TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrffo in obrt. Maročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, sa */» leta 90 Din, ca V« leta 45 Din, mesečno 16 Din; sa inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toU se v Ljubljani Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici ftt. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St 30-99. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 16. avgusta 1934. štev. 92. Tudi vzgofa fc kapital Naša kmečka hiša nima le te zasluge, da je obvarovala naš jezik in da je oču-vala naš narod kljub vsem pritiskom mogočnejših narodov, temveč je dala svojim ljudem tudi to vzgojo, da so vedno lahko našli svojo pot v svet. Vcepila jim je gilo-boko v srce poštenost in vestnost v delu, piiučila jih na red in marljivost ter jim dala tudi smisel za ono vljudno ponašanje, ki je potrebno v občevanju med ljudmi. Tg} vzgoja, ki ga je dajala kmečka hiša svojcem od nekdaj, je bil kapital, da je mogel tudi naš najbolj reven človek priti naprej v svetu. Zaradi te vzgoje so bile iskane slovenske služkinje, so slovele slovenske kuharice in so našli vedno z lahkoto delo slovenski delavci. A tudi še pozneje, ko niso hodili Slovenci v svet le kot delavci in nižji nameščenci, ko se je prikopal slovenski narod tudi do tega, da je dajal uradnike in ljudi inteligenčnih poklicev, je odi kmečke hiše podedovana vzgoja dala našim ljudem daleč po svetu sloves poštenih, zvestih in delavnih ljudi, ki so vedno na svojem mestu in na katere se je mogoče zanesti. Ta naš sloves po tujem svetu je bil naš kapital, ki je marsikateremu našemu človeku olajšal boj za obstanek in mu omogočil zaslužek, ki ga brez tega slovesa ne bi bil dobil. Skoraj pa se moramo bati, da smo dosti tega kapitala že izgubili in da naš sloves po svetu ni več tako dober; kakor je bil nekoč, če bi 'bil ta strah neupravičen, pa ni neupravičeno mnenje, da bomo ta podedovani kapital prav gotovo zapravili, če se ne začnemo malo -bolj zavedati, da j© tudi vzgoja kapital, ki ga je treba skrbno čuvati in množiti. To tem bolj, ker so danes naloge vzgoje neprimerno težje, kakor so bile v starih patriarhailičnih časih. Poleg tega je naš narod od takrat tako napredoval, da kmečka hiša že davno več ne zadostuje za vzgojo njegove mladine, da je njeno mesto že v mnogem prevzela meščanska hiša. Vpliv mesta postaja vedno večji in temu vplivu se ne more več odtegniti niti kmetska hiša sama, kar kaže vsakdanje življenje vsak hip. Vrhu vsega pa izgublja svet svojo nekdanjo orientacijo, ker živimo na prelomu dveh dob, ko padajo stare vrednote, ne da bi nove tudi že nastopile. A baš v takšnih časih je dobra vzgoja edino sredstvo, da pomanjkanje vsake orientacije ne potegne ljudi navzdol v vrtinec življenja, ki vrže na dan le moralno zlomljene ljudi. K vsemu temu pa je nastopila proletariza-cija inteligenčnih poklicev, ki mora nujno še povečati vse pasivne strani današnje dobe. Če nočemo doživeti najtežjega poloma, potem pač ni drugega izhoda, kakor da iz vseh teh ugotovitev napravimo edino mogoč zaključek in da pričnemo z vsemi silami delati na to, da bo našemu narodu njegova vzgoja zopet kapital, ki mu bo tudi v tujem svetu pomagali naprej do boljše eksistence. To pa je dosegljivo le na dva načina. V našem javnem življenju morajo zavladati smernice, ki bodo vzgojno vplivale na ves narod. Obenem pa je treba pričeti z vzgojo mladine, da ji pride smisel za red, vestnost pri delu, poštenost v vsakem pogledu v meso in kri. Danes je boj za obstanek mnogo težji kakor je bil nekoč in zato mora biti tudi danes mlad človek za življenje mnogo bolj usposobljen kakor nekoč. Danes je treba mnogo, zelo mnogo znati in poleg tega še znati delati. A treba je znati stvari, ki imajo praktičen pomen, ne pa le reči, ki so morda dane« zelo v modi, ki pa ne dajo prav nobene eksistence. Tudi najboljše plavanje, igranje z žogo in druge športne spretnosti ne dajo niti skromne eksistence, temveč morejo biti le sredstvo, da si človek utrdi telo za boj za obstanek. Bistvo usposobljenosti za življenje pa je čisto drugod. To pa se mladini mnogo premalo naglaša, kakor se mnogo preveč poudarja pomen športa. V prelomu dveh doo bi najbrže mnogo bolj potrebovali ministrstvo za nravstveno in krepostno vzgojo naroda, kakor pa ministrstvo le za telesno kulturo, čeprav njegove važnosti ne tajimo. Je sicer res, da je nad vse verjetno, da je v zdravem telesu tudri zdrav duh, toda absolutno nujno to ni. Kakor se gleda na to, da je telo zdravo, tako se mora gledati tudi na to, da je duh zdrav. Zato bi bilo nujno, da bi ona najvišja instanca, ki skrbi za telesno vzgojo, skrbela vsaj v enaki meri tudi za pravo vzgojo duha, da bi šport plemenitil ljudi in opravljal tudi one funkcije, ki jih je s takšnim uspehom opravljala nekoč kmečka in meščanska hiša. Dobra vzgoja naroda je mnogo večji kapital, kakor pa se prvi hip misli. Kajti dobra vzgoja naroda pomeni, da je ves njegov naraščaj vzgojen za dobro delo, da bo vladal red v javnem življenju, da bo ves narod sposoben za sedanjo težko gospodarsko borbo. Ni mogoče, da bi uspevalo gospodarstvo, če se opravlja vsako delo le na pol, ni mogoče, da bi napredovalo gospodarstvo, če ljudje pozabljajo, da je za zabavo mesto šele po opravljenem delu. Zlasti za naš maloštevilen narod je vzgoja naroda naravnost eksistenčno vprašanje, ker moremo vzdržati v težki borbi le, če bo vsak naš človek na svojem mestu, če bo vsak naš delavec stoodstotni delavec, če bo vsak naš inteligenčni in gospodarski človek absolutno ekvivalenten tudi najboljšim tujim. Vse to, kar znajo tujci in še nekaj več morajo znati naši ljudje in tudi a tega stališča bi mtoa-adi enkrat presojati vprašanje zaposlitve tujcev v naši deželi. Vzgoja je nam bila nekoč kapital, ki je donašal bogate obresti, in mnogo prerevni smo, da bi smeli in mogli ta kapital in te obresti pogrešati. Di/a vzpodbudna uspe.Ua Batine popravljalnice prepovedane — Prevozne olajšave za nabav- ljalne zadruge odpravljene Počasi se začenjajo uresničevati tudi zahteve gospodarskih stanov. Sioer prihaja ta pomoč že pozno, ko je samo v Dravski banovini že propadlo na tisoče obrtnikov in trgovcev, toda vendar je boljša tudi pozna pomoč, ko prav nobena. Ni sicer ta pomoč že tako velika, da bi nastal za obrtnike m trgovce že čisto nov položaj in da se jim ne bi bilo več bati za njih eksistenco, toda nekaj je doseženo in boj za obstoj bo odslej vendarle znatno lažji. Pirvi uspeh, ki je bil dosežen, je nova uredba, s katero se prepovedujejo poprav-ljalnioe fabričnih podjetij za obleko in obutev. S tem je zlasti prizadet Bafa, ki je začel kar na veliko organizirati popravljal-nice čevljev, da so bili čevljarji že ob svoj zadnji kruh, ko jim v neenaki borbi s premočnimi industrijskimi podjetji itak ni ostalo že nobeno drugo delo ko krpanje in popravljanje starih čevljev. Da je veliko ter mogočno industrijsko podjetje, ki se sioer kar ne more dovolj prehvaliti s svojim velikanskim narodnogospodarskim pomenom, poseglo tudi po tem zadnjem zaslužku revnih čevljarjev, pove pač vse. Je zato le akt najprimitivnejše socialne pravičnosti, če je vlada s svojo uredbo opomnila Bafo, kaj spada v njegov delokrog in kaj ne. Celo Bafa sam bi moral biti vladi hvaležen za uredbo, kajti ta ga je oprostila od dela, ki je bilo že nezdružljivo z ugledom velikega industrijskega podjetja. Zato tudi pričakujemo, da Bafa ne bo čakal oele tri mesece, ko morajo biti vse njegove popravljalnice likvidirane, temveč da bo kar sam od sebe takoj odpravil vse te popravljalnice. S tem bo pokazal vsaj nekaj socialnega čuta. Čevljarji imajo z novo uredbo zagotovljeno vsaj najskromnejše delo. Toda kriza čevljarskega stanu z novo uredbo še ni odpravljena in zato mora še nadalje iti boj za rešitev naših čevljarjev. Najmanje, kar se mora zahtevati je to, da se nobena modernizacija v tvomicah za čevlje ne izvede več edino le na račun čevljarjev. Zaradi novih strojev ne sme rasti že obupno visoko število brezposelnih čevljarjev. V tem pogledu je nujno potrebno, da se izda primeren predpis. Z vso pravico morajo nadalje zahtevati čevljarji, da se v Bafinih čevljarskih delavnicah zaposlujejo strokovno kvalificirani delavci, če že jemljejo Bafine tvomice na eni strani čevljarjem kruh, naj ga jim na drugi strani tudi dajejo. Pa tudi s splošnega stališča je ta zahteva utemeljena, kajti zaposlitev nekvalificiranega osebja pomeni mirovanje plač, pomeni uničevanje kupne moči prebivalstva, pomeni utrjevanje onega osnovnega zla, ki je najbolj krivo sedanje krize. Zato mora naša javnost zahte- vati, da tuje tvomice plačajo pri nas delavce tako, da ne bode njih kupna moč enaka ničti. Kadar je na tisoče čevljarjev brezposelnih, morajo biti Bafine tvornice odprte predvsem za te. Drug velik uspeh, ki je bil te dni dosežen, je sklep vlade, da se rasveljavi čl. 99. Mitra* e nadrugah državnih uslužbencev, po katerem so imele uradniške nabavljalo© zadruge pravice do 60od stotu ega znižanja prevoznine. S tem je odpravljen velik privilegij na-bavljalnih zadrug in zopet smo se za korak približali izenačenju zadružnih trgovin z drugimi trgovinami. Nekatere nabavljal-ne zadruge sicer trde, da teh popustov v prevoznini sploh nikdar uživale niso, da je bila ta prednost čl. 79 zakona o uradniških nab. zadrugah le na papirju, toda zaradi tega ni pomen novega sklepa vlade nič manjši. Ker ta sklep vlade dokazuje, da je vlada v načelu sprejela stališče gospodarskih krogov, da v poslovnem življenju ne sme biti nobenih privilegijev, da mora biti za vse pravica enaka. Upamo zato, da bo vlada to svoje nazira-nje tudi dosledno uveljavila do konca in odpravila vso neenakost, ki še danes Obstoja med konzumi ter legalno trgovino. Zlasti pa, da bo odpravila vso davčno neenakost. Prvi korak v tem pogledu je že bil storjen z zadnjo spremembo davčnih zakonov, ko so biti dovoljeni vsi stari privilegiji zadrugam in konzumom le pod pogojem, da ne prodajajo nečlanom. Ta določba pa je mnogo preveč elastična, da bi mogla imeti ta efekt, ki ga je pričakoval zakonodajalec. Zato je treba vse privilegije jasno in določno odpraviti. V^ake davčne neenakosti mora biti konec, ker brez tega ni mogoča prav nobena davčna morala. 2e celo pa ne gre, da bi uživala davčne olajšave podjetja z več milijonskim prometom, kakor ga javno izkazujejo številne nabavi jalne zadruge, dočim bi trgovina propadala pod pezo vedno ostrejše davčne prakse. Upamo zato, da moremo sklep vlado pozdraviti kot jasen dokaz, da so se začeli upoštevati življenjski interesi trgovine in da ne bodo neutemeljeni ter nezasluženi privilegiji nabavljalnih zadrug tudi eden vzrokov propadanja trgovine. V teh težkih časih, ko je tako malo razveseljivih vesti, ko postaja eksistenčna borba z vsakim dnem težja, sta oba omenjena vladna ukrepa razveseljiv znak, da se pričenjajo uvaževati zahteve gospodarskih krogov in da moremo zato upati tudi na boljše čase. Zato še s prav posebnimi zadoščenjem sprejemamo oba ukrepa vlade, obenem pa tudi z željo, da bi jim v kratkem sledili še drugi v smislu zahtev naših gospodarskih stanov. „?jcodwt Ut pacadc Pod tem naslovom je objavila >Otadžbi-na«, glasilo bivšega pravosodnega ministra dr. Ljotiča, težke besede o sedanjih razmerah. Morda so te besede za ta ali oni kraj pretirane, toda žal niso brez podlage in kot opomin naj bodo nekatere od njih ponatisnjene tudi na tem mestu. »Takoj moramo naglasiti, da nismo nasprotniki ne proslav, ne parad niti svečanosti in podobnih manifestacij, pa čeprav so te v zadnjem času že kakor povodnji zajele cele pokrajine. Vendar pa morajo te svečanosti v trenutku, kadar so gospodarske razmere v deželi izredno težke, kadar se državne in občinske dajatve z dneva v dan povišujejo, cene kmetijskih pridelkov pa z vsakim dnem zmanjšujejo, napraviti na narod — kakor se ponekod izvajajo in zaradi ljudi, ki jih prirejajo — čisto nasproten vtis, kakor pa ga pričakujejo prireditelji od teh manifestacij... Brez vsakega načrta, v večnem iskanju boljših in srečnejših dni, so ljudje pozabili na mnoge znanstvene, socialne, pa tudi nravstvene temelje. Mnoge Stvari se rešujejo napačno, odgovornost posameznika je uspavana, nagraja pa se neznačajnost v javnem življenju. Zmeden je razvoj javnega mnenja, posameznik pa je brez obrambe proti njemu. Ideali se ponižujejo, morala je potegnjena v nižino in človek je samo še sredstvo, ki ga hočejo vsi izkoriščevalci uporabiti za svoje osebne cilje. Takšni ljudje uporabljajo vsa sredstva in spletke, da vzamejo pogum vsakemu pravemu rodoljubu in da mu preprečijo, da bi pošteno in odkrito povedal in zagovarjal svoje mnenje. Najbolj zadovoljni so, kadar se jim posreči, da napravijo iz borbenega in krepkega moža, pajaca in kukavico — da nečast proglase za krepost, laž pa za resnico... Ni redko, da vzamejo v svoje roke prirejanje teh proslav in parad ljudje, katerim je vse to le ugodna prilika in sredstvo za izvajanje svojih osebnih ambicij, načrtov in računov. Prav tako se na drugi strani pojavljajo pogosto kot predstavniki raznih ustanov in organizacij