STAJERSKI GOSPODA
ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG
Sehtiltleitung a. Verlas: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 ■ Bezugspreis: jährlich HM {.80, halbjährlich HM 2.40, vierteljährlich RM 1.20
f. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 29. Itnvember 1941
Nr. 36
Borba do končne zmage!
Velik zunanjepolitičen govor ministra von Ribbentropa - Sovjetski valjar je uničen Anglija je za vedno izgnana it Evrope - Nova Evropa na zmagovitem pohodu
Zunanji minister v. Ribbentrop je naročil v sredo opoldan v hotelu Kaiserhof v Berlinu velik sprejem na čast v prestolnici se nahaja jočih državnikov. Pri tej priliki je imel zunanji minister obširen govor o zunanjepolitičnem položaju. Velikega sprejema so se udeležili poleg inozemskih državnikov v Berlinu akreditirani poslaniki vseh tistih držav, ki so združene v paktu proti kom interni. Navzoči so bili nadalje številni člani nemške vlade, genera-litete in admiralitete ter zastopniki države, stranke in oborožene sile.
Po toplih pozdravnih besedah je minister v. Ribbentrop uvodoma omenil, da bivajo trenutno v prestolnici Nemčije zastopniki Italije, Japonske, Madžarske, Mandžurije, Španije, Romunije, Bolgarije, Slovaške, Hrvatske, Finske, Danske in tudi Kitajske. Minister je povdaril, da so vse te države dne 25. t. m. potrdile sveti pakt proti kom-interni, ki izpričuje voljo teh narodov, sodelovati tako dolgo, dokler ne bo uničen zadnji ostanek komunizma, ki ga je smatrati kot strašno duhovno bolezen človečanstva.
Zunanji minister je na to v globokih in temeljitih izvajanjih orisal mednarodno stanje s posebnim ozirom na stališče osovinskih sil. Ugotovil je že uvodoma, da se je posrečilo junaštva nemške oborožene sile skupno z zavezniškimi četami in prostovoljci u mnogih dežel Evrope zlomiti državno moč komunizma, ki se po besedah Fiihrerja ne bo nikdar več dvignil. To se ima Evropa zahvaliti Fiihrerju in Duce-u Italije, ki sta kot prva pred 20 leti spoznala botjševiško nevarnost.
Minister je nato pedal obsežno pred-zgodovino vojne ter je v svojih izvajanjih zlasti razkrinkal zarotniško delovanje Anglije in izdajstvo Moskve. Omenil je, kako so bili tudi balkanski načrti Angležev in boljševikov prečrtani. V tej predigri se je Churchill poklonil pred boljševizmom. Kljub temu je bilo zadnje upanje Angležev v Evropi uničeno v petih mesecih. Vojni pohod na vzhodu je bil največje vo-
jaško dejanje svetovne zgodovine. Nemška vojska je skupno z zavezniki uničila sovjetski jekleni valjar. V. Ribbentrop je nadalje ugotovil, da so vsii pogoji za zmago na naši strani. Poraz boljševizma je tudi za svetovni politični položaj odločilnega pomena. Nemčija, Italija ht Japonska so z uničenjem velesile Sovjetije dobile tako premoč, da je ni kombinacije velesil, ki bi se mogla upirat® Nemčiji, Italiji in Japonski. Tudi Roosevelt, ki sili svoj narod v vojni vrtinec, Anglije ne more več rešiti. Vojno hujskaštvo prezidenta Roosevelta mora plačevati ameriški davkoplačevalec. Minister v. Ribbentrop je ugotovil, da je Anglija izgubljena, ker ji Hosevelt ne more pomagati. Nemčija ni po zlomu Francije iskala nikakšnih možnosti za sklenitev mir«, kakor lažejo angleški vojni hujskači, in je tudi ne bo iskala. Angleži
niti ne vedo, kako močna je Nemčija. Pred našimi očmi maršira nova Evropa.
Na koncu svojega govora je minister v. Ribbentrop povdaril, da Evrope ni mogoče vojaško napasti, ter da je tudi gospodarsko zavarovana. Z novim evropskim redom pod vodstvom osovine in njenih prijateljev koraka tudi novi red v Vzhodni Aziji pod vodstvom japonske in njenih prijateljev. Tega razvoja ne bo nikdo preprečil. O zmagi mladih narodov za novi red proti mednarodni kliki židovskih me-šetarjev in političnih tlačilcev lastnih narodov pač ni mogoče dvomiti. Previdnost je doslej našo borbo blagoslovila bogato in nam bo tudi pomagala pri dokončnem uničenju napadalce» proti novemu reda prebujajočega sa sveta.
rt
Podlaga novega svetovnega reda"
„Soiidarična moč vseh mladih narodov sveta proti hegemoniji židovsko - plutokrafskega svetovnega boljševizma"
Iz Rima poročajo: Italijanska pol-uradna agencija Štefani označuje volile protiboljševiški sestanek evropskih narodov v Berlinu kot dogodek sve-tovno-zgodovinskega pomena. V svojem komentarju podčrtuje omenjena agencija sledeče vidike:
1.	Sestanek predstavlja eno izmed podlag novega svetovnega reda, ki bo protiboljševiški.
2.	Po izločitvi vojaške nevarnosti s strani boljševizma preostanejo boljše-vikom prijazne kvasne glivice, posejane s strani židovske internac onale in zarotnikov v taboru anglosaške pluto-kracije. Te sile, ki naj bi uničile ste»-letno moč Evrope, je treba odstraniti. Zidovsko-anglosaška plutokracija potrebuje v Evropi koruptnejše in za njene svrhe prik'adnejše področje. Pakt proti komimternr, ki, prekaša za bodočnost okvir b®ljševiškega čuda, pomeni
mobilizacijo močnih evropskih sil proti vsem intrigam, naukom m strujam mednarodne vrste, s katerimi skušajo židje držati Evropo pod svojim go-spodstvom.
3. Po zmagovitem dokončanju vojaških problemov se bavijo osovinske sile s polaganjem duhovnih in moralnih temeljev bodočega svetovnega iniru, ki ne bo samo političen, nego tudi gospodarski in socialni mir. Osovinske: sile grupirajo za. to nalogo vse dežele okrog sebe, ki delijo njih program in ki zavzemajo v tem zgodovinskem trenutku tudi svoje stališče.
4. Boljševizem in komunizem nimata prostora v novem svetovnem redu. Novi svetovni red izključuje tudi internacionalno židovsko anglosaško p-lutokracijOv ki se je okoristila s politiko in <iip'omacijo boljševizma.
5. židovskemu pojmovanju gospo-
Svetovni blok proti boljševizmu
Leta 1936 sklenjena pogodba proti kominterni je bila za pet let podaljšana -Bolgarija, Danska, Finska, Hrvatska, Romunija, Slovaška in Kitajska so pristopile k paktu - Velik državni akt v Berlinu
V	veleposlaniki dvorani nove pisarne Reicha so se zbrali dne 25. t. m. opoldan zastopniki enajst evropskih in vzhodnoazijskih držav, da bi podaljšali dne 25. novembra 1936 sklenjeno pogodbo proti kominterni za nadaljnjih 5 let oziroma izjavili pristop k tej pogodbi.
V	omenjeni svečani dvorani so se zbrali že poprej zastopniki nemškega in inozemskega tiska, zastopani pa so bili tudi predstavniki države, stranke in oborožene sile. Ob veliki posvetovalni mizi so zavzeli svoje prostore: zunanji minister v. Ribbentrop v sredini, italijanski zunanji minister grof Ciano ob njegovi desnici in japonski veleposlanik grof Ošijna na levici. Ob mizi so nadalje zavzeli svoje prostore zunanji ministri držav, ki so že članice pakta proti kominterni, in sicer Laszlo pi. Bardossy (Madžarska), Lue i Wen (Mandžurija) ter Serrano Suner (Španija). Sledili so zastopniki držav, ki so na povabilo velesil tega pakta podali svoje izjave o pristopu. Navzoči so bili zunanji minister Popov (Bolgarija), zunanji minister Scavenius (Danska)^ zunanji minister Witting (Finska), zunanji minister dr. Lorkovič (Hrvatska), podpredsednik vlade Mi-hail Antonescu (Romunija) in ministrski predsednik dr. Tuka (Slovaška).
Državni akt je v vsej slovesnosti otvoril nemški zunanji minister v. Ribbentrop, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče državnike. Govornik je v svojih izvajanjih ugotovil, da se je pakt proti kominterni tako obnesel, da so njegovi člani sklenili podaljšanje pogodbe za nadaljnjih pet let. Razen tega je bila povabljena cela vrsta držav k pristopu. Vse te države so dale svoie pozitivne izjave.
Najprej je prečital poslanik Schmidt protokol o podaljšanju. Nato je imel italijanski zunanji mmister grof Ciano daljši govor, v katerem je vzbudil spomine na borbo, ki sta jo fašizem in nacionalsocializem vodila za svetost ©četnjave in druge dobrine, čijih cilji so nodlaga pričujočega pakta.
Japonski veleposlanik grof Ošima je
darske internacionale, filozofskega ma-terializma in razredne borbe zoper-stavljajo sile in države, zbrane v Berlinu, socialistično moč vseh mladih narodov, ki hočejo ustvariti pravičnejšo in častno mednarodno organizacijo. V taki organizaciji naj vsak narod po svojih namenih in navadah živi izven vsake politične hegemonije in gospodarske tiranije.
Berlinski sestanek potrjuje, da je svet odprt za vse narode in da so svetovne cesfe last tistega, ki hoče delati.
nato veličal pakt proti kominterni, obenem pa je poudaril vrednost tega pakta za mir na Daljnem vzhodu. Japonska, tako je izjavil govornik, je trdno odločena vzpostaviti novi red na Daljnem vzhodu na poalagi tega pakta.
Madžarski zunanji minister v. Bardossy je v svojem govoru omenil velike Ftihrerjeve zasluge za borbo proti boljševizmu. Govornik je nadalje ugotovil, da je bila Madžarska vse od 1. 1919 sama v borbi proti boljševizmu. To borbo je mogla sedaj nadaljevati ob strani zmagoslavnih nemških in ostalih zavezniških čet na vzhodni fronti.
O pomenu pakta proti kominterni za razvoj carstva Mandžukuo je govoril na kratko mandžurski poslanik Lue i Wen.
Prihodnji govornik je bil španski zunanji minister Serrano Suner, ki je spomnil visoki zbor na to, da se na tleh njegove domovine ni morda odigravala meščanska vojna, pač pa obračun z boljševizmom. Te borbe sta se udeležili tudi Italija in Nemčija.
Ob koncu so govorili zastopniki Bolgarije, Danske, Finske, Hrvatske, Romunije in Slovaške (brzojavka kitajskega zunanjega ministra je bila pre-čitana), torej držav, ki so izjavile svoj pristop. V svojih govorih so ugotovili, da so njihove vlade trdno odločene, boriti se proti svetovnemu sovražniku boljševizmu. Globok vtis so zlasti na-
pravila izvajanja finskega zunanjega ministra Wittinga, ki je poročal o več-stoletni borbi svojega naroda.
Sklepoma je ugotovil zunanji minister von Ribbentrop v daljših in tehtnih izvajanjih, da je nastal pakt proti kominterni iz jasnega' spoznanja, da zamore le skupna obrambna fronta vseh zdravih držav zavarovati Evropo proti nevarnosti boljševizma. Razlogi, ki so vodili k paktu proti kominterni, so se sedaj prikazali v vsej jasnosti, Moskva je dokazala, da je hotela doseči svoj cilj z vsem svojim državnim aparatom. Toda danes stoji svetovna fronta proti boljševizmu. Gotova stvar je, da so vsi v tem paktu združeni narodi trdno odločeni, ne mirovati vse dotlej, dokler ne bo popolnoma uničena komunistična internacionala. #
Ne samo nemški tisk, tudi časopisje iz držav-članic pakta proti kominterni posveča berlinskemu sestanku državnikov kar največji pomen. Tako piše madžarski vladni list »Magyarorszag«, da je berlinski sestanek največji diplomatski uspeh osovine. Učinek tega sestanka je velik, njegovi uspehi so pomembni. Prvikrat je pokazal evropski kontinent resnično vzajemni obraz v borbi proti veliki nevarnosti boljševizma.
Zelo točno je označil pomen berlinskega sestanka španski tisk. List »Informaciones« piše med drugim: »Fronte so jasno razdeljene. Anglosaški svet
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Tepper)
Über grundlose Wege hinweg arbeiten sich mühsam die Fahrzeuge des Nachschubs nach vorn, um Munition und Verpflegung zu bringen.
Bundesführer Franz Steindl:
lasne politične, fronte na Spodnjem Štajerskem
V času od 25. oktobra do 16. novembra 1941 se je vršilo na Spodnjem Štajerskem 386 javnih zborovanj. Na teh zborovanjih so govorniki organizacije Steirischer Heimat-bund govorili pred 117.000 Spodnještajerci. Zborovalni prostori v mestih in na deželi so bili premajhni in niso zajeli množic spodnještajerskih delavcev in kmetov, ki so prišli po Cele ure daleč, da bi slišali politične parole.
Ker so bili vsi vpostavljeni govorniki poprej natančno izšolani in razen tega tudi obvezani, govoriti po predloženem pismenem konceptu, je po uspešnem zborovalnem valu možno govoriti o prvem edinstvenem političnem izravnan ju vsega spodnje-štajerskega prebivalstva.
Spodnja Štajerska je zopet in tokrat dokončno sestavni del Nemčije, akoprav še formelna vključitev ni
se je pobratil s komunizmom. Zdrava Evropa, ojačena v stoletni borbi za svoj obstanek, opirajoč se na stoletno tradicijo, je stopila v boj. Nemčija je v miru ustvarila pakt proti kominterni, ker je Fuhrerjev dalekovidni pogled pravočasno spoznal veliko nevarnost za evropsko bodočnost. Leta 1936 je bil pakt proti kominterni še jez proti pogubni propagandi komunistične in-ternacionale. Danes je jeklena fronta, ob kateri si sovražniki razbijajo glave. V stičnem smislu piše tudi finski, slovaški, hrvatsk, bolgarski in japonski tisk.
bila proglašena. Toda Nemčija stoji v največji borbi vseh časov, ona se bori za biti ali ne biti. Zakoni te vojne ter iz nje izhajajoče idejne in gmotne obveznosti so tvorili del izrečenih referatov, dočim je bil drugi del posvečen izrecnim »spodnješta-jerskim vprašanjem«.
Štajerska in njeni ljudje so pripadali nad tisoč let nemškemu življenjskem je v primeri s to skupnostjo pretrgoma sestavni del dežele Štajerske. Meja, ki je bila l. 1311 ob Savi določena, je torej najstabilnejša meja evropskega kontinenta sploh. 23 let tujevlade na Spodnjem Štajerskem je v primeri s to skupnostjo borb in usode le kratka, čeprav žalostna in s trpljenjem napolnjena doba. Nepozabna pa bo v tej skupnosti ostala borba male nemške narodne skupine, ki je kljub vsem odporom ohranila svojo zvestobo, dokler se pod udarci nemške zmagovite vojske ni zdrobila nasilna konstrukcija sen-žermenska.
Pa tudi štajerski delavec in krnet, čeprav v mnogih slučajih ločen po jeziku, ni pozabil večje Štajerske, v kolere slavnih polkih se je nekoč boril skozi štiri leta. Vse od leta 1933 se je najavil v spodnještajerskih vi-ničarskih in kmetskih kočah v smislu goreče izpovedi iz notranjega hrepenenja klic: »Kedai pride Hitler?«
Spodnještajerska ni imela nikdar opravka s Slovenci. Slovenska miselnost kot produkt 19. stoletja ni ime-

(PK.-Aufnahine: Kriegsberichter v. Kujawa) Kampfgelände an der Ostfront im Winterkleid.
PK.-Zeichnung: Kriegsberichter Lorenz)
Stuka-Kette schneidet den Sowjets den Weg ab.
la v deželi med rekami Mur, Drau, Sann in Save nikdar domovinske pravice To deželo zavojevati, je bil stalni cilj nasilnikov iz Ljubljane, Kranjske in Primorja. Primorec je ostal tujec, četudi je prišel po letu 1918 v gostih krdelih ter zavzel glavna mesta na Spodnjem Štajerskem. Odstranitev teh neklicanih vsiljivcev kot prvi ukrep šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je bil torej elementaren predpogoj za vsako politično delovanje. Nastal je ta ukrep v pogledu na varnost dežele in s tem na potrebe Reicha. V interesu boljše nemške bodočnosti Spodnje Štajerske je bilo treba po medicinskih načelih izvesti to Ijud-sko-politično operacijo. Ako bi se še nahajali rudimenti tega tujega telesa na Spodnjem Štajerskem, jih bomo znali vsak čas izločiti. Slovenski agitatorji na Spodnjem Štajerskem niso — gledani z našega stališča — nikak političen problem, pač pa zadeva državne policije.
Spodnještajerskemu kmetu, delavcu in meščanu, ki se je vedno priznaval k nemškemu življenjskemu krogu, ki spada rasno k nam in čigar predniki so že skozi stoletja stali s plugom in mečem na braniku Reicha. kličemo:
Ti nisi Slovenec!
Ti si domovini zvest Štujerc!
Ti si član nemške narodne skupnosti!
Ti naj postaneš polnovreden Nemec!
Or ganizacija Steirischer Heimat-bund, ustanovljena z odredbo šefa civilne uprave, naj kot instrument
NSDAP izvede to ogromno prevedbo yol mili iona domovini zvestih Štajercev. Heimatbund je totalna politična organizacija Spodnje Štajerske\ v kateri stoji poleg domovini zvestega Štajerca domač Nemec skupno z rojaki iz vseh delov Rei-eha, ki delajo na Spodnjem Štajerskem in ki jih veže skupna izpoved za Fiihrer ja. narod in Reich.
V	bojih preizkušeni možje in žene, ki so se nekoč v organizaciji Kulturbunda kljub vsemu odporu in ne oziraje se na šikane in zasledovanja z dejanji priznali k nemštvu, nadalje člani inozemske organizacije NSDAP na Spodnjem Štajerskem in tisoči rojakov, ki so prišli kot poverjeniki političnega vodstva države in gospodarstva na Spodnjo Štajersko, prav tako pa tudi tisoči kočevskih, besarabskih in bukovinskih Nemcev, ki so našli ali še bodo našli tu svojo domovino tvorijo dokončno članstvo organizacije Steirischer Heimatbund.
Domovini zvest Štajerc je začasni član in more ter naj postane po končani preizkušnji dokončni član.
Relativno malo število prebivalcev Spodnje Štajerske iz politično ali rasno-bioloških razlogov ni moglo biti sprejeto v organizacijo Steirischer Heimatbund. Vsak tak slučaj se večkratno preizkuša, nakar dobi dotič-nik pismeno odklonitev. Urad za članstvo pri zvezni upravi organizacije Steirischer Heimatbund je od 321.252 prosilcev za začasno članstvo n okrožjih Cilli, Luttenberg, Mar-burg-Land in Pettau izdal 207.530 članskih izkaznic. Ostanek se nahaja še v delu. Do 1. januarja 1942 bodo vsi slučaji popolnoma pojasnjeni. V okrožjih Trifail in Rann se vrši sedaj politična in rasna preizkušnja prosilcev potom posebnih komisij organizacije Steirischer Heimatbund.
Članstvo v organizaciji Steirischer Heimatbund je za vsakega posameznega Spodnještajerca tudi glede njegovega pravnega razmerja do Nemčije največjeg pomena. V smislu odredbe ministrskega sveta za obrambo Reicha o pridobitvi državljanstva v osvobojenih področjih Spodnje-štajerske. Koroške in Kranjske z dne 14. oktobra 1941 in v smislu v najkrajšem času pričakovane okrožnice državnega ministra za notranje zadeve o pridobitvi državljanstva na Spodnjem Štajerskem tvori članstvo v organizaciji Steirischer Heimatbund glavni pogoj za pridobitev nemškega državljanstva.
V	tem smislu so vsi posestniki rdeče članske izkaznice organizacije Steirischer Heimatbund kot bivši jugoslovanski državljani nemškega narodnega pripadništva postali z dnem 14. aprila 1941 nemški državljani.
Posestniki zelenih članskih izkaznic kot bivši jugoslovanski državljani nemške ali sorodne krvi in pripadniki domovini zvestega prebivalstva
so pridobili z dnem 14. aprila 1941 nemško državljanstvo na preklic.
Nečlani in osebe, ki jim je bilo provizorično članstvo organizacije Steirischer Heimatbund iz nujnih razlogov odvzeto, so zaščitenci Reicha. Pogoj za to zaščito Reicha je bivališče v tuzemstvu. S preložitvijo bivališča v inozemstvo ugasne lastnost zaščite. Šef civilne uprave oziroma Reichsstatthalter na Štajerskem veže morebitno spremembo bivališča za-ščitencev na privolitev s strani njegovih oblasti.
Cilj političnega delovanja organizacije Steirischer Heimatbund obstoja v tem, da pomore svojim začasnim članom do pridobitve dokončnega članstva in s tem dokončnega nemškega državljanstva. Predpogoj zato je preizkušeno držanje in značaj, aktivno sodelovanje v Heimatbundu ali v njegovih formacijah (Wehrmann-schaft, Deutsche Jugend, Amt Frauen), načelno obvladovanje nemškega jezika v besedi in pisavi, posest nemškega imena in priimka oziroma pisave istega v smislu odredbe šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 20. oktobra 1941.
Predlog za dokončno članstvo organizacije Steirischer Heimatbund stavi pristojni Ortsgruppenfuhrer z
natančno obrazložitvijo. Prevedbo izvršim osebno po preizkušnji predloga potom vseh pristojnih zveznih uradov z daljnosežno pritegnitvijo ko-manderja varnostne policije, državnega komisarja za utrditev nemštva in vseh državnih službenih mest po nalogu Gauleiterja.
Z rdečo člansko kurto si pridobi domovini zvest Štajerc končno državljanstvo in s tem predikat: Polnovreden Nemec.
Fronte so jasno opredeljene: Kdor hoče kot domovini zvest Štajerc iti z nami po tej poti. da bo postal nekoč državljan Nemčije in s tem pripadnik prvega naroda na svetu, spada v naše vrste. Njemu hočemo biti po-magači, tovariši in voditelji! Njemu in njegovi usodi velja naše celokupno politično delo.
Kdor se kot eksponent kake slo-vensko-komuni stične ideologije zo-perstavlja temu razvoju ter s sovražno propagando, terorjem, sabotažo in odkritim uporom moti naše politično delo in s tem varnost dežele, zgubi svojo glavo. Rdeči plakati šefa civilne uprave govorijo dovolj zgovorno.
Politične fronte so jasne.
Na koncu stoji -nemška Spodnja Štajerska!
Srdita bilka v Severni Afriki
Uspešni potek nemško-italijanskih protinapadov -Izjalovljeni angleški napadi - Poročila o vojni z Anglijo
Vojna z Anglijo je stopila v preteklem tednu zlasti v Severni Afriki v novo razdobje. Južno in jugozapadno od Siai Omarja so angleške čete izved e napad v smeri na Tobruk. Nemško-italijanski odredi so takoj stopili v akcijo ter so vrgli zapadno od S'di Omarja močne angleške oddelke s težkimi izgubami za sovražnika nazaj. Večje število sovražnih tankov je bilo uničenih. V Marmariki so Angleži že ob jutranjem svitu pretekle srede napad.i motorizirane italijanske čete. Italijanska oklopna divizija »Ari-ete« je izvedla odločen protiudarec ter je še istega dne obkolila več angleških oklopnih oddelkov ter jih uničila. Razvila se je pri tem bitka, ki besni v frontni črti 150 kilometrov. Angleži so v noči na 20. t. m. bombardirali Brin&isi, Napulj ter okol;co Mes;ne, kjer je bilo nekaj človeških žrtev.
Tudi v vzhodni Afriki so skušali Angleži pri Gondarju na nekaterih odsekih predreti italijanske obrambne črte, kar se jim pa ni posrečilo.
Po poročilu z dne 21. t. m. so nemški hitri čolni napadli pred angleško obalo močno zavarovano spremljavo. Pri tem sta bili dve trgovski ladji s skupno 9000 tonami potopljeni. S torpedi sta bila zadeta tudi dva nadaljna parnika, ki sfa b'la bržčas potopljena.
Pri nekem nočnem napadu je prišlo
do ostrega spopada na bližino med angleškimi stražnimi ladjami in nemškimi hitrimi čolni. Neki nemški hitri čoln je bil vs'ed trčenja taKp hudo poškodovan, da so ga morali sredi borbe drugi čolni odvleči. Poškodbe so bile tako velike, da se je čoln kljub temu potopil. Vsi drugi hitri čolni so se nepoškodovano vrn:li na svoja opor šea.
V	Severni Afriki so se nadaljevali prtinapadi nemško-italijanskih čet. Pri tem so nemški rušilci in strmoglavci razpršili zbirališča angleških tankov in motoriziranih voz;l ob lib jsko-eg ptovski meji. Pri Marsa Matruku so bile vojaške naprave bombard rane z dobrim uspehom.
V	času od 12. ao 18. novembra je izgubilo angleško letalstvo 43 letal. Nemško letalstvo je v istem času v borbi z Anglijo izgubilo samo šest letal.
V	Severni Afriki so neraško-italijan-ske čete v uspešnih borbah z angleškimi odredi uničiie nad 260 tankov in okrog 200 oklopnih vozil. Posadka trdnjave Tobruk je poskušala s tank: prodreti italijanski obroč, vendar so bili vsi napadi odbiti. Sovražnik je izgubil v letalskih bojih 25 letal. Po ponedeljkovih poroč;l'h se je bitka v Marntariki razv:jala z nezmanjšano srditostjo.
Pretekio nedeljo je nemško letalstvo
izdatno bombardiralo industrijske naprave na škotskem. V noči na 23. t. m. so padale nemške bombe tudi na jugovzhodno obalo Anglije. Pri nekem le-skem napadu na neko britansko vz.e-tišče je bilo več bombnikov na tleh uničenih.
Odredi nemškega bojnega letalstva so v noči na 24. t. m. bombardirali razna pristanišča jugozapadne angleške obale. Ob kanalski obali je bilo sestreljenih sedem sovražnih letal.
V	Severni Afriki so tudi 23. t. m. nemško-italijanske čete izvedle protinapade v preizkušenem zavezn.štvu. Vrsta sovražnih tankov je bila uničenih. število ujetnikov in pjena stalno narašča. Bitka južno od Tobruka je v polnem teku. Angleži so prešli na fronti pri Sollumu in Bardiji k napadom.
Pred angleško obalo so napadli hitri čolni pod poveljstvom Kap.tan-ieulnant-a Bathge-a neko močno zavarovano sovražno spremljavo. Prišlo je go hudih borb z angleškimi rušilci. Kljub temu so bili štirje težko nato-vorjeni parniki s skupno 16.500 tonami potopljeni. Med njimi se je nahajala petrolejska ladja s 6500 tonami. Vsi čolni so se nepoškodovani vrnili.
V	noči na 25. t. m. je nemško letalstvo bombardiralo pristaniške naprave na jugovzhodni obali Anglije. V K -naiu je bil potopljen nek angleški hitri čoln.
V noči na 24. t. m. so se poskusili Angleži z nekaterimi čo.ni izkrcali ob francoski kanalski obali. Ta poskus je bil odbit z nemške strani s težkim* izgubami za sovražnika.
V	Severni Afriki se nadaljujejo na vseh frontnih odsekih srd te borbe. Severno od Sidi el Bavanija je bila zadeta večja angleška vojna, ladja z zračnim torpedom.
S slabimi močmi je skuša o angleško letalstvo one 25. t. m. prodreti v Nemški zal;v ter v zapadne zasedene pokrajine. Troje letal je bilo pri tem zbitih.
Pred Soliumom je neka nemška podmornica pod vodstvom Kapitanleut-nant-a Tiesenhausen-a napadla neko angleško bojno ladjo ter jo je s tor-peanimi zadetki težko poškodovala. Neka druga podmornica pod vodstvom Kapitanleutnant-a Mohr-a je v Atlantiku potopila neko angleško kri-žarko razreda Dragon.
Dne 26. t. m. je nemško letalstvo po dnevu in ponoči bombardiralo pristaniške naprave in letališča na jugovzhodu angleškega otoka z bombami težkega kalibra.
V	Severni Afriki so dosegle nemško-italijanske čete s svojimi protinapadi nove uspehe. Na Sollumski fronti so Nemci in Italijani držali svoje postojanke kljub angleškim napadom. Ponovni izpadi pri Tobruku so bili zavrnjeni.
OGLAŠUJTE!
Novi veliki uspehi na Vzhodu
Dobro napredovanje v ioku reke Doneč - Solnet-nogorsk v nemških rokah - Operacije na vzhodni fronti potekajo načrtno in uspešno
Koncem preteklega tedna je nemško letalstvo z uspehom bombardiralo sovjetska vzletišča ob severo-vzhodni obali Črnega morja ter v področju reke Don. Odredi bojnega letalstva so napadali železniške transporte in že« lezniške naprave v srednjem delu fronte vzhodno od Volhova. Po dnevu so močni odredi bombardirali Moskvo z razstrelilnimi in zažigalnimi bombami. Pretekli četrtek so nemški lovci pri Leningradu zbili iz nekega večjega sovjetskega transportnega' brodovja osem sovražnih letal.
V borbah v loku reke Doneč ter v srednjem odseku vzhodne fronte so bili po poročilu z dne 21. L m. doseženi nadaljnji lepi uspehi. Pri Leningradu je skušal sovražnik predreti nemški obroč, toda vsi ti poizkusi so se izjalovili v nemškem ognju.
22. t. m. je minulo pet mesecev vojne na Vzhodu. Bilanca te vojne je za nemško vojsko naravnost ponosna. Nemška vojska je skupno z zavezniki zasedla 1,700.000 kvadratnih kilometrov s skupno 75 milijoni prebivalcev. Sovjetska vojska je zgubila po poročilih, ki so prispela do 20. novembra, skupno 3,792.600 ujetnikov. 389 sovjetskih divizij je bilo razbitih ter na ta način za Sovjete izgubljenih. Skupno je izgubila sovjetija okrog osem milijonov vojakov. Oprema teh mili» jonskih mas je bila ali uničena ali pa zaplenjena. Več kot 22.000 tankov, 27.452 topov, 15.870 letal je bilo uničenih oziroma zaplenjenih. Sovjetska
vojna in trgovinska mornarica v Vzhodnem in v črnem morju sta bili decimirani. 47 vojnih ladij je bito potopljenih, 54 vojnih ladij pa težko poškodovanih. Potopljenih je bilo nadalje 119 trgovinskih ladij s skupno 385.650 tonami. Poleg tega je bilo potopljenih še nadaljnjih 89 trgovinskih ladij. 122 trgovskih ladij je bilo težko poškodovanih. K vsemu temu je treba prišteti ogromne izgube boljševiko» na železniškem materijah) in drugih transportnih sredstvih. Računati je, da so boljševiki izgubili najmanj 17.000 tovornih avtomobilov.
V srednjem odseku vzhodne fronte so nemški napadi po poročilu t dne 24. t. m. pridobili na terenu. Po hudih bojih so nemške oklopne čete zavzele mesto Solnečnogorsk, ki ivZl 50 kilometrov severozapadno od Moskve, ki je bila s svojimi železniškimi napravami opetovano cilj nemških bomb. Več železniških zvez je bilo s polnimi zadetki prekinjenih.
Pred Leningradom so se izjalovili vsi izpadi sovražnika s krvavimi izgubami za boliševike. Osem najtežjih tankov je bilo pri tem uničenih. Nemška težka artilerija ie nadaljevala obstreljevanje vojnih ciljev v Leningradu.
Nemška vojska je 25. t. m. s svojimi napadi v sredn«em delu vzhodne fronte znatno pridobila na terenu. Dve sovjetski voini ladii sta zadeli ob neko netnško-finsko »olje min ter sta se po hudih detonacijah potopili.
Oporoka Petra Velikega
Ruski imperijalixem rediti vso Evropo -frovega testamenta
Ne samo sovjetska Rusija, tudi carska Rusija je že od nekdaj stremela za tem, da si pridobi ozemlje na zapadu ter da razširi svoj vpliv po vsej Evropi. Tako stremljenje imenujemo imperializem. Pred par dnevi je objavil znani belgijski list »Le Pays Reel« zloglasno oporoko ruskega carja Petra Velikega, iz katerega je razvidno, da so boljševiki doslednji izpolnjevalcl Petrovih idej.
2e sam uvod velezanimivega Petrovega testamenta nam očituje vso nasilnost ruskega imperializma. Car Peter ugotavlja namreč v uvodu svoje oporoke, »naj mu veliki Bog dovoli smatrati ruski narod kot bodočega gospodarja čez vso Evropo.« V svoji oporoki je zapustil Peter Veliki glede izvedbe njegovega imperialističnega načrta celo vrsto zanimivih navod'1. Tako piše Peter v političnem delu svojega testamenta sledeče:
si je že od nekdaj hote? pod« Zanmive posameznosti iz Pe-
»Ruski narod' je treba stalno držati v vojnem stanju, da bo vojak vojne vedno vajen ter v stanju stalnega razburjenja. Carstvo si naj privošči samo toliko miru, kolikor ga je treba za izboljšanje financ in za obnovitev vojske, nakar je treba izbrati primerne trenutke za nove napade. Na ta način naj služi vojna vedno miru in m'r vojni v interesu povečanja rastoče Rusije.«
Izkazalo se je, da so se kremlski oblastniki zelo vestno pridrževali Petrove oporoke, saj je znano, da njih oborožitev ni poznala nikakih mej. Tudi njih izdajalska zunanja politika je bila skladna izpopolnitev vseh imperialističnih stremljenj v smislu Petrovih navodil.
V tretji točki svojega testamenta piše Peter Veliki, »da se naj vmešava Rusija v evropske zadeve vsake vrste.
%
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Felde) So saß der Treffer in dem bolschewistischen Befestigungswerk. Die Infanterie kann nach dem Niederkämpfen dieses Werkes den Vormarsch fortsetzen.
zlasti in predvsem pa se naj vmešava v nemške zadeve«.
Tudi v tej točki so našli nekdanji carski imperialisti v boljševiškem Kremlju vestne izpolnjevalce. Ni je bilo dežele v Evropi, v katero se boljševizem ni vmešaval, največje pa je bilo to vmešavanje svojčas v Nemčiji.
Peter Veliki pa nikakor ne bi bil vzgleden imperialist, ako se ne bi bil oziral tudi na vprašanje teritorialnih pridobitev Rusije. Poljsko — tako je pisal mogočni car — je treba razdeliti, na njenem ozemlju pa je treba stalno vzdrževati nemir in ljubosumnost. Ako delajo sosedje težave, jih je treba zadovoljiti z delitvijo dežele. Pozneje jim je treba vzeti, kar se jim je poprej dalo.«
Peter je nadalje priporočil razširjenje Rusije na severu vzdolž Vzhodnega morja, na jugu pa vzdolž črnega morja. Kolikor mogoče se mora Rusija približati Carigradu in Indiji, pospeševati pa je razpad Perzije, da bi tako Rusija čim preje prišla do Perzijskega zaliva.
Da so se boljševiki res držali Petrovih navodil, je pokazal boljševiški pohod v baltiške države, obenem pa tudi moskovski poseg v romunsko Besara-bijo in Bukovino. Car Peter je tudi svetoval, naj bi se stara laventinska trgovska cesta v Siriji obnovila ter ogradila vse do Indije, ki je skladišče sveta, »če smo v Indiji, ne rabimo več angleškega zlata.«
Peter je nadalje svetoval svojim naslednikom v smislu stare devize »Deli in vladaj!« (Divide et impera!), naj po možnosti hujskajo druge države eno proti drugi, da bi Rusija tem lažje kot tretji faktor izkoriščala take spopade. Končni cilj vse ruske imperialistične politike pa naj bi bilo zavzetje cele Ev-
rope. Moskva naj bi bila nekaka prestolnica cele Evrope. Potemtakem je Peter Veliki že pred dvema stoletjima napovedal vso nevarnost, ki grozi Evropi.
Fiihrer je spoznal še v pravem hipu to nevarnost, ko je 22. junija t. 1. izdal povelje za napad na največjo vojaško silo v Evropi. Vsi narodi Evrope so že spoznali daljnosežnost tega velikega dejanja. Fuhrer-ju dolguje Evropa hvaležnost za to, da jo je rešil muk invazije, katere si sploh ne moremo predstavljati v vsej njeni grozoti. Peter Veliki je napravil sodobnikom veliko uslugo s svojim testamentom, ker je tako mogoče vzporejati njegove načrte z dejanji boljševikov. Ker se vse to tako gladko ujema, je doprinešen dokaz o ruskem imperializmu.
»Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimat-bund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Bad-gasse 6, Postscheckkonto 54.608.
Amerika si lasti
Nizozemsko Gujano
V Washingtonu so izdali uradno obvestilo, da bo ameriška vlada poslala kontingent svojih čet v Nizozemsko Gujano, in sicer v zaščito tamkajšnjih ležišč bauksita, ki so za ameriško aluminijsko produkcijo največjega pomena. Po uradnem sporočilu dobavljajo bauksitna ležišča v Surinamu več kot 60% potrebnih surovin za ameriško aluminijsko industrijo.
Na svojih roparskih pohodih so se Zedinjene države ameriške lotile sedaj tudi nizozemske kolonialne posesti* Novega kolonialnega ropa tudi ne zabrišejo s tem, da izjavljajo v Washingtonu, da je »holandska vlada« (peščica emigrantov) temu privolila.
Sporočilo Bele hiše, da bodo ameriške čete zasedle Nizozemsko Gujano, tvori glavno senzacijo celokupnega njujorškega tiska, časopisi so objavili vest z velikanskimi naslovi. »New York Post« prinaša velik naslov »Ameriške čete v Južno Ameriko«. Kakor poroča omenjeni list iz Washingtona. ne gre pri tej napovedani okupaciji samo za zaščito bauksit-nih ležišč Nizozemske Gujane. temveč tudi za to, da se omenjena holandska kolonija pretvori v ameriško letalsko in mornariško oporišče. »New Y o r li Journal American« objavlja zemljevid Južne Amerike. Na tem zemljevidu je Nizozemska Gujana pokrita z veliko severoameriško zastavo...
„Roosevelt se ie zatekel k nasilju"
Iz Rima poročajo: V rimskih političnih krogih ugotavljajo, da so Zedinjene države s skokom preko Kara-bijskega morja in z zasedbo Nizozemske Gujane ustvarile zelo nevaren pre-cedenčni slučaj za južnoameriške države. Roosevelt si je prilastil ležišča bauksita v Nizozemski Gujan». Ameriški uradni izgovor, češ da gre zgolj za zaščito pred napadom na Nizozemsko Gujano, smatrajo v Rimu kot navadno neumnost. Na svetu ga ni človeka, ki bi mu bilo pripisati toliko neumnosti, da bi verjel izmišljo.ti-
Tragična smrt letalskega
heroja Mölders-a
Komaj so položili k večnemu počitku zemske ostanke slovitega lovca iz svetovne vojne Generaloberst-a Udet-a, že je prispela nova pretresljiva vest o tragični smrti najdrznejšega lovca nemškega letalstva v sedanji vojni: Oberst-a Molders-a. Oberst Moldcrs se je ponesrečil 22. novembra na nekem uradnem po'etj — bil je namreč inšpektor lovskega letalstva nedaleč od mesta Breslau z letalom, ki ga ni sam vodil. Sovražnik ni pre-, magal slovitega Oberst-a, ki. je bil zmagovalec v 115 letalskih borbah.
Tako je končalo življenje najmlajšega obersta nemške vojske, saj mu je bik) komaj 28 let. Fiihrer je odlikoval Molders-a kot prvega vojaka celokupne vojske z najvišjim odlikovanjem! hrastovim listom z meči in briljanti k Vitežkemu križu železnega križa. Molders-ove zasluge so bile edinstvene. Lovsko brodovje, ki ga je vodH Molders od zmage do zmage, je po Fiihrer-jevemu naročilu dobilo njegovo ime. Oberst-a Molders-a so pokopali na državne stroške z največjimi vojaškimi častmi.
Im Kampf gegen Bunker,
Panzer und Baumschützen
Neben der Abwehr des Angreifers aus der Luft hat die deutsche Flakartillerie schon im Westen beim Eingreifen in den Erdkampf große Erfolge zu verzeichnen gehabt. Im Ostfeldzug hat die Flakartillerie besonders bei der Bekämpfung von Bunkern und feindlichen Panzern beinahe unersetzliche Dienste geleistet und oft der Infanterie mit ihrem Einsatz erst den Weg freigemacht. Über den heldenhaften Einsatz der Flakartilleristen im Ringen gegen den bolschewistischen Feind berichtete Ritterkreuzträger Major Brauer vor Vertretern der Presse.
Der Einsatz im Osten begann damit, so erklärte Major Brauer, daß wir bei Augustowo feindliche Bunker zusammenschössen. Wir waren einem Infanteriekorps zugeteilt. Ich habe mir die Bunker vorher angesehen und dann im direkten Beschuß vernichtet, sodaß die Infanterie schnell vorstoßen konnte. Bei einem langgestreckten russischen Dorf blieb einmal die Infanteriestecken. Das Dorf war bespickt mit Hecken-, Keller- und Baumschützen, die mit Zielfernrohrgewehren ausgerüstet waren und einen Kopfschuß nach dem anderen anbrachten. Unser General sagte: »Hier kommen wir nicht weiter, rechts und links geht es vorwärts, können Sie nicht eingreifen?« Ich zog ein schweres und ein leichtes Geschütz heran und' legte im direkten Beschuß eine Friedhofsmauer nieder, hinter der die Burschen saßen. Auch die Baumschützen holten wir herunter. Dann fuhren wir mit dem auf einem Wagen aufmontierten lexhten Geschütze die Dorfstraße nach al'en Seiten streuend entlang und unsere Pioniere schlössen sich freudestrahlend an, sodaß das Dorf innerhalb 20 Minuten geräumt war.
Sovjetischer Riesenpanzer erledigt
Ein ander Mal wurde unsere Infanterie von Panzern schwer bedrängt, ich begab mich zur Vorausabteilung und' sah die Sowjetpanzer in hellen Scharen anrollen, eine große Staubwolke machte sie schon von weitem erkennbar. Wir mußten auf einem erhöhten Platz Stellung beziehen und waren dadurch dem Feindfeuer stärker ausgesetzt. Wir ließen sie auf 800
no o nameravanem napadu Nemčije in Italije na prašume v Nizozemski" Gu-jani.
Roosevelt se sedaj ne zadovoljuje več z gospodarsko invazijo, zgraje-vanjem oporišč itd. Da bi si zagotovil tuja področja, se je zatekel kratko-nialo k nasilju. To ugotovitev je zapisal list »Popolo di Roma«. Najnovejši podvig gangsterja med prezidenti nima na sebi nič čudnega, podpisati pa je treba, da veljajo njegovi1 roparski pohodi samo premagancem in ne-Sbaroženim^	¡.
Meter herankommen und konnten so an einem Tage 24 Panzer erledigen. Plötzlich löste sich aus einer Staubwolke einer der sowjetischen Mammutpanzer und rollte langsam heran. Der erste Schuß aus 1200 m war ein Treffer genau am Turnt, leider ohne jede Wirkung. Erst auf 800 m erledigte ihn ein Treffer seitlich zwischen die Raupen. Da hier die Munitionskammer lag, ging der ganze Panzer in die Luft, was natürlich große Begeisterung bei der Infanterie auslöste.
Nach der Einkesselungsschlacht von Minsk und Bialystok kamen wir zu den Panzern. Ich wurde zum Schutz des Korpsstabes eingesetzt. Wir standen bei Demidow, einer Stadt von 40.000 Einwohnern, an deren Ostrand ein Fluß mit einer Brücke verlief. Vier Batterien waren westwärts eingesetzt und eine ostwärts. Ich ging mit dem Stab in ein Waldstück 7 km ostwärts. Es war ein Riesenwald von 15 km Ausdehnung. Unsere Panzer waren vorgestoßen, die Infanterie folgte in weitem Abstand.
Flak gegen Kavallerie
Um zwei Uhr nachmittags erhielten wir Gevvehrfeujr. Ich stellte ernen Spähtrupp zusammen und räumte ein •Kornfeld mit Handgranaten und Maschinenpistolen aus. Wir glaubten, es handle sich nur um einige versprengte Bolschewisten. Nachher stellte sich heraus, daß in dem Wald zwei Divisionen steckten! Ich funkte an den Gefechtsstand, daß dieser Wald besetzt sei. Meine Schreiber und Radfahrer hatte ich an der Straße als In-
fanteristen eingesetzt und wir schössen in den Wald hinein. Ich forderte große Geschütze an, damit wir uns Luft schaffen konnten, um unsere Leute aus dein Wald herauszuholen. Inzwischen kamen die Russen immer näher und es bestand die Gefahr, daß die Panzerstraße abgeschnitten wurde. Es wurden deshalb alle Geschütze in Stellung gebracht. Nachts um halb 12 Uhr ging ein ungeheures Infanterie-und Artilleriefeuer der Russen los. Zu unserer Linken hatten wir noch zwei Batterien des Heeres, eine Mörser- und eine leichte Feldhaubitzenbatterie. Der Artilleriekommandeur rief mich an und sagte: aus dem Wald kommen die Russen in hellen Scharen. Da haben wir mit allen Rohren hineingehalten. Auf einmal riß der Nebel, auf und da sahen wir Kavallerie auf uns zukommen. Entweder waren die Kerle lebensmüde oder betrunken. Es blieb nicht viel von ihnen übrig, mir taten nur die schönen Pferde leid.
Zwei Divisionen abgewehrt
Als ich einmal ein Dorf in Brand schießen sollte, gingen einige Schüsse zu kurz und das erlangte nachher eine große Bedeutung. Die Russen saßen nämlich auch vor dem Dorf in Erdlöchern und da wir unsere Granaten so einstellten, daß sie 5 m über dein Boden krepierten, so bekamen die in den Erdlöchern auch etwas ab. Schließlich wurde unsere Munition knapp und ich funkte um Hilfe. Morgens beim Hellerwerden kamen Flugzeuge und warfen Munition ab. Wir haben die Lage noch einen Tag gehalten. Als unsere Infanterie und Artillerie einen Gegenangriff machte, lagen vor unserer Stellung 700 Tote und unzählige Verwundete, gefangen wurden auch noch 2000 Mann. Es stellte
(Weltbild)
Uen Sowjets auf den Fersen. Im Nordabschnitt der Ostfront nähert sich eine finnische SklpatrouiHe den sowjetischen Stellungen.
Roosevelt, USA in Evropa
2e pred izbruhom sedanje vojne je zunanja politika zedinjenih držav Severne Amerike stala -na strani Anglije. Žtdovsko-plutokratakim režimom v o beži anglosaških državah vsesplošen dvig nacionaJsociaH-stične Nemčije ni šel v račun. y nemško-čehoslovaški krizi se je videlo, kako so židovsko-kapitalistdčni državniki Washingtons poskušati na svoje naj-bolj rafiriiraoe r.ačine preprečiti izvedbo nemškrh načrtov ter pomagati Benešu in njegovi politiki. Izjalovrtev veeh tozadevnih naporov je Amerikance poparila, hkrati pa vzpodbudita za nova nasprotovanja nemški zunanji politiki. Nobenega čuda ni, da ko v nemško-poJjgki krizi postali že nesramnejši ter so zaoeli s še večjim, akoravno previdnim in počasnim vmešavanjem v evropske, predvsem nemške zadeve.
Ob izbruhu nemško-poljske vojne, kateremu je takoj sledila angleška in francoska vcrjna napoved Nemčiji, se je kurz ameriške zunanje politike napram Nemčiji še bolj zaostril. Notranja politika v zeeli-njenih državah je po svojih židovskih metodah začela s protinemško gonjoj da bi se ameriško ljudstvo usmerite in pripravilo za nenaklonjenost napram Nemčiji. Potrebna jim je bila »predelava« ameriškega javnega mnenja, ker bi se sicer ne moglo Angležem nuditi pomoči, da bi uspešno nastopili napram Nemčiji.
Te diplomatske simpatije in pomoč, ki so jih do takrat po zedinjenih državah bili deležni Angleži ter z njimi povezani Francozi, niti najmanj niso vplivale na razvoj vojnih dogodkov. Nemčija je, kakor znano, po svojih načrtih zasedla Norveško, premagala Holandijo, Belgijo in Francijo, potolkla hkrati angleško ekspedkdjsk» vojsko pri Diinkirchen-u ter pokazala celemu »vetu v brk, da se niti najmanj ne ozira na nenaklonjenost Roosevelt-a in njegovih vladnih kolegov. Po za Nemce zmagovito končani vojni na zapadu je strah Anglije pred nemškim obračunom pripravil njene ameriške prijatelje in strice, da so šli še nekoliko dalje. Predsedniku zedinjenih držav Severne Amerike je uspelo, da si je za svoja prizadevanja, pomagati Angliji, pridobil večino senata in kongresa, da sta kot zakonodajna telesa za njim in njegovo
sich heraus, daß zwei Divisionen der Russen hier den Befehl hatten, unter allen Umständen Demidow zu nehmen, um die Panzer von der Infanterie abzuschneiden. Unsere Beute an Geschützen und Panzern war groß. Die Russen waren ausgezeichnet ausgerüstet und nannten sich erste Proletarierdivision aus Moskau. Sie hatten Stahlhelme ähnlich unserer Fallschirmjäger.
Sie standen sehr unter dem Druck ihrer Kommissare. Wir fragten einen Wolgadeutschen, warum sie denn nicht ihre Kommissare einfach umlegen. Er erwiderte, das gegenseitige Mißtrauen sei zu groß. Auf 30 Mann kommt durchschnittlich ein Kommissar, der mit einer Maschinenpistole hinten sitzt und die Leute nach vorn treibt. Zum Schluß seiner interessanten Ausführungen wies Major Brauer auf die schönen Erfolge seines Regiments hin, das im Osten insgesamt 43 Flugzeuge, 67 Panzer, 32 Bunker, 60 Feldstellungen, 32 Geschütze und 237 MG's erledigte.
vlado, če se pokaže potreba po spremembah kakšnih zakonov, ki mu onemogočajo izvajanje zunanje in oboroževalne politike v prid Anglije. Na ta način je Anglija dobila od zedmjemh držav razne stare ru-šilce, dobiva pa tudi orožje, murricijo, letala, tanke in drugi vojni materijal in to na stroške ameriške države, oziroma ameriškega ljudstva. Angležem teh dobav seveda ni treba plačati.
Začetek zmagovitega nemškega pohoda proti Sovjetom je vladne kroge okrog Roosevelt-a spravil tako daleč, da so se ameriški židovski milijarderji in rmlijonerji pobratili še z židovskimi političnimi generali Sovjetije ter postali nekakšni zavezniki in prijatelji krvoloka Stalina, ki je v njihovih ooeh nekoč veljal kot »najnevarnejša svetovno-nazorna zverina«, ki hoče razmesariti in požreti vse kapitaliste na svetu, da bo na njihova mesta postavil režime delavskih in kmelskih sovjetov. Ameriška vlada je namreč Sovjetom obljubila materijalno pomoč, da bi se uspešno updi Nemcem ter jih končno skupino z Aagleži porazili.
Nemški oboroženi sili, ki na vseh frontah slej kot ¡prej uspešno napreduje, ameriška pomoč Angliji in Sovjetiji — kolikor se o njej lahko govori — še ni delala preglavic in ji zelo verjetno tudi ne bo. Vojna, v kateri so Nemci na vseh bojiščih zmagali, Angleži in njihovi interesi pa bili premagani, je, akoravno še ni končana, vsaj v glavnem odločena. Roosevelt-ove pošiljke tankov, letal in topov so prepozne, da bi na izid vojne še lahko veliko vplivale. Vse rto 11 videvajo tudi že v W.a-shington-u, kjer so razen Roosevelt-a še razni Hull-i, Knox-i, Welles-i, Stark-i itd. s svojimi silami na deflu, da hi se našlo vzroke ne samo za -še večje pošiljanje materiala v Anglijo in Rusijo, temveč tudi za aktiven -poseg v vojno proti Nemčiji. Vse, kar se ie v tem pogledu od strani Roose-veltove vlade podvzelo, je celemu svetu prozorno in vidno, da vsak dorasel -človek mb, kam sili ameriška zunanja politika. Vso delovanje notranje in zunanje politike zedinjenih držav je vpreženo na pripravo za eventualen aktiven vstop v vojno. Medtem ko se širom Amerike na židovsko lažnjiv način v tem smislu pripravlja razpoloženje ljudstva, je ameriška diplomacija in vojna mornarica pridno na delu, da bi našla povode in vzroke, ki bi naj tvorili vsaj navidezen vzrok take potrebe. Gre za čisto načrtno pripravljanje za
vstop v vojno, kar se naj zgodi, ko bo tuG praktična oborožitev doma, ki se vrši vzporedno s političnimi pripravami in hujskanjem, končana.
Ozadje vmešavanja zedinjenih držav v nemško-angleški spor tiči v interesih židovskega kapitala, ki itna v svojih tovariših in somišljenikih, ki sadijo v iRoose-v-elt-ovi vladi, z njim vred najboljše zastopnike. Židovski magnati hočejo zaslužiti, zato se tudi prizadevajo, da bd se s vstopom Amerike v vojno vojna dogajanja še razširila ter njih trajanje podaljšalo. Istočasno bi radi, da bi se jim izpolnile želje po uničenju Nesmčije ter zopetnem kapitalnem izkoriščanju evropskih tržišč, ki so sedaj navezana in odvisna od nemškega aaciojiateocialističnega gospodarstva. Taki so cilji ameriško-angleakega kapitala in njegove vojne politike.
Kakor rečeno }e vojaška odločitev sedanje vojne že v rokah Nemčije. Pomoč in morebiten aktiven poseg zedinjenih držav Severne Amerike v vojno bi njemo trajanje lahko podaljšal — mogočna mlada velesila Japonska bi v takem primeru najbrž ne stala prekrižanih rok — na nje» izid v prid Churchill-a in Roosevelt-a pa ne bi mogel vplivati.
Roosevelt ne bi bil židovskega porekla, še manje pa vodilna glava ameriške ptu-tokraoije, ako ne bi računal s propadom angleškega imperija, ki se bo v tej vojni pod udarci nemške vojne sile zrušil. Za ta slnčaj si je Roosevelt na raznih točkah in otokih prostranega velikobritanskega cesarstva — torej na samem angleškem ozemlju — z dovoljenjem angleške vlade pod krinko obrambe ameriškega kontinenta z-gradfl močne trdnjave, letalske in mornariške baze itd. ter jih z ameriškim vojaštvom zasedel. Teh strateških pozicij ameriška oborožena Bila ne ho rabila za obrambo ameriške celine, ker je Nemčiji zamisel napada na ameriški kontinent popolnoma tuja. VeHko večji in prav verjetni in dobri so pa izgledi, da bodo Roo-sevelt-ovi vojaki iz teh na tako lisjaški način od Angležev dobljenih vojaških oporiščih izkoristili zmago nemškega orožja nad Anglijo.
Za vojaška oporišča se Amerika poteguje tudi na sovjetskem ozemlju Daljnega vzhoda kot protiuslugo za pomoč v vojnem materijalu, za katerega Sovjeti sedaj nujno prosijo. Ker je Sovjetija že bolj v agoniji kakor pri življenju, bodo tudi te morebitne kupčije z vojaškimi oporišči za Washmgton lahko tako sijajne, kakor «ne z Angleži.
pravne razsodbe in državna uprava Velike Nemčije
Pravico izdajanja zakonov, ki jo je imel nekdaj v Nemčiji samo Reichstag ali državni zbor, se je z zakonom za odpravo pomanjkanja pri ljudstvu in v državi od 24. 3. 1933 (pooblastilni zakon) preneslo na državno vlado. Ta zakon, ki je bil prvotno mišljen, ¿a bi veljal samo do 1. aprila 1937, se je pozneje dvakrat, in sicer do 10. 5. 1943, podaljšalo. Pravica državne vlade, izdajati zakone, pa ne sloni samo na imenovanem pooblastilnem zakonu. Tudi član 4 zakona o novi zgraditvi države od 30. 1. 1934 daje državni vladi pravico ustavne zakonodaje brez vsake stvarne ali časovne omejitve.
Ustavne in navadne zakone sklepa državna vlada, podpiše jih Führer, nakar se v državnem uradnem listu razglasijo. V kolikor ni v dotičnih zakonih drugače naročeno, stopijo z dnevom objave v veljavo. Reichstag ali državni zbor sedaj v svojem bistvu ni več zakonodajno tek», temveč samo posvetovalni organ državnega vodstva. Reichstag je forum, pred katerim govori Führer nemškemu narodu in ostalemu svetu. Kakor je zaano, je Reichstag samo v nekaterih slučajih sklepal tudi zakone.
Takozvani Reichsrat (po naše državni svet) kot državnopravno <ježeLn«
GOSPODARSTVO
Okrožje Luttenberg v kmetijski pridelovalni bitki
Okrožni vodja (iKreishauernfiihrer) organizacije Kreisbauernschaft Mureck v Obera-adkersburg-u, Franz Frauwallner, je dne 21. t m. povabil tudi krajevne voditelje kmetov (Ortsbauerarfiihrer) iz priključenega mu ¡področja okraja Lutbenberg na delovno sejo v Oberradkersburg. Sestanka so 8e udeležili tudi politični komisar Guggenthal, nadalje Kreisiithrer organizacije Steirischer Heimatbund inženir Neroetz iz Luttenberg-a ter vsi uradni župani velikih občin. Po uvodnih besedah Kreisbauernfuhrer-ja je spregovoril Land-rat (deželni svetnik) Guggenthal o odgovornosti polnih nalogah krajevnih voditeljev kmetov. V svojem govoru je povda-ril, kako potrebno je xavno sedaj najožje sodelovanje med stranko in državo, ker je to stvarno jamstvo za zmago. Kreisfiihrer inženir Neietz je v svojem izvajanju z zadovoljstvom ugotovil, da je skrb za kmeta v dobrih rokah. Po njegovem so Ortsbauerrrfiihrer-ji odločilni nižji voditelji notranje fronte, na Spodnjem Štajerske-n pa v nacionalnem pogledu raz-en tega še zelo važni in potrehni činitelji.
Sledila je po Stabsleiter-j.u inženirju Probst-u razčlenba organizacije samo-
uprave kmetov v državnem prehranjevalnem staležu (Reichsnahrstand), ki je na podlagi primerov naštel raznotere naloge in dolžnosti voditeljev krajevnih kmetov. Ko sta nato Kreishauptabteilungslerter-ia Schazer in Rumpler poročala o problemih m nalogah v njunih področjih, so pristojni referenti podali stvarno sliko o bodočem deta. Sledeča debata je bila poučna. Raz-bistrila je marsikatero nejasnost. Pri tem je Oberregierungsrat dr. Hofmann, ki vodi oddelek B prehranjevalnega urada v Oher-radkersburg-u, govoril o pomenu živilskih nakaznic. Obsodil in bičal je oderuštvo in skrivne kupčije, ki se že pri .prvih poskusih končajo. Kreisprirfer Novack je govoril o samooskrbo vanju in o strokovnjaškem nadaorstvu domačega klanja svinj.
Sesttanek, ki je bil pološtevitno obiskan, je posebno pri debatah pokazal, da je okraj Luttenberg kot severo vzhodni del Spodnje Štajerske popolnoma na svojem mestu. Navzel se je smisla in soodgovornosti za doprinos k zmagi v svetovnem boju, ki ga bije Velika Nemčija. Živahno in razgibano zborovanje je nato Kreis-bauernfiihrer Fratiw,allner zaključil s počastitvijo Fuhrer-ja.
X Nemško trgovsko pisarno so otvo-rili v Belgradu. S 15. novembrom so v Belgradu .otvorffi nemško trgovsko pisarno, ki je podrejena generalnemu pooblaščencu ea gospodarstvo v Srbiji. Njen delokrog obsega obdelovanje in reševanje vprašanj in predlogov nemških tvrdk, ki -se nanašajo na staTe in nove trgovske kupčije v Srbiji. Hkrati bo pisanra svetovalnica- tistim podjetjem, ki poslujejo na področju poveljstva v Srbiji in iščejo trgovske stike z Reich-om.
X Transmisiie aH gonilna jermena ne-obratujočih podjetij je glasom razglasa urada »Oberleitungsstelle Marburg der Wirtschaftskammer SMmark« v smislu obstoječih predpisov (odredbeni in uradni list šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko štev. 39) prijavljati na predpisanih tiskovinah, na naslov 'iach-gTuppe Ledertreibriemeti und tecbnisdie Lederartikel-lndustrie, Berlin-Friedenau, FregerstraBe '68.
X Deset novih lokomotiv je naročila slovaška državna železnica na Madžarskem. Stale bodo 15 milijonov slovaških kron.
X Privilegirana nakupna družba »Po-god« na 'Hrvatskem se imenuje sedaj »Plodi na«.
X 3 milijone ton pgentae Ik> A»igt:;a baje zopet odknpila v Kanadi, da Ivi na ta način oblažila krizo ,na kanadskem pšeničnem trgu, ki mu je radi vojne onemogočen izvoz t pri^omori&e dežele.
X Nezadostni pridelki žita v Grčiji se
za kritje domačih potreb spopolniuie.io t uvozom. Grčija je letos v svojih .žirtorod-nih področjih pridelala kakih «08«» dvojnih centov žita ,za kruh ler 150.(1(10 dvojnih centov koruze.
X <M milijonov arjjoniiinkili pusoKer zuašajo zgube pri vsakoletni pšeničn3| žetvi "v Arge.nlini. odkar je radi vojne otežbočeii izvoz. Država je namreč prisiljena iarmarjeni odkupili odvisne pridelke pšenice, da ne zabredejo v pne-veliko krizo. Ker pa lakih od kupl jenih zalog ne .more v polni meri uvrednotiti — najueč take pšenioe se pokvari, duki-ma jo uničijo ali pa jo oko uporabi ju kot kurivo — zaznamujejo državne finance take zgube.
zastopstvo pri zakonodaji in upravi, se je z zakonom od 14.2. 1934 oupravilo. Njegova pristojnost v pogledu zakonodaje se je ukinila, njegov delokrog v pogledu uprave s« je pa preneslo na pristojnega ministra Re;ch-,a.
Tudi začasni državni gospodarski 6vet, ki je bil pokl can, da podaje mnenja o go spod ars k o-pol i t i eni h in socialno-političmh zakonskih osnutkih, se je z zakonom od 23. 3. 1934 .ukinilo.
Razen zakonodajne moči Reiahs-tag-a, iki je izdajal .zakone, veljavne za cefi Reich, se je tudi deželam odvzelo pravico izdajanja deželnih zakonov. Deželne vlade še sicer izdajajo nekatere zakone, to se pa ne vrsi na podlagi lastnih pravic, temveč na podlagi pooblastila in v imenu Reich-a. Vsak deželni zakon pa mora imeti pristanek pristojnega ministra. Reich lahko deželam tudi predpiše zakone, lahko pa zakone tudi deželam sam izda. Po vsem tem so deželni zakoni državni zakoni z omejeno veljavnostjo.
Pravne razsodbe izrečejo neodvisni sodniki, ki so jamstvo, da bodo ljudstvu in nacionalsocral¡stičnemu svetovnemu nazoru primerne.
Zakona za prenos sodstva na Reich ©d 1(6. Z. 1934 in od S, ,12. 1934 sta oeiokuprio sodstvo s celotno pristojnostjo, z vsemi pravicami in dolžnostmi ter oblastmi in uslužbenci prenesla v pristojnost Reich-a. Reich nosi popolno in neomejeno visokost državne Uprave. Vsa uprava se vrši v imenu Reich-a. Deželne vlade so po zakonu o novi zgraditvi države od 30. ¡1. 1934 upravna oblastva. njihovi uradi pa državni uradi. V Ostmarki so bivše deželne vlade potom zakona o Ostmark-i (Ostmafkgesetz) postale neposredne državne oblasti. Delovanje javnopravnih korporacij je sicer samouprava, staji pa pod državnim nadzorstvom. To znači, da se njeno upravno delovanje izvaja od' države.	•
Že v takozvani pTvi državi (prvem Reicb-u) so poznali gotova nesoglasja med državo in p®edinimi deželami. To je bik) v njenem zadnjem razvoju že precej vidno. Sto1 «tja so dežele bile samostojne in suverene. Le rahla zunanja veza jih je združevala. Tudi drugi Reich je slonel liki zvezne države na deželah. Stvarno in bistveno zvezo je tvoril Bundesfiirst ali zvezni knez. V tem pogledu so se nasprotstva najbo'j zaostrila v času weimarske države, ko 6o se izjalovili vsi poskusi, ustvariti več ljudske in državne skupnosti. Sele nacionalsocialistična vlada, ki je bila usmerjena v cilj enotne države, je takoj po prevzemu oblasti izdala zakone, s katerimi je napravila prve korake k zravnanju, iziglajenju in združitvi.
Takozvani začasni zakon o iz-izravnavi dežel z državo od 31. 3. 1933 je zakondajno pravo deželnih zborov ali Landtagov prenesel na deželne vlade, ljudska zastopstva razpustil ter odpravil tudi ljudska zastopstva v ob-
činah. To je izključilo parlamentarno rovarjenje, da ne more sedaj nikdo več ovirati javnega delovanja nacional-socializma, ki je povsod primemo zastopan.
Zakon o novi zgraditvi države od 30. 1. 1934 z istoglasečo odredbo od 2. 2. 1934, nadalje zakon o gojitvi državnega prava ter odredba o nemškem državljanstvu od 5. 2. 1934 so prinesli važne ukrepe. Odpravili so ljudska zastopstva dežel, prenesli so najvišje upravne pravice dežel na državo, podredili so deželne vlade državni vladi, postavili službeno "delovanje državnih namestnikov pod nadzorstvo državnega ministra notranjih
zadev ter pooblastili državno vlado, da nadaljuje z reformo države. S tem se je vsako omejitev zakonodajnega prava vlade v stvarnem in časovnem pogledu .odstranilo.
Vlada Reieb-a je z ustavo menjajo-čim zakoni lahko tudi menjala pristojnost in pravice Reichstag-a itd. Z eno besedo, vlada je lahko odpravila vse, kar bi jo morebiti pri ¡zvajanju svojega vladnega programa oviralo. K vsemu temu je notranji minister Reich-a bil pooblaščen, da izvede upravno reformo dTžave. Tako je Velika Nemčija iz bivše zvezne države postala enotna, velika in močna država.
X Transportno napravo za prevoz železniške rude iz rudnikov Sivas in Erzindžaii v vzhodni Anatoliji do železniške postaje Divrik namerava graditi turška državna rudarska banka.
X Združitev ali koncentracija slovaških denarnih zavodov se bliža k svoji izvedbi. Končno bodo ustanovili tudi kmečko banko.
X Uvoz rib, predvsem puleuovk, bo povečala Portugalska. Prebivalstvo Portugalske konzumira» letno okrog 60.000 ton polenovk. Da bi se zamoglo kriti celotne potrebe prebivalstva, ki predstavljajo v prehrani Portugalcev pomembno postavko, so delali poskuse s predelovanjem tropičnih in subtropičnih rib v polenovke, ki so se obnesli. Sedaj bodo v to svrho uvažali ribe iz kolonije Angola in Azorskih otokov.
X 125.000 oseb zaposluje norveški ribolov. Kakor na vseh področjih nor-veškega gospodarstva, tako zaznamuje tudi norveško ribištvo, odkar sodeluje z nemškim državnim komisarjem, znaten porast in dvig. Norveško industrijo rib so predvsem nemški strokovnjaki s svojimi izkušnjami v ribji industriji posebno v hladilnih napravah itd. spravili v živahnejše življenje in obratovar nje. Ribolov igra z dneva v dan v norveškem gospodarstvu večjo vlogo. Saj igra riba, ribje meso, olje itd. danes precejšno vlogo za domač trg, za ekspert v druge dežele je pa vse našteto ter riba v. svežem stanju tudi nepod-oenljiv izvozni predmet.
X Madžarske lad jedelnice Gan/. & Co., v Budimpešti gradijo 40(10 tonske morske transportne in tovorne ladje. V kolikor bi globina reke Donau ne omogočala ijr.otovitev tako velikih ladij, bo Budimpešta izdelala samo zunanjo telo ladje, notranjo ureditev bi pa preskrbeli v Galac-u.
X 20 milijonov dvojnih centov žita so v tekočem letu v celoti pridelale bolgarske kmetije. Pri tem znaša višek črez lastno potrebo kakih 5 milijonov dvojnih centov.
X Nov zakon o gospodarjenju z maslom dobi Danska. Danski kmetijski minister je zakonodajnemu telesu Danske predložil zakonski osnutek, ki naj kot zakon yredi gospodarjenje z maslom. Pri tej priložnosti je minister pri utemeljevanju svojega predloga med drugim izvajal, da je oskrba kraljevine z moko, kruhom, kašo, sladkorjem, mlekom, maslom, mesom in špehom zajamčena.
X Pridelki pšenice in koruze v Ro
iiiuui.fi. V tekočem letu so posejali v Romuniji 2.35 milijonov hektarjev zemlje s pšenico, kjer so haželi 24 in pol milijonov dvojnih centov pšenice. — Koruzo so pridelali na 3.7 milijonov hektarjev njiv. Žetev jim je pa letos prinesla nad 40 milijonov dvojnih centov pridelka.
X Tudi srbska pšenična in koruzna žetev je bila zadovoljiva, 900^)00 ha srbskih pšeničnih nasadov je letos obrodilo 12 in pol do 13 milijonov dvojnih centov pšenioe. Pridelek zadostuje za kritje domačih potreb in se bo še nekaj Ialiko shranilo kot železno rezervo za vse slučaje. — Koruzni pridelek Srbije je dal 18—19 milijonov dvojnih centov. Šestina istega tvori višek črez lastno uporabo ter je namenjena za eksport;.
Davke na volne dobičke so zvišali v Švici. Dosedanji 30 do 40% davek na vojne dobičke se je glasom sklepa švicarskega zveznega sveta zvišalo na 50 do 70%.
UMNI KMETOVALEC
Ravnanje z brejimi kravami
Breje krave potrebujejo posebno paž njo, tako pri krmljenju, kakor tudi pri molži in pri oskrbovanju sploh. Od pravilnega krmljenja brejih krav in pravilnega postopka pri opuščanju molže je namreč odvisno, da-li bodo krave ostale dobre molžnice tudi po otelitvi. Vprav v tem oziru delajo naši živinorejci pogostokrat velike napake, ki so vzrok, da krave obo-lijo na vimenu ali da jim posamezni seski celo omrtvijo.
Zato je treba pri brejih kravah, posebno pri dobrih molznicah, ki same ne prisu-šijo mleka, pravočasno misliti na opustitev molže.
če se namreč na to spomnimo prepozno, ko je krava že visoko na času, ter potem skušamo mleko prisušiti z raznimi mogočimi in nemogočimi načini (s pritr-govanjem krme, s krmljenjem same slame, s pritrgovanjem vode, z nepopolnim iz-molžavanjem itd.), je navadno uspeh ta, da krave grozno omršavijo, — namesto da bi se vprav v tem času tik pred ote-litvijo spet opomogle —, zbolijo na vimenu, povržejo šibko in bolehno tele in dajejo po otelitvi le malo mleka.
Bolje od takega nepravilnega postopanja je v primeru, če smo — bodisi zaradi pomote v računanju časa brejosti ali iz drugega vzroka — pozabili pravočasno opustiti molžo breje krave, isto začeti čim: bolje krmiti ter jo — izjemoma — izmolzti skozi ves čas brejosti.
Seveda smemo to storiti le res izjemoma, kajti pravilno je, da brejih krav vsaj zadnjih 8 tednov pred otelitvijo ne mol-zemo.
Načinov, kako tudi pri najboljših molznicah doseči pravočasno prisušitev mleka, brez škode za njih zdravje in mlečnost, je več. Nekatere navajamo:
1. Pet mesecev od dne zaskočitve zmanjšamo mlečni kravi krmo na vzdržno količino (t. j. 8 kg sena in nekaj slame dnevno), molzemo pa jo kot navadno, če v par dneh opazimo, da začenja količina mleka upadati, preidemo od trikratne molže dnevno na dvakratno. Tako postopanje tvori prehod k opustitvi molže. Naglasiti pa moramo, da je treba v tem prehodnem ,času kravo vsakokrat temeljito, do zadnje kapljice mleka, izmolzti. Istotako moramo ob vsaki molži mleko preizkusiti glede na barvo in na okus (to je, da li ni slano). Če je mleko in vime zdravo, mleko pa je že zelo prisušilo, opustimo jutranjo molžo in izmolzemo kravo samo še zvečer istega dne — zadnjič, toda temeljito, do zadnje kapljice.
Luknjice seskov namažemo z lanenim oljem ali z borovo vazelino, nato pa se
vimena več ne dotikamo. Pač ga moramo v sledečih dneh stalno opazovati, vendar ne iztiskajmo iz seskov mleka, čeprav bomo navadno po par dneh opazili, da je vime nabreklo. Samo radi tega pa se še ni treba vznemirjati, kajti pri močno breji kravi vime kmalu spet splahne in postane mlahavo, če je nabreklo samo od mleka, ne pa radi vnetja.
Šele, ko vime upade, kravi spet počasi izboljšujemo krmo. Če pa nabreklo vime v par dneh ne upade samo od sebe, po-kličimo živinozdravnika, kajti v tem primeru z zdravjem vimena nekaj ni v redu.
2. Sličen je naslednji način, po katerem prisušimo breji kravi mleko v teku treh dni:
Prvi dan utrgamo kravi vso močno in na mlečnost ugodno vplivajočo krmo: močna krmila, peso, ensilažo, celo seno — ter jo krmimo samo z rezanico iz sena in slame. Molzemo pa kot po navadi.
Drugi dan krmimo enako, molzemo pa samo enkrat in sicer zjutraj; to pa is vzroka, ker se vime čez dan, ko krava stoji, ne okuži tako lahko z bolezenskimi klicami, kot čez noč.
Tretji dan krmimo kravo enako kot prva dva dneva; tudi izmolzemo jo samo še enkrat, zjutraj, toda posebno skrbno in temeljito. Luknjice na seskih namažemo z borovo vazelino in se nato vimena več ne dotikamo.
Pri takem postopku ostane krava že takoj naslednji dan brez mleka in tudi vime navadno ne nabrekne. V tem primeru krmimo kravi par dr.i samo vzdržn» krmo, ki jo izboljšamo šele čez čas, ko se ni več bati, da bi krava vsled izboljšane krme spet dobila mleko.
Vendar je treba pri tem drugem, hitrem, postopku opozoriti, da ga smemo brez škodljivih posledic za zdravje krave in vimena uporabiti samo v primeru, če mlečnost krav v tem času ne znaša več kot 9 litrov dnevno.
Ko smo kravi pravočaso in pravilno pri-sušili mleko, moramo kmalu nato začeti s postopnim izboljšavanjem krme, in sicer jim dajemo proti koncu brejosti tako krmo, kot da bi dajale 15—161 mleka dnevno. Tako krmljenje nam bodo krave poplačale s tem, da bodo začele takoj do otelitvi dajati obilno mleka. Pomislek, če§ da bi bila zaradi predobrega krmljenja otelitev otežkočena, je brez podlage.
Zadnje tedne brejosti moramo krava,-n dovolj nastiljati in to tako, da stoje vodoravno, ali celo z zadnjim delom telesa višje.
Tudi jih moramo vsak dan nekoliko sprovoditi po dvorišču ali tekališču.
Humus in apno — vira rodovitnosti v zemlji
Glavno stremljenje vsakega poljedelca gre za tem, da izvleče iz zemlje čim več pridelkov po možnosti čim boljše kakovosti, ker le s tem doseže zadovoljiv dohodek. Umen kmetovalec namreč dobro ve, da so stroški obdelovanja tal približno isti, pa naj bo delo izvedeno dobro ali slabo. On tudi ve, da so glede proizvajalnih stroškov navadno bogati pridelki cenejši kakor pa pičli. Kdor torej zemljo skrbno obdeluje ter ji povrne snovi, ki mu jih je ona dala s pridelki, mu bo kmalu hvaležna z visokim donosom. Kdor jo pa zanemarja in jo samo izko-
rišča, temu kmalu pokaže, da se je iz-trošila. Ce pa hočemo torej iz zemlje stalno črpati zadostne pridelke, moram« redno nadomestovati snovi, ki smo jih od nje prejeli, to je stalno in pravilna moramo gnojiti. Iz tega sledi ena glavnih nalog poljedelca: ohraniti, oziroma zvišati rodovitnost zemlje, to je, nuditi talnim silam pogoje za razvoj in delovanje v korist rastlinstva.
Kdo je pa v zemlji pravi nositelj rodovitnosti? To sta humus in sprsteuina in njen pomočnik apno. Brez teh so tla jalova. Humus je tista snov, ki jo v splos-
(PK.-Aufn.Kriegsberichter Bonneinann) Vormarsch im höchsten Norden. Durch ödes Steingeröll zieht sich die Straße im höchsten Norden hin. Neun Monate liegt hier der Schnee.
nem vsaka kmetija ima v zadostni množini v domačih gnojilih: v hlevskem gnoju, v gnojnici, v straniščnici in v kompostu. To so najbolj učinkovita gnojila, brez katerih še tako močno gnojenje z umetnimi gnojili le malo zaleže in je stalno nemogoče. Naravna gnojila dajejo zemlji humus in z njim življenje, kajti ta lmmus hrani vsa talna živa bitja — bakterije, ki pripravljajo rastlinsko hrano. Da je pa to življenje živahnejše, pripomore apno, ki s svojo toploto in razkrajanjem pospešuje delovanje bakterij.
Humus ali sprstenina je zmes razpadlih rastlinskih in živalskih ostankov, ki so v vseh domačih gnojilih, v podoranem plevelu in strnišču ter v sličnih odpadkih. Vse to Razkrajajo talne bakterije ob primerni toploti in ob zadostnem dostopu zraka ter tvorijo blagi humus, v katerem se kopičijo rastlinske hranilne snovi. Za to pretvarjanje pa je potrebno še apno, da razkisa razne kisline, ki nastajajo v sprstenini navadno ob pomanjkanju zraka. Te humusne kisline namreč škodu-Juje koreninam večine naših kmetijskih rastlin in izpirajo hranilne snovi. Če se pa spojijo z apnom, nastanejo nekisli humusni delci, kar imenujemo blagi humus ali. »staro moč zemlje«, ki je pravi tvori-telj zemeljske rodovitnosti.
Taka blaga sprstenina v zemlji pridržuje vodo in hranilne snovi ter jih polagoma, toda stalno oddaja talnim bakterijam in rastlinskim koreninam, ki jih dovajajo rastlinskemu telesu. Blagi humus je torej vezan na apno. Kjer tega ni, na primer v kislih zemljah, se pri razkrajanju hlevskega gnoja tvorijo tudi humusne kisline, toda ne morejo se spremeniti v rodovitne humusne delce, ampak jih padavine spravijo, neizkoriščene v spodnje zemeljske plasti, kjer se izgube v vodo. Torej sam zemlja, ki je bogata na humusu in na apnu, ki je v »stari moči«. je zdrava in rodovitna. V njej je življenje in delovanje bakterij živahno in tla postanejo kmalu godna.
Taka tla so tudi zelo dovzetna za umetna gnojila in dobro izkoriščajo njih hranilne snovi. Le na takih tleh so ta gnojila učinkovita in dobičkanosna. To je tisto, kar večina naših kmetov ne upošteva, namreč, da na zpuščena in dolgo let zanemarjena tla ne spadajo umetna gnojila. Kolikokrat se sliši naslednje vprašanje: »Imam njivo, travnik, vinograd, ki ni bil že mnogo let gnojen. Na njem nič ne uspeva. Katero umetno gnojilo je primerno, da ga zopet spravimo do rodovitnosti?« — Edini primeren odgovor na to je: »Nobeno umetno gnojilo ne spada sem!« — Dokler ni v zemlji življenja, dokler ni v njem humusa in apna, ne more učinkovati nobeno umetno gnojilo. Samo hlevski gnoj ali kompost je v stanu poživiti delovanje bakterij in vzbuditi v zemlji življenje. Potem šele bo učinkovalo tudi umetno gnojilo. Toda tudi to le tedaj, če je v zemlji dovolj apna.
Ge so tla kisla, tedaj mnogokrat niti hlevski gnoj ne deluje. Večkrat se namreč čuje tudi tole vprašnje: »Pognojil sem svoj travnik s hlevskim gnojem, a kljub temu sem imel samo malo uspeha. Kaj je vzrok temu?« Ce pa vprašamo, kakšen travnik je to, bomo gotovo dobili odgovor: »Na njem raste bolj kisla krma; hotel sem ga z gnojem pripraviti do tega, da bi na njem rastle sladke trave.« — Pa vemo, pri čem smo. Zemlji manjka apna. Na tak travnik je škoda hlevskega gnoja. Najprej ga je treba močno potrositi z žganim apnenim prahom, da ki-
MALE VESTI
*	Kmetijsko razstavo v Cilli-ju, ki so
jo zaključili minuli petek, je v ne.celih šestih dneh obiskalo nad 19.000 oseb. Kino-predstav za vaščane, kjer so jim razkazovali filme Reichsnährstand-a (državnega prehranjevalnega urada) ter kulturne filme, je pri sedemdesetih predstavah obiskalo 13.000 oseb. Radi velikega navala ljudstva na razstavišče se je razstavo za pol dneva podaljšalo in se je število obiskovalcev približalo 20.000. S tem je bil dosežen rekordni obisk vseh dosedanjih sličnih razstav, ki jih je priredil Reichsnährstand na območju organizacije kmetov Landesbauernschaft Südmark. Obisk nam je najboljši dokaz, da je spodnještajersko kmetijsko prebivalstvo, ki je celih 23 let prav težko životarilo, napredno in izobraževanja željno. — To potovalno učno razstavo se bo od 7. do 14. decembra t. 1. razkazovalo v Marburg-u v dvorani organizacije Steiri-scher Heimatbund.
*	Reichsleiter Max Amann, predsednik nemške zbornice tiska, je praznoval 24. novembra svoj 50. rojstni dan. Reichsleiter Amann je bil za časa svetovne vojne frontni tovariš Führer-ja in pozneje eden izmed prvih borcev za strankine ideale. Nad 20 let zavzema v stranki vodilno mesto. Leta 1921. je prevzel vodstvo založbe dnevnika »Völkischer Beobachter«. Pozneje je organiziral centralno založbo stranke, ki je največje založništvo v celem Reich-u. Po prevzemu oblasti
sline razkisamo. Ze s tem gnojem bomo nekaj dosegli. Toda ne za dolgo. Prihodnje leto spada na tako zemljišče vsekakor hlevski gnoj; še boljši je kompost, da se z njim pomnoži v tleh humus. Na takih tleh bodo pozneje dobro učinkovala nekatera fosfatna umetna gnojila, kakor kostna inoka. še bolj Tomasova žlindra, nikakor pa ne superfosfat. Prvi dve vsebujeta namreč mnogo apna, zato je njih delovanje tako učinkovito. Superfosfat pa spada h kislemu gnojilu.
Končno sledi iz tega, da je vir vse rodovitnosti zemlje na kmetiji v gnojilih, ki jih kmetija sama pridobiva. V njih je najdragocenejši izvir humusa. Vsak poljedelec mora torej skrbno ravnati s hlevskim gnojem, da se v njem ohranijo vse redilne snovi in da se na gnojišču
je zavzel predsedstvo nemške zbornice tiska in ga vodi še danes čil in zdrav v zadovoljstvo vsega nemškega tiska.
*	Uradni sedež šefa civilne uprav« na Spodnjem Štajerskem se je s 15.
I. m. preselil v Graz. V odredbenem in uradnem listu šefa civilne upravi: na Spodnjem Štajerskem številka 52 z dne 19 .novembra 1941, je objavljen razglas, da so se uradi šefa civilne uprave na Spodnjem Stajerškem preselili v Graz, Burgring 4, telefonska številka 83.000. I)o nadaljnjega pa ostanejo sledeči oddelki imenovane uprave v Marburg-u: Referent za državno hrambo, policijo, gospodarstvo mineralnega olja in za odredbeni in uradni list, v Marburg-u, Tegellhoflplalz. Nadalje pooblaščenec za razdelitev dela, Tegetthoffplatz in pooblaščenec za izvedbo poedinih pravno, zaščitnih ukrepov, Tegetthoffplalz 14. Uradi pooblaščenca za razne probleme se nahajajo v TegetthoffstraBe 12. Pooblaščenec za izobrazbo Ijudstta in propagando uraduje Biirgergasse 12. Isto-tam uradujeta osebni referent in nacio» nalpolitični referent. Zadnji štirje referenti so hkrati referenti v zveznem vodstvu organizacije Steirischer Heimat-bund v ulicah kakor navedeno.
*	Nemčija potrebuje vedno več rokodelskega naraščaja. Kakor poroča Mi-nislerialrat Stets iz državnega ministrstva dela, je pri letošnji razdelitvi in ureditvi vstopa vajencev v učna mesta ostalo okrog 200.000 vajeniških inest nezasedenih.
dobro razkroji in udela. Marljivo mora tudi izbirati in spravljati vse snovi, primerne za kompostiranje, kajti kompost je najboljši gnoj za travnike. Pri tem pa ne sme pozabiti niti na pomočnika teh gnojil, na apno, kajti tudi brez njega v zemlji ni rodovitnosti. Z njim se večkrat tudi brez hlevskega gnoja ali komposta zbudi v tleh rodovitnost, kar je znak, da je bilo v zemlji sicer dovolj humusa, toda ta je bil kiseljast, ker mu je primanjkovalo apna, da bi ga spremenilo v blagi humus. Zato moramo, ker se večkrat tudi dobre zemlje po nekaj letih okisajo, preizkusiti <jih na apno. Ce opazimo, da ga je v njih premalo, ga jim moramo dodati. Tako bomo v zemlji ohranili rodovitnost in jo dobro izkoristili za naše kmetijske rastline.	Ing. R. L:
*	Nemški poslanik kasr.hr na Hrvatskem je obiskal nemške naselbine. V spremstvu voditelja Nemcev ua Hrvatskem Altgayer-ja je obiskal Osijek ter razne z Nemci naseljene kraje Slavonije in Sreina.
*	Nemške državne železnice prosi)«
prebivalstvo, da bi se po možnosti opustilo vsa božična potovanja, ki se jih lahko opravi ob drugem času. Za 'res potrebne vožnje na daljše proge se naj potuje z brzimi vlaki.
*	General von Briesen je našel junaško smrt Na bojišču ob reki Doneč je našel general infanterije von Briesen. komandant nekega armadnega zbora, junaško smrt.
*	Nemški Rdeči križ v Srbiji. Srbsko prebivalstvo je zbralo 46 vagonov paketov za srbske voine ujetnike v Nemčiji. Nemški Rdeči križ je te darove spravil na svoje mesto v taborišča srbskih ujetnikov. Predsednik srbske vlade, general Milan Nedič, se je v imenu srbskega prebivalstva prisrčno zahvalit pooblaščencu nemškega Rdečega križa za človekoljubno posredovanje.
*	11—13 slo lsl slari hrasti stojijo v Mecklenburg-u v kraju Ivveaaek. Seveda ne oeli gozdovi, pač pa devet takih drevesnih velikanov spominja na najmanj tisočletno preteklost, ki je šla mimo njih. Eden teh hrastov je baje največje hrastovo drevo v Veliki Nemčiji. Merjenja, ki jih jc izvršil uad-gozdar v Iwenack-u so podala, da znaša obseg korenin oelih 14 metrov, obseg debla meter in pol nad zemljo visoko pa 10 metrov in 40 cm. Hrast meri 40 metrov višine ter vsebuje pohlih 228 kubičnih metrov lesa.
*	Arbeitsanit Pettau ali urad dela je v Friedau-u v hiši Weselitsch ustanovil svoj podružni okraj. Prebivalstvo občin Frie-dau, GroB-Sonntag, Kaisersberg, Polstrau an der Drau, Sauritsch in Thomasberg se mora odslej v zadevah, ki se nanašajo na pristojnost urada dela, obračati na imenovano podružnico. Uradni naziv in naslov za pismene vloge glasi Nebensfelle Friedau des Arbeitsamtes Pettau in Frie-dau.
*	Arbeitsanit (urad dela) Oberradkers-burg, ki je doslej bil samostojen urad, so spremenili v podružnico urada dela v Pettau-u ter se mu pravi sedaj Neben-stelle Oberradkersburg des Arbeitsamtes Pettau in Oberradkersburg. V delokrog te podružnice spadajo vse dosedanje občine in sicer Abstal, Bad-Radein, Klein-Sonntag, Luttenberg, Oberradkersburg, RoBhof, Su-Benberg, Stainztal in Wernsee.
*	Nov ženski poklic smo dobili. Na področju Reich-a so se ravnokar vršile prve izkušnje novovpeljanega ženskega poklica. Takozvane lekarniške sile za pomoč (Helferinnen) so po dveletni učni dobi položile izkušnje. Te pomožne moči bodo po lekarnah uporabljali za navadna trgovska in tehniška dela, za dekoriranje izložb in razstavnih omar, za ravnanje z blagem ter za negovanje in čuvanje lekarniških priprav kakor orodja, posode itd. Ta novi ženski poklic ima lepo bodočnost.
Potovalno kmetijsko razstavo priredijo v Marburg-u. Ker je tozadevna prireditev v Pettau-u in Cilii-ju našla pri našem podeželskem prebivalstvu ogromen odmev, kar se najbolje zrcali v številkah obiskovalcev, jo bo organizacija kmetov Landesbauernschaft Sudmark med 7. in 14. decembrom 1941 priredila tudi v Marburg-u, in sicer v dvorani organizacije Steirischer Heimatbund, in pokazala svoje r.a kmetijstvo se nanašajoče zanimivosti.
*	Zborovanje udclciencev svetovne voj ne in njih svojcev, ki ga je priredilo dne 23. novembra v Marburg-u v dvorani organizacije Steirischer Heimatbund obrambno moštvo, je bilo sijajno obiskano. Na tisoče moških — med njimi mnogi s starimi hrabrostnimi svetinjami — je napolnilo dvorano. Tudi invalidov, ki jih je bivša država najbolj zanemarjala, ni manjkalo. Kot govornik je nastopil Standartenführer Blasch, ki je zborovalce v gorečih besedah spodbujal k pridnemu sodelovanju v obrambnem moštvu organizacije Steirischer Heimatbund, kjer imajo kot stari izkušeni bojevniki priložnost, da v vzgojnem smislu ugodno vplivajo na svoje mlajše tovariše. Pri tem je tudi opisal skrb in brigo Reich-a za bivše bojevnike v vojni 1914—18, katerim se bo sedaj pridružilo tudi tovariše iz Spodnje Štajerske.
*	Dirkalne konj« bivšega židovskega
barona in velebankurja Rolschilda so
francoske oblasti na dražbi prodale,. Za osem enoletnih dirkalnih konj najboljše pasme se je doseglo 618.000 frankov. Ker je šlo za zaplenjene konje, je država tudi ta izkupiček odstopila francoski zimski pomoči.
*	Vojaki naj imajo tudi pri fotografskih naročilih prednost. Tako poziva Reichsinnungsmeister (vodja, državnih obrtnih združenj) fotografska podjetja ter jim polaga na sroe, da se vojakom^ posebno kadar pridejo na dopust, pri sprejemanju naročil in izdelovanju slik naj da prednost pred drugimi strankami.
*	„Prenočišče vrabcev" ima mesto Kioto na Japonskem. Gre za nad 230 let staro hišo ptičev, kjer imajo vrabci* ki jih je seveda na stotine in stotina svoj raj, ne da bi pri tem bili kaki ptičji ujetniki. Poseben „oče vrabcev", to je oskrbnik in gospodar, skrbi za najboljšo hrano, gleda lepo na red in čistost ter vodi brigo o gnezdenju, ki se vrši v nalašč zalo urejenih pripravah.
*	Bolgarski trgovinski minister Za-gorov je prispel na povabilo nemškega gospodarskega ministra l-uiika v Berlin, kjer bo oslal par dni
*	Poklicna izobrazba v podjetju- Organizacija nemške delovne fronte je v podjelju berlinskih plinarn v Berliuu o tvorila za posado tovarniško poklicno vzgojno šolo, ki bo članom posade omogočila izobrazbo in spopolnilev v njihovih poklicih.
*	Skrb za vojne poškodovance v Nemčiji je na Višku. V Nemčiji so podaljšali veljavnost železniških ugodnosti, ki jih od leta 1939 uživajo vojni
Poškodovanci. Ugodnosti so sledeče: ežki vojni poškodovanci se z voznim listkom III, razreda lahko vozijo v drugem razredu. Spremljevalci težko poškodovanih imajo brezplačno vožnjo kadar spremljajo težke invalide. Prav težko poškodovani vojni invalidi imajo pravico na potovanje v posebnih za to s vrbo določenih vagonih oziroma oddelkih. Pred državnimi uradi imajo vsi vojni poškodovanci prednost pred vsemi drugimi strankami.
*	Skrb za prehrano mesta Bukarešte je po navodilih vodje romunske države poverena nekemu aktivnemu general«, ki bo z vojaškimi oblastmi zadevo izboljšal in urejeval. Težkoce, ki so se doslej pojavljale v preskrbi romunske prestolnice, niso imele svojega izvora v kakšnem pomanjkanju živil, temveč, v pomanjkljivi organizaciji preskrbe mesta.
*	Japonska je umaknila svojega poslanika v Iraku. Ker so Angleži pred meseci zasedli državo Irak ter celi perzijski zaliv proglasili za svojo vojrw»-interesno sfero, je japonska vlada sedaj odpoklicala svojega poslanika iz iraške prestolnice Bagdad.
*	44 centov jabolk iz enega drevesa je dobil neki kmet v Bergatreute v okraju Wangen.
*	Nove srbske poštne znamke s slikami srbskih samostanov bodo izdali v Srbiji.
*	Kljukasti križ na več ko 300 let stari listini so našli v mestnem arhivu v Feldkirch-u. Gre za testament iz leta 1607, ki ga je nekdo s svojim hišnim znakom, kljukastim križem, podpisaL
*	Za zdravje ljudstva. Bodoče tedne in mesece bo občinska uprava v VVien-a skupno s strankinimi organizacijami po celem Reichsgau-u Wien brezplačno začela rentgenizirati prebivalstvo. Gre za pobijanje tuberkuloze, ki jo hočejo na vsak način in z vsemi sredstvi zajeziti.
*	Otvoritev glasbene šole v Cilli-ju. Dne 23. novembra 1911 so v Cüli-ju v dvorani hiše „Deutsches Haus" na slavnosten način otvorili glasbeno šok» za mladino in ljudstvo.
*	»Uli let star grad liaiumelhurg, ki leži v Ostharz-u v najlepši okolici, so preuredili za dom za vojne vdove.
*	Vložke, ki se jih v čevljih lahko ogreva, so izumili. Gre za pridobitev, ki bo posebno kolesarjem in molo-ciklislom v zimskem času velike koristi. Vložki se ne razlikujejo mnogo od dosedaj znanih, ki jih ljudje uporabljar jo za vlaganje v škornje ali čevlje» Razlika je samo v tem, da se jih s tanko žico spoji s suho aH mokro baterijo ler po potrebi na ta uačiu v obuti nogi ogreva.
*	Stalinova hčerka odide v Amerika. Kakor se izve iz turških krogov, se je odpeljala Stalinova najmlajša hčerka, 19 letna Svetla, v spremstvu nekega uradnika angleškega poslaništva v Te-herau, odkoder bo odpotovala v Ameriko. Tam bo biye delala propagando za Sovjetsko Unijo.
*	43 odstotkov več kakor lansko Irto. Devetega novembra so v celem Reich« nabrali za vojno zimsko pomoč 31 milijonov 986.200 RM. S tem je bila lanska zbirka istega dne prekoračena za 9,987.488 RM, t. j. za celih 45*/,. Štetje še pa ni končano.
*	Finski komunistični poslanci obtoženi radi veklzdaje. Višje deželno sodišče v Abo-u je proti vsem poslancem finske komunistične stranke (v parlamentu jih sedi 6) dvignilo obtožbi) radi priprav za veleizdajo. S tem zgubijo ti poslanci svoje mandate in ne morejo nikdar več biti izvoljeni v rimsko narodno zastopstvo.
*	Proti Židom. V Romuniji so razlastili 50 hiš, last raznih židovskih organizacij, ter v istih uredili otroško vrtce po nemškem vzoru. — Francoska vlada pripravlja zakon, ki bo Zidom prepovedal vsako podjetniško udejstvo-vauje.
*	Bolgarski list »Dnes« zahteva popolno iztrebljenje Židov v Bolgariji. List je mnenja, da židovsko vprašanje ni samo gospodarsko in rasno vprašanje, temveč tudi vprašanje dviga nravstvenosti.
*	Kitajska v valu zime. Kakor poročajo listi, je zajel Kitajsko val mrzlih vetrov. Tako so našli v zadnjih dneh samo v Sanohaju po raznih šupah 250 kitajskih beračev in otrok zmrznjenih.
*	Predsednik portugalske republike, general Carmona, je proslavit 24. t. m. svoj 72. rojstni dan. Vsi lizbortski listi so ob tej priliki objavili prisrčne članke s sliko prezidenta. Popoldan so se mu poklonili člani vlade, župan prestolnice in meščani Lizbone. Tudi Fiihrer je sporočil slavljencu brzojavnim potom svoje čestitke.
*	Prisilen pristanek angleškega letala na Portugalskem. Preteklo nedeljo popoldan je moral nek dvomotorni angleški bombnik zasilno pristati na portugalskem letališču Saeavem. Na letalu se je nahajalo šest članov posadke, in sicer dva Angleža, dva Avstralca in dva Novoze-landijca. Posadka je najprej uničila letalo z ognjem ter seje nato stavila na razpolago portugalskim oblastem. Vsi članr posadke so bili internirani.
*	80. rojstni dan velikega nemškega zdravnika. 24. t. m. je proslavil veliki nemški zdravnik in kirurg prof. Dr. Bier svoj 80. rojstni dan. Vodja nemškega zdravstva (Reictisgesundheitsfiilirer) Dr. Conti je ob tej priliki obiskal visokega sfavljenca ter mu ie sporočil čestitke vseh nemških zdravnikov.
*	Romunski plebiscit za ali proti politiki maršala Antonesca je rodil sledeč izid: 3.446.889 volivcev se je izjavilo za, 68 volivcev pa proti njegovi politiki.
*	Vse za skrb mladine. Koncem oktobra tega leta so pod predsedstvom pooblaščenca zastopnika voditelja nemške mladine (Jugendfuhrer) ustanovili delovno skupnost za skrb mladine, takozvano »Arbeitsgememsehait fiir Jugendbetreu-ung*. Ustanovitev bo vsem državnim in strankinim uradom ter organizacijam, ki iavno delujejo it» imajo opravke z mladina nekakšna svetovalnica in matica, potom katere se bo večkje preprečilo morebitno dvojno delo oziroma spopolni-lo kake pomanjkljivosti. Izkoristilo se bo vse možnosti ugodnega vzgojnega vpliva na mladino. Arbeitsgemeinschaft fiir Ju-gendbetreuung je mišljena seveda za celi Reich in bodo po potrebi ustanovljeni tudi podružni uradi v posameznih gau-ih.
'' Belgrajsko pristanišče izgrajujejo. Kljub vojni se nadaljuje z gradnjo pristanišča v Belgradu, ki je v današnjem evropskem rečnem ladijskem prometu važno. Pomolja na desnem bregu reke Save so že za celi kilometer dolžine iz-gotovljena. Tlakovalo se je pa tudi tir tračnic, kar bo omogočilo vožnjo s tovornimi avtomobili in vozovi.
*	Zanimiv tip švicarske lokomotive. Na švicarskih železnicah ravnokar preizkušajo novo težko lokomotivo, ki pov-
zroča pozornost strokovnjakov in tehnikov. Gre za plinsko turbinsko lokomotivo izdelka tovarne Bro\vn-Boveri v Ba-den-u v Švici, kjer so tudi izdelali načrte. Plinsko turbino kurijo s surovim oljem, ki razvija dva tisoč konjskih sil in oskrbuje pogonske motorje z električno strujo. Ta nova šest osovinska lokomotiva tehta 83 ton, vleče 200 ton tovora ter doseže največjo brzino od sto kilometrov na uro. Uporabljali jo bodo na neelektrificirauih železnicah Švice.
*	Tečaji za rokodelce v Cilli-iu. Delov-no-potitični urad organizacije Steirischer Heimatbund v Cilli-ju priredi tečaje za rokodelske mojstre v svrho upoznanja in priučitve sodobnih delovuih metod. Tečaji obsegajo rokodelstva vseh strok v okrožju ter bodo omogočili kulturno in gospodarsko izravnavo z rokodelstvom v Reich-u.
*	Lutkovno gledališče Radestock je v
okrožju Pettau razveselilo mlado in sta-
ro. Lepo obiskane predstave s bile v Polstrau-u, Friedau-u. Mortenitorf-u Monsberg-u, Kranichsfeld-u, Leonhard in den Bulietn itd.
*	Obrtni nadzorni urad (Gewerbeauf-sichtsamt) Marburg au der Drau. ki ima
svoj sedež v Graz-u, Burgring 4, naznanja, da bo do nadaljnjega vsak četrtek med 9. in 12. ter med 2. in 4. uro popoldne uradoval tudi v Marburg-u. 'legett-hoffstraBe 22 ter sprejemal stranke.
*	Božična drevesa iz stekla izdelujejo v Eisenbrod-u v češko-moravskem pro-tektoratu. Izdelovanje takih božičnih drevesc ima namen, da se ne poseka toliko mladih drevesc.
X Živilski trg v Marburg u je zadnji
čas zopet oživel. Kar od daleč se pozna, da se je kmetom posrečilo, spraviti tudi zadnje pridelke srečno v klet in pod streho. Razne povrtnine, zelenjave, kisle repe, kislega zelja itd. je v obilju na razpolago.
Preseljena iz Spodnje Štajerske pišejo
Preseljenci iz obmejnega kraja Rann, ki se jim je v smislu naročila Fiihrer-ja iz višjih državno-političnih interesov preskrbelo novo domovino na področju Reich-a, so nam poslali mnogoštevilne dopise in pisma. Gre za navadne neolepšane dopise podeželskih ljudi, v katerih slikajo svoja potovanja iz dosedanje v svojo novo domovino ter opisujejo prve vtise, ki so jih zbrali o novih doslej še nevide-nih deželah. Prvo tako pismo, ki ga je sprejelo naše uredništvo, glasi:
»Kot naročnik Vašega cenj. Usta prosim za objavo nižje navedenega:
Spodnještajercem, ki jih še ni doletela preselitev! Razni elementi so razširjali govorice, kaj vse se bo z nami preseljenci zgodilo. Ker pa vse to ni resnica in da se dofični, ki še na preselitev čakajo, pomirijo, sem se odločil popisati stvarno in resnično, v kakšnem stanju se mi spodnještajerski preseljenci nahajamo.
Dne 11. novembra smo odpotovali iz Haselbach-a pri Gurkfeld-u ter smo dne 15. novembra prišli v gradič Ka-tharinenhof v Sachsen-u. Med vožnjo so nas res bratovsko stregli. Tukaj v dobro kurjenem gradu smo dobro na-
stanjeni in tudi hrana je dobra in zadostna. Našega denarja ali naše prtljage se ni nikdo dotaknil. Vse se nam je v redu dostavilo in izročilo. V tem pogledu so res vse skrbi in vsak strah odveč. Voditelj taborišča in vso osebje je zelo prijazno z nami. Prav nič nam ni dolg čas in tudi žal nam ni, da smo odšli iz starega kraja. Vsem prijateljem polagamo na srce, da za nami ne žalujejo, temveč da pridejo čim preje za nami, ker tukaj nam je dobro. Ne verjemite pa posebno laž-njivcem ničesar. Naš naslov je Umsiedlnngs-Lager 40 in GroBhen-nersdorf, uber Lobau in Sachsen. Srčno Vas pozdravljajo Haselbacher-ji in sicer:
Heinrich Sakschek kot pisec pričujočega dopisa in žena, Vinzenz in Jo-hanna Pirz, Mirni Schitschkar, družina Petschnik, Martin in Paula Kerin, Albin in Johanna Laurinschek, Stani-slaus in Fanni Pevvetz, Alois in An na Arch, Johann in Karolina Drnatsch ter vsi ostali preseljenci iz Haselbach-a.«
Iz Dresdcn-a smo pa dobili sledeči dopis:
»Poročam, da smo se dne 10. novembra t. 1. po višjih navodilih izselili
iz okraja Kann an der Save v Reich. Težka je b;ia ločitev od rojstnega doma, kjer nas je zibala naša kmečka mati v skromni krneči hiši in še v bor-nejši leseni zibelki. Prišli so nemški vojaki resnih obrazov, ki so nam v vljudnih m milih besedah napovedan, da se nam je pripraviti za odhod. Vplivalo je na naša čustva, kakor balzam na rane, ko so nam vojaki v svoji ustrežljivosti, kakor da bi bili naši domačini, pomagali pospravljati näso prtljago ter nam isto pomagali nato-voriti na za to pripravljene avtobuse. Ko je bilo na vozovih vse, kar smo lahko vzeli s seboj, smo se odpeljali v Reichenburg, kjer je bilo prvo večje zbirališče za nadaljnji odhod. Razume se, da smo v Reichenburg-u imeli tudi dostojno in dobro prenočišče. Tudi hrano smo v redu sprejeli.
Naslednjega dne, bilo je 11. novembra 1941, pa smo sedli v posebno za nas določeno garnituro osebnega vlaka, ki nas je potegnil preko Stein-briick-a cio Marburg-a ter dalje čez Kärnten, Salzburg v deželo Bayern, kjer smo med drugimi videli tudi mesta München, Regensburg itd., ter od tam v deželo Sachsen, kjer srno v glavnem mestu te dežele, v Dresden-u, dne 12. t. m. ob 23. uri izstopili. Od železniške postaje so nas z avtobusi prepeljali na za nas določena stanovanja v velikem šolskem poslopju, kjer je bilo za naš dohod vse najbolje pripravljeno. Razen spalnic z lepimi čistimi posteljam smo našli veliko jedilnico. Kuhinja je skupna ter se nam hrana servira po nalašč v to svrho določenih dekletih. Kuhinja in red' v jedilnici je domač in ne vojaški. Sploh se v teh stanovanjih čutimo svobodni in domači. Na razpolago imamo dvorano, kjer lahko poslušamo radio od sedme ure zjutraj in do 22. ure zvečer. Za enkrat je to naše opravilo tukaj. Govori se pa, da dobimo delo, vsaj za čas, dokler se nas ne naseli na nove domove, ki nam bodo določeni. Toliko za danes, v kratkem se zopet oglasim s kakšnimi pozdravi. Pozdravljam z
nemškim pozdravom Heil Hitler! — Josef Sikoschek, Dresden.«
DOPIS!
□ Wöllan. V premogovniku smo imeli zborovanje rudarjev. Navzoči poslušalci so navdušeno sprejeli izvajanja o temi »frontno tovarištvo — obratna skupnost — ljudska skupnost«. Govorila sta tovariša Hofstäter in Tauzher.
[] Reichenstein. Cestna zbiralna akcija za zimsko pomoč je v našem kraju nabrala lepo vsoto 1608 RM in 85 Rpf. Ce se pri tem upošteva, da ni v našem kraju nikakšnih večjih posestnikov, temveč da gre za bolj ubogo prebivalstvo, je prispevek 2.18 RM od vsake hiše naravnost razveseljiv.
[] Polslrau. Te dni je prevzel od dosedanjega komisaričnega uradnega župana dr. Alfred-a Heiss-a občinske posle novo imenovani glavni uradni župan Johann Fandler. Primo-predaja se je vršila na slavnosten način ob navzočnosti političnega komisarja za okrožje Pellau, tovariša Fritz-a Bauer-ja ter nameščencev tukajšnih uradov organizacije Steirischer Heimatbund.
[] Leonhard in den Biiheln. Ob navzočnosti političnega komisarja Fritz-a Bauer-ja ter raznih funkcionarjev organizacije Steirischer Heimatbund je prevzel novi glavni uradni župan Alois Hirschmann županske posle občine Leonhard in den Büheln. Dosedanji uradni župan tovariš Heinrich Sarnilz, ki je poklican na sodelovanje v urad organizacije kmetov (Amt der Kreisbauernschaft) se je od svojih sodelavcev lepo poslovil. Politični komisar Fritz Bauer se je v svojem govoru zelo laskavo in pohvalno izrazil o odhajajočem uradnem županu.
Hudi /glasi
Ržene podrajčke
in pšenične skope
kupuje izdelovalnica slamnatili t'i za steklenice Paula Wessely, I . slenslraße 8.	'	7,'iS
Držite se uradno določenih
najvišjih prodajnih cen vinu
Weinbauwirtschal'ts.imt in Marburg au der Drau (vinarski gospodarski urad) nam je dostavil nižje navedeno v svrho objave.
„Od uradnih mest smo v svrho objave sprejeli:
Vinogradniki stare in Spodnje Štajerske, ne zadržujte prodajo letošnjega vinskega pridelka, v upanju, da se bo pozneje doseglo višje cene, kakor so predpisane. Vsi laki upi so brez podlage. Določene najvišje cene vinu in sicer RM J,— liter za vino prve skupine po drugem pretakanju in RM 0.85 liter za vino druge skupine po drugem pretakanju, ostanejo.
Podrobnosti lahko razvid ite iz posebnega ponatisa odredbenega in uradnega lisla (Verordnungs- und Amls-Llull) za Rcichsgau Steiermark od 1.
oktobra 1941, komad 79 (odredba o določitvi najvišjih cen in trgovskem zaslužku za grozdje za stiskanje, brozgo, vinski mošt in vino v Reichsgau-u Steiermark. (Anordnung über Preise lind Handelsspannen für Kelterlrauben. Maische, Weinmost und Wein im Reichsgau Steiermark). Samo dotiena vina, ki so se prav dobro razvila, bodo pristojne ocenjevalne komisije na predlog višje ocenile.
Svari se pred vsakim zahtevanjem in plačanjem višjih cen. Pristojni nadzorni uradi bodo vsako prekoračenje cen kaznovali, imena kaznovanih pa v časopisju objavili.
V interesu vseh vinogradnikov in kupcev (gostilničarjev in vinskih trgovcev) je, da se točno držijo cen, ki so uradno predpisane."
Buty-JUdUsfiieh
Marburg, Burgplatz 1
Posebne predstave
nemškega tedenskega pregleda
v nedeljo, dne 30. novembra 1941 ob pol 10. in 11. uri. — Enotna cena na vseh prostorih RM 0.20.
Od petka naprej dajemo film
Sue šm äoHtwiM
(HERZ OHNE HEIMAT)
v katerem nastopajo Albrecht Schoenhals, Anneliese Uhlig, Gustav Diessl in Camilla Horn. — Za nedoletne obisk prepovedan.	734
Zakonski par
dobi sobo in delo za vse leto. Willkomm-hof, Wachsenberg (P. Margarethen a. d. Pößnitz).	729
Pozor stolarne!
Katera tvrdka bi mi zamogla dobaviti mesečno večje število stolov. Kupim tudi rabljene stole. Ponudbe na J. Putschko, Marburg (Drau), TriesterstraBe 57. 728
Ifunim železno peč, žensko kolo in rtupam gumj Friedrich Brumen, Wittmannsberg (Andra i. W. B.). 731
Vse
divje kože
in domače
zimske mačke
kupi
Walter Derganz
PEL-ZNAHEREt UND RAUCH WA RENGESCH AFT
740 PETTAU—RAW Nr. 11
Železničarji penzijonisti
člani Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Marburgu (Drau), TegetthoffstraBe 65, se pozivajo, da javijo takoj svoj ločen naslov društvu potom dopisnice, da se s tem ugotovi stanje članstva, ki je ostalo na Spodnjem Štajerskem.
Der Treuhandvervvalter: Frangesch
yiitßütädkild
W rrriryifl^lf'fWUf
^ AH JbtQGVÜ!
Te dni se bo razdelilo nakaznice za modro galico. Odrezke v.svrho dobave škropilnega sredstva prevzame
»
Firma A.Sentschar u. Sohn, Pettau
737	Der Wirtschafter
iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimmim
Realitaten-Verkehrskanzlei
Johanna Benda, Graz
Sporgasse 2	Telefon 62-16
išče posestva na kmetih, kmetijstva v vseh velikostih, vinograde, vile, stanovanjske hiše, trgovine vseh vrst s hišami in brez hiš, mala posestva itd. po celi južni štajerski, posebno v okrožju Marburg in sicer za že prijavljene interesente za nakup. Cenjene ponudbe s točno navedbo lege, kratkega popisa velikosti, stanja stavbe, cene itd. se vzamejo takoj v delo in postopek.	735
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.........................Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.......Illllllllllllllll
Der politische Kommissar für den Landkreis Pettau
Zahl: VII Schwl. 89/1-1941	Pettau, den 26. XI. 1941.
Razglas
Da se prepreči širjenje kužne bolezni (nalezljive ohromelosti svinj), je prepovedan izvoz živih in klanih svinj iz področja občin Petlau, Polstrau in Wurmberg.
Za klavne svinje, ki jih je iz okuženih hlevov treba takoj od-premiti v javne klavnice ter .zaklali, bodo v takih slučajih tozadeftia pismena dovoljenja za izvoz izdajali pristojni župani. Pri transportu takih svinj, je nositi tudi izvirno spričevalo istih s seboj.
Der politische Kommissar: gez. Frilz Bauer.
Priden mladenič želi znanja z dobrim dekletom od 20—26 let v svrho
ženitve.
Ponudbe s sliko na upravo lista pod „Srečen zakon"	715
Kovaški pomočnik,
izurjen, se sprejme. Naslov v upravi lista.	720
Učenec ali učenka
iz Cilli-ja ali bližnje okolice s popolno oskrbo pri starših, se sprejme v prvovrstno damsko in moško krojastvo» Franz Meschko, damsko in moško kro-jaštvo, Cilli, Bahnhofgasse 3. 711
Vinicaria s 4 delovnimi moč-w iiiikaija mi Sprejmem. Vprašati
Arbeitsamt, Marburg (Drau).	721
Viniraria s 4 delovnimi močmi Vfmcarja sprejme Fersch, Ilra-stowetz, P. Sauritsch.	716
Vini Čarie s štirimi delovnimi v a ■ j «s m0£mj ter večletnimi spričevali sprejme Weingut Frauheim, Aug. Schlachtitsch, Frauheim.__696
Konjski hlapec
oženjen, žena? kot svinjska dekla, z vso oskrbo, se sprejmeta na Gutsverwaltung Straßenhofen, P. Kunigund.	726
Natakarico
sprejme takoj gostilna v Cilli-ju, Rann štev. ~6._732
Pomočnico
za damska dela in
učenca
za krojaštvo, sprejme Johann Filei, Schneiderei, GonobitzNr. 143.	733
C,.!nu plemenske proda Gutsverwal-aviflje tung Straßenhofen, P. Kunigund.	727
Dobro ohranjen
gramofon
s ploščami prodam. Johann Juss, Marburg (Drau), Pobersch, Hermangasse 9 _ 738
Cvinirt 9 mesecev staro, prodam, avmjo Lopitsch, Marburg (Drau),
Leitersberg, Grazerstraße 33._ 730
Kupi se večja množina
prediva
po dnevni ceni. Adolf Okroschnik, Was-serleitungsinstallation, Cilli, Landwehr-straße 9.	686
Prepisati? Prerisati? Ne!
Naročili foto - kopije je bolje in ceneje. Foto - razmnoževalnica: Kontrolni urad za gospodarska podjetja (Kontrollbüro für Wirt-schaflsbetriebe), Graz, Grieskai 60, tel. 67-95.	673
S O h a s štedilnikom se odda za odslužit pri Franz Lopitsch,
Marburg (Drau), Leitersberg, Grazer-
straße 33. _722
Kunim vsako množino koruzne sla-H me. Ponudbe na Dr. Schcr-baum, Marburg (Drau), Luthergasse 5.
742
I „ŠTAJERSKI GOSPODAR" ! posrednik med mestom in deželo
Prvovrstne simentalske
krave
visoko breje in s teleti, se prodajo v torek dne 2.decemb>. v Marburg- u* Karntnerstrasse pri „Lowenwirf-u..
Franz Piaeh
Nutzviehhandlung. Wild on
725
Pozor vinogradniki!
Sredstvo za razkisanje letošnjih vin!
Po vinskem zakonu dovoljeno. Izvrstno sredstvo za razkisaap in čiščenje «in |e prašek, Id. odvzame vinu kisel oltus m naredi vino normalno ia okusno. Uporabno je tudi za vse ostale pijače in tudi za čas po vretja. Cena prašku za 300 litrov je: RM 1.50, po poiti 1 RM več. K. vsaki pošiljki je priloženo natančno navodilo. Naroča se pri J. PUTSCHKO, zastopnik, Marbwi> (Bran), TrieslerstralJe 57.	' 679
Pikoio in ¡abolčnik
zdrai in okusen s i—4 udst. alkuuolne stopnje si napravite za dpmafio npo-rabo brez pravega jabolčnika. JaJnalč-nik in pikoio si tudi lahko pomnožite za 100 do 150 odstotkov. Tudi izboljšate si lahko pikoio, alfo naročite naš „Jabolčni sok", ki je pripravljen iz samih domačih preparatov in stane za 160 litrov RM 3.25, po pošli HM 1.40 več. — Veliko zahvalnih pisem na razpolago. Zastopnik: J. FUTSCfrKO, Mar. burg (Drai,i)r TriesterslraiJe 53. 680
C II n i Ot KruJaslu: odrezke, stan U"" JB železje in kovine, papit ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alo».« Arbeit er Marburg,, Uraugasse 5 507
Naurarin30 — <loiji- ktlor mi
na HI (HIB spurofi, kje se nahaja moja kobila ^Fuksa'V ki so jo bivši srbski orožniki iz postaje Missling dne 10. aprila 1941, okrog 31 ure zjutraj odvedli v smeri Wollan-IIoehenegg—Veit— Grobelno ter dne 11. aprila 1911 nekje ob cesti v Grobelnu v neki kolarnici pustili. Kobila je okrog 12' let stara, težka. 155 um visoka, popolnoma rjave barve z edinim znakom na zadnji levi nogi spredaj nad kolenom približno 15 centimcterski presek od tovariaice v znaku celega svinčnika, kjer so na obraslem mestu seda j % bele dlake. Za poročila prosi: Leopold SMONKER, Oberdollilsch,. Post Missling,	713
Seznam
. jjijfcfti»zil azijske izkaze Vam preuiliXOV sestavi in napiše Fa milienforsehungs-Institut, Gca<z, Grieskai 60;, telefon 67-95.	687
Manrarin ^ 25,— dobi tisti, ki mi HayfallU sporoči, kje se nahaja moj enovprežni voz, ki se gst je due 15. maja 1941 s transportom iz \ViiidLscligraz-a oddalo komisiji za razdelitev konj in vozov v Windischfeistriz.-u. Voz je bil v dobrem stanju, zeleno- barvan, z dobro čitljivo, vžgano številko i()l na ojah ter z železno zavoro, ld je pritrjena na sprednji levi strani lestvice. Za poročila prosi: Leopold SMONKER, Oberdollitscli, Post Missling.	712
vse vrste važnih delov
Kazproaam za k>ntesa, s k r a i> t,
Marfmrg (Drair), Thesen, Unterdobra^a Nr. 165.	717
IfAVčlČiia dobro idoča in na pro-"»OVatlja metnem kraju blizu
Marburga (Drau), se odda takoj, v najem .Naslov v upravi lista.	718
S V i n i A (plemenske)T 3 mesece * ® stare, prodam. Vprašali Marburg (Drau), Btrb&fcgasse 36. _719'
Plemensko tetteo
staro 20 meseoCv prodam. Vprašati pri Gasthaus Riedfll, Lendorf. P. Marburg (Drau).	724.
V n a i a m	se odda posestvo za W najem	polovični pridelek. Potrebne 4 delovne	moči. Naslov v upravi listai	714
Ravnokar je izšel v štiri-barvnem tisku novi
plan mesta
i
a. d. Drau
z nainoveisim seznamom ulic in cest
Cena RM 1.-
po pošti RM 1.20
Dobi se pri založniku
HUušktfit dtufkttti
Marburg, Badgasse 6
ter v vsen knjigarnah in: večjih trafikah
Potov 1 C'ani društva „Ogenj' naj ■ ® • pismeno* pošljejo svoj sedanji natančni naslov najkasneje 4o 6. dec. 1941 na F ran z Koren, Marina«» (Drau), Rarfgasse 4.	723
Naroči,Štajerskega Gospodarja*!
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega preljubega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica- gospoda
Josef-a Tschretnik-a
gostilničarja, posestnika in živ. trgovca
izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami ob tej težki uri in izgubi sočustvovali.
Srčna hvala vsem, ki ste darovali pokojniku v siovo vence in cvetje ter tako okrasili njegov zadnji dom.
Anderburg (Georgen),. Neudorf, am 21. November 194.1.
710
Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo.