.
Mamica pa včasih dežura po dva
dni. Ko pride atek domov, mi vse-
lej pogleda domačo nalogo. Ce ni
vse v najlepšem redu, moram vse
Se enkrat napisati.
V naši družini se imamo vsi radi.
Marko Plohi, 2/b,
pod. bivanje, 05 Markovci
moja mama
Zunaj brije mrzel veter. Sedun
ob toplem radiatorju in premišlju-
jem o svoji mami. Rodila se je
med prelepimi haloškimi hnbi pred
dvaintridesetimi leti. Njem starši
so bolj revni, zato ni živela v izo-
bilju. Po končani osemletki še je
zaposlila kot trgovska vajenka.
Kmalu je dopolnila dvajset let in
se poročila. Zakonska sreča ji ni
bila dana, zato sva ostali sami.
Dobila je stanovanje in zaživeb sva
polni upanja v boljšo bodočnost.
Kot trgovska pomočnica zasluži
zelo slabo. Iz dneva v dan opažam,
da je kljub vsem težavam moja
Mama se veseli — linorez Martina
Horvat 6. c OŠ Tone Žnidarič
mama zelo vesela, dobra in skrbna
in da ob meni pozabi na vse skrbi.
N>en delovni dan se prične ob še-
sti uri in konča ob štirinajsti, ko se
vrne domov, kjer jo čaka še veliko
dela. Ker mojo mamo zelo ljubim,
ji hitro priskočim na pomoč.
Moja mama pa je najbolj vesela
ob dnevu žena, saj se je takrat
vedno spomnim in ji podarim kak-
šno rožo, ki jih zelo rada ima. Ob
prazniku dnevu žena mi misli
pohitijo k moji prijateljici, ki ne
more čestitati svoji mami, kajti
umrla ji je, ko je bila ona stara tri
leta.
Spomnimo se tudi mater, ki so
med vojno veliko žrtvovale, da
danes živimo srečno. Želela bi, da
moja mama ostane vedno tako do-
bra. Naj še dolgo živi, saj prego-
vor pravi: mamica je samo ena,
več na svetu ni nobena.
Zdenka Seruga, 6/b,
OS Olga Meglic, Ptuj
MED GLEDALIŠKO PREDST^.
vo
V ponedeljek, 9. februarja 198i
nismo imeli pouka. Zato smo si vji
ogledali gledališko igro Martin
Krpan, ki ga je igralo Slovensko
mladinsko gledališče iz Ljubljane.
Zjutraj ob pol 11. uri se je začela
predstava. Po petnajstih minutah
je nekaj zaropotalo. Ker smo mi-
slih, da ropota s stoli, smo mirno
naprej gledali predstavo. Ce?
nekaj časa»je nekdo tovarišici rav-
nateljici nekaj prišepnil na uho,'
Tovarišica je vstala in nam ukazala
hitro zapustiti dvorano. Mi smo
lepo in brez panike to tudi storili.
Šele, ko smo prišli na Slovenski trg
smo izvedeli za kaj gre. Zaslišali
smo alarm in čez nekaj časa so se
pripeljali gasilci. Gorelo je stano-
vanje v drugem nadstropju gledali-
ške stavbe. Opazovali smo, kako
so gasilci gasili požar. Nekateri so
se že med gašenjem po nasvetu to-
varišev in tovarišic odpravili
domov, ker so menili, da se pred-
stava ne bo nadaljevala. Pri tem
sem bil na srečo neposlušen. Cez
dobre pol ure je bilo namreč že vse
pogašeno in predstava se je na-
daljevala. Po končani predstavi
smo se odpravili domov. Med po-
tjo smo se ves čas pogovarjali o
požaru. Na srečo se požar ni razši-
ril še na preostali del gledaUšča. To
je bila velika sreča.
Kmalu sem pozabil na neprijeten
dogodek. V spominu mi je ostala
le predstava, ki mi je zelo ugajala.
Franc Terbuc, 5/b,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
V TREH MINUTAH
Slovensko mladinsko gledališče
iz Ljubljane je v ponedeljek, 9. fe-
bruarja v počastitev slovenskega
kulturnega praznika predstavilo v
ptujskem gledališču igro Martin
Krpan.
Po nekaj minutah predstave smo
zaslišali glas tov. ravnateljice, da
naj  takoj  zapustimo gledališče.
Ubogali smo na ukaz in se  brez
panike   umaknili   iz   gledališča.
Zunaj sem videl, da se iz zgradbe j
vleče dim. Vedel sem, da gori. i
Kmalu smo zaslišali sireno. Pridr-
veli so gasilci in pričeli gasiti po-
žar. Med tem sem s prijateljem I
opazoval   gašenje.   Že   sem   se'
odpravljal domov, ko mi je sošolec
povedal,   da   se   bo   predstava
nadaljevala.
Da bi se počutili bolj varno po
razburljivem dogodku, so v gle-
dališču ostali tudi gasilci, ki so z
nami gledali predstavo do konca.
Aljoža Horvan, 5/b,
OS Tone Žnidarič, Ptuj ^
Mati lika — linorez Marija Rosic 11 let, 6. c Oš Tone Žnidarič ]
BILI SMO V GLEDALIŠČU
Tudi letos smo šli v gledališče. S tem smo počastili slovenski kulturni'
praznik  V šoli smo se spomnili tudi največjega slovenskega pesnika dr.
Franceta Prešerna. Tovarišica za slovenski jezik nam je o njem veliko zani-
mivega povedala. Prebrala nam je tudi nekaj njegovih pesmi.
V Mariboru smo si ogledali predstavo Srce igrač. Zaigrali sojo učenci
osnovne šole bratov Polančičev in nekaj srednješolcev. Andrej in njegova" i
mati sta bila revna, zato soju povsod zapostavljah. Gospa Zabura paje bi-
la bogata in se je znala povsod prilizniti. Nekoč seje na ulici norčevala iz
Andreja in njegove mame.
Ženski sta se stepli in stražnik ju je komaj spravil narazen. Tedaj pa
pristopita režiser Špolikus in ravnatelj gledališča, ki sta dogodek opazovala
in izjavita, da je Žabura domišljava afna, njena sinova pa da sta navadna
smrkavca. Vsi se umirijo, kajti sedaj sta prišla knez in knežna Maja. Prav
vse sta povabila na sprejem. Žabura pa je podkupila lakaja, da bi pregnala
Andreja in gospoda iz gledališča. Andrejčka sta uspela spoditi, a gospoda
iz gledališča sta vseeno prišla na sprejem. Maja je bila žalostna, ker ni bilo
Andreja. Po predlogu Spilikusa pa se knez in knežna Maja preoblečeta v
berača ter gresta gledat, kakšni so ljudje po svetu. Vsi so grdo ravnali z nji-
ma, le Andrej in njegova mati sta se ju usmilila in jima dala večerjo. Knez
in knežna Maja sta čez nekaj časa pokazala svoja prava obraza. Tedaj ju
vsi prosijo odpuščanja, a Maja se poroči z Andrejčkom. Rekla sta, da bo v
tej deželi sedaj imel vsak otrok svojo lutko in vsi bodo enakopravni. Do se-
daj pa je vsak kazal dva obraza, le Andrej in njegova mati sta bila vedno
dobra in preprosta.
Predstava mi je bila zelo všeč. Posebno so mi bili pri srcu Maja,
.Andrejček in njegova mati ter ravnatelj gledališča. Všeč mi je bil tudi Spili-
kus. Ta je imel tako dolg šal, da si ga je trikrat ovil okrog vratu, pa se mu je
še vedno skoraj po tleh vlekel. Oblečen pa je bil v tako širok plašč, da se je
skoraj zgubil v njem. Gospa Zabura pa mi s svojo domišljavostjo ni prav
nič ugajala. To, da je svoja sinova klicala gospod Tonček in gospod Loj-
zek, pa je bil višek vsega. Igra je bila skoraj malo prekratka, a drugače zelo
zanimiva. Vsebina igre je primerna tudi za današnji čas, saj je Gidevo prav-
ljico priredil sodobni dramatik Tone Partljič, zaigrali pa so jo mladi igral-
Zdenka šegula, 6/b, OS ,,Dr. Franja Žgeča", Dornava,
TEDNIK
— 12. marec 1981
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
STRELSTVO
Zlata puščica
Ludviku
Pšajdu
Po izvedenih družinskih je bilo
v nedeljo občinsko tekmovanje
za Zlato puščico. V strelišču
Mladika se je pomerilo 61 strel-
cev in strelk, ki so na družinskih
tekmovanjih izpolnili normo za
nastop. Občinsko Zlato puščico
je osvojil Ludvik Pšajd (SD Jože
Lacko) s 551 krogi. Druga je
Zdenka Matjašič (550), tretji
Zvonko Hajduk (536). Tekmova-
nje za republiško Zlato puščico
bo 20. in 21. marca v Lipici.
l.k.
Drava tretja
v Puli
Mlade igralke rokometnega
kluba Drava so se v soboto
udeležile drugega pokala kadet-
skih ekip v Puli. Nastopilo je pet
ekip in sicer Rudar iz Labina.
Intercomerce iz Umaga, Izola,
Drava in domača Arena. Prvo
mesto je osvojila mlada ekipa
Rudarja pred Areno. Dravo,
Izolo in Intercomercom. Sreča-
nja pa so se končala z naslednji-
mi izidi: Drava — Arena 7:11
(3^), Izola — Rudar 6:13 (2:5),
Intercomerce — Drava 6:10
(2:4), Arena — Izola 14:7 (6:4),
Intercomerce — Rudar 6:18
(4:8). Drava - Izola 16:10 (9:6),
Rudar —Arena 11:10(7:5), Izola
— Intercomerce 14:11 (7:4), Ru-
dar — Drava 11:9 (4:6) in Arena
— Intercomerce 18:6 (9:6 (9:3).
Za Dravo so nastopile: Farič,
Vršič. Gomilšek, Rimele. Vičar,
Galun, Lepej, Skaza, Vraber,
Doki, Filipaja, Perko, in Rižnar.
Velja omeniti, da je bila naj-
boljša vratarka Tanja Farič iz
ptujske ekipe, najboljše ekipe pa
so prejele medalje in plakete za
sodelovanje. Ptujčanke so dobile
povabilo tudi za naslednji Pokal,
ki bo prihodnje leto postal med-
narodni.
1. kotar
NK Aluminij - dobro
začeli
Nogometaši Aluminija se aavzeto pripravljajo na pričetek tekmo-
vanja v medobčinski rekreacijski nogpmetni ligi. Priprave so pričeli
okrog 15. februarja pod vodstvom trenerja Iva Pšajda. Zravaen trenin-
gov pa so odigrali tudi prijateljska nogometna srečanja. V prvi tekmi so
s težavo premagali ekipo Apač s 3:2, vendar pa niso igrali v popolni
postavi. V drugi« tekmi je bilo že veliko bolje, saj so premagali ekipo
Gerečje vasi z 8:1, nato so premagali ekipo Apač z 8:0, Gerečjo vas v
Gerečji vasi s 4:1, in ekipo Prepolj z 8:1.
Vinkler, Bek in Dončec so veliko pripomogli k udarnosti napada
Aluminija, kije dosegel zares veliko zadetkov. Z novim trenerjem je v
klubu tudi drugačna klima. Fantje se pač zavedajo, da tudi v rekreacijski
ligi morajo biti maksimalno pripravljeni. Prijateljsko vzdušje je tisto, kar
je zopet združilo nogometaše A uminija, ki sd vsi oz. skoraj vsi zrasli v šoli
Aluminija. Tako bodo tudi v prihodnje odigrali veliko srečanj in bodo
dobro pripravljeni dočakali tekmovanje v rekreacijski nogometni ligi.
Danilo Klajnšek
SKL - VZHOD - MOŠKI
STR A2A-DRAVA
106:87 (50:45)
Novo mesto-dvorana OŠ Bršljan; sodnika: Vrbič (Litija), Železnik
(Novo mesto)
KK Straža: Tavčar 34, Brsan 8, Cirenski, Kovačevič 20, Janežič,
Bele 2, Osolnik 5, Vidmar 14. Erpe 15, Antončič 8.
KK Drava: Komel 2, Šerona 2, Petek 14, Reš 6, Marčič 26, Segulin
12. Cobelj 11. Vuk 2, Dobrijevič 12, Kotnik 2, Šeruga.
Košarkarji Straže so po zelo dobri igri slavili pričakovano zmago
proti predzadnji ekipi Drave. Drava je dobro pričela in vodila vse do 17.
minute. V tem obdobju igre so Dravaši vodili celo z 12 točkami prednosti
(v 13. min. 20:32), toda tudi takšne prednosti niso znali izkoristiti, saj so
domačini v 17. min. izenačili in nato povedli s 5 točkami prednosti.
Nadaljevanje pa je prineslo popoln preobrat, saj Dravaši po odhodu
Dobrijeviča z igrišča v 7 min. drugega polčasa zaadi 5 osebnih napak,
niso več predstavljali resne ovire za domačine.
M. Z
ŠAH _
Polajžer
v vodstvu
Na III. rednem brzopoteznem
turnirju za mesec marec sta
zmagala Janko Bohanek in Dani-
lo Polajžer. Prijetno presenečenje
je dobra uvrstitev na 8. mesto
Štafanca, saj je bil do sedaj
upoštevan samo pri sindikalnih
tekmovanjih. V zadnjem kolu je
premagal Polajžerja in tako omo-
gočil veteranu Bohaku delitev
prvega mesta. Razočaral pa je
mojstrski kandidat Majcenovič,
kije bil šele na 14. mestu.
Vrstni red turnirj§: Bohanek in
Polajžer 14,5. Dajnko 13,5 Pod-
krajšek 11,5 Kneževič 11, Buto-
len in Čič 10,5. Štefanec 9, Brglez
in Sedlašek 8.5 itd.
Prvih deset mest se točkuje v
.skupnem plasmanu, kjer trenut-
no vodi Polajžer Danilo s pre-
cejšnjo prednostjo. Trenutni vr-
stni red je sledeči: Polajžer 29,5,
Dajnko 24.5, Bohak 17,5, Buto-
len 14. Podkrajšek 13,5 itd.
Ljubitelje šaha vabi ŠD »MIP«
na naslednji brzopotezni turnir,
ki je označen kot trening ter se
uvršča v ciklus tekmovanj za
društveno prvenstvo, ki bo v pe-
tek 20. marca, s pričetkom ob 18.
uri v društvenih prostorih.
-dj-
Obvestilo mladim ribičem
Komisija za delo z mladino pri RD Ptuj je obve-
stila vse mladince, ki bodo hoteli loviti ribe, da
morajo predhodno opraviti ribiški izpit. Da pa bi
izpit opravilo čim večje število mladih ribičev, jim
bodo priskočili na pomoč in organizirali predava-
nja, ki bodo v OŠ Olga Meglic 18. in 20. marca 1981
ob 16. uri. Skupno bodo predelali vsa vprašanja in
odgovore, ki so zajeta pri izpitu. Izpiti bodo v soboto
21. marca v prostorih RD Ptuj od 8-11 ure.
Obveščajo tudi vse mlade člane RD, da bodo
pričeli z delovno akcijo ob bazenu Orešje v soboto
11. aprila ob 8. uri. Prosijo, da se akcije udeležijo v
čim večjem številu, kajti urejevali bodo prostor prav
za mlade. Vabljeni so tudi starejši ribiči, da bodo
dali primer mlajšim.
SKL ČLANICE: DRAVA-JEZICA B 61:78 (27:36)
ZASLUŽEN PORAZ
športna dvorana Mladika, gledalcev 50, st^dnik Potočnik (Sloven-
ske Konjice);
DRAVA: llovšek. Komik 11, Veličkovič, Vogrinec 3, Horvat 1,
Pajenk 10, Kukovec 8. Petrovič 12, J. Sirec 5, Dobrijevič 7, Korpar 2, M.
Sirec 2"
JEZICA B: Seražin 2, Jarc 8, Dekleva 2, Habicht, Tomšič 12, Košir
12.
Sonja Pajenk pod košem (foto B. Rode)
Ptujčanke so tokrat izgubile popolnoma zasluženo, saj so tokrat
prikazale eno najslabših iger. Zlasti slabo je šlo prvi peterki, od anemični
Igri domačink pa gostjam ni bilo težko doseči zmage. Nekoliko bolje je
bilo v začetku drugega polčasa, ko so Ptujčanke razliko znižale na štiri
točke. Vendar so se gostje kaj hitro odlepile iA do konca ustvarile precej
veliko razliko. V prihodnjem kolu se bodo igralke KK Drava v gosteh
pomerile z Litijo. 1. k.
POPRAVEK
pri og^lasu: Kmetijska zemljišča, za skupnost občine Ptuj,
objavlja po sklepu izvršilnega odbora JAVNO DRAŽBO, ki je
bil objavljen v prejšnji številki Tednika (9), z dne 5. mar-
ca 1981, na strani 2.
Pravilno: Dr.^žba bo v torek, 17. marca 1981 ob 7. uri . . .
Ptuj-2elezničar2:2(2:0)
Na stadionu Aluminija v Kidričevem so nogometaši selekcije Ptuja
igrali z republiškim liga.šem. Železničarjem prijateljsko nogometno
tekmo. V prvih dvajsetih minutah so domači igrali zelo dobro in svojo
premoč kronali z dvema lepima zadetkoma, ki sta bila plod dobro
izdelanih akcij. Zadetka za Ptuj sta dosegla Krajnc in Žgeč. Tudi do
konca prvega polčasa so bili domači boljši nasprotnik, le da žoga ni
hotela v mrežo. V drugem polčasu pa so se prebudili tudi gostujoči igralci
in rezultat najprej znižali preko Vajzoviča in v zadnjih trenutkih igre
rezultat prek Rečnika tudi izenačili.
Selekcija Ptuja bi lahko dosegla še kakšen zadetek, vendar pa bi
morali fantje več streljati na gol in odpraviti potezo preveč. V celoti so
Ptujčani igrali dobro in bi si zaslužili ugodnejši rezultat, če v zadnji
minuti ne bi naredili grobe napake.
In še nekaj besed o koncu. Sodnik Kneževič je dobro vodil srečanje.
Sodil je sam, brez pomočnikov in zato tudi ni mogel videti vsega. Zato
nekaj pikrih na račun sojenja ni na mestu. Nogometaši in trener bi se
morali zavedati, da bodo v prvenstvu-sodili sodniki še veliko slabše, ker
pač sodijo domači sodniki in da jih v Kidričevem nihče ni nemarno
oškodoval, ali pa celo na račun druge ali pa tretje ekipe, ki s selekcijskim
sistemom nima ničesar skupnega.
Danilo Klajnšek
Občinsko prvenstvo
v malem nogometu
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj je pripravila
občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše pionirje. Ekipe so bile
razvrščene v tri skupine in so igrali znotraj skupin vsak v vsakim.
V prvi skupini so bile ekipe: Juršinci, Iva Spolenjak in OS Hajdina.
Prvo.mesto je presenetljivo osvojila ekipa OS Juršinci.
Tudi v drugI sKupini ^ nastopi'e tri ekipe: OS Destrnik, OS
Cirkulane in OS Olga Meglic. Prvo mesto v tej skupini je osvojila ekipa
0§ Cirkulane in se tako uvrstila v finalno skupino.
V tretji skupini so nastopile štiri ekipe: OS Tone Žnidarič, Franc
Osojnik, Markovci in Grajena. Prvo mesto v tej skupini je osvojila ekipa
OŠ Tone Žnidarič.
V finalu so se tako pomerile tri ekipe, ki so igrale po sistemu vsak z
vsakim. Po enakovrednih igrah je prvo mesto zasluženo osvojila ekipa OS
Juršinci, ki je premagala ekipo Cirkulan s 3:0 in ekipo Tone Žnidarič s
3:2; drugo mesto je zasedla ekipa Tone Žnidarič in tretje mesto ekipa OS
Cirkulane.
Značilnost turnirja je v glavnem ta, da so ekipe igrale zelo dobro,
predvsem borben in tehnično dokaj dovršen nogomet. Rezultati so se
menjavali iz minute v minuto. Videli smo nekaj lepih akcij in strelov na
vrata ter nekaj lepih obramb vratarjev. Prvo mesto je zasluženo osvojila
ekipa OS Juršinci. Mlajši pionirji so prikazali dobro igro in nekatere
posameznike bi bilo potrebno evidentirati za pionirske in kadetske
selekcije ter s temi začeti pošteno delati in potem se ne bo bati za usodo
nogometa v ptujski občini. Ce bomo delali z mladimi, nam baza ne bo,
rekreacijski nogomet, temveč mladinske selekcije. Naj zapišemo, da je
bila organizacija turnirja v športni dvorani Mladika zelo dobra. Vsa
srečanja pa sta vodila sodnika Lenartič in Klarič.
Naj opozorimo ekipe, da bo v soboto 14. marca občinsko prvenstvo
v malem nogometu za starejše pionirje v športni dvorani Mladika.
Ljubitelji nogometa vabljeni!
.Danilo Klajnšek
Delovna konferenca
planincev v Stopercah
Po preteku določenega obdobja navadno napravimo obračun svojega
dela, prav to pa so opravili tudi člani planinskega društva Donačka gora
Stoperce na svoji prvi letni in programski konferenci, 27. februarja 1981.
Ocenili so aktivnost društva v prvem letu obstoja in sprejeli obširen
program dela, ki ga želijo uresničiti v letošnjem letu. Pogovorili so se tudi
o nalogah, ki so jih sprejeli s srednjeročnim programom do leta 1985.
Sklenili so, da bo društvo imelo tudi v bodoče za svoj temeljni cilj na-
vajati občane, posebno delovne ljudi, pionirje in mladino k aktivnemu in
masovnemu delovanju v naravi, spoznavanju gora, h krepitvi telesrjo-
vzgojnih dejavnosti, k spoznavanju kulturnih prirodnih in zgodovinskih
znamenitostih ter jih s planinsko dejavnostjo vzgajati in učiti v tova^-i-
štvu, samostojnosti, skromnosti, disciplini, srčni kulturi in v spc^tovai^ju
do dela. '
Zvonko Lampret'
PIONIRSKA KOŠARKA
Uspešni nastopi
v nedeljo je bilo na sporedu drugo kolo tekmovanja v medobčinskih
košarkarskih ligah starejših pionirk in pionirjev. Obe selekciji Ptuja sta
tokrat bili uspešni, zlasti fantje, ki so premagali mariborski Branik in
Comet iz Slovenskih Konjic.
Selekcija Ptuj, ki jo vodi Lovro Beranič,*se je v nedeljo dopoldan v
Ptuju pomerila z Branikom in Cometom. Ptujčani so Branik premagali
z 58:54 (25:22), Comet pa z 69:62 (33:31). Nastopili so Gajhofer, Damiš,
Žibrat, Čabrijan, Strle, Valenko, Rozman, Vučinič, Kotnik, Pajič, Le-
vanič, Stojičevič.
Pionirke Ptuja, vodi jih Marjan Goznik, so v Mariboru najprej
izgubile z domačim ZKK Maribor z rezultatom 41:45 (11:27), nato pa
gladko premagale ekipo Ruš z 67:2 (34:0). Nastopile so Golob, Kornik,
Rozman, Teodorovič, Plajnšek, Pajenk, Kmičar, Jane, Kerbler, Kne-
ževič, Kranjc in Perger.
Nastopi v medobčinski ligi sodijo tudi v okvir priprav ekip na letošnji
festival košarke, v katerem imajo ptujske ekipe precejšnje možnosti, saj
Mladi igrajo vedno bolj kvalitetno (foto I. kotar)
so že dosegle zavidljivo kvalitetno raven in se lahko p)ostavijo ob bok
vsem močnejšim sloven.skim klubom. l.kotar

IN a prvi strani na kratko poročamo o
piireditvi, ki bd v soboto, torej 14. marca
dopoldan v mali dvorani Centra srednje-
ga usmerjenega izobraževanja v Ptuju.
Proglasili bomo najjboljše športnice in
športnike ter najuspešnejše osnovne
telesnokulturne organizacije ptujske ob-
čine v letu 1980, podelili priznanja
zaslužnim telesnokulturnim delavcem
ter izvedli enodnevni seminar o prihod-
njih usmeritvah telesne kulture v ptujski
občini.
Po nekajletnem premoru bomo nada-
ljevali z izbiro najboljših športnic in
športnikov ter ekip. Prav je, da to izvaja-
mo in damo priznanje tistim, ki z zavze-
tim delom in samoodpovedovanjem
dosegajo rezultate večje vrednosti in
uspešno zastopa o telesno kulturo ptuj-
ske občine na tekmovanjih po domovini
in tudi na tujem. O najboljših poimensko
še ne bi pisali, saj takšen je običaj.
Zveza telesnokulturnih organizacij bo
na sobotni prireditvi podelila posebna
spominska priznanja zaslužnim telesno-
kulturnim delavcem in delavkam, tudi
,teh by^.,v€l\a\Q spomniti večkrat, saj
brez p^ih ne bi dosegk to, kar danes
'imanK) in^ s čimer se lahko pohvalimo na
telesnokultumem področju. Tega pa
kljub ražholrkostr- športnih panog in
dokaj majhnih sredstvih ni malo.
Večina osnovnih telesnokulturnih or-
ganizacij je že izdelala programe svojega
dela v tem in prihodnjih letih. Po prvi
oceni so potrebe tudi letos krepko preko-
račile naše finančne zmožnosti. Marjan
Pišek. predsednik Izvršnega odbora TKS
občine Ptuj nam je posredoval podatek,
da so želje in potrebe telesne kulture
ptujske občine letos ovrednotene z
dvema starima milijardama, seveda le za
dejavnost, na voljo pa bo prek svobodne
menjave dela le okrog 370 starih milijo-
nov. Zato bo brez dvoma potrebno
usklajevanje. Tega pa brez trdnih usme-
ritev in prioritete športnih panog ni moč
doseči. Zato se je izvršni odbor TKS
odločil izvesti enodnevni seminar o
telesni kulturi, ki bo v sklopu sobotne
prireditve.
Na seminarju bomo najprej poslušali
prispevek predsednika lO TKS SR
Slovenije Rajka Šugmana o sklepih in
uresničevanju sklepov problemske kon-
ference Republiške konfererice SZDL
Slovenije o telesni kulturi. Siedili bodo
koreferati in delo v komisijah na katerih
bo beseda o samoupravni organizarano-
sti in delovanju delegatskega sistema v
telesni kulturi ptujske občine, dejavnosti
Zveze telesnokulturnih organizacij, tele-
snokulturnih objektih, financiranju in
kriterijih financiranja dejavnosti. Zeleh
bi namreč dobiti trdne usmeritve prihod-
njega dela, za katere bi se dogovorili na
tem seminarju, potrdili pa jih na plenar-
nem zasedanju s sprejemom zaključkov,
ki bo naslednjo soboto, torej 21. marca.
Sklepi in zaključki enodnevnega semi-
narja bodo služili, ob programih osnov-
nih organizacij, kot osnova za izdelavo
finančno ovrednotenega programa dela
na telesnokultumem področju ptujske
občine za leto 1981 ter v prihodnjih letih.
Odločili se bomo torej o prioriteti šport-
nih panog, katere bomo obdržali kot
tekmovalne in katere bodo čisto rekrea-
tivnega značaja. Takšno usmeritev že
dolgo pogrešamo, saj sedanjega števila
športnih panog ni moč enakomerno
financirati, zato pa pravih tekmovalnih
in dosežkov na področju množičnosti ne
dosegamo.
Sobotna prireditev se bo pričela ob 9.
uri. V prvem delu bomo proglasili naj-
boljše, podelili priznanja ter poslušali
predavanje Rajka Šugmana, drugi del pa
je namenjen delu v komisijah in korefe-
ratom. Na prireditev in seminar so
zaradi pomembnosti vabljeni predsedni-
ki klubov in strokovni delavci, animator-
ji telesne kulture v OZD. pedagogi, vodje
delegacij, predsedniki organov TKS in
ZTKO terj3redstavniki družbenopolitič-
nih organizacij.
1. kotar
10 - ZA RAZVEDRILO
12. marec 1981 -
TEDNIK
fCDNIK
— 12. marec 1981
OGLASI IN OBJAVE - 11
SKLEPI IN STALIŠČA OK ZKS PTUJ
Uresničevanje stabilizacije v gradbeništvu
o seji občinske konference ZKS Ptuj. ki je
bila 26. februarja smo obširneje poročali že v
zadnji številki Tednika. Na podlagi razprave
in za sejo pripravljenega gradiva, je komisija
oblikovala konkretne sklepe in stališča, ki jih
skrajšano povzemamo.
Uvodoma je poudarjeno, da je uresničeva-
nje politike ekonomske stabilizacije v gradbe-
ništvu stalna naloga in se morajo vanjo
vključiti vsi dejavniki s tega področja. Združe-
vanja in preoblikovanja doslej niso bila
uspešna, ker seje vse preveč težilo k oblikam,
ki so zadrževale staro stanje pod novim
imenom, ni pa bilo skupnega nastopanja,
večjega dohodka itd. Zato je občinska konfe-
renca ZKS Ptuj sprejela naslednje usmeritve
in sklepe:
PODROČJE PROSTORSKEGA PLANI-
RANJA, UPRAVNEGA POSTOPKA IN
KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJI-
ŠČ: Izvršni svet in upravni organi skup.ščine
občine Ptuj morajo zagotoviti ustrezno urba-
nistično dokumentacijo, ki bo služila kot
osnova za vse posege v prostor, predvidene z
družbenim planom občine Ptuj za obdobje do
leta 1985 in dolgoročno. Upravni organi,
pristojni za urbanizem in gradbeništvo in
Projekta inžinering Ptuj morata skrajšati roke
z pridobitev lokacijskih in gradbenih dovo-
ljenj. Zato se morata ustrezno organizirati in
kadrovsko izpopolniti. Samoupravna komu-
nalna skupnost mora skrbeti za pravočasno
pripravo stavbnih zemljišč in tako omogočati
nemoteno izvajanje naložb v gospodarske,
stanovanjske in infrastrukturne objekte.
Za izvedbo navedenih usmeritev so odgo-
vorni komunisti v izvršnem svetu, upravnih
organih, organizacijah in samoupravnih inte-
resnih skupnostih ter njihovi funkcionarji in
pKjslovodni organi. Izvajanje nalog spremlja
koordinacijsko telo, ki ga ustavljajo sekretarji
osnovnih organizacij ZKS s tega področja in
predsedniki izvršilnih organov interesnih
skupnosti. Akcijske programe in izvajanje
aktualnih nalog na področju prostorskega
planiranja, upravnega postopka in komunal-
nega urejanja zemljišč napravijo OO ZKS in
izvršilni organi do 15. aprila 1981 in o tem
obvestijo komite OK ZKS Ptuj.
PODROČJE PROJEKTIRANJA, GRAD-
BENE OPERATIVE IN ZAKLJUČNIH
DEL V GRADBENIŠTVU; Osnovne organi-
zacije ZKS TOZD Gradbeništvo »Drava«
Ptuj, TOZD Gradnje Ptuj, TOZD Elektroko-
vinar Ptuj in Projekta inženiring Ptuj morajo
do 20. aprila 1981 oceniti učinke integracije
predvsem z vidika doseganja boljših rezulta-
tov gospodarjenja, delitve dela, specializacije,
skupnih nastopov pri izvajanju del in načrto-
vanju skupnega razvoja.
Osnovne organizacije ZKS TOZD Gradbe-
ništvo »Drava« Ptuj, TOZD Gradnje Ptuj,
DO Opekarna Ptuj, TOZD Nizkogradnje in
hidrogradnje KGP Ptuj in Projekta inžinering
Ptuj morajo imenovati po enega člana v
delovno skupino, ki bo proučila obliko
združevanja navedenih TOZD in delovnih
organizacij in njihovo nadaljnje povezovanje
v višje združenje. Rok za imenovanje skupine
je 15. marec, za izdelavo predloga o združeva-
nju pa do 31. maja 1981. Tudi OO ZKS
»Pleskar« Ptuj mora proučiti nadaljnje mož-
nosti fizičnih povezav z večjimi združenji,
predvsem z vidika skupnega nastopa na
domačem in tujem trgu. Rok ?a izvedbo te
naloge je 15. april 1981.
- Za izvedbo vseh navedenih nalog so odgo-
vorni sekretarji OO ZKS in direktorji TOZD
in delovnih organizacij.
PODROČJE INVESTICIJSKIH DEJAV-
NOSTI IN USMERJENE STANOVANJ-
SKE GRADNJE: Komunisti v samouprav-ni
stanovanjski skupnosti, izvršilni organi in
strokovne službe morajo dosledno izvajati
sprejete sklep)e, stališča in priporočila o
uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov
v stanovanjskem gospodarstvu. V vseh sredi-
nah morajo komunisti pospešiti sprejemanje
srednjeročnih planov reševanja stanovanjskih
vprašanj delavcev.
Organiziranost banke mora biti prilagojena
določilom zakona o stanovanjskem gospodar-
stvu in določilu družbenega dogovora o
skupnih osnovah za zagotavljanje in usklaje-
vanje samoupravnih družbeno ekonomskih
odno.sov na področju stanovanjskega gospo-
darstva in potrebam samoupravne stanovanj-
ske skupnosti. Ta organiziranost mora omo-
gočiti pravočasno, smotrno in ceneno upora-
bo bančnega kredita, namenjenega za stano-
vanjsko gospodarstvo in neposredni vpliv
samoupravne stanovanjske skupnosti na obli-
kovanje bančne politike.
Ob koncu sklepov in stališč pa je zapisano,
da bodo na podlagi stališč problemske konfe-
rence CK ZKS o gradbeništvu — akcijski
program in sklepe dopolnili v skladu z usme-
ritvami te problemske konference. Nadalje,
da bodo izvajanje sklepov preverili na razšir-
jeni seji komiteja v mesecu juniju letos. O
problematiki gradbeništva pa bo razpravljal
tudi zbor združenega dela skupščine občine
Ptuj.
MLADI PO POTEH VELJKA VLAHOVIČA
ČREŠNJEVEC
Prvi teden v marcu je v kraju Črešnjevec potekal spominski teden
posvečen peti obletnici poimenovanja osnovne šole po revolucionarju in
borcu Veljku Vlahoviču. Ta dogodek je velikega pomena tako za učence
in zaposlene v osnovni šoh kot tudi za celotni kraj.
Z letošnjimi svečanostmi so pričeli v ponedeljek, 2. marca, ko so
imeli samoupravni dan šole, v sredo so imeli zaključno prireditev v
okviru bralne značke, v četrtek 5. marca paje učence osnovne šole Veljko
Vlahovič v Črešnjevcu obiskal prvoborec NOB Tone Ulrih-Kristl, kije
z najmlajšimi krajani in njihovimi starši osvetlili težke trenutke NOB in
30vojne izgradnje. Osrednji dogodek, ki pa ne pomeni tudi zaključek
etošnjih prireditev, je bUa osrednja prireditev, akademija, v petek 6.
marca v osnovni šoli v Črešnjevcu. na kateri so najboljšim učencem,
samoupravljalcem podelili posebna priznanja, v kulturnem programu
pa so sodelovali učenci domače osnovne šole, člani KUD Črešnjevec in
Glasbena šola iz Slovenske Bistrice.
V teh dneh pa v Črešnjevcu načrtujejo srečanje z novinarjem Bo-
židarjem Pahorjem in srečanje prosvetnih delavcev.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Osnovna šola Veljko Vlahovič na Črešnjevcu je središče kulturnega
življenja KS Črešnjevec.
V delovni organizaciji Emi povečujejo izvoz
Sestavljalnica v Emi Poljčane.
Hiter razvoj temeljne organizacije EMI Poljčane, ki od lanskega leta
deluje v okviru ELKOM Maribor, se uspešno kaže tako v njenem
prodoru na domače in še posebno na tuja tržišča. Pravgotovo je spod-
budno spoznanje, da se ta TOZD vse uspešneje uveljavya kot izvoznik
lestenc in drugih svetil, ki so tudi njena osnovna proizvodnja. Letno v tem
kolektivu proizvedejo okoli 500 tisoč lestenc sodobnih oblik kot tudi
nekaterih drugih svetil, ki postajajo tako na domačem kot tudi tujem trgu
vedno bolj iskane. To so dosegli s stalnimi prizadevanji za izboljšanje
kvalitete izdelkov tako v smeri posodobljanja proizvodnega procesa kot
tudi opravljenega ročnega dela.
Trenutno je največ zanimanja za njihove izdelke v Zvezni republiki
Nemčiji in Sovjetski zvezi. V zadnjem obdobju pa se jim trg odpira tudi
v države v razvoju. Močan odjemalec njihovih proizvodov postaja
Saudska Arabija. S temi dosežki pa kolektiv poljčanskega Emija ni
zaključil izvoznih prizadevanj, saj njihove raziskave za odkrivanje novih
tržišč ne mirujejo. Če bodo uresničili proizvodni plan. ob njem pa tudi
delež v izvozu, načrtujejo, da bodo v letošnjem letu ustvarili za okoli 23
milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega kar 11 milijonov izvozni
aktivnosti.
S takšnimi rezultati, še zlasti na področju izvoza, se bo ta 300-članski
kolektiv tudi v prihodnje uvrstil v vrh izvoznikov občine Slovenska
Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Obisk v Frankfurtu
v ponedeljek seje s tridnevne-
ga obiska v Frankfurtu vrnila
delegacija ptujske občine. Mari-
ca Fajt, predsednica občinske
konference socialistične zveze,
Jože Vidovič, predsednik koordi-
nacije za stike z delavci na
začasnem delu v tujini in Janko
Bezjak, član izvršnega sveta SO
Ptuj so se udeležili občnega
zbora slovenskega kulturno pro-
svetnega društva Sava. Člani
društva so ob tej priložnosti
predstavili delo v preteklem letu
in program dela v letošnjem.
Izpostavili so tudi sodelovanje s
ptujskimi občani, posebej še na
kulturnem področju, kjer bi naj
prispevale precejšen delež naše
ljubiteljske skupine. Te bi naj
obiskale delavce na začasnem
delu v tujini, ki se združujejo v
društvu Sava — poleg Slovencev
.so tam dobrodošli tudi ostali
delavci iz Jugoslavije.
V   pogovoru  s  predstavniki
društva je ptujska delegacija
poudarila, da si bo občina Ptuj
prizadevala čijnbolje informirati
delavce na začasnem delu v
tujini o gospodarski in politični
situaciji v domovini prek Tedni-
ka ali pa prek posebnih biltenov.
Posebno pozornost je treba na-
meniti tudi vračanju delavcev v
domovino in s tem v zvezi
njihovemu zaposlovanju. Pred-
log je, da bi naj delavci o svojem
povratku pravočasno obvestili
skupnost za zaposlovanje v obči-
ni, da bi le-ta lahko pravočasno
poiskala ustrezno zaposlitev za-
nje.
Člani društva Sava so občni
zbor združili tudi s prisrčno
slovesnostjo ob mednarodnem
prazniku žensk. Pripravili so
pester kulturni program v kate-
rem so poleg društvenih sekcij
sodelovali tudi delavci iz drugih
jugoslovanskih republik.
N. D.
0RM02
Uresničevanje politike
gospodarske stabilizacije
v gradbeništvu
v petek, 6. marca je bila problemska konferenca ZKS Ormo/ tia
temo: »Vloga ZK pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v
gradbeništvu s posebnim poudarkom na stanovanjskl^radnji.«
Osrednje vprašanje akcijskega delovanja komunistov je razčlenje-
vanje in obvladovanje vseh dejavnikov in vzrokov, ki vplivajo na
•učinkovitost gospodarjenja in upravljania z družbenimi sredstvi v
gradbeništvu. V pripravah na petkovo problemsko konferenco se niso
omejili zgolj na gradbeništvo, temveč je bilo potrebno vključiti tudi vse
tiste člene družbene reprodukcije, ki s svojo dejavnostjo odločilno
vplivajo na učinkovitost gospodarjenja združbenimi sredstvi. V sedanjih
družbenih razmerah je to izredno pomembno vprašanje, kolikšna
učinkovitost se pri gradnji objektov ali pri izvajanju posameznih storitev
dosega na mednarodnem trgu.
V dosedanjem obdobju so v občini Ormož polagali premalo po-
zornosti strokbvno-analitičnemu delu in medsebojnemu povezovanju
vseh komponent v prostoru, predvsem na relaciji urbanistično plani-
ranje, pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter projektiranje. K
posameznim urbanističnim rešitvam .so pristopali parcialno takrat, ko je
nastopila objektivna potreba. V zadnjih desetih letih v občini niso
izvajali kompletne novelacije urbanističnih dokumentov, vendar so v
zadnjih dveh letih na področju urejanja urbanistične dokumentacije
dosegli določene premike. V izdelavi je osnutek »družbenega plana«,
zazidalni načrt industrijske in obrtne cone v Ormožu. Ureditveni načrt
mestne tone in novelirani odlok o urbanističnih redih v občini Ormož sta
pred sprejetjem. V letošnjem letu pristopajo tudi k izdelavi zazidalnega
načrta stanovanjske soseske Hardek 11.
Ob takšni programski zasnovi je ugotovljeno, da prepočasi poteka
medsebojno usklajevanje na relaciji urbanistično planiranje, pridobi-
vanje nezazidanih stavbnih zemljišč, komunalno urejanje zemljišč. Vse
to podaljšuje kompletnejšo izdelavo tehnične dokumentacije za posa-
mezne gradbene rešitve s tem pa tudi dvig cene končnega izdelka.
Po pooblastilu Skupščine občine Ormož opravlja strokovne urba-
nistične naloge na območju občine Zavod za urbanizem Maribor. Gled'
arhitekturne zasnove občine Ormož so vezani na arhitekta prof. Dušane
Moškona iz FAGG Ljubljana. Ormožani so z njegovo arhitekturno
zasnovo izredno zadovoljni, saj smotrno, ambientno in urbanistično
urejuje Ormož.
Po drugI strani ugotavljajo, da gradbena operativa Ormoža ni
sposobna prevzeti vseh gradbenih del. Iz analize dosedanje samoupra-
vne organiziranosti na področju gradbene operative, proizvodnje
gradbenega materiala, inštalacij in končnih del je ugotovljeno, da je
Ograd Ormož ostal nepovezan. S predvideno integracijo z DO Gradiš so
hoteli doseči ne le horizontalno, temveč tudi vertikalno povezanost,
večjo delitev dela in speciaHzacijo.
Osnovna naloga komunistov, družbenopolitičnih organizacij, po-
slovne strukture v delovnih organizacijah s področja gradbeništva bo, da
ustvarijo pogoje za poslovno, dohodkovno povezovanje med gradbe-
nimi, montažnimi in drugimi izvajalci in proizvajalci reprodukcijskega
materiala na eni strani ter organizacijami združenega dela in interesnimi
skupnostmi na drugi strani.
V razpravi so se mnogi dotaknih tudi problema prevelikih in
predragih stanovanj, da bi lahko v njih stanovali ljudje z manjšimi
osebnimi dohodki. Potrebno je urediti tudi vprašanje financiranja ar-
heoloških izkopavanj. Del teh sredstev naj bi prispevala tudi širša
skupnost, saj te izkopanine niso samo za Ormožane, temveč so name-
njene širši skupnosti.
Samoupravna stanovanjska sskupnost je danes investitor, ki sama
izbira svojega izvajalca na javnem natečaju. Uporabniki v delegatski
skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož imajo
vplivna usmerjeno stanovanjsko gradnjo, saj preko njih poteka plani-
ranje in tudi končni efekt delitve sredstev. -da
Rodile so:
Nada Repič. Podvinci 18/a —
dečka; Marija Feguš, Repišče 5, —
deklico; Ivana Modric, Kicar 86
— Denisa; Marija Rej), Belšakova
15 — deklico; Ana Ceh, Rotman
58 — Andreja; Milena Lah, Mi-
hovci 53 — Sama; Marija Krajnc,
Vel. Varnica 62 — dečka; Fran-
čiška Tušek, Dravinjski vrh 8 —
dečka; Ružica Novak, Gregorči-
čev dr. 16 — Danijela; Sonja Pe-
tek, Senešci 83 — Sonjo; Marija
Toplak, Muretinci 4 — Darka;
Dragica   Šulek. Kidričevo 13/a
— Sebastijana; Stanislava Brun-
čič. Trnovska vas 10 — deklico;
Terezija Sauer, Bišečki vrh 49 —
deklico; Ema Trstenjak, Mihovci
46 — dečka; Martina Munda,
Bratonečice 21, — Roberta; Du-
šanka Kace. Trgovišče 11 — de-
klico; Terezija Vidovič. Selška
cesta 52 — deklico; Marjana Per-
nat. Pleterje 12 — deklico; Marija
Čuček. Njiverce n. h. — Simona;
Zdenka Nežmap, Kidričevo 34 —
deklico; Ivana Štebih, Polenci 10
— dečka; Darinka Veber, Volk-
merjeva 5 — deklico; Sonja
Bencik. Kidričevo 13 — deklico;
Filomena Djonšek, Moškanjci 21
— Dušana; Danica Mikložič,
Pavlovski vrh 11 — dečka; Albina
Žerak, Žetale 15/a — deklico;
Božiča Krabonja, Cvetkovci 63 —
deklico; Marija Vesenjak, Ga-
jevci 3/a — dečka; Marija Culk,
Stoperce 63 — Ervina Jožfca
Brunčič, Kraigherjeva 29 — de-
klico; Branka Bezjak, Cvetkovci
58 — dekhco; Marta Lipnik,
Žvab 17 — dečka; Marta Šamperl,
Bratislavci 48 — deklico; Klavdija
Kodrič. Cirkulane 62 — dečka;
Božena Kosi, Veržej 212 — Re-
nato; Olga Lendero, Apače 174 —
Dejana.
UMRLI SO:
Marija Solina. Bukovci 142, roj.
1902. umrla 1. marca 1981; Ber-
narda Adam, Kupčinji vrh 6, roj.
1959. umrla 3. marca 1981; Karol
Lončar. Na Tratah 15/a, roj.
1927. umrl 4. marca 1981; Franc
Šestanj, Obrez 81. roj. 1933. umrl
3. marca 1981; Marija Vogrinec,
Placar 14, roj. 1907. umrla 6.
marca 1981; Emil Slumberger,
Janežovci 8/b, roj. 1941. umrl 8.
marca 198L___._^^„_.^. _
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni pjredal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.