ljudje, ki v resnici zastopajo samo sebe same... Te parade delajo Vtis, kakor da se prirejajo samo zato, da se kritični duh ljudstva ubije... Ne morejo se z votlimi frazami zamašiti globoki prepadi, M so jih nekateri od dneva našega zedinjenja kopali in vedno poglabljali, niti ne smejo vzklikniti pravi rodoljubi tudi le za hip: naj gre vse, kakor hoče! Pravi rodoljubi dobro vedo, da se more samo z resnico in socialno pravičnostjo začeti uspešno reševati gospodarska, moralna in finančna kiniza iin da se s samimi proslavami in paradami, zlasiti, kakor jih izvajajo nekateri, ne more utešiti glad drugih za resnico niti njihove žeje za pravico. Lepo pravi naš narod: zaman kravi lepo ime, če pa je njeno vime prazno... Sovjeti podvoje produkcijo svile Zboljšanje življenjskega standarda v sovjetski Rusiji ima tudi to posledico, da se je dvignilo povpraševanje po svili. Sovjetska vlada je zato sklenila, da znatno ražširi vsa podjetja za proizvajanje svile. Že za časa prve petletke je bilo investiranih več ko 40 milijonov rubljev v podjetja za proizvajanje svile. V prihodnjih dveh letih pa 'bo ustanovila sovjetska vlada še 11 podjetij. Produkcija svile mora biti leta 1937. dvakrat večja, kakor pa bo v letu 1934. V ta namen bo sovjetska vlada investirala za razvoj svilene produkcije še nadaljnjih 140 milijonov rubljev. Obenem je izdala sovjetska vlada obsežna navodila m gojitev sviloprejk. Sirani^ jjggggBjggaggg jaggttgdMggjfc - - ,Štev. 92. U*dU .Na pt*fhigii pocjhtoJttTinančn^ fakoi je r-iioilhr11""^!' skega ministra uredbo o maksimiranju obrestne mere, kii se glasi: _ „, Čl. 1. — Obrestna mera za impoebjbn Stenar se določa: 1. a) m denarne zavode iin benke največ 4 ih pol odstolka nad. edkomptno mero Narodne banke; « « M tan •HBprmige upnike z ifiajrel! 8% na Wt». ‘ P^edmiis prvega odstavka določa naj- \niqjjr. vi^in/i l^yii'Stit ik:i fflft PUiCOiP pOgodltli pri sklepanju posojil v potrošnik predmetih. „ \ i ' 3. V inajvišjo kor [stkati 8) odstavku 2. in 3. se vračunajo tudi po-rap^i ali daj^ve, na katere se je dcTrnifc obvezal pole^jobresti, kakor so to: provizija, režijški stroški in odškodnine zh stijrkve iz naslova dolžnega posojila. Vendar pia ima upnik pravim, da zahteva od do^miika poleg Obresti tildi povračilo dejanskih stroškov za sklepanje pogodbe, tgkse', poštnino, ko tudi za druge efektivne izdatke, zlasti za stroške za Ureditev zavarovanja in plačila dolga. ' d- 'Predpiši 3. odstavka tega člena ne veljajo za zastavljalnice ter Se z njimi ne posega V določbe točke 3 § 71 obrtnega žitkdiflte. 1 Čl. 2. — Obrestna meria ia vloge na knjižice, tekoče račune, izJpise piri denarnih zavodih in bankah ne more biti večja od eškomptne mere Narodne banke, znižan* & 1%. ' !* * Z. Obresti za \4oge na knjižice, tekoče iračune, aiapise (cdšt. 1) se morajo Tačunati po tčj uredbi od 1. julija 1984 dalje. Č5 3. — % Dpločilja. čl., 1. odsitav. 1. in 2. se ne nanašajo ha one dolgove kmetovalcev, ki ®o urejeni s posebnimi zakonskimi juiedtpisi gjede roka izplaka in obresti. 2. Denarni zavod ne more zahtevati od drugega denarnega zpvoda večjih obresti fco 8% hft leto, v kollikčjr obstoji krediit v rfeeskontu meničnih terjatev, pb katerih so ddJMfclii kmetbvaldlj a sb ti .^ojgovi urejeni s posebnimi zakonskimi predpisi glede roka, plhčita' daj obresti. '‘r 3. Določila čl. 2 se ne nanašajo tia vtoge rta knijišiibe, tekoče raČOpe in zapise pni ato-vodih, za katere dbšloje posebni predpisi v uredbi o zafščiti deharmih Svodov in njihovih upnikbv glede maksimiranja obresti za store' terjatve' 4. Obresti z« dcflgove dettamih zavodov od že izdanih hipotekarnih nastavnih listov še znižajo rta 8% na leto, Če šo ti večji, in to rzačenši a pridih 'prihodinjitm 'kupohom. Od tega so izvzeti zašitaivni listi, iždani v tujino. Čl. 4. — Kot denarni zavodi v smislu te uredbe se smatrajo denarne ustanove, uetanov.ljetie v obliki delniških družb ali družb z omejenim jamstvom, ko tudi kreditne gospodarske zadruge, hranilnioe javriopravnih itelles, ko tudli one denairne ustanove, ki so ustanovljene po zakonih, izdiabih za vsako njih posebej. Čl. 5. — 1. Pogodba, š katero je določena večje obrestna mera ali korist, kakor pa je predpisana v čl. 1. in 21, je nična za znesek, ki presega najvišje dopustne obresti in koristi po čl. 1 • (in 2. 2. Višje pogojene obresti ali koristi od onih, določenih v čl. 1. in 2., se ne morejo prisojevatii niti zavarovati niti eksekviirati, pa čeprav bi bile priznane s pravnoveljav-no sodno razsodbo ali s kakšnim drugim izvršnim aktom. Cl. 6. — Obresti m posojila v denairju. ali koristi za posojilo potrošnik stvari, ki šo bile (pogojene ali določene prodno dobiva to uredba obvezne moč se morejo kot takšne računati in izterjaivati, Če niso bile nasprotne doLočitom zaikonov, ka so vel|jali do uveljavljenja te uredbe. Od dneva pa, ko dobi tol uredba obvezno .moč, se morejo te obresti računati in iaterjavati, če se niso že naprej obračunaile in izplačale, samo v koMkittr niso v nasprotju e njenimi predpisi. Čl. 7. — Obračuni o dolgovih se mora jo obračunavati pismeno na monopolskih obrazcih. Njihovo obliko predpiše finančni rtiijrister v sporazumu s trgovinskim ministrom. S' tem predpisom se ne posega v ugodnosti, ki so glede taks predvidene z zakonom. Čl. S. — 1. Kdor namenoma prekrši predpise te uredbe o višini obrestne .jnere za posojila v denarju ali za koristi v potrošnik stvareh se kaznuje za prestopek po kazenskem zakonu z zaporom do 6 mesecev in denarno do 25.000 Din, v kolikor ne gre za dejanje,- ki je ipo kazenskem zakonu Strožje kazinivo. [Kdor plača ve^je obresti na vloge na e, po .tekogpm' «|čuw;|p.jKa*fciJfcy»d onih, kakor jih določa čl. 2., se kaznuje od tcgovjusk^Et ministra denarno z globo do 3. Zneski, plačani po teh kazinih, gredo v fond za nadzorstvo nad denarnimi zavodi, ki je ustanovljen pri Drž. hipotekarni bahlci ih ki ga upravlja trgovinski minister.1 Cl. 9. — TTrgolviinskii miihister se poobla1-šča, da more izdati pravilnik za izvajanje Le uredbe. Čl. 10. — Ta uredba dobiva obvezno imioč, ko se objavi v »SSiržbenih n o vinah«. Istega dne .preneha veljalti uredba o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933, objavljena dne 4. decembra 1933, ko tudi visi drugi predpisi, ki so v nasprotju s to uredbo. Komentar k uredbi K uredbi se objavlja jat komentar: Z uredbo o uiakatudr^uju obrestne mere, ki je izdana na, pqdigSi.,§ .65- finančnega zakona .»a 4. 1934/36 ee zamenjuje prejšnja uredba, (izdana/ na podlagi čL .6. zakona o podaljšanju (veljavnosti zakona o zaščiti kmeta. Z hovo uredbo je spremenjenih nekoliko važnih dotločU store .uredbe-Dočaim je bilo po stari uredbi prepuščeno denarmim zavodom samim, da dploiujo maksimailno obrestno mero y. mejah, ki jih je posta/vito uredim, določa nova uredba sama ta maksimum. Tudi nova uredba ohranja kot osnovo v* določanje aktivne iu pasivne obrestne mere dienarnih zavodov eskontno mero Nancdne banke, toda znižuje aktivno oljres|n^ mero od 5 na 4 in pol % talko, dCpi nW4P^,.4wa^ W(vbd‘i> če se upošteva tudi znižanje obrestne mere Narodge .bankg, ki je, stepjto po uveljavljenju stane uredbe v veljavo, več zabte- ] vati 12 in pol odstotkov, kakor na podlagi store uredbe, temveč samo še ,11%. Obresti, ki jih morejo sedaj zahtevati upniki, niso več v^jaaaie na eskontno mero Narodne ‘banke, temveč so te določene z 8% na leto. / .• tPo Stari uredbi so mogli i^pniki zahtevati rppep pnedviidčine maksiimalne obrestne .mene še 2 odstotka na leto za konvencionalne kazni v primeru zakasnitve plačila' dolga. Ilova uredba je odpravila to konvencionalno kazen. Po stari uredbi ni bilo določeno, koliko sme denarni zavod zahtevati od drugega denarnega zavoda za reeskont meničnih terjatev, po katerih ®o bili doflžni kmeto-vaioi. Z novo uredbo se določa, da morejo denarni zavodi za to posel zahtevati največ 8% letno. Nova uredba dcfioča znižanje obrestne niere na 6% na leto za dolgove denarnih zavodov pd hipotekarnih zastavnih listov ter izvzema zastavne .liste, izdane v tujino. S staro uredbo to vprašanje ni bilo urejeno. Uredba o prepovedi poprav-Jjanja Oblek in Obntve p« tvbrnicnih delavnicah Ta uredba se glasi: Cl. 1. — Industrijskim (fabričnim) delavnicam obleke in obutve, ko tudi njihovim 'podružnicam in prodajalnicaim, je prepovedano popravljanje obleke, odnosno obutve ko tudi sprejemanje naročil za njih popravilo. Od te prepovedi se izvze-ipajo samo malenkostne spremembe, ki se izvrše na blagu v .prodajalniicah ob prodaji z namenoim, da sč blago prilagodi potrebam kupca. Obstoječe delavnice omenjenih fvornic za popravilo oblek in obutve se morajo liikvidirafi v teku 3 .mesecev potem, ko stopil ta uredba v veljavo. Industrijske delavnice, ki proizvajajo obutev iz gumija, smejo to popravljati samo v svojih fabričuih delavnicah. čl. 2. — Za prestopke proti dcfločilom te uredbe se bodo uporabljala določila o prestopkih in kaznih zakona o obrtih. . Cj. 3. — Td uredba Stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«. Ucedba a ica/azu jpšenicc Na podlagi pooblastil finančnega zakona za 1. 1934./45, je izdal ministrski svet to uredbo o izvozu pšenice. Uredba se gllasi: Člen 1. — Kljub predpisom § 1. zakona, o izvozu pšenice, rži in moke z dne 27. junija 1931 in §’l. zakona o prometu s pšenico z dne 29. marca 1932 smejo opravljati čzvoz pšenice tudi' proizvodniki, zadruge in izvo.zni.3ke tvrdke po pooblastitvi ministr- i**r: ild^za . za zunanjo trgovina trgasjpo in IMustrijo. en 2. — Frciiizvodniki, mu tod-tvu •. • zadruc ruge m ir/.vozniške tvrdke, ki.žele dobiti pooblastilo za iz vez” mtJ^oifpostotfc delku za zunanjo trgovino pri miinistrslvu qs\ ijp i n^ i ipr^rlpittain^ , & označbo (količine 'pšenice, ki jo imajo za izvoz, carinarnice, pri kateri žele izvažati, načina odpreme ('ladja allii vagon) in ma-.membne države. (Pooiblastila veljajo dva meseca od dne izdaje. Če .se ne luko.nstijo v roku, se morajo vrniti oddelku za zunanjo trgovinio pa i uniniistrstvu za trgovino In industrijo /in zahtevati nova. Za v6ako carinarnico ee izdajajo .posebna pooblastila. Člen 3. — Trodzvednikii, zadruge in iz-1 vozniške tvrdike (incrajo položiti dobljena pooblastila pni pristojnih oarinamicah zaradi iKvoznega caninjenja. Carinairnica zapisuje na zadnjo stran vsakega pooblastila količino pšenice in številko vagona aM ladje, ki ee ocarini na osnovi tega pooblastila. Ko se skupna količina, označe»a .v pooblastilu, izčrpa alli ko rok pooblastijat, preden je količina dtzonpana, izteče, zaključi cariinamiioa zapisovanje na zadnji strani in pošlje pooblastilo oddelku za zunanjo trgovino pri tugovinskem ministnatvu. čtlen 4. — Za izvajanje te uredbe se ustanovi, pri ‘trgovinskem ministrstvu poseben odbor, ki ga tvorijo zastopniki trgovinskega, kmetijskega in finančnega .ministrstva. Ta u redba je stopila v . veljavo dne 24. julliija in je ta dan prenahaila veljalti uredba o izvozu pšenice z dne 1. a/vgu- Mariborski teden zaključen Za zaključek Mariborskega tedna so bile za sredo napovedane številne prireditve, katerih višek bi bila večerna prireditev na Mariborskem otoku. iRadi deževnega vremena pa so morale biti te prireditve preložene na nedeljo. Ni pa .moglo biti ustreženo želji mnogih, d® bi bil tudi ves Mariborski teden pnda!*$&atn do nedelje, temveč je bil 'v sredo zakl jučen. Oblek1 (Mariborskega tedna je bil letos izredno velik. Posebno v nedeljo je dobil Maribor radi številnih tujcev skoraj velikomestno lice, tako živahno vrvenje je bilo pp višam mestu. Vsi hoteli so bili prenapol-njeni, pddsma pa .iurji vsa prenočišča, s katerimi je razpolagala uprava Mariborskega tedna. Cepijo, da je doslej obiskalo Mariborski teden že nad . 25.000 ljudi, uspeh, kakršnega niso pričakovali niti optimisti. Vzhodni sejem v Bariju (Italija) traja od 6. do 21. septembra t. i. in ima poseben pomen ea jugoslovansko industrijo in gospodarstvo, ker omogoča prodajo blaga v vzhodnih deželah, ker eo na tem sejmu zastopane vse pomembnejše tvrdke Levamte in vsi kupci orienta. Naši razsbaiv-ljalči in obiskovalci velesejma imajo najboljšo priliko za sklenitev potrebnih trgov, in poslovnih zvez, kar je v današnjih razmerah posebno važno. Povpraševanje po jugoslovanskih proizvodih je veliko. Ta mednarodni velesejem ima to prednost, da olajšuje in zelo pospešuje sklenitev kupčij, ker uprava velesejma aktivno .posreduje med raestavljailai in potrošnika.. Ker bo (letošnji obisk velesejma zelo velik, se more zato računati tudi z veliko možnostjo kupčij. Uprava velesejma daje raizsilavljalcem in obiskovalcem , vse mogoče olajšave iin jim daje velike ugodnosti na vseh železnicah in parnikih. Razen brezplačnega italijanskega vizum« uživajo poseben popust v hotenih, .restoramih, gostilnah, gledališčih, bio-aloopih in drugih lokalih, trgovinah, garažah, kopališčih itd. Prijave, obvestila in -brezplačne prospekte daje čaistni delegat vzhodnega velesejma v Bariju, Beograd, poštni predal 23. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 15- avgusta objavlja med drugim: Pravilnik o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij — Občine pogoje za zavarovanje zakonske jamstvene dolžnosti podjetij za prevoz potnikov z motornimi vetrili — Razglas o razpisu volitev občinskega odbora v občini Tabor — Popravek razglasa o obč. voHitvah v Polskavi iin Pragerskem — Razne razglase .sodišč in uradov ter razne druge objave. «tewgijeva ostre’ nastopa proti vsem svojim nasprotnikom. Ta tede^. začpe v Plovdivu proces proti Idu komunistom, ki so hoteli proglasiti sovjetsko republiko. — V Sofiji je odkrila policija 'tajno tiskarno mBilfedonstvujuščiih. Vsi krivef šo bili aretirani.- — Začasno je bil aretiran sin pok. 'Stambolijskega Arsen Stambolijski. Po zaslišanju je bil drugi dan izpuščen. , . r . Za ruskega poslanika v Sofiji bo baje imenovan grof Ignatijev, sin onega ruskega diplomata, ki je, gjidqbil . nagveč'jji1 zaslug, da je bU -jsan-sMibski mir tako zelo v prilog Bolgarske. Vidi se, 4a, zaaV>. br^jantno izkoristiti nek- dtmje zasluge carske |tusije. Za bolgarskega poslanika v Parizu je bil imenovan Petko Stajnov, bivši prometni minister in vodja »Demokraticeskega zg-ovora«. Albanski tiskovni urad kategorično demantira vesti o italijanskem ultimatu, če ne bi Albanija začela odplačevati dolgove Italiji, ali če ne bi sprejela italijanskih zahtev. Habsburško vprašanje danes sploh ni aktualno, piše pariški »Temps«. Tudi v skrajni sili so še druge rešitve za Avstrijo, kakor pa je restavracija Habsburžanov. Do velikega viharja je prišlo v budim-peštanskem občinskem svetu, ker so soc. demokrati ostro nastopili proti vsaki so-žalni izjavi zaradi Dollfussove smrti. Izjavili so, da je moral Dollfuss, ki je dat streljati ob februarskih dogodkih na žene in otroke, pričakovati, da se tudi njemu kaj . pripeti. Končno je bil predlog o so-žalni izjavi z večino glasov sprejet. Starhemberg se pogaja i Mussolinijem, da bi se avstrijska ustava spremenila po madjarskem vzorcu in da bi tudi Avstrija dobila svojega regenta. Prvi regent naj bi seveda bil Starhemberg. Vprašanje pa je, če se bo Miklas umaknil in še večje vprašanje, če bodo za to krščanski socialci. Starhemberg se je v Italiji posebno zanimal tudi za organizacijo zloglasne tajne fašistične policije, ker hoče očiivr.dno na isti način organizirati tudi avstrijsko policijo. Dr. Apold, gen. ravnatelj Alpinke, je bil obsojen od upravne oblasti na globo 340.000 šilingov v kritje stroškov, nastalih radii narodno-socialističnega upora, pa čeprav 'ni bila dr. Apoldu direktna udeležba na uporu dokazana. V jamstvo globe je bil takoj .zaplenjen dol njegovega premoženja Vojaško sodišče ua Dunaju je obsodilo na anurt pai vezajih štiri 'policijske stražnike, ki so se priključili narodnim socialistom pri napadu na kanoelarjevo palačo Smrtne obsodbe eo bile izvršene še isti dan. ■ Dr. Rintelen bo popolnoma ozdravel. Ko ozdravi pride pred vojno sodišče zaradi veleizdaje. Papen je odpotoval na Pu»aj s svojim taijnikpm v. .Tschtnskijepmj o katerem se je govorilo, dg je bil umorjen. Pred svojim odhodom je bil še v Berchtesgadenu pri Hitlerju, ki mu je dal zadnje igstrukcije. Plebiscitno kampanjo za potrditev Hitlerja za državnega predsednika je otvoril Gobbels. Kampanja se bo zlasti vodila po radiu. Vsi pomembnejši Nemci bodo morali govoriti v radiu o neobhodni dolžnosti vseh Nemcev, dg glasujejo za Hitlerja. Giiringu se je pripetila med Miinchenom in 'Berohtesgadenam avtomobilska nesreča, ki je biila najbrže pojslledioa atentata. G6-ning je le lažje ranjen. Policija v Posaarju bo potrojena, ker sedanjih 1000 policistov ne more obvladati narodno socialističnih organizacij., Mussolini je odredil, da se morajo vsi ministri in (državni podtajniki udeležiti letošnjih orožnih vaj, in sicer v Ciinih, ki jih imajo v vojski. Do krvavih izgredov j© prišlo na Irskem, ker so se kmetje uprli neki ekse-kgltivni prodaji živine. Vojaštvo je moralo uporabiti orožje in je bilo več kmetov ubitih. Na kongresu francoskih učiteljev v mz- zi je veliko število učiteljev čisto odkrito zagovarjalo komunistične nauke. Na koncu kongresa so zapeli učitelji komunistično internacionalo. Francoska vlada je o tem 'razpravljala na svoji zadnji seji. Mobilizacijo vojske namerava odreditii španska vlada, da prepreči grozeče notranje nteiindire. Japonska vlada namerava naseliti v Mandžuriji en milijon Japoncev, ki bbdo tudi oboroženi. Ml Dvojna veljava v U. S. A. Roosevelt je odredil, da mora biti v 90 dneh vse srebro izročeno državni blagajni. Piiiava bo plačevala oddamo srebro po 5001 oenta m unčo. Od oddaje je izvzeto: srebrn denar, tuj ko donrač, srebrne rude in srebro, lci je tast tujih vlad in emisij-skiih l«uik m^e^jni izdelki. Ntcionadrzaci-ja srebra je h ji a po izjavi drž. tajnika Mor-genlhaua potrebna, ker je cena srebra silalno rasftla, diraaiva pa ne imore plačati več ko 50-01 cent za unčo. P rž. ta jnik je biil pooblaščen, da stavi v promet srebrne ceirtifiikate, ki bodo zakonito plačilno sredstvo. Z novo srebrno veljavo naj se vzdrži sedlanji nivS c^n. V prvem hipu je nacionalizacija srebra v Ameriki povzročila precejšnje razburjenje, ki pa se je sedaj popolnoma poleglo. Izkazalo se je namreč, da gre le za 200 milijonov unč. Ker plačuje država unčo po 50 .centov, gre torej v celoti le za 100 milijonov dolarjev, ki pri sedanjem obtoku plačilnih sredstev v višini pet in četrt pi lija rde pač ne pridejo v poštev. Na vseh delniških trgih je nastalo zato zopet popolno pomirjenje. Tudi v Angliji ni povzročila ameriška nacionalizacija srebra nobenega razburjenja. Ameriški nakupi srebra se gibljejo v ozkih mejah. Kakor hitro naraste srebro zaradi teh naklepov v oeni, nastopijo Aoie-rikanci takoj kot prodajalci. V Londonu so prepričani, da Amerikanci te taktike ne bodo spremenili. , 7.e v, petek je bil trg s srebrom v Lon-dontf čisto umirjen. Indija kupuje srebro, Kitajska ga fpa prodaja, da je tudi glede zunanjih naročil nastalo ravnovesje. •' •* . 1 '* Prva razstava Zveze jugoslovan-skih hranilnic na jesenskem vifelesejnju Živimo v času, ki je prinesel mn9go iz-prememb v gospodarskem življenju in s tem tudi v življenju ne; le posameznikov, teniveč tudi državnih in samoupravnih edi-nic. Zanimanje za gospodarske probleme se je razširilo iz,ozkega kroga strokovnjakov mod ves narod, ki je sedaj opazil, kako tesno je vse zvezano med seboj y gospodarstvu, kako 8jjk> vedno bolj. odvisni flrug od drugega. Morda jje tudi res> da je tudi prej ta medsebojna povezanost obstojala, vendar se- ljudje niso tako zanimali, doklei; ni bilo ivečjih izprememb- Pokazalo pa se je tudi v zadnjem času, kako mala je poučen naš narod « gospodarskih problemih. Zato se je Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani odločila, da s svojo razstavo pokaže zlasti ozko 'povezanost kreditnega sistema in ostalih panog gospodarstva. Upamo torej, da bo tudi ta razstava, dvignila ugled velesejma, ki redino prireja razne splošne važne in zanimive stave. £ \ J ; ' J •• ■ • c Višji bančni svet y Uuinuiiiji je v sporazumu z rum- Narodno banko izdelal načrt reorganizacije rumunskega bančništva, po katerem hi se število bank znižalo od 1100 na 100. Načrt se je že začel izvajati. Obtok kovanega denarja se je v Avstriji povečal za 9 milijonov šilingov. Cena kilograma čistega srebra je v Avstriji narasla od 92-2 na 95-30 pri prodaji in od 77 n& 80 šilingov pri nakupu. To je posledic^ nacionalizacije srebra v USA. Avstrijsko finančno ministrstvo demantira vest nekih madjarskih listov, da dobi Avstrija novo zunanje posojilo. Gr^ le za konverzije« posojila Društva, narodov in to yest so madjarski listi najbrže napačno razumeli,,....... Po izkazu češkoslovaške Narodne banke z dae 8. avgusta se je zilata ipodloiga povečala za; 0;2 na 2.663-1, devizna za 0’9 na 27‘3 milijonov Kč, do&m je gotovina padla za 7'9 na 235'9. Obtok bankovcev je nara-Slel, za 78-4 na 5.390-2 nniiijoraev Kč. Krnit je je padlo od 43"3 na 42-5%. Češkoslovaški finančni minister j« odredil, da se v tkftininšlkem prometu z Jugoslavijo obračunava po tečaju 100 Diin = 71-332 Kč, oz. 100 Kč = 140-188 Din in ne več po tečaju 100 Din — 50-444 Kč, oziroma 100 Kč = 168-226 Din. P/Uhcih&hC- fifieediiup vttestfaa Festival slovanskih plesov ; ' ■ >* i - il: Tujsko prometni svet mestne občine ljub-ske in Ljubljanski velesejem pripravljata veliko prireditev >Slovanski plesi«, Jd bo v.avieal z Gllasbeno razstavo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra. Na tej prireditvi sodelujejo vsi slovanski narodi razen Luži-ških Srbov. Spored je ta: l Jugoslovani : 1. Belokranjsko (kolo. 2. Raj pod lipo pri Ziljanih (Koroška Avstrija). 3. Istrsko kolo (Društvo >Istra«, Za-\ greb). 4. Kajkavsko kolo iz Lupcglava, (Drmež). 5. Slavonsko kolo Iz Andrijevcev. 6. Kolo z otoka Krka (Stari horvacki taneč iz Dobrin ja). 7. Narodno kolo iz Korčule (Moreška in Kumpajilja). 8. Šumadijsko kolo iz Požarevca. 0. Slovaško kolo iz Novega Sada. 10. fiunjevačko kolo iz Subotice. 11. Banatsko kolo iz Pančeva. 12. Kolo iz skopske črne gore. 13. Črnogorsko kolo. 14. Baranjsko kolo iz Belega Manastira. 15. Hercegovačko kolo iz Trebinja. Čehoslevaki: , . , 16. Krojovy odbor narodo-hospodarske společnosti v Plznu, hi ; ;i.;l:._, 17. II. Sokolska župa v Brnu 3 skupine po 8 OS^b), i | (18. Slovaška skupina iz Bratislave Poljaki: }0. Poljska skupina iz Zakopan. Bolgar*: 30. Bolgarsko kolo iz Sofije. mn- i,;. . 21. Buški emigranti. , Prireditve bodo na sokolskem telovadišču v Tivoliju. Glasbena razstava Že leta 1932,. ob šestdesetletnici - Glasbene Matice smo imeli v Ljubljani »Glasbeno razstavo«, -kii je zbudil*,ogromno zanimanje. V javnosti že ni bijo nikdar tfdrvfcauh toliko dokazil naše glasben« kulture, kakor na tej razstavi. Letošnja glasbena razstava pa bo še večja in popolnejša, zlasti je izpopolnjen material, ki prikazuje načo glasbeno kulturo t Ameriki in na Ogrskem. Glasbena Matica in kulturni delavci na glasbenem polju so razstavo pregledno organizirali tako-le: 1. Narodna pesem: a) viri, b) prireditve, ,c) ponarodela glasbila. Narodna pesem zarisana v zemljevide slov. ozemlja. 2. Umetna glasba:, ... tu. . a) najstarejši riffren^ki skladatelji, stare ‘korhe knjige, molitveniki, rokopisi, fotografije redkih slovenskih pesmaric, rokopisi in tiskane skladbe, b) skladatelji pred 1. 1840, c) skladatelji dobe Čitalnice, č) skladatelji pred 1. 1872, d) skladatelji po 1. 1872 do danes. 3. 150 risanih portretov skladateljev (prof. Š. šantel). 4. 20 stenskih preglednih tabel s slovensko glasbeno zgodovino dr. Mantuanija. 5. statistika glasbenih šol v Dravski banovini. 6. slilfp slovenskih upodabljajočih umetnici t, £iasbammi .motivi. - . 7. kipi slovenskih skladateljev in posmrtne maske« 8. fotografije starih in novih orgel. 0. fotografije hiš in cerkva v Ljubljani, kjer so se prirejali koncerti. 10. zastave pevskih in glasbenih društev. 11. zanimiva odlikovanja umrlih glasbenikov. 12. orgije, klavirji, harmoniji, harmonike. 13. goslarski izdelki naših mojstrov in šol. 14. izdelovanje tamburic. 2e v 24 arah 15. slovenske plošče. 16. mladinska zborovska literatura. 17. gledališka glasba s sceničnimi osnutki. 18. tiskanje not. 10. notna pisava raznih stoletij. ' ' 'J \ *>•., . .m i. , t f i i f Letošnja umetnostna razstava na jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra bo prirejena pod geslom >Slovenska pokrajina«. Razstava bo zelo pestra in bo nudila vsakemu obiskovalcu «voje, saj Ibodo zastopani skoraj vsi pomembni slovenski likovni umetniki ter vse smeri in panoge. ; Kakor 'vsako leto je' tudi letos razpisano ljudsko glasovanje za najlepšo sliko. Umet-niki-avtorji najboljših slik prejmejo nagrado, Razstavo aranžira akad. slikar prof. Olaf Globočnik. c< >. ■■■■ . -u. Higienska razstava »Mati in dete« '.x‘i J.v.. u ivV.u- ' ?•: :< [ :i — <» Spoznaj svoje telo! Spoznavaj vzroke bolezni! Spoznavaj način pravilnega življenja! Ti trije izreki so vodili Higijfenski zavod pri organizaciji te razstave, M bo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani v dneh od 1. do 10. septembra. Zdravje naroda ni v rokah poedinca, ampak nas vseh. Najbolje pa moramo čuvati nad zdravjem naših najdražjih, to je matere in deteta. Razstava bo imela 21 oddelkov, ki bodo nazorno pokazali, kako treba negovati matere in deteta in skrbeti za njih zdravje. Od dojenčka preko otroških bolezni do šolske higiene nas vodi razstava. Tudi o postanku človeštva, o spolnih boleznih itd. bo mnogo prikazanega bafvi, pleiira la kemično iniii obtoke, klobuke itd. Skrolii la •▼ettoiika mjee, ovratnike In maniete. Pere. suši. monga In lika domaie perilo tovarna JOS. REICH Nljuikl aaaip 4—6. Selebnrgora it S. Telefon it 1S-7S. ■ ‘JM it i «■» J ■ ..i. , Uvoz ovsa je v Avstriji po 20. avgustu prepovedan, ker je žetev domačega ovsa zadostna. V Brajlo je dospelo 1500 ton ruskega lesa, ki ga bodo na vlačilcih odpravili v Budapešto. r,.; n Podpisan je protokol o blagovnem prometu med RuSijo in Nemčijo. Nemčija bo v večji meri izvažala v Rusijo industrijske izdelke, zato pa tudi uvažala iz Rusije več kmetijskih proiiavodov. . . Carino na emajlirane posode je povišala egiptska vladia za 100 odstotkov. Povišanje se utemeljuje z ustanovitvijo nekaterih manjših tvornic za emajlirano posodo v Egiptu. Radi poviška carine se bo cenejša emajlirana posoda v Egiptu. podražila za 40 odstotkov. - • Največja irska pivovarna, ki zaposluje 20.000 delavcev in je menda tudi največjn pivovarna na svetu, se preseli iz lirske v London, ker me moM> več zdržati posledic gospodarske vojne, ki jd-tmstola med Anglijo in Irsko zaradi nepopustljive De Va-lerine politike. [in ri r » |1 l) i J • j . / i Stavbišča v Zagrebu nimajo kupcev Lastniki velikih stavbiSč na zagrebški periferiji so zaprosili mestno občino, da jim odobri njih nnmeiruvane pamcelaoije. Občina sei prav nič ne truldi, da bi iiitro rešila njih prošnje, ker namerava nekatere parcele rezervirati za parke 'in občinske potrebe, na drugi strani pa je konjunktura za prodajo stavbnih parcel v Zagrebu tako slaba, da ne morejo prodati svojih parcel niti posestniki stavbišč, katerih parcelacija je že izvedena. P. jPlPČCVC* sladna kava je prv«mton doma£ izdeZefe, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava fe prav prijetnega okusa in io pijo odrasli kot otroci z užitkom. P/H/pcaša/Mtic pa t Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od) Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine. Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino (blaga, ceno, kalkuli-ramo po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga. Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamčL če zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom. Les in lesni izdelki. 672 — Auckland (Nova Zelandija), hrastove doge za kis v velikosti 5, 10, 18, 36 in 56 galon; 673 — Varese (Italija), les za furnirje. Deželni pridelki in zdravilne rastline. 674 — Pariz, posušeni pedji od češenj in višenj; 675 — Hamburg, bel fižol; 676 — Dunaj, ječmen in suh grah za izvoz v Indijo; 677 — Dunaj, zastopnik za koruzo in otrobe; 678 — Curih, češenj; 679 — Hamburg, zastopnik za zdravilne rastline; 680 — Trenčin (CSR), brinje; 681 — Rotterdam, stročne povrtnine, oljnate pogače in rezanci iz repe; 682 — Hamburg, krma in podobni proizvodi; 683 — Opava (CSR), paprika; 684 — Dresden, zastopnik za st ročno po-. vrtnino in povrtninske konzerve; 685 — Oslo, zastopnik za hmelj; 686 — Algier, zastopnik za droben bel fižol in grah. Davčna osnova od vrednosti najemnin fabričnih in industrijskih stavb Minimalna pridobnina se odmerja na podlagi donosa najemnin. Ker pa so tvor-niška podjetja oproščena od zgradarine, so nastale nejasnosti, kako naj se odmeri pridobnina na podlagi najemnine za industrijska podjetja. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdali sedla j to pojasnilo: Vrednost najemnine se mora v takšnih primerih določiti potem parifikacije. V primeru, da ni podobne stavbe, ki bi se mogla uporabiti kot parifikacijski (primerjalni) objekt za vrednost letne najemnine, mora to določiti davčni odbor, in sicer samo od vrednosti zgradbe, ne pa tudi od industrijskih in tvorniških konstrukcij. Na podlagi te ooene ter najemnine za stanovanje lastnika te tvornice ali industrijskega podjetja treba določiti minimalno davčno osnovo za pridobnino. Doplačila k voznim kartam v korist Rdečega križa V času od 16. do 22. septembra se bo pobiralo od vsake železniške karte doplačilo v višini 50 par za vsakih pričetih 100 dinarjv vozne cene. Pri retumih kartah se to doplačilo podvoji. To doplačilo se bo pobiralo brez posebnih potrdil in brez vpisa v vozne izkaznice. Le plakati Rdečega križa bodo opozarjali na to doplačilo. Prirastkarina za Ljubljano Mestno načelstvo v Ljubljani objavflja, da znaša mnogokratnik za izračun priraat-kairime v okolišu mestne občine za mesece april maj din junij za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljava, 7. Konkurzi in prisilne poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trafikanta Franca Zemljiča in njegove žene Marije 'Zemljič v Slovenjgradcu. Poravnalni sodnik dir. Šmid, poravnalni upravnik odvetnik dr. Bratkovič. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Slovenj-gnadcu dne 20. septembra ob 11. Rok za oglaatev do 15. septmbra. ašetn Magu v tujini Proizvodi sadjarstva in vinarstva. 687 — Hamburg, grozdje, suhe češplje in razno sadje; 688 — Linz, zastopnik za sveže in suhe češplje; 689 — Berlin, jabolka, češplje, grozdje in orehi; 690 — Stuttgart, jabolka za izdelovanje sadjevca in drugo sadje za izdelovanje sadjevca; 691 — Hamburg, zastopnik za suhe češplje in orehe; 692 — Algier, jabolka budim-ke; 693 — Dresden, vino, suho sadje in konzerve. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 694 — Bergamo, nasoljena slanina, svinje, perutnina, jajca; 695 — Berlin, konjska žima; 696 — Milan, živa in zaklana živina; 697 — Krakov, kosti, rogovi in kopita; 698 — Manastur (Rumunija) zastopnik za suhe in sladkovodne ribe; 699 — Liberci, sirova volna; 700 — Dresden, mesne konzerve in ribe. 701 — Bratislava, sirova volna. Rudarstvo in kovinski proizvodi: 702 — Milan, svinčena, cinkova, kromo-va in manganova ruda ter železni pirit; 703 — London, firma želi prevzeti eksploatacijo srebrnih rudnikov; 704 — Malta, zastopnik za razno orodje in druge kovinske proizvode. Industrijski izdelki: 705 — Dunaj, cevi od konoplje za vodo (izvoz v Indijo); 706 — Istanbul, tuljci za ženske klobuke, papir in lepenko vseh vrst, vreče in platno iz jutovca; 707 — Tel-Aviv, aparati za proizvajanje mraza v hišnih hladilnikih; - 708 — Malta, zastopnik za preproge, tkanine, konfekcijo, obutev in kožne izdelke; Razno: 709 — Praga, odpadki pri proizvodnji koruznega škroba; 710 — Barcelona, zastopnik za jugoslov. izvozne proizvode; 711 — Praga, predmeti iz alabastra. Roosevelt ne odneha Roosevelt je v svojem zadnjem govoru v Green Bay, prvem govoru od začetka julija, s poudarkom naglasil, da vztraja na svoji dosedanji gospodarski politiki, na »Prizada< je bil imenovan prokurist družibe A. M. Schreiber. Rudarska direkcija v Sarajevu bi se morala preseliti v Beograd. Mestno načelstvo v Sarajevu in gospodarske organizacije so se zavzele, da se ta premestitev prepreči. Numizmatična razstava bo otvorjena dne 20. t. m. v prostorih zagrebške Jugoslovanske akademije. Ljudsko šolo je zgradil v svojem rojstnem kraju v Lukovici beograjski rentier Cokič. Sola ima dve moderno opremljeni učilnici z vsemi potrebnimi pripomočki. Cokič je zgradil šolo na svoje stroške, samo zemljišče je dala občina. Angleška vojska bo popolnoma modernizirana. Vsak angleški pehotni polk bo štel v bodoče tri lahke in en težki bataljon, ki bo oborožen z motoriziranimi težkimi strojnicami in lahkimi topovi. Vsaka brigada bo imela tanke z Diesolovimi motorji, ki se bodo lahko uporabljali tudi kot pogonski stroji pri delih na terenu. Tudi mornarica in letalstvo bosta naj mo-derneje opremljena. Krvava bikuea av«tr. nar.-socialistične vstaje izkazuje na vladni strani 265 smrtnih izgi)(b in sicer je bilo ubitih: 12 policistov, 48 orožnikov, 107 hajmverovcev in 88 oficirjev ter vojakov. Izgube narodnih socialistov so bile trikrat tako velike. Generalna stavka je bila proglašena v vseh ameriških tvornicah aluminija, ker ni prišlo med tvorničarji in delavci do sogiasje radi plač. Sifcn orkan je divjal nad Beogradom. Stvarna škoda znaša več milijonov. Orkan pa je tudi zahteval 7 smrtnih žrtev, nekaj ljudi pa še pogrešajo. Prava nedelja nesreč je bilo zadnja nedelja V Avignonu železniška nesreča: 5 mrtvih, nad 10 ranjenih. — V Hallu zopet železniška nesreča: 2 mrtva, 160 ranjenih. — Atentat na brzovlak v Mukde-nu: 16 mrtvih, 50 ranjenih. — V Varu v Rumuniji se je zaletel avtomobil z vojaki v zid: 8 smrtno ranjenih, 17 lažje ranjenih. — Blizu Celovca se je ubil najmlajši sin bivšega španskega kralja. — Poleg tega še cela vrsta ubojev, umorov in manjših nesreč. Voda je postala zaradi suše dražja od bencina v USA. Za galono vode se plača 30 centov, dočim velja galona bencina le 17 centov. Mehiški razbojniki s« napadli vas V ista Hervosa v mehiški državi Oaxaca, požgali 60 hiš, maito pa poklali 43 mož, žen in otrok. Ko so prišle vladne čete, so našle le še po-goiišČe. Trim noronLi Zagrebški živilski trg Blaga na trgu je vedno več, zlasti je velika ponudba v sadju: Cene so te: breskve od 4 do 10, grozdje od 2 do 12, jabolka od 1 do 3, hruške od 1 do 4, melone 0'70 do 1’10, češplje 0-75 do 2-50, fige 3 do 4, sladkorne melone 1 do 6 Din za kg. Paprika se prodaja po 10 par kos. — Mleka in mlečnih izdelkov je na trgu mnogo več, kakor pa znaša potreba. Cene so zato popustile. — Jajc je na trgu zelo mnogo, njih cona je nizka. Za tri jajca se plača le en dinar. — Zelo mnogo je na trgu tudi zelenjave, ki ima zelo nizko ceno. — Mladih prašičkov je zelo mnogo, povpraševanje pa je manj živahno. Cena ovac je padla za 2 Din pri kg. Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 10. avgusta 1934 je bilo pripeljanih 307 svinj in 2 kozi; cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov 9tari komad Din 80—100, 7—9 tednov 120—150, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 320—360, 8—10 mesecev 400—540, 1 leto 580—620; 1 kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 8-50—9-50. Italijanski trg1 Kakor poroča zadnja štev. »Glasnika«, je stanje na italijan. trgu s pšenico neiz-premenjeno. Ponudba pšenice je še vedno velika^ kljub temu pa so se mogle cene ne samo vzdržati na dosedanji višini, temveč so se celo nekoliko okrepile. Dvignila se je cena zdrobu iz trde pšenice za eno liro pri stotu, dočim je za prav toliko popustila cena za zdrob iz mehke pšenice. Otrobi so se podražili za eno liro in veljajo po 46 do 47 lir za stot, kar pomeni zelo dobro ceno. Trg s tujo pšenioo je nedzpremenje-no čvrst Koruzni trg se je po velikem padcu cen v prejšnjem tednu nekoliko popravil. Naj-brže so stare zaloge izčrpane in zato je ponudba padla. Zato so se mogle cene vzdržati. Za tujo koruzo ni zanimanja. Tendenca »a krmo j© zelo čvrsta, Dočim so ostale notacije za domači oves nespremenjene, je narasla cena za la Plata oves od 28 na 32 lir, frtanoo pristanišče. Še večje povpraševanje je bilo .po ječmenu, ki se je dvignil v ceni za celih pet lir od 58 do 63 liir. Na jajčnem trgu so cene v dvigu, zlasti v severni Italiji. Povprečna eevemo-italli-janska cena je porasla od 234 na 269 lir za 1000 jajc, cena na južmMtalijanskem trgu pa je ostala neizpremenjena. Cene se približujejo lanskiim, ki pa jih še niso dosegle. Ker so se cene dvignile v Milanu in nekaterih drugih italijanskih mestih, se more sklepati, da se bodo cene za jajca v Itallijii še dvignile. Težke skrbi italijanskih živino* rejcev Cena klavne živine v Italiji silno pada. Tako so od leta 1929. padle cene na rimskem trgu za klavno srednjo živino od 400 na 200 lir za stot, cene za teleta so padle od 582 na 323 lir za stot žive teže, za svinje od 700 na 380 lir. Cene v podrobni razprodaji pa so padle v mnogo manjši meri. Revno ljudstvo nima tako od pocenitve živine na debelo nobene prave koristi. Dunajski živinski trg Na goveji trg z dne 13. t. m. je bilo postavljenih 1.700 glav goveje živine. Iz Jugoslavije je bilo 98 volov, 9 bikov in 1 krava. — Cene so bile te: fabrični voli od 1’15 do 1-35, voli I. vrste po 1‘05 do 115, II. vrste po 0-95 do 1-05, III. vrste po 0-85 do 0-95, biki po 0-75 do 0-98, dobre krave po 072 do 1-— mršava živina I>o 0-50 do 0-70 šilinga za kg žive teže. — Tendenca: Ob živahnem prometu so se podražili prvovrstni voli za 7 grošev, ostale vrste volov in krave pa za 5 grošev. Ti^di cene za vso drugo živino so bile čvrste. Svinjski trg. Na trg je bilo postavljenih 12.365 prešičev in sicer 3097 Špeharjev in 8.368 pršutarjov. Iz Jugoslavije je bilo 1114 Špeharjev. — Cene so bile te: man-galica I. vrste po 1*27 do 1-30, II. vrste po 1‘24 do 1-26, jugoslovanski križani I. vrste po 1-28 do 1-36, srednji po 1-24 do 1-27, slabše vrste po 1-20 do 1-28, stari po 1-15 do 1-20, pršutarji lahki po 1-40 do 1-62, težki po 1-26 do 1-40, križani po 1-32 do 1-45 šilinga za kg žive teže. — Tendenca: V začetku živahnega, potem manj živahnega prometa so se podražili Špeharji za do 8, pršutarji za do 10 grošev. (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III. — St. Manc). Program ljubljanske radio-postaje Petek, dne 17. avgusta: 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 19.00: Postanek in razvoj toplotnih neviht (M. Čadež) — 19.30: Onstran Gorjancev (Vladimir Regally) — 20.00: Plošče — 20.15: Prenos iz Zagreba — 21.45: Plošče — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Sobota, dne-18. avgusta: 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 19.00: Primorska ura (g. Venturini) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Radijski orkester: operna glasba, vmes poje g. Dermota arije iz slovanskih oper — 21.30: Plošče — 22.00: Čas, poročila, mandolinistični kvartet. Urala ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovako-induatrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja tn tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana