KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA i Radio ge 88,7 in 95,9 MHz ^evilka 71 Leto 3 Cena 240 SIT 9. januar 2003 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 23. JANUARJA 2003. Kozoletovi Rezervni deli na berlinskem festivalu Ljubljana - Film Rezervni deli režiserja - domačina iz Krškega - Damjana Kozoleta je uvrščen v tekmovalni program 53. mednarodnega Ulmskega festivala v Berlinu, ki bo potekal od 6. do 16. februarja. Prizor s snemanja Bo ravnateljica zdržala cel mandat? Sevnica - Minilo je 220 let od ustanovitve prve osnovne šole v Sevnici in prvič se dogaja, da želi del učiteljskega zbora razrešiti ravnateljico. Jelko Slukan so pred tremi leti imenovali najprej za vršilko dolžnosti in jo nato potrdili za ravnateljico. Minulo leto so neformalno v javnost pricurljali dvomi o njeni sposobnosti vodenja velike šole z 90-članskim kolektivom. Slukanovi del kolektiva očita nedemokratičnost in kršenje pravil. Pred novim letom je bila burna seja Sveta šole, na kateri je s funkcije predsednice odstopila učiteljica Mateja Kovač. Zamenjala jo je zunanja članica sveta Estera Savič-Bizjak. Svet šole je menil, da bi bilo smiselno angažirati pravnika, ki bi v imenu tega najvišjega organa šole pregledal odprta vprašanja in povedal, če in kdaj so bila kršena pravila oziroma zakoni. Šolsko ministrstvo pa je odgovorilo, da Svet šole nima pristojnosti najeti pravnika. Sevniški odvetnik Franc Pipan, ki je bil pripravljen sodelovati brez honorarja, dvomi, da je odgovor ministrstva v skladu z zakonom, zato je neformalno za mnenje zaprosil dva ustavna sodnika. Pravniki bodo imeli očitno dovolj dela z OŠ Savo Kladnik, saj se je na različne organe pritožil tudi profesor biologije in kemije Dušan Klenovšek, ki je bil zaradi pritožbe enega od staršev na zaključeno negativno oceno junija 2002 v “preverki” inšpektorja, ob zaključku tega šolskega trimestra pa je moral po odredbi ravnateljice preko 200 učencem zbrisati oceno. Ravnateljica svojo odločitev utemeljuje s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju, Klenovšek pa z istim aktom svojo pritožbo. ...na strani 3 OŠ Savo Kladnik 7'n^na Loka pri Zidanem Mostu Foto: Bojan Dremelj Ognjemet v Brežicah Krškem množica vseh starosti ni dvomila v zvezdo silvestrske noči Nušo Derenda, ki je s svojim “štimungom” naredila najdaljšo noč v letu kar prekratko. Neutrudna je bila Nuša še na potrjenki v hotelu Sremič, kjer je na Silvestrovo gostoval Alfi Nipič s svojim Silvestrskim poljubom in napolnil veliko dvorano z obiskovalci iz Foto: Studio Rožman celega Posavja. V Brežicah je občina obupala in silvestrovanj v zadnjih letih ni bilo. Zdaj je priložnost izkoristilo gostinsko podjetje Petelinčevih, ki imajo lokal nasproti občinske stavbe. Šlabo vreme jim ni vzelo poguma in na zabavi z ansamblom Okrogli muzikantje seje zbralo okoli 1000 ljudi. N.Č.C., B.D., S. V. Brežiški koledniki, ki so oznanjali Jezusovo rojstvo po občini, so svojo pot začeli v cerkvi Sv. Roka. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Brežiški koledniki Brežice - Zadnja leta je v navadi, da se zberejo mladi člani koledniške skupine Župnijskega mladinskega centra Brežice. Koledniki ljudem oznanjajo veselo novico o Jezusovem rojstvu. Tudi letos so se zbrali 4. in 5. januarja ter se podali po Brežicah in okoliških vaseh. Veselo oznanilo so mladi ponesli kar v 107 domov brežiške župnije. Njihova pot seje začela pred cerkvijo Svetega Roka, potem pa so pot nadaljevali po mestu in vaseh. Kot so nam mladi koledniki povedali, se radi odpravijo koledovat, saj jih ljudje radi sprejmejo medse in jih večinoma tudi pogostijo, letos pa je bilo še posebno prijetno, saj je znan gostilničar iz Brežine poskrbel, da so se koledniki lahko okrepčali z močnim kosilom, tako da so potem lažje nadaljevali pot oznanjanja. Osem mladih kolednikov in njihova dva mentorja so se odločili, da bodo letošnje koledniške darove namenili misijonu v Boliviji. Veseli so velikodušnih darov in hvaležni vsakomur, ki je izkazal svojo dobroto. K.M. Silv 0savJe - V Posavju je večina ja, /trovala v krogu družine, pri-ve?f v a'' na prostem, kjer so silil ;Jr0vanja na ulici z. živo glasbo, p0jVv°ri vseh treh županov in Vto, n’m> ognjemeti pripravili v V novo leto z uličnim poljubom Sevničani po tradiciji, le da ne tako številčno kot leta doslej, pred Paradižem z Vilijem Resnikom. Podobno so v Krmelju na prostem silvestrovali krajani Mimske doline. Damjan Kozole, avtor Stereotipa in uspešnice Pomo film, tudi 'J svojem najnovejšem filmu nadaljuje z raziskovanjem družbenega podzemlja. Rezervni deli so film o dveh tihotapcih 12 Krškega in o mnogih ilegalnih prebežnikih. Film je bil v večji ^ri posnet v Krškem in Brežicah. K uvrstitvi na Berlinale 2003 naJ bi botrovala ravno aktualnost izbrane teme filma, kar ilegalni Prebežni ki gotovo so; ne samo slovenskega, ampak tudi širšega ^ropskega prostora.V glavni vlogi navdušuje Peter Musevski 'Kruh in mleko). Film je nastal v produkciji Emotionfilma in je bil posnet v sodelovanju z RTV Slovenija ter ob finančni subvenciji Film-s,Cega sklada. Uspeh uvrstitve Rezervnih delov na berlinski festival je še toli-0 večji, saj je minilo že 15 let, odkar je bil zadnjič slovenski elovečemi film predstavljen v uradnem tekmovalnem programu ?nega izmed treh najpomembnejših festivalov (poleg festivala v erlinu še v Cannesu in Benetkah). Zadnji film so bili Slakovi Udodelci, predstavili so se leta 1988, prav tako v Berlinu, i. Predpremiera Rezervnih delov bo 31.januarja ob 20.uri v ^•turnem domu Krško. L.K. Upi# -c;.,k Če smo božično-novoletne praznike preživeli v “zelenem ”, pa se je narava poigrala takoj po praznikih. Sneg je padal hitreje, kot so -vsaj v Brežicah - uspeli pristojni čistiti ceste. Zato so imeli nemalo težav vozniki, še bolj pa so bili v neprijetnem položaju pešci, ki so bili prisiljeni hoditi kar po cestah. Spet kosi smrt Sevnica - V nedeljo okrog 23. ure se je na železniškem prehodu zunaj naselja Sevnica zgodila prometna nesreča, ki je teijala prvo letošnjo smrtno žrtev v Posavju. 300 metrov pred prehodom ceste čez železniško progo je 37-letni I.B. iz Ljubljane, ki je vozil mednarodni potniški vlak iz Ljubljane proti Dobovi, opazil pešca, kije hodil po regionalni cesti in ob sebi potiskal kolo. Kljub temu, da so bile polzapornice spuščene, jih je 45-letni Ivan Zakrajšek z Marofa pri Sevnici obhodil, prav tako pa ni reagiral na zvočno in svetlobno opozarjanje prihajajočega vlaka. Ko je prečkal drugi železniški tir, je vanj zadela lokomotiva in moški je na kraju nesreče umrl. N.Č.C. POSAVSKE mvSlCE Direktorica Kmečke zadruge Sevnica odhaja Sevnica - Kmečka zadruga Sevnica sodi po realizaciji med uspešna posavska podjetja. V leto 2002 so zakorakali z reali' zacijo 2,6 milijarde SIT, v letošnje pa s tremi milijardami SIT. Zaradi uspešnega vodenja zadruge je toliko bolj presenetila vest, da direktorica Andreja Jamšek odhaja. Jamškova je prišla v zadrugo kot diplomirana ekonomistka, Prešernova nagrajenka v času, ko je bila ta še v sistemu Mercator. Predenje prevzela funkcijo direktorice, se je dobro spoznala z vsemi področji delovanja zadruge, izpeljala proces transformacije, posodobitve klavnice in pripojitve hranilno kreditne službe k Banki Koper. Močno je okrepila tudi trgovinsko dejavnost. Rezultati, kijih zadnja leta beleži sevniška zadruga, niso prišli kar mimogrede. Terjali so odgovornost v celotnem kolektivu in včasih izčrpavajoča pogajanja direktorice z zaposlenimi. Pred leti je imela Andreja Jamšek priložnost zamenjati službo, a tistf hip ni bilo v bližini človeka, ki b1 lahko zadrugo solidno peljal na' prej, zato je ostala. Sedaj se je čvrsto odločila, da odide. Odločitev je družinska, saj se je moževo podjetje Sava avto razmahnilo v dejavnosti in potrebuje dobrega ekonomista. Novo funkcijo v domačem podjetju bo povzela zgodaj spomladi, v zadrug1 pa že imajo človeka, ki bo do dokončnega izbora prevzel funkcijo vršilca dolžnosti. Direktorica Jamškova bi v času, ko je še v zadrugi, želela, d se zaključi postopek zbiranj' potrebnih dokumentov za že lan načrtovano širitev klavnice. B-"' Iz tovarne kemije med zdravilne “recnije” Sevnica - S l.januarjem je Franci Sotošek, ki je bil 25 leI zaposlen v Taninu, nazadnje kot produktni vodja za farma tan, prevzel mesto direktorja v družbi Lekos, katere^ ustanoviteljica je sicer njegova soproga Breda Drene Sotošek, družba pa je bila doslej brez direktorja. Lekos obsega pestro dejavnost - lekarništvo oz.domačo apoteko, predelavo zelišč v kapsule, kozmetični salon in zastopanje domačih in tujih firm, v družbo Lekos pa sodita tudi papirnica Metka in galerija Ana. Sotošek pravi, da seje za novo delovno mesto v Lekosu odločil zaradi povečanega obsega dela in tudi zato, ker je vsake zgodbe enkrat konec; ko mu je bilo v okviru novega podjetja ponujeno zastopstvo za Tanin, je ugotovil, daje to idealna kombinacija zanj. Podjetje Lekos je brez direktorja težko delalo, zato bo sedaj nadoknadil zamujeno. Upa, da bo pri svojem Franci Sotošek delu uspešen in da ga ustano jica družbe - sicer njegova s< ga- ne bo prehitro zamenj vodilnega položaja. N.C.C. .vite1' Terme Čatež zaenkrat še brez Sunčanega Hvara Zagreb - Hrvaška vlada tudi prejšni petek ni odločala o pr°' 62,3 odstotka hotelskega kompleksa Sunčani Hvar slovenskem11 P e nudniku Terme Čatež. Ta točka bo uvrščena na dnevni red v,a j. seje čez dva tedna, potem ko se bodo o privatizaciji uskladili P sedniki koalicijskih strank. .. Račan je priznal, daje Hrvaška v neugodnem položaju, saj J1» 0defl’ de na to, daje bil razpis za prodajo Sunčanega Hvara mednaro' primeru njegove razveljavitve lahko grozijo sankcije. Domačini bi še najraje videli, če bi s Sunčanim Hvarom * ji upravljali kar sami. Tako je odbor prebivalcev Hvara hrvaški y poslal peticijo s skoraj 3000 podpisi, v kateri zahtevajo razveljaV razpisa za prodajo hotelske verige Sunčani Hvar. r Hrvaški sklad za privatizacijo je predlagal hrvaški v ladi- sprejme ponudbo Term Čatež. Vlada v Zagrebu je sredi decc j, odločanje o tem brez pojasnila umaknila z dnevnega reda seje’ verjetneje zaradi nasprotovanja HSS, druge največje stranke v koalicije. L.K. Gostinski menu brez JANCA Sevnica - Novo leto je prineslo obilo sprememb; med drugim je delovno mesto direktorja Gostinskega podjetja zapustil aktualni sevniški župan Kristijan Janc. Kristijan Janc je v prejšnjem mandatu funkcijo župana opravljal nepoklicno, saj je bil zaposlen kot direktor Gostinskega podjetja, kamor sodijo hotel Ajdovec, gostilna Na križišču, Paradiž in gostišče Barbara v Krmelju ter papirnica in trafika. Občina je njegove ure, ki jih je v okviru osemurnega delovnika namenil županovanju, Gostinskemu podjetju refundirala. V pred vohlni kampanji še ni bil natančno opredeljen, ali bo v novem mandatu, če bo izvoljen za župana, še vodil Gostinsko podjetje ali ne. Slutiti seje dalo, da bi se rad v celoti posvetil županovanju. To se je sedaj tudi v resnici zgodilo; s l.januijem je profesionalno prevzel v roke krmilo sevniške občine. Njegovo direktorsko mesto je trenutno kot vršilec dolžnosti direktorja zasedel dolgoletni sekretar, za tem pa računovodja Gostinskega podjetja Luka Baloh. N.Č.C. Eppur si muove “In vendar se zemlja giblje” naj bi dejal pred inkvizicijskim sodiščem Galilei, ko so ga prisilili, da se je odpovedal nauku o gibanju zemlje okrog sonca. V prenesenem pomenu zdaj pravimo “in vendar se premika”. Tudi v Posavju bi lahko rekli, da se marsikaj premika, mnogokrat tudi na bolje. In ko na prelomu leta delamo poračune, se kaže spomniti tudi nekaterih takih dogodkov. O njih boste lahko podrobneje prebrali v današnjem časopisu, nekatere iz leta, ki seje pravkar izteklo, pa vendarle izpostavimo, malce kasneje, tudi na tem mestu. Poprej le spomnimo na praznike, ki so se razvlekli nenavadno dolgo, v veselje vseh trgovcev in tistih, ki so izkoristili minule dni za povečan promet. Tudi v veselje gostincev in glasbenikov. Vsekakor pa je ob tem mogoče ugotoviti, da pri nas še ni hudo! Posebej se ob tem kaže pomuditi j>ri silvestrovanju v Krškem. Ce že ni bilo najlepše, pa je bilo nedvomno najdražje daleč naokoli. Ljudje se kar malce zgražajo, kajti krajevna skupnost si je tokrat privoščila veliko razkošje; samo za glasbo naj bi odšteli 2,2 milijona SIT. Bodo znesek poravnali Čehi iz krškega Vipapa, da bi Poldrugi milijon za ognjemet se oddolžiti za vse nerodnosti in izpuste v okolje v preteklem letu? Sicer pa je množico pred krškim kulturnim domom na novoletno noč navdušil bogat ognjemet, za katerega bo treba odšteti dodatni milijon in pol SIT. Za glasbo in šviganje raket mimo ušes Matije Gubca, ki se je nemo čudil bleščavi, in nad glavami obiskovalcev so v Krškem potemtakem odšteli skoraj štiri milijone SIT! Denar, ki jim ga zavida marsikdo. Tudi v Brežicah in Sevnici, kjer so prav tako pripravili silvestrovanje na prostem. Za zabavo pa so poskrbeli predvsem zasebni gostinci oziroma je denar prišel iz drugega vira. Najkrajša kronika In zdaj nadaljujmo tam, kjer smo začeli, namreč pri tem, da se je v iztekajočem se letu v Posavju dogodilo tudi marsikaj spodbudnega. Odmislimo tokrat zadnje volitve in kadrovske spremembe od državnega vrha do posavskih občin, pa mlečno in druge afere ter omenimo zgolj tiste mejnike, ki so zaznamovali življenje deželice na jugu države. Bogatejša je predvsem občina Krško, saj je dobila nov zdravstveni dom, ki je ob koncu leta že sprejel prve paciente. Posavje in Dolenjsko je povezala nova transformatorska postaja in dokončno se je uveljavil posavsko-dolenjski posebnež cviček. Le iz Vipapa so zagrozili, da bodo ukinili proiz- vodnjo celuloze, kar bo ob letu pomenilo v tej tovarni 400 delovnih mest manj! Medtem pa so v Kostanjevici lepo počastili 750-letnico mestnih pravic in zdaj čakajo le še na praznični zbornik, pri katerem bo nedvomno sodelo- Andrej in Lado Smrekar val tudi Andrej Smrekar. Seveda pa je v zadnjih desetletjih za prepoznavnost dolenjskih Benetk največ storil Lado Smrekar. Kultura, natančneje festival stare glasbe, je minulih šest let uveljavila tudi ugled Brežic, za kar pa je najbolj zaslužen prišlek Klemen Ramovš. Sicer Brežice doživljajo vse težje čase zaradi upadanja trgovine, vendar se obetajo velika vlaganja ob meji na Obrežju. Medtem je že stekla gradnja dolenjske avtoceste in na Čatežu so padle prve hiše. Če povzroča v Brežicah težave vse manjši trgovinski promet in se mnogi podajajo po nakupe že v sosednjo državo, se v Sevnici podira tekstilna industrija. Izstopajo težave v Jutranjki in nič kaj spodbudnih glasov ni iz Lisce. Zato pa so se lepo izkazali planinci in v Sevnici je končno vse nared za gradnjo HE Boštanj. Posavje resnično postaja slovenska energetska regija, če pa bo kdaj tudi uradno regija, na prelomu leta še nikomur ni znano. Raztresene milijarde Kot nihče tudi ne ve, kolikšna sredstva so posavske občine minulo leto prejele za različne namene iz državne blagajne in iz tujih virov. Prišla so na račun naravnih ujm, za razvojne načrte ter nekatera vlaganja in prav zanimivo bi bilo izvedeti ta seštevek. Zato pa je dokaj natančno mogoče sešteti, koliko denarja se bo steklo v žepe izgnancev oziroma na njihove bančne račune. Nedvomno gre za rekorden izkupiček, saj bo Zakon o žrtvah vojnega nasil- ja blizu 10.000 posavskim izgnancem prinesel kakšnih 10 milijard SIT. Gre za dva obroka gotovinskih odškodnin in državne obveznice, ki jih prvi prejemniki že pretapljajo v denar. Ni mala primerov, ko seje izgnancem pri tem tako mudilo, da so za obveznice od zasebnikov iztržili le polovično ceno. Pri tem kaže dodati, da se na račun rente vsako leto stečeta v Posavje še kakšni dve milijardi SIT, prišel bo denar za prisilno delo, ljudje pa po- leg denarja za fizično in psihično trpljenje v nemških taboriščih pričakujejo še poplačilo vojne škode. Skratka, v Posavje se bo iz različnih virov steklo več deset milijard SIT. Pa bo od tega denarja v brežiški, krški in sevniški občini kaj posebne koristi? Izgnanci, ki so zdaj že v letih, so dobili zadoščenje za prestano gorje v obliki denarja, ki bo najpogosteje pretopljen v nakup avtomobilov, kmetijskih strojev, pohištva ali za popravilo hiš. Porabili ga bodo predvsem tisti, ki niso do- Drago Fabijan živeli vojnih strahot. Življenjski standard v Posavju zaradi tega ne bo nič višji in tegobe brezposelnih, mladih in oseb s socialnega dna nič manjše. Morebiti so se izredni dohodki, ki sojih tokrat koristili izgnanci in njihovi svojci v prednovoletnih dneh odražali le v dolgih vrstah pred blagajnami posavskih trgovin! Se pa v Posavje posredno ali neposredno stekajo tudi osebni prejemki Draga Fabijana, prvega človeka Hol- dinga Slovenske elektrarne in prvega moža v državi po višini osebnih prejemkov. Po uradnih podatkih je njegova neto mesečna plača okrog 800.000 SIT celo višja od prejemkov donedavnega predsednika države in vlade! Brez politike ne gre Politika je v ozadju mnogih dogodkov, spletk, presoj, nenavadnih odločitev in dejanj. Verjetno tudi v ozadju vsega tistega, da hrvaška vlada ne blagoslovi ponudbe Term Čatež, ki bi želele priti na sončni Hvar. Je bila politika tudi v ozadju nakupa mokriškega gradu ali prodanega krškega hotela Sremič? S politiko se še naprej igrajo liberalni demokrati, denimo v Krškem, kjer menda še vedno niso poenotili svojih vrst. To je med drugim potrdila tudi prednovoletna zabava, ki so se je udeležili mladi in stari, tistih najpomembnejših pomembnežev pa ni bilo. Decembrsko druženje liberalcev brez vodilnih oseb je zato bolj spominjalo na žalosten pogreb, kakor na novoletno zabavo. Za prednovoletno presenečenje pa Danilo Koritnik je v Krškem poskrbel tudi Danilo Koritnik, dva mandata prvi človek socialdemokratov. Posredi takšne odločitve so bili tudi volilni rezultati; medtem ko je bila Janševa stranka v Brežicah posebej uspešna in je dobila župana, dobro pa so se socialdemokrati odrezali tudi v Sevnici, v Krškem temu ni bilo tako. Stranka ob volitvah ni bila uspešna in ima zdaj v občinskem svetu namesto nekdanjih štirih le dva svoja človeka. V naj višjem organu občine ni več tudi predsednikovega brata. Danilo Koritnik se potemtakem umika iz prve vrste, kar pomeni, da se bo v naslednjih tednih do marčeve volilne konference začel boj za predsedniško mesto. Že zdaj je slišati, da se bo, za mnoge presenetljivo, zanj potegoval tudi Peter Spiler!? Božena Zorko Kultura pa je, presenetljivo, zaznamovala začetek tega leta: filmski režiser Damjan Kozole iz Krškega se je s svojim najnovejšim filmom Rezervni deli uvrstil v uradni del berlinskega festivala! Stopili pa smo tudi v leto, ko bi kazalo nekoliko opazneje opozoriti na 40-letnico brežiškega radia. Njegova prva napovedovalka Božena Zorko - mnogi poslušalci so skoraj dve desetletji občudovali njen glas - pa še kdo bodo znali povedati mnogo lepega o tistih časih, ko se je rojevala ena prvih lokalnih radijskih postaj na Slovenskem. Vlado Podgoršek “Krona ” brežiškega spomenika izgnancem Ravnateljica razveljavila ocene Sevnica - Osnovna šola Savo Kladnik je največja v občini in med večjimi v Sloveniji. Pred časom je v javnost prišla vest o nesoglasjih, ki so se pojavila med večjim delom 90-članskega kolektiva in ravnateljico Jelko Slukan. Nezadovoljni učitelji ravnateljici očitajo uveljavljanje nesprejemljivih metod in tudi kršitve zakonskih pravil. Kolektiv je razdvojen, del jo podpira, del pa pričakuje njen odstop. Jelka Slukan vodi šolo kot ravnateljica tretje leto in je na polovici mandata, saj je bila leto dni vršilka dolžnosti. Del učiteljskega zbora, ki jo je volil na to funkcijo, je pričel konec minulega šolskega leta dvomiti v njene sposobnosti vodenja tako velike šole. Presenetila jih je izguba za leto 2001 v višini 10 milijonov SIT. Posledica je bil sklep, da v letu 2002 ne bodo nabavljali učnih Pripomočkov, nakar so se na šoli pojavile štiri klime, ki v investicijskem planu niso bile predvidene. Izginila so velika “harmonika” vrata in po poizvedbah sindikalne zaupnice Gizele Skoda se je odkrilo, da so zamenjala lastnika brez predpisanega postopka. Poleg očitkov o nezmožnosti fa gospodarno ravnanje z denarjem je del kolektiva ravnateljici zameril obravnavanje pritožbe enega od staršev na negativno °ceno, ki jo je dobil učenec iz ke-niije za minulo šolsko leto. “Obdolženec” za napačno ocenjevanje je bil prof.Dušan Klenovšek, P° svoji dodatni strokovni angažiranosti znan in cenjen med kolegi po vsej Sloveniji. Po odločbi šolskega inšpektorata (kot se je kasneje izkazalo, s kršenjem zakona o šolski inšpek-eiji) je bila učencu ocena nezadostno spremenjena v dvojko in krdi, ko je bila ugotovljena kršitev zakona, pozitivna ocena ni bila razveljavljena, češ, daje potrebno gledati na otrokovo dobro. Tako imenovano napačno ocenjevanje v primeru prof.Kle- Jelka Slukan novška leti na njegov način beleženja delnih ocen pri sprotnem preverjanju znanja učencev, ki so si jih nekoč smeli učitelji označevati s plusi in minusi, nakar so te zaznamke zaokrožili v oceno. Že več let pa na podlagi Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju plusi in minusi niso dovoljeni. Dušan Klenovšek ima svoj način ustnega preverjanja znanja otrok, s katerim želi doseči, da se ne bi učili kampanjsko. Pravila na začetku šolskega leta v pisni obliki razdeli učencem. Do primera ju- nijske pritožbe njegov način ocenjevanja ni bil predmet razprave na nobenem šolskem sestanku. 16.decembra pa je od ravnateljice Slukanove prejel odločbo, s katero odreja razveljavitev ustnih ocen 204 učencem, kijih Klenovšek poučuje kemijo in biologijo. Odločba ga je presenetila in razžalila, saj je v škodo otrok, ki so v večini primerih ob koncu tri-mestra ostali le z eno pisno oceno. Če je ravnateljica prepričana, da njegov način ocenjevanja ne ustreza pravilniku, bi morala reagirati že prej, je prepričan Klenovšek, zato seje na odločbo pritožil na organe šole, na Ministrstvo za šolstvo in varuhu človekovih pravic. Z odprtim pismom v medije pa so reagirali tudi nekateri starši. Ravnateljica Slukanova je v zvezi s pritožbo povedala, da je na junijski konferenci vse učitelje seznanila z nepravilnostmi, kot so delne ocene, kijih pri ocenjevanju po pravilniku ne sme biti. Na osnovi tega je sklepala, da vsi strokovni delavci preverjajo in ocenjujejo v skladu s pravilnikom. Na ministrstvo za šolstvo pa se je obrnila s prošnjo, naj poda svoje mnenje o tistih delih pravilnika, za katere v pritožbi Klenovšek podaja svojo utemeljitev. Ko bo na šolo prispelo mnenje ministrstva, bo ravnateljica ukrepala naprej. Ukrepali bodo tudi nekateri učitelji, ki menijo, da si ravnateljica zasluži nezaupnico. Razveljavitev ocen iz kemije in biologije je učencem predstavila kot kršenje zakona. Kot navaja Klenovšek to ne drži, saj je kršenje pravilnika pravno precej blažja oblika. S takšnim načinom se ruši ugled in avtoriteta profesorja. Iz vrst staršev je slišati, da bodo zaradi zdrah svoje otroke prepisali na druge šole v občini vse do Radeč. Od sindikalne zaupnice smo izvedeli, da sprva ni bil namen rušiti ravnateljico, saj so menili, da lahko z dialogom razrešijo nakopičena vprašanja in zamere. Konec novembra je bil sklican sindikalni sestanek s pravnico Ano Iglič, ki naj bi razložila, če je ravnateljica v očitanih nepravilnostih kršila zakon. Ravnateljice na sestanek ni bilo. Del tistih, ki so jo na funkcijo izvolili prav iz prepričanja, da bo odprta za pogovor in različnost mnenj, je sedaj razočaranih. Skrbijo jih tudi govorice o prešolanju otrok, kar ne bi jemalo samo ugleda šoli, ampak tudi delovna mesta učiteljem. Na potezi je 11-članski Svet šole, v katerem je šest zunanjih članov in pet članov iz kolektiva, predseduje pa mu Estera Savič-Bizjak. Svet bo izpostavljene probleme obravnaval v prvi polovici januarja. Branka Dernovšek Projekti Servisa skupnih služb vlade Brežice - veliko državno gradbišče ® režice - Na Občini Brežice se je zadnje dni starega leta mudila delegacija Servisa skupnih stožb vlade RS. S predstavniki občine so pregledali projekte, ki jih financira na področju Brežic. Med večjimi je gradnja mejnega prehoda Obrežje, občina je končno dobila tudi Se*nam prehodnih točk na državni meji. Kot najpomembnejše pa na občini izpostavljajo 'Oprtost državne službe za sodelovanje in skupno iskanje rešitev. V letu do dveh bo na področju “cine Brežice izvedenih kar ne-ai Projektov, ki jih financira ervis skupnih služb vlade RS, in Cer v skupni vrednosti do 20 mi-jard SIT. Ključen projekt je Udnarodni mejni prehod Obrež-Kjer bo po decembrskem skle-u vlade tudi sedež carinske upra-“vrednoten pa je na 9 milijard .VJ> je po srečanju povedal breški župan mag. Andrej Vizjak. °8rajen jn v funkciji naj bi bil :seni 2003. Nasploh je ta projekt gospo-‘“'ska priložnost, tudi za gradnjo ^uPne čistilne naprave, ki naj bi \ 60 odstotkih financiral Gos- država in drugi. Direktor )!n“ga servisa Mitja Valič je 'jnj posredoval sporazum o 4ežbi v izgradnji komunalne astrukture. Na občinskem sve-e “il sprejet ustrezen sklep, do Januarja pa mora Občina Bre-^odgovoriti n če se še šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. V tem letu se bo dodatek z dosedanjih 25.000 SIT zvišal na 50.000 SIT. Lidija Kostevc Novela za pokojnine Slovenija - Z začetkom leta je začela veljati novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po kateri se v primem, da v febmarju niso izpolnjeni pogoji za uskladitev pokojnin oziroma da ta ne preseže 1,5 odstotka, uskladitev izvede tudi v marcu. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije dolori višino uskladitve tako, da pozitivno razliko med stopnjo rast' povprečnih mesečnih plač na zaposlenega in stopnjo rasti pokojni11’ izplačanih za januar tekočega leta, v primerjavi s povprečjem januar - december predhodnega leta, pomnoži z dvanajst ter zmnožek deli z deset. Prispevki zavarovancev in delodajalcev za invalidsko zavarovan' je ter prispevki delodajalcev za primer poškodbe pri delu in poklic^ bolezni se po noveli pričnejo obračunavati po posebnih prispevni stopnjah s 1. januarjem 2004 in ne že s 1. januarjem 2003. L.K- Še ena agencija Slovenija - Novela zakona o železniškem prometu med drugilT’ predvideva ustanovitev Agencije za železniški promet. Ta bo pre vzela večino nalog dosedanje Direkcije za železniški promet in v vl° gi upravljalca javne železniške infrastrukture skrbela za racionaln porabo proračunskih sredstev ter med drugim določala obseg d® vzdrževalcem železniške infrastmkture. Agencija bo svoje delo oprav ljala na sedežu dosedanje direkcije v Mariboru. L.K. Slovenija - Zakon o poštnih storitvah določa, da mora lastnik stanovanja ali poslovnega prostora ob vhodu v objekt zagotoviti hišni predalčnik oziroma nabiralnik. Razni tulci, poličke, zavihki iz pleksija in podobno niso primerni, ker ne zagotavljajo zadostne zaščite pred vremenskimi neprilika-mi in odtujitvijo pošiljk. Pošta Slovenije se že nekaj let hudi, da bi dostavo osebne pošte uredila z nabiralniki, za rok sije zastavila 31. december 2002. Vendar bodo rok podaljšali, najveijetneje za nekaj mesecev, v tem tednu bodo dorekli, do kdaj, so pojasnili na poslovni enoti Pošte v Nove mestu. Zato so se odločili, ker naslovniki ne upoštevajo zakona in tudi zaradi težav pri zagotavljanju poštnih nabiralnikov na poštnih uradih. Poudarili so, da so primerni tudi nabiralniki, kijih stranke že imajo, ali so v prosti prodaji po trgovinah, zadovoljivi so vsi, ki kljubujejo vremenskim pogojem in imajo ključavnico. Nameščeni morajo biti tako, da omogočajo varno dostavo vročevalcu in zagotavljajo tajnost poštnih pošiljk. Le tako bodo pošiljke v hišnem predalčniku vame pred uničenjem ter radovednimi pogledi sosedov. Z zakonom naj bi zagotovili tudi zmanjšanje morebitnih škod pri pošiljkah oz. izgubljanje pošiljk. Če hiše oz. stanovanja ne bodo opremljena z zahtevanimi nabiralniki s hišno številko, pošta ni dolžna vročati poštnih pošiljk. Pred tem bodo uporabnika pisno opozorili in za odpravo kršitev določili primeren rok. Agencija za pošto bo nadzirala izvajanje zakona in sicer tako poštaije kot uporabnike poštnih storitev. Uporabniki nenaslovljenih oglaševalskih in drugih reklamnih sporočil lahko prepovejo vročitev teh v svoj predalčnik tako, da nalepijo nalepko omenjene agencije. S.V. Prenovljen carinski zakon Slovenija - Z začetkom leta je začela veljati novela carinskega zakona, ki jo je državni zbor sprejel junija lani. Z novelo se bo med dmgim dosegla popolna uskladitev področja oprostitev plačila uvoznih dajatev z evropskimi predpisi, vendar pa bistvenih novosti za slovenske uvoznike ne bo prinesla. Carine za industrijske izdelke iz EU, s katero Slovenija opravi več kot 70 odstotkov blagovne menjave, so namreč že od leta 2001 ukinjene. V skladu s pravilnikom, ki se nanaša na to novelo, bodo domači potniki oproščeni plačila uvoznih dajatev do skupne vrednosti 16.000 SIT. Za priložnostne pisemske in paketne pošiljke iz tujine pa velja, da so oproščene carine, če skupna vrednost ne presega 6.000 SIT, vendar to ne velja, če so v pošiljki alkohol, parfumi ali tobak. L.K. mnenja, odgovori, popravki. Sporočilo bralcem! Brake vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Zaslužene ocene “odletele” iz redovalnice Pišem vam v imenu skupine staršev učencev 7. razreda, ki obiskujejo OŠ Savo Kladnik Sevnica. Ko so učenci proti koncu prvega trimestra prišli k pouku kemije, jim je njihov učitelj, profesor kemije gospod Dušan Klenovšek, povedal, da je dobil ukaz gospe ravnateljice Jelke Slukan, da mora uničiti vse ustne ocene iz znanja kemije, ker niso pridobljene v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Učitelj je skozi celo ocenjevalno obdobje sprotno spremljal njihovo znanje in ga ocenil z oceno, tako kot zahteva 6. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. Navajam: "Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje sproti, skozi vse ocenjevalno obdobje. ” , strok mije' rbJ> ,nw-±,^ Skupina staršev učencev OŠ Savo Kladnik Se',n ' stran 5 Sava Glas, 9 1-2002 Na hitro vse na enem mestu Brežice - Ob obvoznici, na mestu, kjer je nekdaj Petrol imel upravo, je bil dan pred božičem odprt nov sodoben bencinski servis. V sklopu servisa je tudi nadstandardna trgovina mreže Hip hop z okoli 150 m2 prodajnih površin, kjer bodo v kratkem ponudbo razširili s peko peciva, ter avtopralnica. Direktor Območne enote Petrola Novo mesto Andrej Ger-jevič je pojasnil, da so v treh mesecih intenzivnih del dokončali investicijo, vredno 380 milijonov SIT. Izvajalec del j e bilo gradbeno podjetje Primoije, dela pa je v celoti kot podizvajalec izvedlo Cestno podjetje Novo mesto. Predvidoma oktobra načrtujejo rušitev bencinskega servisa v sklopu motela na Čatežu in postavitev novega, njegova gradnja je odvisna od ureditve avtoceste. Glede objekta motela pa obstajajo različne možnosti, od rušitve do obnove, vendar se o tem v družbi še niso dokončno odločili. S.V. Sevniški Preiss ne bo selil proizvodnje Sevnica - Po šestih letih iz podjetja Preiss odhaja direktor Tone Zorec. Najbrž je njegova vrnitev v rodni Maribor Povzročila govorice, da podjetje v avstrijski lasti s 116 zaposlenimi, seli proizvodnjo iz Sevnice in Slovenije na območje s cenejšo delovno silo. Seveda to ne drži. Podjetje, ki proizvaja transformatorska ohišja in vaijene jeklene konstrukcije, ostaja še naprej v Jevnici. Letos so nabavili tri nove stroje v vrednosti blizu 60 milijonov SIT in še vedno iščejo usposobljene kovinarje, ki bi jih takoj zaposlili. Poslovno leto 2002 je sicer ^znamovala občasna recesija pri kipcih in je bilo manj naročil, ^iss namreč proizvaja za znane-§a kupca, ne na zalogo in je sko-*aj v celoti izvozno naravnan, kedaj pa je posla dovolj in zapol- njene kapacitete za novo leto, v katerem je krmilo podjetja prevzel Anton Markovič iz Hrastnika. B.D. Državna pomoč podjetjem Slovenija - Podjetja, ki bodo dokazala, da so v težavah, bodo odslej lahko zaprosila za državno pomoč. Začelje namreč veljati zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ki ga je državni zbor sprejel konec lanskega novembra. Zakon določa namen, vrste državnih pomoči, merila, postopke ter način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Letos naj bi bilo za ta namen na voljo predvidoma štiri milijarde SIT. Zakon bo operativen konec tega meseca, saj mora vlada pred tem sprejeti natančnejša merila za dokazovanje težav podjetij, pa tudi natančnejšo vsebino programa prestrukturiranja in listine, s katerimi se dokazujejo trditve iz progama. L.K. Agencije za plačilni promet ni več Slovenija - l.januarja je svoja vrata dokončno zaprla Agencija RS za plačilni promet (APP). S tem je Slovenija sklenila reformo plačilnih sistemov. Agencija je leta 1994 nasledila slovito Službo družbenega knjigovodstva, sredi leta 2002 pa so po šestih letih izvajanja projekta reforme plačilnega prometa pravne osebe svoje račune prenesle z agencije na banke. V preteklih slabih dveh letih je agencija postopno zaprla 42.464 računov pravnih oseb, ki jih od začetka julija vodijo poslovne banke, poleg teh pa je zaprla tudi 7884 računov, ki jih pravne osebe niso utegnile zapreti, ali pa so blokirani. Te račune je APP zaprla po uradni dolžnosti, dobro-imetje na njih pa prenesla na zbirni račun pri Banki Slovenije. APP je po L juliju izpeljala še vse postopke v zvezi s predajo poslovnih prostorov in opreme pristojnim ustanovam, postopke za zaposlitev delavcev oz. rešitev njihovega socialnega položaja, izdelati je morala poslovno poročilo in obračun finančnega poslovanja za leto 2002 in druge naloge, povezane z zaprtjem. V drugi polovici letošnjega leta je izvedla tudi statistično-informa-tivne naloge, ki pa jih je od nje prevzela Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Taje poleg Uprave RS za javna plačila (UJP) ena izmed dveh naslednic APP. Reforma je bila nujna za nadaljnji razvoj tržnega gospodarstva, finančnih trgov ter vključevanja Slovenije v EU, saj je plačilni promet gospodarska dejavnost, ki mora biti podvržena konkurenci. L.K. gospodarstvo v letu 2002 Posavsko gospodarstvo - več padcev kot vzponov Leto 2002 nam je prineslo ®vro, v Posavju pa se je pričelo 7^0’ da smo dobili za častnega °cana Kostanjevice danes že ekdanjega, a takrat aktualnega redsednika države Milana Ku-na Nekaj dni zatem je posla- za dela na gradbeni jami za boš-tanjsko elektrarno. Pomlad 2002 si bodo pobudniki za ustanovitev novih občin Dobova, Bizeljsko in Kostanjevica zapomnili po tem, da je ravno njim ustavno sodišče pustilo še 0<'e Avšič in Zdravko Tomac f** Avšič na Mokricah gos-'p0^rvaškega politika Zdravka sku Ca’ °^a namreč sodelujeta v jat Plr*i za sodelovanje in pri-2 Jstv° med obema državama. vaj aJ spomladi se je pričelo iz-Ue anje sporazuma o maloobmej-Prometu in sodelovanju, pr ne so bile prve maloobmejne Petnice in kmetijski vložki. PrinfVe tr°bentice so za Posavce vla(j 6 Pomembno odločitev gja,a’ da bo savske elektrarne ne (V,L°lding slovenske elektrar- p°dS)lkijevzačetkl! po!e-ja Pje n M k°ncesijo za lzkonsca-serti °tenc’a'a spodnje Save, v je-Pa razpisal in izbral izvajalca nekaj upanja. Med 26 pobudami za nove občine po vsej Sloveniji je ostale zavrnilo, ker pa je dopuščalo možnost, da državni zbor pri obravnavi predlogov omenjenih treh krajevnih skupnosti ni ravnal v skladu z ustavo, je naložilo ponovno obravnavo. Ta ni obrodila sadov in na območju Posavja nismo dobili novih občin. Močno angažiranje politikov krške občine je preprečilo načrtovano ratifikacijo pogodbe o nuklearki. Leto 2002 si bomo zapomnili še po stavki zdravnikov in vlakovnih odpravnikov, po popisu prebivalstva in po podražitvah avtomobilskih zavarovanj, poštnih storitev ter raznih drugih artiklov. Stečaji, odpuščanja in prisilne poravnave V posavskem gospodarstvu so računovodski izkazi podjetij obetali solidno poslovanje, svetovni trg pa iz dneva v dan dela svoje. V stečaj je šla Konfekcija Labod Libna s 137 zaposlenimi, podjetje CBT v lasti nemške družbe Jakob, pred poletnimi dopusti je sevniška Lisca napovedala preko 200 trajno presežnih delavcev. Sindikat krškega Vipapa je brezuspešno iskal pomoč za reševanje obrata celuloze pri gospodarski ministrici. Delavke Jutranjke so “štrajkale”, ker jim je bil regres zopet obljubljen v bonih tovarniške prodajalne, do konca pa jih je razžalila zahteva po vrnitvi preveč izplačanega regresa iz leta 1993. Več posavskih podjetij podaljšuje svojo agonijo s prisilnimi poravnavami, propada brežiška trgovina, ker so hrvaški kupci pričeli zopet nakupovati doma. V kratkem lahko pričakujemo stečaj krškega Togrela. Lani zaključena največja investicija v Posavju je razdelilna transformatorska postaja (RTP) Krško, kije Eles stala dobre 4 milijarde SIT in tri regije stabilno napaja z električno energijo. Najsodobneje opremljena in vodena postaja s 300 megavolt amper-skim transformatorjem je bila priložnost, daje oktobra na otvo- ritveno svečanost prišel takratni premier - današnji predsednik države Janez Drnovšek. Vlaganja regijskega gospodarstva niso bila tako odmevna, v večini primerov gre za posodabljanje proizvodnje v okviru tekočega vzdrževanja. Vipap Videm je precej sredstev vložil v ekološki program, nuklearka v posodobitev skladiščenja iztrošenega goriva, Kmečka zadruga Krško v novo polnilno in sortimo linijo cvičkove kleti, Tovarna pohištva Brežice v najsodobnejšo strojno opremo. Glede na strukturo posavskega gospodarstva je direktor GZS Marjan Šunta Območne zbornice Posavje mag.Marjan Šunta z rezultati zadovoljen. Lanski dobitnik zborničnega priznanja za gospodarske dosežke je bil brestaniški Duro-pack-Tespack. Branka Dernovšek Ni posluha za družinske trgovine Log - Veliki nakupovalni centri so prevzgojili potrošnike, ki se v majhnih trgovinah skorajda ne ustavljajo več in te po Sloveniji dnevno zapirajo vrata. Z novim letom jih je tudi trgovina na Logu pri Boštanju. Pred letom in pol je Marija Zupan od Mercatorja odkupila trgovino z bifejem. Pri prevzemanju blaga iz trgovine je bil Mercator dokaj neizprosen, treba je bilo odkupiti tudi artikle na meji roka trajanja, toda Zupanova je veijela, daje lokacija trgovine ob glavni cesti proti Krškem dovolj privlačna za tranzitne kupce, ki se bodo tam ustavljali in tudi sama vas Log ni tako majhna. Najprej se je lotila obnove bifeja Takrat se je izkazalo, da ob nakupu ni bilo jasno povedano, da z lokalom ni postala lastnica opreme in nakopala sije dodatne stroške s poračunavanjem za staro opremo. Toda dejavnost iz bifeja se vsaj pokriva, kar žal ne velja za trgovino. Zaradi rednih strank je lastnici žal, da seje tako izteklo, zato se bo trudila na Log pripeljati kupca, ki bi nadaljeval s trgovsko dejavnostjo. Pogovori s Tušem bi lahko bili uspešni, če bi bila v trgovini nova oprema, česar pa lastnica ne more ponuditi. Trgovina na Logu je v večnamenski stavbi, spodaj je sedež krajevne skupnosti, ob njem pa igrišče. Stavba je iz časov družbene lastnine, kjer se je večkrat pozabljalo na pomembne malenkosti, kot je prava odmera in vnos v zemljiško knjigo. Zupanova je sedaj odkrila, da je z nakupom trgovine in bifeja postala še lastnica večjega dela igrišča in si beli glavo, kako urediti zadevo, da ne bo v škodo vaške skupnosti. B J). ■T'*S Trgovina na Logu Do junija osebni računi Slovenija - Po določilih zakona o plačilnem prometu, ki je bil sprejet spomladi leta 2002, morajo vse banke do konca junija letos vse račune fizičnih oseb preoblikovati v transakcijske račune. Večina bank jih je poimenovala osebni računi. Odpirati sojih začele že lansko jesen, vendar pa največje število zamenjav v bankah načrtujejo to pomlad. Do konca prvega polletja bodo morale banke prenesti skupaj približno štiri milijone računov in odpreti približno milijon osebnih računov. Zamenjava tekočih računov, žiro računov, hranilnih vlog, deviznih računov in deviznih hranilnih knjižic občanov v osebni račun bo v bankah potekala brezplačno, stroški vodenja takega računa pa bodo ostali enaki stroškom vodenja tekočega računa. Osebni račun bo podlaga tako za izdajo bančne kartice kot osnova za odobritev limita in kartično poslovanje.LJK. investiranje Slovo od pokojninskih bonov Poslovili smo se od leta 2002, z njim pa tudi od možnosti prodaje pokojninskih bonov. Vsakdo je imel možnost, daje dokupil pokojninske bone do števila 10.000 SIT in si na ta način zagotovil dodatno pokojnino po dopolnjenem 60. letu starosti, vendar ne prej kot 13.7.2004. To pomeni, da so zavarovanci lahko tudi že obstoječi upokojenci ne glede na njihovo trenutno starost. Kot primer naj navedemo, da bi oseba, ki je bila na dan 13.7.2001 stara 60 let, dobivala mesečno pokojnino 12.002 SIT (predpostavljamo, da bo kapitalska družba dosegla samo zajamčen 1-odstotni donos). Nakup pokojninskih bonov smo priporočali ljudem v starosti od 55 do 60 let, ker bodo kmalu začeli prejemati pokojnino. Kljub podaljšanem roku veljavnosti pokojninskih bonov, je večina ljudi čakala z njihovo prodajo do zadnjega. Tako smo bili priča prekomernega obsega števila prodajalcev in nekatere banke in borzne hiše že nekaj dni pred zadnjim dnem možnosti prodaje, to je bil 27. december 2002, niso več sprejemale novih naročil. Zato marsikdo ni uspel prodati pokojninskih bonov. In kaj bo s pokojninskimi boni po tem datumu? Avtomatsko se bodo spremenili v polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi katere bo imetnik pridobil pravico do mesečne pokojnine. Manjše kot je bilo število bonov, manjša bo renta. Sicer pa so pokojninski boni zelo popestrili dogajanje na Ljubljanski borzi, saj so veljali za ene izmed najbolj špekulativnih papirjev. Kot dokaz temu je tudi dvig cene pokojninskega bona na 65 SIT zadnji dan trgovanja. Še nekaj dni prej gaje bilo možno prodati za borih 49 SIT. Za konec naj omenimo še obveznice Republike Slovenije 39 (oznaka RS39), ki so jih dobili izgnanci. Mnogo ljudi- zamenjuje te obveznice za pokojninske bone in mislijo, da je tudi za njih veljal zadnji rok prodaje 27.12.2002. Temu ni tako. Obveznice bodo zapadle čez pet let. Lahko jih prodate prej (tudi pri nas), ker kotirajo na Ljubljanski borzi kot vsi ostali vrednostni papirji. Cena se dnevno spreminja, ob prodaji pa dobite tudi izplačane pripadajoče obresti od zadnjega izplačila obresti. Če obveznic ne boste prodali, vam bo Slovenska odškodninska družba izplača vrednost obveznice v petih obrokih po 200 SIT, v vmesnem obdobju pa boste prejemali obresti (obrestna mera TOM + 1% na letni ravni). Za vse dodatne informacije ste vabljeni v našo poslovalnico ali nas pokličite po telefonu. Vsem našim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje, vsem skupaj pa želimo lepe praznike in čim višjo rast tečajev v letu 2003. Mojca Spiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Pogodbena enota GBD d.d. Pogodbeni partner KD Investments d.o.o. Tel: 07/ 49-05-678, http://www.web-klik.coin/ rojstva v porodnišnici brežice ________ ^ Zadnja Maja, prvi Luka Brežice - V prazničnem času pozdravil Luka. Prvi novorojen- gramov, meril pa je 51 cm. Doma so v brežiški porodnišnici bolj ček leta 2003 se je ob 13.03 rodil bo kar veselo, saj na svojega ma-malo praznovali, ampak so morali mamici Sabini Zekovič in očku lega bratca nestrpno čaka 8-letna zavihati rokave, kajti novorojen- Milanu. Ob rojstvu je tehtal 3300 sestrica Teja. K.M. šolstvo v letu 2002 Kdor več zna, več velja Od plenic do devetletke... Največji posavski vrtec, vrtec Ciciban iz Sevnice, je po dolgih letih rešil problem kuhinje. Posodobljena kuhinja, ki ustreza vsem zahtevanim normativom, je le začetek prenove vrtca, ki se bo moral - zaradi potreb devetletke - umakniti iz neposredne bližine največje sevniške šole - OŠ Savo Kladnik. Slednja je praznovala 220-letnico in jo že nekaj časa pretresajo notranje razprtije. Morda so bile prav te kri ve, da šola ni uspela prepričati staršev za uvedbo devetletke in je od vloge odstopila. Takratna ministrica za šolstvo, znanost in šport Čokova je tako v minulem šolskem letu izdala dovoljenje za devetletko štirim posavskim šolam: Šentjanžu, Tržišču, OŠ Jurija Dalmatina Krško in Dobovi. Za dobovsko podružnico, OŠ Kapele, so brežiški občinski svetniki potrdili investicijski projekt za gradnjo nove šole, ki naj bi zrasla do leta 2004. Do začetka novega šolskega leta pa naj bi bila nared OŠ Blanca, M so jo po osmih letih končno začeli graditi, ter OŠ 14. divizije Senovo. Teh problemov so rešeni na OŠ Pišece, saj so novo šolo oktobra že predali namenu. Medtem ko se drugod šele pripravljajo na devetletko, se je v Krmelju zbralo 200 šolnikov iz Posavja, Dolenjske in Bele Krajine in pozitivno ocenilo rezultate izvajanja devetletke. Prva generacija devetletkaijev v Sloveniji je 18 takih šol -v Posavju sta Krmelj in Globoko, je že zaključila šolanje in to zelo uspešno. Temeljni kamen za OŠ Blanca Od fazanov do maturantov... 700 dijakov krške srednje šole je sedlo v nove klopi. Milijardo in 270 milijonov vredna investicija meri 7300 kvadratnih metrov in omogoča bolj kakovosten pouk in manj “špricanja”. Občinski svet Kiško je srednji šoli s sklepom predal v upravljanje še športno dvorano. Brez nje je še vedno sevniška srednja šola, ki je v preteklem letu poleg programa frizer in lesar uvedla še poklicno-tehniško izobraževanje za odrasle za poklic lesarski tehnik; v novem šolskem letu pa seji obeta nov program - turistični tehnik. zdravstvo v letu 2002 Na zdravje... ...z dobrodelnostjo Zdravje je naše največje bogastvo. Tega se ponavadi zavemo šele takrat, ko zbolimo in si želimo hitre in kakovostne storitve. Odprtje zdravstvenega doma Zal pa so mnoge storitve vezane na denar, ki ga tudi v zdravstvu kronično primanjkuje. Eden od načinov pomoči so tudi dobrodelni koncerti. V lanskem letu so v vseh treh posavskih občinah zbirali denar za zdravstvene pripomočke. Pihalni orkester Kapele je ob donaciji vseh treh posavskih občin na dobrodelnem koncertu zbiral sredstva za nakup instrumentov za ginekološki oddelek brežiške bolnišnice. V Krškem je potekala akcija za nabavo novega reanimobila, vozila za urgentno pomoč, ki pomaga reševati življenja. Silvija Blaževič s Šmarčne, kije izgubila očeta in bi kmalu ostala še brez matere, a so jo zdravniki uspeli ohraniti pri življenju, pa se je zdravstvu oddolžila z dobrodelnim koncertom, ki ga je organizirala v sodelovanju z Rotary klubom Čatež in Rotaractom iz Maribora. Izkupiček je bil namenjen za nakup reševalnega vozila za sevniški zdravstveni dom. ...z investicijami Sevniške invalidske delavnice - INDE, kijih vodi Marija Bobnič, so končno dobile nove prostore; preselile so se v soseščino sevniške Kopitarne, kjer imajo boljše pogoje dela. To velja tudi za delavnice pod posebnimi pogoji iz Sevnice, ki so enota Varstveno delovnega centra Leskovec - Krško in ga vodi Lidija Žnideršič. Delavnice so dolga leta delovale v bloku, dostop po stopnišču do prvega nadstropja pa invalidom ni bil prijazen. V novih prostorih v sevniškem domu obrtnikov je vse drugače, manj naporno in bolj prijazno. Enoto varstveno delovnega centra so končno dobili tudi v Brežicah, tako da se njihovim varovancem ni več treba voziti v Leskovec. Sevniški zdravstveni dom je razgrnil načrt ureditve ambulant v zgornji etaži nekdanjih blagovnih rezerv, najbolj srečni pa so bili v preteklem letu Krčani, saj so po dvajsetih letih čakanja dobili nov zdravstveni dom, vreden milijardo in 325 milijonov SIT. V trinadstropni stavbi je dovolj prostora za specialistične ambulante, pacienti čakajo na storitve v bolj človeškem ozračju kot v starem domu in tudi parkirišč imajo dovolj. ...z znanjem in človečnostjo V letu, ki se je izteklo, se je močno uveljavil diagnostični center z Bleda, ki ima svojo podružnico v kostanjeviškem zdravstvenem domu. Močno seje razmahnilo delo društva Ozara iz Brežic, ki pomaga ljudem s težavami v duševnem zdravju in vsem tistim, ki so se znašli v stiski. Tistim, ki so se znašli s stiski zaradi drog, pomaga skupnost Srečanje, ki pod okriljem ustanovitelja, italijanskega duhovnika don Pierina deluje na Razborju. V lanskem letu je fante zamenjala dekliška skupnost, v kateri so tudi matere, ki se skušajo iztrgati iz objema drog. Skupnosti ves čas stoji ob strani pater Karel Gržan, ki ima nemalo zaslug za to, da se je skupnost na Razborju sploh rodila oziroma tam obstala. Zasluge za boj proti raku pa ima - med drugimi - tudi dr. Željko Halapija, direktor sevniškega zdravstvenega doma, ki je prejel bronasto plaketo Ministrstva za zdravje za angažiranost pri zmanjšanju črne statistike ob diagnozi rak. Leto, ki se je izteklo, pa si bodo tako pacienti in občani kot delavci v zdravstvu zapomnili še po vrzeli, kije zazijala v njihovih vrstah; nenadoma je umrl direktor brežiškega zdravstvenega do- Slavko Sušin ma dr.Alojzij Slavko Sušin, občinski svetnik in podžupan občine Brežice. Nada Černič Cvetanovski Vokalna zenska skupina Zefir, ki jo vodi Silvija Blaževič SOLSTVO, ZDRAVSTVO Jože Kunšek, študent 2.1etni-ka arhitekture v Ljubljani, ki je 1. letnik zaključil s povprečno oceno 9; “Štipendija mi bo v veliko pomoč v času študija in motivacija, ker imam zagotovljeno službo. Prepričan sem, da bom na praksi pridobil mnogo koristnega znanja iz kolektiva Savaprojekt, ki ima zelo simpatičnega direktoija Petra Žiganteja.” Rejniška dejavnost Slovenija - Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki je začel veljati s 1. januarjem, ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka. Materialni stroški za rejenca znašajo 482586 SIT. Plačilo dela rejniku pa znaša 22.000 SIT za rejenca. L.K. Znani štipendisti Krško - Upravni odbor štipendijske Fundacije Adam Bohorič Krško je podelil devet štipendij za tekoče šolsko leto, pogodbe z izbranimi kandidati pa so bile podpisane na svečanosti ob dnevu samostojnosti v Kulturnem domu. Čeprav je fundacija Adam Bohorič občinska, so v razpisnih pogojih dali možnost sodelovanj a študentom iz širše okolice^ ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Štiri štipendije je fundacija namenila za nadarjene študente s področja kulture. Izbrani so Andreja Zlatic, študentka flavte iz Dobove, Lovro Ravbar, študent saksofona iz Artič, in Danijel Ivša, študent harmonike iz Dobove, vsi študirajo v tujini, ter Janez Gabrič iz Krškega, študent Glasbene akademije na oddelku tolkal. V pogodbenem partnerstvu s podjetji pa so s Savaprojektom Krško in fundacijo podpisali pogodbo o štipendiranju še študent gradbeništva Robert Kaplan iz Krškega ter študenta arhitekture Tadeja Božičnik iz Koprivnice in Jože Kunšek iz Za-bukovja nad Sevnico. Tripartitno pogodbo s Kostakom sta sklenila Luka Dimbek iz Krškega za študij gradbeništva in študentka politologije Vanja Somrak iz Leskovca. Štipendije iz Fundacije Adam Bohorič so v mesečnem znesku od 48.000 do 65.000 SIT za tiste, ki študirajo v tujini. Ob dodeljevanju omenjenih prvih štipendij so se omehčala tudi stališča v občini Sevnica in Brežice, kjer so nasprotovali prvotni ideji, da bi se ustanovila regijska štipendijska fundacija, zato so šli Krčani v lastno organizacijo. V tem letu bo Fundacija Adam Bohorič po načinu financiranja postala regijska, saj se bosta s sredstvi vključila tudi sevniški in občinski proračun. Branka Demovšek Zlati maturanti brežiške gimnazije Posavski maturanti so na maturi presegli slovensko povprečje; kar deset je bilo zlatih maturantov, ki jih je sprejel tedanji predsednik Mila11 Kučan. Nekoliko slabše pa so novo šolsko leto sprejeli brežiški gimnazijci >n njihovi starši, saj je šola brez predhodnega obvestila zaradi adaptacijskih del za 3.letnike uvedla dvoizmenski pouk, kije povzročil nemalo preglavic' številnim vozačem. Sicer pa so na brežiški gimnaziji, ki je ena od treh Unescovih šol v Posavju - poleg nje sta to še OŠ Maks Pleteršnik Pišece in OŠ 14.divizije Senovo - dvignili Unescovo zastavo. Posavje je v lanskem letu dobilo 64 novih Zoisovih štipendistov - stah so se zbrali in raziskovali na tabora na Lisci, običajnim štipendijam pa se pridružile še štipendije fundacije Adam Bohorič, ki sojih prvič podelil1 ob dnevu samostojnosti. Od brucev do znanstvenikov... Študenti višjih strokovnih šol iz Maribora, Celja in Brežic so pripravi peticijo, s katero soskušah doseči, da jim visoke strokovne šole oz. um verze omogočijo vpis pod enakimi pogoji, kot jih imajo njihovi študenti. v iztekajočem se letu pa so se nadaljevali pogovori o možnostih razvoja visokošolskega izobraževanja v Posavju. O tem seje nekdanja ministrica Čokova, ki soji očitali, da skuša spraviti univerzo v sleherno slovensk0 vas, pogovarjala z vodstvom krške občine in Valvasorjevega centra. Vod' stvo občine paje s prorektorjem Univerze v Maribora in dekanom Fakultet za organizacijske vede v Kranju podpisalo pismo o nameri, da se v Krškehj razvije dislocirana enota Fakultete za organizacijske vede Kranj. Izred111 študij naj bi stekel že v šolskem letu 2002-2003, pogoji za redni študij P3 naj bi bili zagotovljeni v šolskem letu 2003-2004. a Nada Černič CvetatioU* Čokova s sekretarjema Mamica Mateja Tomše z Majo, ki se je rodila zadnja v letu 2002. čki so si želeli spoznati svet. Tako se je v ponedeljek, 30. decembra 2002, ob 23.38 kot zadnja v letu 2002 novemu življenju nasmejala deklica Maja. Mamica Mateja Tomše je povedala, daje Maja ob rojstvu tehtala 3050 gramov in je merila 50 cm. Doma na malo Majo in mamico čakata očka Jože in 3-letna sestrica Sabina. Na samo silvestrsko noč se ni rodil nihče, zato paje prvi dan novega leta z glasnim jokom svet Luka Zekovič, ki počiva v naročju mamice Sabine, je prvi novorojenček leta 2003 v brežiški porodnišnici. Od 20.12.2002 do 5.1.2003 Dečke so rodile: Jitka Bajzova iz Dečnega sela, Janja Daničič iz Brežic, Anica Kržan s Piršenbrega, Matejka Bogovič-Fifnja iz Brežic, Sabina Zekovič iz Krškega, Polona Toplišek iz Pleterij in Claudia Hostnik s Senovega. . m Deklice so rodile: Danijela Dervarič iz Brezovca, Fatmire Bekiri iz Brežic, Jasna Drešar z Bizeljskega, Nataša Čižmek iz Globokega, Mateja Tomše iz Globočic in Snežana Per iz Brežic. Sava Glas, 9.1.2002 r kmetijstvo v letu 2002 Afera “mleko” prizadela tudi del Posavja Na področju kmetijstva si bomo leto 2002 zagotovo najbolj zapomnili po tako imenovani mlečni aferi, ki je izbruhnila 9. novembra, na dan predvolilnega molka. Takrat so vsaj za en dan morali utihniti politiki, zato pa so se - ne prvič in ne zadnjič - oglasili kmetje. Ti so namreč pred parlamentom glasno protestirali že konec julija, ko se niso uspeli dogovoriti za odkupno ceno pšenice, in še v začetku septembra, ko so vladi jasno povedali, da niso zadovoljni z izpogaja-nimi kvotami z EU. Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, David Preskar, eden od po krivem osumljenih kmetov, Ivan Srpčič in Iztok Gramc, predsednik brežiške podružnice Sindikata kmetov Sicer pa je mlečna afera med 117 slovenskimi kmetijami zelo Prizadela tudi 43 kmetij iz krške in brežiške občine, ki so bile osumljene, daje v njihovem mleku prepovedani antibiotik kloramfenikol. V dneh prepovedi oddaje mleka so na teh kmetijah zlili vstran sko-raj 241 tisoč litrov mleka, kar pomeni samo v Posavju preko 16 jftilijonov SIT škode. Ker so analize referenčnih laboratorijev pokazale, da so posavski kmetje nedolžni, sedaj čakajo na povračilo škode °ziroma plačilo uničenega mleka, kot jim je obljubila država. Ob mlečni aferi so bili “na udaru” tudi veterinarji s svojim šefom koranom Kovačem na čelu; trdijo, da za afero niso krivi, čeprav so Ponekod prišle na dan tudi nekatere nepravilnosti pri zdravljenju. Upajmo, da to ni povezano z denarjem (600 milijonov SIT), ki ga država od avgusta dolguje zasebnim veterinarjem - tudi posavskim 'za izvajanje koncesijskih dejavnosti. Država pomoč le obljublja .. Nekako v senci pa je zaradi mleka ostal dolg države tistim, ki so ■Prn naravne ujme v letu 2001 uničile pridelek. Čeprav je vlada skle-nila, da bo pomoč izplačana do konca aprila 2002, pa nekateri Oškodovanci tega denaija še danes niso dobili, nekateri, ki so ga Pa Sa morajo vračati, ker so se pristojne službe zmotile pri obračunavanju, čeprav to seveda nerade priznajo. So se kmetje iz brežiške občine odpravljali na shod v Ljubljano. t' Br n n« t 1 - fn 1US i j Jj _ •• . • ■ n gansko leto je bilo sicer glede naravnih ujm nekoliko bolj prizanesljivo kot nekaj prejšnjih let. Kljub temu je nekatera območja priza-*a spomladanska pozeba, ponekod pa je klestila toča. Pa ne sredi ^Parnega poletnega popoldneva, ampak ponoči, česar tudi najstarejši (Pomnijo. Tako je nekaterim namesto kombajna koruzo pospravila Za”3 ?a tud* s*cer je bilo v letu 2002 veliko vroče krvi, pa ne le jJ^di visokih temperatur, ampak zaradi cene pšenice, kjer so se p^etje in žitarji razhajali za 4 do 5 SIT. Tudi protestni shodi pred Sonamentom z zlivanjem gnojnice niso kaj dosti pomagali. Na koncu Vsak malo popustili in lahko bi uporabili stari rek: “Tresla se je dj?’ r°dila se je miš.” Morda bo namesto pšenice, ki smo jo do °jjnavnega častili prav zaradi zlatega zrnja, odslej zlato zrnje prinašala Trgatev za večino vinogradnikov bolj pogrebščina kot praznik aferi bi lahko govorili tudi v povezavi z letošnjo trgatvijo, ki za Pfj ?®e vinogradnike sploh ni več praznik, ampak borba za preživetje. sra°e anega grozdja namreč niso mogli prodati, ali so ga prodali po in , °tn.° nizkih cenah. Zaloge v vinskih kleteh se namreč kopičijo Zdr^di tega seje v težavah znašlo tudi podjetje Vino Brežice, kije ^irj i vmskega zakona ob cviček, s katerim pa proizvodnjo uspešno Zdg^^pvška cvičkova klet. Še posebej so se lansko jesen v krizi bre? l bizeljski vinogradniki, ki so ob lastnih razprtijah ostali še let0 Sosedske pomoči” - hrvaških kupcev. Sicer pa se bo z novim Zaradi povišanega DDV za vino to najbrž podražilo in kot napovedujejo, bo spet zacvetel “sivi” trg. Obliž na vinske rane je za Vino Brežice, ki je dobilo septembra novega direktorja, podaljšanje pogodbe s koka-kolo. Leskovška klet se ponaša z novo sodobno polnilno linijo, pripravljajo pa se tudi na Zdenka Mirtek in Marjan Kirar zasaditev novih vinogradov. Že spomladi, ko še niso vedeli, kaj bo prinesla jesen, pa so se povezala vsa vinogradniška društva ob Bi-zeljsko-sremiški vinsko turistični cesti od brežiške do sevniške občine. Zadovoljni so tudi lahko, da seje pogajalcem z EU uspelo izpogajati, daje Posavje ostalo v coni B, kar pomeni, da bo tudi v naprej omogočeno dosladkanje vina. In ker smo že pri vinu, ne moremo mimo kostanjeviškega Tedna cvička, ko smo dobili 41 novih vinskih svetovalcev - somelijejev, pa tudi kralja cvička (Marjan Kirar) in cvičkovo princeso (Zdenka Mirtek). Pa tudi ne mimo jubilejnega - 40. radgonskega sejma, kjer so posavski vinarji posegli po najvišjih priznanjih za svoja vina. Zdrahe so v korist le “sosedom” in diiavi Dobra letina pa se je po treh “sušnih” letih obetala posavskim sadjarjem. Prva specializirana sadjarska zadruga v Sloveniji - Sadjarska zadruga Posavja, ki ima edina v Sloveniji licenco za pridelavo in prodajo bio-sorte jabolk topaz, in seje prav zaradi treh slabih Boštjan Kozole, direktor Evrosada, Anita Pavlovič, prva sadna kraljica, kmetijski minister Franci But, lastnik podjetja Ivan Kozole in župan Franci Bogovič letin znašla v hudih težavah, ima hladilnico v Šentlenartu spet polno jabolk. Država ji kljub obljubam ni pomagala niti s tolarjem, čeprav je bilo popolnoma jasno, da s prazno hladilnico ne more preživeti. Hladilnica pa ni bila prazna zaradi direktorja, ampak zato, ker sadjarji - člani zadruge - zaradi naravnih ujm niso imeli pridelka oziroma le nekaj ton industrijskih jabolk. Edina rešitev je bil uvoz jabolk s Poljske in Madžarske, za kar pa je bil potreben denar. Ko pa so v Ljubljani izvedeli za “notranje” zadružne zdrahe, z Ministrstva za kmetijstvo še obljub ni bilo več. Tudi tisti, ki so zdrahe zakuhali, so kasneje stisnili “rep med noge”. Zadrugi je ostala edina možna rešitev - prisilna poravnava - in poslovno sodelovanje z eno od uspešnejših sosednjih kmetijskih zadrug, ki ji je bila proizvodnja in prodaja sadja v interesu. Kljub slabim letinam pa je krškemu Evrosadu v dveh letih uspelo dograditi in junija predati namenu nove hladilniške kapacitete v Stari vasi pri Krškem. Zakoni tudi v kmetijstvu vse bližje Evropi Leto 2002 je tudi prvo leto, ko je slovensko kmetijstvo začelo črpati sredstva iz evropskega sklada S APARD. Žal so bili ob prvem razpisu kriteriji tako ostri, daje imelo možnost pridobiti sredstva le 2 odstotka posavskih kmetij; ob drugem razpisu so kriterije omilili in zaenkrat so na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja iz Posavja prispele 4 vloge. Za subvencije v kmetijstvu je bilo letos namenjenih nekaj manj kot 19 milijard SIT. Kljub dodatnemu izobraževanju kmetijskih svetovalcev in kmetov je bilo pri izpolnjevanju zahtevnih obrazcev še vedno nekaj težav. Na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja je prispelo lani 2300 vlog več kot leto prej, okrog 66.300. Do konca leta je agencija s tega naslova kmetom že razdelila okrog 14 milijard SIT. Sedaj je zima, začelo seje usposabljanje za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, po domače s škropivi, k čemur kmete zavezuje zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, do 1. januarja 2003 (morda bo rok podaljšan) pa bi si kmetje že morali pridobiti tudi “Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Jelica Koršič Nic več nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč Krško - V Uradnem listu je bil objavljen Zakon o graditvi objektov, ki s 1. januarjem 2003 ukinja nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Doslej se je ta prispevek stekal v 30 odstotkih v občinski, v 70 odstotkih pa v državni proračun. Občina Krško se z ukinjanjem nadomestila ne strinja, saj bo ob gradnji dolenjske avtoceste njihov proračun utrpel velik izpad sredstev. Vodja službe za pravne in splošne zadeve na Občini Krško Franci Pavlin, ki je spremljal nastajanje zakona, je povedal, da v Krškem letno iz spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v proračun priteče 60 milijonov SIT. Ob nadaljevanju gradnje dolenjske avtoceste skozi občino bi ta znesek pomenil milijardo SIT in temu denarju se občina ne namerava brez besed odpovedati. Pred sprejetjem zakona so v Krškem oblikovali amandma in pričakovali, da ga bodo vložili posavski poslanci. Do tega pa ni prišlo. Skušali so izzvati brežiško in sosednje dolenjske občine, skozi katere teče avtocesta, da bi skupaj nastopili proti določbi zakona, ki ukinja nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Tudi to ni uspelo. Medtem so zaprosili za pravno mnenje dr.Lojzeta Udeta, saj so na občini prepričani, da so pri izvajanju avtocestnega programa v neenakopravnem položaju z občinami v Sloveniji, kjer seje gradila cesta po starem zakonu in se je pač občinski proračun obogatil. Pravni strokovnjak Ude ugotavlja, daje z Zakonom o graditvi objektov, ki ukinja 3. poglavje Zakona o kmetijskih zemljiščih, v zvezi z načrtovanjem financiranja avtocest v nasprotju z ustavnimi določbami enakosti pred zakonom pri financiranju občin. V zakonu je sicer predvideno, da bosta izpad sredstev spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča delno nadomestila komunalni prispevek in vodni sklad. Vendar po mnenju dr.Udeta to ni v skladu z ustavo, saj seje smel doslej denar iz spremembe namembnosti porabiti izključno za varstvo in urejanje drugih kmetijskih zemljišč, kar pa za komunalni prispevek in vodni tolar ni predvideno. Ker predlagatelj zakona v 238. členu Zakona o graditvi objektov Franci Pavlin ustavno zapovedanega varstva kmetijskih zemljišč ni nadomestil z drugačnim sistemom varstva, je določba drugega odstavka 238. člena tega zakona v nasprotju z ustavo, meni dr.Ude. Krški župan Franci Bogovič je za omenjeni člen s pooblastilom občinskega sveta sprožil postopek za presojo na ustavnem sodišču in v ustavni pobudi predlagal, naj se izvajanje 238. člena Zakona o graditvi objektov zadrži za izvajanje, dokler ne bo znano mnenje tega najvišjega organa. Branka Dernovšek Zagotovljena sledljivost mesa Slovenija - Z novim letom mora biti vse goveje meso na prodajnih mestih po Sloveniji označeno z uradnim podatkom o poreklu. Gre za projekt sledljivosti govejega mesa, ki se v Sloveniji že izvaja v obliki pilotnih projektov, z letom 2003 pa je označevanje postalo obvezno. To pomeni, da bo odslej tudi v Sloveniji zagotovljena sledljivost govejega mesa, kot jo ima EU. Tako morajo mesnice, klavno-predelovalni obrati in razsekovalni obrati od 1. januarja obvezno označevati goveje meso na način, ki bo zagotavljal ugotovitev povezave med posameznimi kosi mesa in identifikacijsko številko živali. Nadzor nad označevanjem bo izvajal inšpektorat za kontrolo kakovosti kmetijskih izdelkov. Če bo ugotovil neoznačeno meso, lahko ponudnika mesa doleti tudi prepoved prometa z govejim mesom. Na Gospodarskem interesnem združenju Meso-izdelki so zagotovili, da se govedina zaradi tega z novim letom ne bo podražila, menijo pa tudi, da so obrati pripravljeni na omenjeno novost. Označba na zapakiranem mesu oziroma na vitrini mora tako potrošnikom nuditi podatke o registrski številki klavnice in države, v kateri se ta klavnica nahaja, o registrski številki razsekovalne-ga obrata, kije opravil razsek trupa ali skupine trupov, in državo, v kateri se nahaja ta obrat, referenčno številko, ki bo zagotavljala povezavo med mesom in živaljo ali skupino živali, ter podatek o državi rojstva in državi reje živali. Vsi omenjeni podatki so obvezni, mesno-predelovalni obrati pa imajo možnost dodati med drugim še podatke o rejcu živali ter o kakovosti in načinu reje. J.K. Bo prodaja vina še upadla? Slovenija - V skladu z novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki je začel veljati 1. oktobra lani, se mora od 1. januarja 2003 za vino obračunavati splošna, 20-odstotna stopnja DDV in ne več 8,5-odstot-na kot doslej. “Nova stopnja obračunanega DDV se bo v glavnem preračunala v maloprodajno ceno z DDV, ki pa se bo najmanj za toliko zvišala. To pa bo povzročilo še večjo prednost sivemu trgu,” ocenjuje predsednik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Janez Vrečer. Podražitve niso popularne, zato Vrečer meni, da bo to sprva povzročilo nekoliko negodovanja pri potrošnikih, zaradi česar pričakuje kratkotrajno zmanjšanje prodaje, vendar ne bistveno. Glede na to, da stajanuar in februar meseca po praznikih, v katerih se že tradicionalno proda manj vina, vpliv višjega DDV ne bo tako hitro opazen, še dodaja Vrečer. STA brežiška občina v letu 2002 Zgode in nezgode brežiškega vsakdana Brežice - Mesto Brežice so v letu 2002 obeležile svoj visok jubilej. 680 let mesta. Ob tem so se za oživitev mestnega jedra in lepšo prihodnost meščani organizirali v novoustanovljeno društvo za razvoj starega mestnega jedra in poudarili, da želijo obnovljeno, pomlajeno in živo mesto. Mesto, ki se ponaša s svojim gradom in vodovodnim stolpom in ki združuje okoliške krajevne skupnosti v občino, pa je v minulem letu doživelo še marsikaj. Nov veter Vsekakor smo fned bolj odmevne dogodke preteklega leta v občini Brežice zapisali zadnje dni leta, ko so občani izrekli svojo voljo in na volitvah izrekli podporo novemu županu. Tako je tvo Brežice ter podjetje TPV prikolice. Praznik je prinesel tudi odprtje novo zgrajene OS Pišece, katere investicija je skupno znašala preko 440 milijonov tolarjev. Turistično društvo Sromlje pa je, zavedajoč se pomembnosti Predsednik DZ Borut Pahor na slovesnosti ob 680-letnici Brežic dosedanjega župana Vladislava Deržica zamenjal mlad in ambiciozen mag.Andrej Vizjak, ki se je Brežičanom priljubil tudi s svojimi potezami kot poslanec državnega zbora. Tu se zgodba takoj nadaljuje, kajti ob zamenjavi občinske oblasti je takoj privrelo na dan, da naj bi predhodnik mag.Vizjaka prodajal Mokrice “pod roko”. Izkazalo se je, da so nov lastnik vendarle Terme Čatež. Občinski praznik Bolj veselo in prijetno je pomisliti na praznik občine Brežice in tokratne občinske nagrajence. Častni občan je postal akademik Častni občan občine Brežice, akademik prof. dr. Jože Toporišič iz Dobove prof. dr. Jože Toporišič, občinske nagrade pa so prejeli še Karel Filipčič, Branko Bogovič, Gimnazija Brežice, Planinsko druš- Prazna stanovanja so, a stanovanj v Brežicah NI! promocije svojega kraja, uredilo 15 km pešpoti, ki pohodnike popelje preko vasi krajevne skupnosti. Otroški živ-žav ali... Kar nekaj dogodkov je zabeležilo tudi brežiško šolstvo. V začetku leta so namreč učenci osnovne šole Brežice množično “jadikovali” nad glavoboli in slabostmi ter vonju plina v športni dvorani - “balonu”. V novo šolsko leto pa so prišli v obnovljen balon oziroma med nova grelna telesa, ki so tudi modema. Zdaj jim je bolj vroče kot je bilo v preteklosti, ko so po balonu tekali čisto pomodreli. Pa tudi brežiški vrtec ni ušel javnosti. Najprej zaradi cen, ki so podivjano skočile in razburile starše otrok, občinske svetnike pa razdelile po taborih, pa tudi zaradi ograje, ki so jo postavili okoli vrtca. Sprva so se z njeno postavitvijo vsi strinjali in celo pomagali, kasneje pa so bili nad “hišnim redom” močno ogorčeni. A tako, kot se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, se je ohladilo tudi to. Prazniki in jubileji Brežiški šoferji in avtomehaniki so slovesno obeležili 50-letni-co delovanja. Slovesnost je bila na prostem, kot bi hoteli pokazati, da so še vedno brezdomci. Društvo namreč sploh ne premore svo- jih društvenih prostorov. Slavili pa so tudi brežiški gasilci. In sicer 120-letnico delovanja, v čast jubileju paje bila organizirana slovesna povorka in nepozabna zabava. Črne pike Teh je tudi kar nekaj, a med večje lahko zapišemo življenje krajanov Jesenic na Dolenjskem, še posebno tistih v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Obrežje in nastajajočega gospodarskega platoja. Krajani pravijo, da si želijo le to, da bi jih pustili v miru živeti, kajti v zadn- Radost in veselje Bolj veseli dogodki so tisti, ki jih raje nosimo v spominu. Eden takšnih je tudi dobovski fašjenk, ki je svojo moč kazal pozimi z Bin Hladnom in poleti z izborom miss fašjenka na poletnem pikniku. Če drugega ne, so ljudje prav zaradi fašjenka za kratek čas pozabili na vse nevšečnosti, ki so nas spremljale skozi vsak dan leta 2002. Prijetno paje bilo spoznati tudi tri mlade dame, ki so se rodile vse na isti dan; 21.10.1991 so se namreč rodile Vriskove trojčice, ki so se pridružile bratoma Davi- Vriskova dekleta z mamico Gordano. jem času se je njihovo življenje obrnilo na glavo. Veliko črno piko pa si zasluži tudi stanovanjska problematika v občini. Stanovanja namreč so, a jih ni. Čakajoči na občinski listi obupujejo, preko 50 t.i. vojaških stanovanj pa propada. Tu in tam lastniki kakšno le prodajo na javni dražbi - za boljši vtis. du in Mladenu ter očetu Alojzu. Deklice srečno živijo na Šapolah, šolo pa obiskujejo v Artičah. Zaradi takšnih prijetnih trenutkov gre upati in verjeti, da bo 2003 vendarle bolj veselo in srečno - to si želi vsak posameznik. Karmen Molan Kdaj v obnovo šole? Bizeljsko - Na Bizeljskem se bojijo uvedbe devetletke, beležijo več bodočih šolarjev, vendar zanje nimajo prostorov. V približevanju devetletke naj bi letos pričeli z obnovo, vendar od države ni jasnega odgovora glede sofinanciranja. V načrtu razvojnih programov občine Brežice za področje družbenih dejavnosti je med ostalimi projekti predvidena tudi obnova bizeljske osnovne šole. V letih 2003 do 2006 naj bi vanjo vložili 450 milijonov SIT. Občina Brežice pričakuje, da bo v investicijo obnove vključena država. V ta namen so šolsko in finančno ministrstvo lani večkrat obiskali predstavniki občine in brežiška poslanca. Vendar od predstavnikov države župan mag.Andrej Vizjak na decembrskem srečanju ni dobil jasnega zagotovila, da bi vlada v prvi polovici leta izdala sklep o sofinanciranju in tako pristopila k projektu. Če sklepa ne izda, občina pa prične z investicijo brez njega, se odpove državnim sredstvom. Državni proračun 2004je sprejet, vendar Vizjak pravi, da ga bodo dopolnjevali in upa, da bo v njem zajeta tudi investicija za šolo Bizeljsko. Kot še dodaja, se država izgovarja z dejstvom, da so v občini Brežice doslej sodelovali pri OŠ Pišece, v letu 2003 pa bodo pristopili k obnovi podružnične šole Kapele. Ravnateljica bizeljske šole Vida Najger pravi, daje situacija res kritična, saj nimajo dodatnih prostorov, tudi v vrtcu ne. Število učencev narašča, trenut- no jih je 144 in 62 v dveh oddelkih vrtca. Po številu rojstev pričakujejo dva oddelka prvih devetletkarjev, kijih nimajo kam namestiti, saj bodo z devetletko imeli 10 oddelkov v osmih učilnicah. Na možnost dveh izmen pa pristajajo le, če se bo pričela gradnja, ki bo zagotovilo, da bo to le Vida Najger začasna kratkoročna rešitev, saj so učenci vozači iz do 7 km oddaljenih krajev. Čeprav na prostorsko problematiko opozarjajo od leta ’94, se še vedno soočajo z negotovostjo nadaljnje usode. Ravnateljica pravi, da so optimisti in verjamejo, da bo ministrstvo razumelo stanje in potrebe v OŠ Bizeljsko-Suzana Vahtaric V Kozjanskem parku projekt LIFE Narava Podsreda - V Kozjanskem parku so pred tretjo sezono izvajanja projekta LIFE Narava - Obnova, vzdrževanje ter dolgoročno upravljanje visokih travnikov na Vetrni-ku in Oslici. Projekt je naravovarstveni in ga finančno podpira Evropska komisija. Cilj projekta je vzpostaviti režime in načrt upravljanja, ki bi zagotavljal ohranjanje biotsko zelo raznovrstnih življenjskih okolij kot so suhi travniki. V okviru predvidenih akcij so izvedli številne delavnice in predstavitve, ki so temeljile na integriranem pristopu različnih strokovnjakov. Vzporedno so izvajali predvidene ukrepe za izboljšanje stanja travišč v naravi. Redna košnja, zmanjšanje obremenitve okolja z dodatnim dognojevanjem, preprečevanje zaraščanja, predvsem pa osveščanje prebivalcev za trajnostni* naravi prijazen razvoj so bistvene dejavnosti projekta, poudarja direktor parka Franci Zidar. V okviru proračunskih sredstev projekta LIFE so priskrbeli potrebno opremo za vzpostavitev podatkovnih baz, za tehnične ukrepe in dejavnost na terenu. Projekt LIFE je eden izmed pr°' jektov, kijih lahko integrirajo v celostni načrt upravljanja Kozjanskega parka. Projekt se bo končal z letom 2004, toda z načrtom upravljanja in sprejetimi režimi je na dobri poti, da zadosti kriterijem za proglasitev v mrežo Natura 2000. To je mreža območij, ki jih lahko najdemo po vsej Evropi. Raztezajo se od Kanarskih otokov do Krete, od Sicilije do najbolj severne točke na Finskem. Mreža varuje najbolj ogrožene habitate, rastline in živali v Evropi. Izraz Natura 2000 simbolizira ohranjanje dragocenih naravnih območij za 21. stoletje. Suzana Vahtaric Konec junija so v Cerkljah ob Krki odprli poldrugi kilometer obnovljene regionalne ceste s preizkusnim umirjanjem prometa. Odprtja se je udeležil tudi minister Jakob Presečnik. V preteklem letu smo se poslovili od prvega brežiškega radijca Ljuba Štegerja. Mlajša generacija sodelavcev ga je poznala in prepoznala v številnih pripovedih, starejša generacija pa kot vestnega in prijetnega sodelavca, človeka, ki ima velike zasluge za rojstvo in razvoj Radia Brežice. O njem bomo govorili s spoštovanjem in se ga z radi spominjali. krška občina v letu 2002 Glasbeni trio v elementu Nedeljsko jutro se je prevesilo v dopoldne, ko so seniorji iz brežiške, krške in sevniške občine odpotovali domov. Bogatejši za nova spoznanja, ko se med nekdanjimi vodstvenimi in vodilnimi ljudmi Posavja po vsakokratnem druženju prijateljevanje poglablja in krepi. Do prihodnjega srečanja! Vlado Podgoršek Prednovoletni izlet posavskih seniorjev Odkrivali so lepote Dolenjske Dolenjska - S tridnevnim izletom na Dolenjsko so člani Združenja seniorjev Slovenije, območnega odbora za Posavje prijetno “zašpičili” letošnje leto. Bilo je nadvse uspešno in plodno, nedvomno najbolj doslej, polno prijetnih druženj in novih spoznanj ter prijateljstev. Večina od 60 članov se je že junija udeležila večdnevnega srečanja v Nerezinah in spoznavala lepote otoka Lošinj, nato v Krškem prisluhnila zdravstvenemu predavanju, sodelovala na jesenskem seniorskem plesu na Čatežu ter se poveselila na martinovanju. Za slovo od starega leta so pri najbolj delovnem seniorskem območnem odboru v Sloveniji pripravili še tradicionalno prednovoletno srečanje. Po vzoru tistega pred leti v Lendavi in lanskega v Kopru so tudi tokrat spet povezali prijetno s koristnim. Na poti v Bazo 20 Za začetek so ob obisku novomeške tovarne zdravil Krka spoznali uspešno poslovanje naše največje farmacevtske tovarne, skrb za kadre in gojenje pripadnosti kolektivu ter njeno turistično dejavnost. Nato so obiskali posodobljene Šmarješke Toplice, kjer so z zanimanjem prisluhnili predavanju o boleznih srca, zatem pa zavili v Dolenjske Toplice, končni cilj letošnjega srečanja. Tam so okušali blagodati tople termalne vode in si v bazenu privoščili celo šampanjec. Naslednji dan pa so dodobra izrabili za spoznavanje dolenjskih lepot. V pravcatem zimskem dopoldnevu so zakoračili v sveži sneg, si ogledali Bazo 20 v vsej svoji nevsakdanji čarobnosti, nato pa v topli koči z zanimanjem prisluhnili še vodiču Sajetu. Skozi brezpotja po kočevskih gozdovih jih je Brebusov voznik varno pripeljal do polharjev, kjer so se takoj ogreli s kuhanim vinom in se navdušeno lotili divjačinskega golaža. Ob povratku seje znova prilegel bazen in razgibalne vaje, ki jih je demonstriral predsednik Edi Komočar. Zvečer je vodstvo seniorskega združenja pripravilo delovni pogovor s posavskimi in dolenjskimi župani, zatem pa seje začelo pravcato silvestrovanje. V gostišču Bor v Dolenjskih Toplicah so se resnično potrudili, svoje je prispeval glasbeni trio z Adolfom in zakoncema Kaplan, seniorji pa so svojemu predsedniku za neumorno šestletno vodenje podarili olje s sliko petelina. Malce simbolike ne škodi, so dejale seniorke! ... in takšen je petelin za predsednika. Takšen je pravi polhar... f^k/ajenei občine Krško v letu 2002. Velik znak občine je prejel Stane Og**. Znak občine so dobili: Danijel Mižigoj, Miran Resnik in R0 €t „ oboda Senovo. Priznanja pa so prejeli: Boža Ojsteršek, Dž.uro VqČ Ivan Kozole, France Novak in anton Petrovič. Občina Krško je tik pred koncem leta sprejela spremembo statuta občine, ki jo z.a volitve predstavnika romske skupnosti v občinski svet zahteva zakon o lokalni samoupravi. Volitve morajo v skladu z ustavno presojo izpeljati v 30 dneh od sprejetja spremembe statuta, torej najkasneje v tem mesecu. .^Pravna enota je bila prva med osmimi v Sloveniji, ki so ji ^1 Certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Svečane podelitve se je nQcei rijSim udeležil tudi minister dr.Rado Bohinc, na fotografiji z lkom Antonom Podgorškom. Novembra je v Krškem potekala državna vaja NEK 2002. Namen vaje je bi! preizkusiti organizacijo, pripravljenost in usposobljenost sil za pomoč in reševanje ob jedrski nesreči. Na srečo je bila samo vaja, kajti odpovedale so sirene, na obveščanje preko medijev so pozabili in s tem preplašili tudi del hrvaške javnosti. Kot je dejal še eden izmed občanov, bi jo “ucvrl” daleč proč, če bi šlo zares. Krško 2002 - velike proračunske investicije nov vladni veter “odpihnil” odpadke? ^Zidavo osnovne šole Senovo, liko število obiskovalcev in enot ^Plačali stari hotel za potrebe knjižničnega gradiva občutno ‘asbene šole, uredili obrtno co- premalo prostora. snHn,ekaJulicpoKrškeminP°" lih i ^dobili kar precej kilometrov Nuklearka - IliRoli Največ pozornosti v občini pa je bila lani deležna mednarodna pogodba o nuklearki, za katero je končana zgodba st v občini. Precej sredstev je namenjenih vodooskrbi in v Poletni vročini so na Dolgi Raki j Prli nov vodovod. Po desetih °n IZvaiania vorinvnHnetJa nrn- Takratni trije predsedniki so nazdravili 750-letnici prve omembe mesta Kostanjevica na Krki. lokalna oblast prepričana, daje v določenih členih škodljiva za regijo in državo. Napeli so vse sile, da bi preprečili njeno ratifikacijo v državnem zboru, kar jim je tudi uspelo. Rokovnik aktivnosti občinskega vodstva je na “temo nuklearka” obširen in sleherni mesec je bilo v javnosti slišati nestrinjanje s podpisom pogodbe. Župan Bogovič je zadevo stopnjeval, ko se je pričel bližati predvideni datum ratifikacije 1.7.2002. Junija je pisal odprto pismo Janezu Drnovšku, v istem mesecu so stekle priprave na raz- pis za referendum in bila je vložena pobuda za presojo ustavnosti pogodbe. Kaže, da bo letos zopet v ospredju občinskih aktivnosti pogodba o nuklearki oziroma njen status, ki si ga vroče želi rešiti tudi novi predsednik vlade mag.Anton Rop. Takoj ko je od Drnovška po uradnem protokolu prevzel funkcijo, seje srečal s krškim županom Bogovičem in odprl pogovore o opcijah za rešitev zadeve. Branka Dernovšek Krško - Krško in Kostanjevica sta lani slavila visoka jubileja podelitve mestnih pravic. V ospredju je bila Kostanjevica, ki so ji Spanheimi pred 750 leti omogočili razcvet in slavo. Občina Krško pa skuša otoškemu mestecu povrniti sijaj, zato so lani intenzivno obnavljali infrastrukturo. V ospredju celoletnega praznovanja je bila seveda Galerija Božidar Jakac z Žlahtnimi kulturnimi dogodki, župan Franci Bogovič pa je prepričan, da pismo o nameri, ki ga je za gradnjo kostanjeviške obvoznice podpisal s prometnim ministrom, sedaj ko je 750-letnica mestnih pravic Kostanjevice mimo, ne bo pozabljeno. Tudi lani zapečateno pobratenje med Kostanjevico in Ljubljano naj ne bi ostalo samo formalnost. Upajmo, da se bo Prijelo, tako kot se je mladika najstarejše trte, ki so jo iz mariborskega Lenta prinesli h kostanjeviškemu samostanu. Pridobitve v občini Občina Krško je lani sprejela dvojni program do leta 2005, Wsko leto pa je bilo okronano z Stekom ali začetkom del na proračunskih projektih; dokončan je “U zdravstveni dom, telovadnica Pri novi srednji šoli, čistilna naprava v Kostanjevici, začeli so z grama v občini je ostala brez kakovostne pitne vode le še senov-ška kotlina. V programu urejanja starega mestnega jedra so pred občinsko stavbo tlakovali in asfaltirali parkirišče, pričeli pa so tudi z obnovo propadajočih zgradb v občinski lasti. Izziv ostaja širitev Valvasorjeve knjižnice, ki ima za ve- sevniška občina v letu 2002 Od Nike do zmag ... Sevnica - Leto 2002 je bilo leto gora - sevniški planinci so se odlično odrezali; bilo je leto volitev, predvolilnih obljub in obilice asfalta; bilo je leto priprav (in prepirov) okrog gradnje HE Boštanj; bilo je leto afer v Rdečem križu in tudi v Sevnici so si umazali prste (in (ugled); bilo je leto, ko se je utrnilo življenje obeh sevniških stoletnikov - Antona Gorenca in Jerneja Klinca in ko se je za življenje pogumno borila mala novorojenka, najdena pred sevniškim domom upokojencev in so ji ime nadeli po boginji zmage - Nika. SdVd tiho t6Č6 tudi za vodooskrbo krajanov; zaključena sta bila vodovoda “Tam na bregu reke Save ele- Nova Gora in Blanca, nadaljuje ktrama se gradi; Nučič Janez se druga faza vodovoda Krmelj... Podpis pogodbe brke viha in potihem se jezi...” Takole je pred desetletjem v satirični oddaji pel lokalni radio in ošvrknil počasno gradnjo HE Vrhovo in njenega glavnega promo-torja, predstavnika Smelta, Janeza Nučiča. No, Janez Nučič še kar viha brke, ob njem pa si jih vihajo še mnogi drugi udeleženci (počasne) gradnje HE Boštanj; pravzaprav se gradnja, ki naj bi stala skoraj 100 milijonov SIT, še ni pričela, glavni dogodek pa je bil vendarle novembrski podpis Kamen na kamen... palača Oš Blanca je dočakala svoj veliki dan. Začela se je gradnja oz. dozidava šole, ki naj bi bila končana do septembra. Vrtec je dobil novo kuhinjo, začele so se priprave na gradnjo novega doma športa v Sevnici. Na Lukovcu je zrasel nov vaški dom, slovesno so odprli dom krajanov na Razboiju, na Telčah, kjer so bile letos osred- Nežika Novšak na dobrodelni prireditvi za dom na Lukovcu pogodbe o izvedbi pripravljalnih del, ki sta jo podpisala Holding Slovenske elektrarne in konzorcij Gradisa. Asfalt v vsako sevniško vas Sodobna cesta pomeni okno v svet. Nekdaj so po njej s hribovitih predelov občine v svet odhajali ljudje ... in se niso več vrnili. Danes sodobna cesta omogoča hiter in lahek dostop do mesta, do službe, do šole, do zdravnika... V tem duhu - malo tudi v predvolilnem - je v sevniški občini potekalo asfaltiranje številnih krajših in daljših cestnih odsekov. Med temi je bilo kar nekaj pomembnih projektov, kot so posodobitev ceste Boštanj-Grahovica, Laze-Nova Gora, Okroglice-Raz-bor, Šentjanž-Kal, Ledina-Ostrož-no, Telče-Telčice, Gaberce-Murence ... Na Logu se je začela gradnja prepotrebnih pločnikov, v sodelovanju z društvom Trg seje pričelo urejanje starega mestnega jedra. Precej sredstev je bilo namenjenih nje slovesnosti ob občinskem prazniku, se lahko pohvalijo s posodobljenim večnamenskim domom v nekdanji osnovni šoli. V Loki pri Zidanem Mostu, kjer so odprli etnološko-tehnični muzej so prenovili kulturno dvorano. Z grenkim občutkom so v novo leto vstopili krajani Šentjanža in Tržišča, saj so nameravali s samoprispevkom svojim krajanom tudi omogočiti lepše in prijaznejše življenje v kraju, a referendum v nobeni KS ni uspel. Kdor le more, naj gre v gore! Leto 2002 je potekalo v znamenju planinstva, tako v svetu kot v Sloveniji in v Sevnici. Mednarodno leto gora je sevniške planince spodbudilo k dodatnim aktivnostim; izdali so vodnik Izleti v sevniško okolico, pripravili razstavo starih planinskih razglednic in fotografij, ponatisnili knjigo Blaža Jurka, slavili 50-letnico Tončkovega doma in 100-letnico Jurkove koče na Lisci, za piko na i pa organizirali Dan slovenskih planincev na Lisci. Obeležili so 30-letnico, kar so prvič organizirali tabor v Trenti, uspel pa jim je še en veliki met. V najem so dobili staro vojaško karavlo v Ratečah, kjer bodo odslej potekali planinski tabori. Požrtvovalno delo planinskega društva Lisca Sevnica ni ostalo neopaženo. Njihovo delo je bilo kronano z več uglednimi občinskimi in republiškimi priznanji. Turizem je zakon Sevniška občina je kot zadnja v Posavju dobila oz. odprla svojo turistično pisarno. Vodijo Zoran Zelič, ki je prepričan, da so v turizmu številne možnosti in priložnosti. Sevniška občina ima namreč na tem področju kaj pokazati, saj se ponaša s številnimi kultumo-zgodovinskimi spomeniki in naravnimi znamenitostmi. Poleg tega je v Sevnici veliko odmevnih prireditev, ki privabljajo obiskovalce. Po svoji izvirnosti in gostoljubnosti prednjači Tržišče. Poleg društva Zagon, ki je tudi lani v sodelovanju s Slovenskimi Klinčev ata je lani praznoval 103 leta in se žal to leto tudi poslovil. mi. V Sevnici seje rodilo društvo Trg, ki si želi, da bi iz spanja prebudilo speč trg. Srečanja oldtimeijev v Krmelju pa dirka za pokal Ludvika Stariča sta le dve iz niza prireditev, ki sta privabljali turiste, ki se lahko poslej podajajo tudi po Dan planincev železnicami pripeljalo v Sevnico Gomjedolenjski vinsko turistični mlade, ki si ne morejo privoščiti cesti, ki pelje prav čez prej omen-počitnic, je tu še tradicionalno jene cvičkove kraje. Možnost tu-Jesensko srečanje, prav tako v rizma daje tudi ribolov na šte- Sevniški karneval Tržišču. Lani so v kraju ustanovili še turistično društvo, ki v sodelovanju z ostalimi skrbi, daje kraj, z njim pa tudi malkovški cviček, prepoznaven daleč naokrog. V lanskem letuje bilo ustanovljeno tudi kulturno športno turistično društvo Blaž Jurko na Raz-borju, ki se je že proslavilo s številnimi odmevnimi prireditva- vilnih ribnikih v občini, v Krmelju pa so odprli celo Ribiško kočo. V lanskem letu se je v sevniško občino po 20 letih vrnil znameniti pustni karneval in požel obilo navdušenja. Organizatorji napovedujejo, da bo letos še bolj zabavno. Nada Černič Cvetanovski S skupnimi močmi bolj močne Čatež ob Savi - Kmetijska svetovalna služba in Društvo kmetic Brežice sta pripravila tradicionalno novoletno srečanje na Motelu Petrol Čatež, ki se je pričelo s pozdravnimi besedami župana Andreja Vizjaka, podpredsednice Zveze slovenskih kmetic Veronike Fabinc, predsednice Društva kmetic Brežice Slavke Preskar, zanimivim delovnim predavanjem dr.Berte Jereb na temo “Vloga žene v družini”, Marija Levak, dipl-inž. kmet. pa je spregovorila v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto ter Izpostave kmetijske svetovalne službe Brežice in hkrati poskrbela za zanimivo povezovanje programa, v katerem se ni mogla izogniti prenapetim aktualnostim v kmetijstvu, ki so v minulem letu burile slovensko javnost. Sicer pa je inž.Levakova izpostavila, da svet z letom 2003 prehaja v leto Sonca, ki morda napoveduje boljše stanje, saj so v ospredju možgani, srce in živci, kar je dobro znamenje. Fabinče-va, kije tudi v upravnem odboru, je izpostavila pomembno vlogo zveze, ki predstavlja kmete navzven ter svetovala, naj po društvih zberejo ideje, da bo predloge posredovala naprej. Izpostavila je nujnost povezovanja z ustreznimi ministrstvi ter še poudarila, da se je potrebno lotiti problemov natem testu, predavanje o pravu z gospo Jelačinovo, obnovitveni higienski minimum, informativni tečaj računalništva, saj ugotavljajo, kako pomembno je to, v marcu jih čaka predstavitev dejavnosti na kmetiji - kmetiji odprtih vrat, v tem letu pa bodo tudi organizatorice srečanja posavskih kmetic-Dr. Jerebova je v svojem predavanju slikovito ponazorila vlogo žene v družini, ki je bila, je iu bo ostala temelj vsake družbe, žena pa je tudi tista, ki vzdržuje harmonijo v njej. Veliko je odvisno | Preko 300 brežiških kmetic si je vzelo čas za družabno srečanje. bolj življenjsko. Tako so se v zvezi že povezali z ministrom Butom, dejavni so v povezovanju z društvi v tujini in dobro sodelujejo s Centrom za žensko podjetništvo “Meta”. Preskarjeva pa je predstavila pestre aktivnosti Društva kmetic Brežice od tečajev, raznih drugih oblik izobraževanj, do sodelovanja na razstavah, s Turistično zvezo Brežice in Karitas. Pestri so tudi načrti za tekoče leto; priprava mesa v list- od vseh družinskih odnosov, sposobnosti dogovorov, zrelosti *n modrosti žena. Pridne in podjetne kmetice brežiške občine je topi0 pozdravila, jim zaželela zdravja, moči, uspehov in sreče ter posebej iz^' j žila navdušenje, da so se tak0 | množično udeležile srečanja. Zapel jim je Posavski oktet, družabnem delu pa jih je razv° seljeval ansambel Majolka. Natja Jenko SunL‘l Ljubimo to življenje Brežice - Aktivistke Krajevne organizacije Rdečega križa RK) Brežice so ob podpori individualnih prispevkov krajanov ter kr° jevne skupnosti, društva upokojencev in Območnega združenja K Brežice organizirale že tradiciolano prednovoletno srečanje star ep1, krajanov za območje krajevnih skupnosti Brežice, Zakot - BukoS in Sentlenart - Brežina. Aktivistke ugotavljajo, da živi na otnc°i ^ nem področju preko 400 krajanov, ki so starejši od 75 let. Srečanja je udeležilo 96 krajanov, mnogi pa se ga, kljub želji zaradi bolezni ^ onemoglosti niso mogli udeležiti. Sta se ga pa udeležila najstarep krajana Milka Čater (na fotografiji) in Vladimir Bužančič. Jl rijciZiCii pidin, piiidgujcn lciom ucieiczeniii Krdjdnov, nl/ ^ hovo veliko zadovoljstvo in veselje pripravili učenci OŠ Brežic^kfj' mentorstvom Zinke Škofca ter varovanci brežiškega vrtca ca” pod mentorstvom Metke Plohl. Zbranim je spregovorila Pr sednica OZ RK Brežice Fanika Zaniuk, ki je v prazničnem vz° j izrazila dve želji - da bi jim zdravje služilo in da bi se ob letu zadovoljni srečali. zn0 N. Je^0 S' Silvestrski večer v objemu miru Brežice -116 src varovancev Doma upokojencev Brežice je v svojem tihem svetu pričakovalo prihod novega leta. Kdo ve, koliko tihih misli je prevevalo njihove duše, ko so nekateri, ki so še bolj pri moči, prav tako tiho zrli v ekrane televizijskih sprejemnikov po nadstropjih, ali bili zazrti v svoje globine spominov preteklih in po marsičem drugačnih silvestrskih večerov. Sploh ne takšnih, kakršen je odseval s hrupnih in prešernih mestnih ulic, temveč drugače veselih. Pa ne, da jim je v domu kaj manjkalo. Bili so na toplem, siti in preskrbljeni, celotno dežurno osebje je, kot da ni večer, ko se staro leto umika novemu, vestno opravljalo zadolžitve. Le samota je nekaterim dražila ta mir, ko so drugi dejali, da resnično ničesar ne potrebujejo, tudi publikacije ne, in ko tretjih ni motil obisk s časopisa in ko seje peščica, tistih bolj pri moči, z radostjo pripravljala na silvestrsko zakusko. Osrednjo skupinsko - božično in novoletno so namreč doživeli pred prazniki, 18. decembra, ker je nekatere druge čakala praznična radost bližine hčera, sinov, vnukov ali tistih, po srcu bližjih. Medtem ko seje silvestrska tišina v domu ponašala zvečine z rutino vsakdanjika in je tu in tam na hodnike zašel tudi kakšen jasen glas še nečesa več, morda radosti selja, da pa vendarle lahko še ved-novega dne in leta, je neko dušo no sama stori nekaj zase. zunaj zidov zajelo spoznanje ve- Natja Jenko Sunčič Silvestrski mir Marije Kostrevc iz Globokega, ki je v domu 6 let, in Terezije Jalovec iz čateškefare, ki je v domu 8 let, ter dveh gospodov, ki si nista dala motiti zanimivosti televizijskega programa. Na “Mladih” Boštanj stoji? Boštanj - Pred slabim letom je bilo v Boštanju ustanovljeno športno-kulturno društvo “Mladi Boštanj”. Doslej se je izkazalo s številnimi prireditvami in akcijami. Društvo, ki ga vodi Tomaž Lisec, je bilo ustanovljeno z namenom, da ustvari bolj polno življenje v Boštanju in okolici. Da jim je to v veliki meri uspelo, dokazujejo s številnimi kulturnimi, športnimi in družabnimi prireditvami. Organizirali so koncert sevniške-Big banda, skupine Oko ter ob Zaključku šolskega leta koncert mladih skupin; dobro obiskano je bilo kresovanje, kostanjev piknik tor plesne vaje; pripravili so nočni tornir v malem nogometu ter športni dan, na katerem so se udeleženci merili v odbojki, košarki, namiznem tenisu in badmintonu. Oa bodo lažje izvajali športne aktivnosti, so uredili igrišče za mali n°gomet na travi in ga zavarovali 2 mrežami. Uredili so še igrišče 2a badminton v domači dvorani v Boštanju ter dve mizici za igranje namiznega tenisa. V izgradnji Je igrišče za odbojko na mivki, ki “a nameravajo končati spomladi, v načrtu pa imajo tudi nakup premičnih košev za igranje košarke. Priprava kresa Poleg delovnih akcij imajo v pripravi že tudi nekaj zanimivih prireditev, s katerimi bodo sokra-janom ponudili vsaj malo razvedrila, popestrili dogajanje v krajevni skupnosti ter na tak način mladim omogočili koristno preživljanje prostega časa. N.Č.C. Za uspešnejše okrevanje v domačem okolju Brežice, Čatež ob Savi - Krajevni organizaciji Rdečega križa (RK) “ tožice in Čatež ob Savi sta za svoje prostovoljke organizirali tečaj . btoga bolnika na domu”, ki ga v okviru rednih dejavnosti po krajnih organizacijah pripravlja Območno združenje (OZ RK) Brežice. . ečaja se je udeležilo preko 20 članic, ki so ob vodenju višje medanske sestre Anice Erkič pridobile veliko praktičnih izkušenj in nanj pri oblačenju postelje, negi bolnika in opremi bolniške sobe, s eto pa tudi osvežile teoretična znanja o raznih boleznih, ki so , alPogostejše pri bolnikih. Sicer pa se OZ RK zavzema, da bi v vsaki /tojevni organizaciji imeli nekaj usposobljenih članic za primer nege ,.a domu, predvsem za starejše krajane, ker ugotavljajo, daje zdrav-tonje v domačem okolju veliko uspešnejše in prijaznejše. N.J.S. I I ^ajni, ce s Čateža: Dragica Krčelič, Marija Klemenčič in Fanika Lapuh Morje kot vir energije Ljubljana, Posavje - Podjetje Super-NN se ukvarja z raziskovanjem, okoljem in turizmom. Razvili so tudi istoimenski pripravek kot naravni izdelek morske vode brez kemijskih dodatkov. V decembru so večjo količino preparata po 10 letih ponovno zlili v reko Savo, ki je postala smaragdno zelena. Projekt izvajajo s ciljem, da bi zainteresirane pridobili k načrtu, da bi pet slovenskih rek s to metodo očistili do prvega kakovostnega razreda. Preparat deluje kot naravni antibiotik, pospešuje kemijske reakcije (mineralizacija, oksidacija) ter ustvarja pogoje za formiranje naravnega ravnovesja, vrste in količine mikroorganizmov. Okrepljeni presnovni procesi zagotavljajo zdrav in human biološki prehrambni krog. S tehnologijo se Marjan Ščuka ukvarja že 18 let, razvil jo je do te mere, da jo je mogoče uporabljati v kanalizaciji, v tehnologijah, komunalnih deponijah odpadkov, čiščenju tehnoloških vod, za zdravstveno preventivo na farmah, raz-smrajevanje gnojevke, čiščenje rek in drugih vodnih površin, v sadjarstvu, v vinogradništvu, v poljedelstvu in v živinoreji. V podjetju pravijo, da je uporaba vsestranska, ker odstrani negativne elemente in revitalizira vsako celico organizma. Tako je primeren za nevtralizacijo klora v vodi, deluje pa tudi v smeri razgradnje težkih kovin in pesticidov. Preparat je energijsko obdelano molje z UV žarki. In sicer tako, da je primeren za uživanje in telesu zagotovi ravnovesje oziroma optimalno presnovo, dobro počutje in imunsko odpornost. Suzana Vahtarič SavaGlas, 9 1-2002 notu rscm Mirko Šibilja “Življenje kot eno srečanje” Vsak poklic je časten. To je za ene le fraza, za tiste, ki sočloveka sprejemajo le zaradi njegovih osebnostnih lastnosti in ne zaradi funkcije oziroma položaja, je resnica. Mirko Šibilja, smetar na sevniški Komunali, je s svojim delom zadovoljen, saj svoje življenj-' ske opredelitve, to je učiti se in spoznavati, ne veže z materialnim blagostanjem, ki mora biti posledica človekovega znanja. f Mirko je iz generacije,-kjer jih je večina zaključila šolanje z osemletko. Tudi sam sije hitro poiskal službo v Dobovi, za hobi je imel radiogoniometrijo, ampak želja po znanju s tem ni bila potešena. Dopisno je vpisal tehnično šolo, vsakodnevno vožnjo z vlakom pa izkoristil za reševanje matematičnih nalog. Drugo službo sije poiskal v Črni Gori in nato v Srbiji v tovarni žveplene kisline. “To je bilo v času, ko je bila na Japonskem olimpiada in ta, svoj stveno zveneč jezik, meje začel zanimati. Izvedel sem, da si znanec dopisuje z Japonko in prosil, če mi dekle lahko pošlje angleško-ja-ponski slovar. V začetnih korakih spoznavanja jezika so mi 1 pomagali japonski inženirji, ki ; so v tovarni tisti čas montirali novo opremo,” razgrinja svojo zgodbo Mirko. Moje načrte je prekinila vojna v Sloveniji. Iz Srbije sem se odpravil domov, Japonci pa so stopili z mano v stik in me angažirali za “vojnega” poročevalca iz Slovenije. Leta 1982 seje vpisal na tečaj japanistike na beograjski filozofski fakulteti in 10 let študiral jezik in njihovo književnost. 1990je japonska fundacija po celem svetu organizirala preverjanje znanja za uspešne študente japonskega jezika in v Beogradu je najbolje rešil teste Mirko Šibilja. “S skupino 70 študentov iz 35 držav sem bil na stroške fundacije za mesec dni povabljen na študijsko potovanje na Japonsko. Dežela vzhajajočega sonca, predvsem pa njihova filozofija sožitja z naravo, izjemno spoštljivo medsebojno komuniciranje in zmožnost ohranjanja intime v razmerah, ko si nenehno obdan z nekom ali nečim, me je čisto prevzela. IČI GO IČI E se izgovorijo ideogrami, ki jih prevedemo nekako takole: Eno življenje - eno srečanje. Nauk uči, da vedno stori najbolje, kot zmoreš, in pričakuj čim manj, kajti filozofija polnega življenja je v dajanju, ne v jemanju”, obuja svoje spomine Mirko. Ko se je vrnil z Japonske, kjer je navezal pristne stike, ki jih ohranja z dopisovanjem, se je lotil prevajanja modernejših japon-skih zgodbic, saj se mu je odpirala možnost, da se spet za eno leto vrne tja na izpopolnjevanje. Mirko nadaljuje: “Moje načrte je prekinila vojna v Sloveniji. Iz Srbije sem se odpravil domov, Japonci pa so stopili z mano v stik in me angažirali za “vojnega” poročevalca iz Slovenije. Kasneje, ko smo že imeli svojo državo, sem v Sevnico pripeljal še novinarja velikega tokijskega dnevnika, ki je predstavil družbo Lisca”. Prihranke, s katerimi je Mirko želel ponovno obiskati Japonsko in morda še Kitajsko, je “požrla” stara hiša v Brestanici, kjer sta si s prijateljico uredila dom. To je bilo v času, ko je bila na Japonskem olimpiada in ta, svojstveno zveneč jezik, me je začel zanimati. Kitajsko sedaj “obiskuje” skozi literaturo (poleg kitajščine se spopada še s korejskim jezikom). Pravi, da je avtorje, ki živijo v drugačnem kultur- nem prostoru, najbolje brati v izvirniku in ponudi slikovito kitajsko primerjavo za prevod -ta je kot brokat z zadnje strani; vse nitke so tu, vendar ni prave slike. Tudi o Mirku sodelavci najbrž nimajo prave podobe. Sam pravi, da ne razlaga, kaj ga zanima in kaj počne po službi, češ, da njegovo znanje ni nič posebnega. Branka Demovšek Išče se sevniški spominek Sevnica - Znamenitosti sevniške občine kot so grad, azaleja pontica, encijan so upodobljene na številnih spominkih, kot so okrasni krožniki, vrči in majolke, steklenice ipd. Pa vendar občina Sevnica nima svojega specifičnega spominka. To skuša sedaj popraviti z razpisom za izvirni sevniški spominek. Fizične ali pravne osebe, ki živijo ali delajo v občini Sevnica ali so po rodu iz Sevnice, imajo do konca februarja možnost, da na občino Sevnica pošljejo svojo ponudbo sevniškega spominka, ki naj zajema okvirni predračun in vzorec izdelka. Občina zbira ponudbe za tri sklope sevniškega spominka; za protokolarna darila občine, za posebne priložnosti in turistični spominek. Spominek mora biti izdelan iz naravnih materialov, kot so les, glina, blago, papir, kovina, steklo in podobno. Avtorji morajo pri izdelavi upoštevati kultumo-zgodovinsko podlago, spominki morajo biti izvirni, praktični in morajo imeti svoj namen, poleg tega pa je potrebno upoštevati doslej veljavne in prepoznavne značilnosti občine. Ponudbe z izdelkom, označenim z imenom in priimkom avtorja ter naslovom morajo prispeti na naslov občine Sevnica do 28. februarja. Prispele spominke bo ocenila petčlanska komisija, ki jo bodo sestavljali oblikovalec, likovnik, etnolog, predstavnik turizma ter občine. Avtorji najboljših spominkov bodo tudi denarno nagrajeni. Zoran Zelič iz Turistično informacijske pisarne v Sevnici je prepričan, da bo odziv velik in ponudba pestra. Nada Černič Cvetanovski V sevniški Turistično informacijski pisarni se nahaja vrsta tipičnih sevniških proizvodov in izdelkov, a žal so le na ogled. Jelka malo drugače Sevnica - Svojevrstno novoletno jelko so postavili v sevniški knjižnici. Na njej visijo - kot se za knjižnico spodobi - knjige, ki sojih izdelali v Domu upokojencev na Impoljci. N.Č.C. Popravek V SavaGlasu št. 69 smo na strani 5 pod naslovom Slovenska mojstrska obrt spregledali uspeh Borisa Koteskega iz Loke pri Zidanem Mostu, ki je postal mojster splošne elektrotehnike. Prizadetemu se opravičujemo. Uredništvo KULTURA kultura v letu 2002 stran 12 Leto 2002 je bilo za eno najstarejših in najmanjših slovenskih mest jubilejno. Kostanjevica na Krki je obeležila 750-letnico prve omembe mesta v pisnih virih. Milan Kučan je postal častni občan, Ljubljana in Kostanjevica sta podpisali listino o prijateljstvu. Posavski muzej Brežice je v mestecu postavil posebno razstavo Zrcaljenja, posvečeno dolenjskim Benetkam. Da je kultura najboljši diplomat, je pokazala še ena listina prijateljstva med občinama Brežice in Dobrany s Češke, ki ju je povezal Festival Brežice. Sicer so bile Brežice Evropa v malem ob srečanju mladih iz 11 držav. Odmevnejše kulturne prireditve Simfonični orkester Glasbene šole Krško z dirigentom prof.Dragom Gradiškom je bil nosilec projekta simfonikov Slovenije in Hrvaške ob 7. evropskem mladinskem festivalu v Švici, na katerem sta prepevala še Posavski oktet ter MePZ Viva Brežice, ki je ob koncu leta izdal drugo zgoščenko ob 10. obletnici delovanja. V začetku leta je v sodelovanju z Glasbeno šolo Brežice potekal finale 5. državnega tekmovanja slovenskih citrarjev, na katerem so se odlično odrezali tudi Posavci. V Kapelah je odmeval dalmatinski melos, saj so tamkajšnji pevci navezali prijateljstvo z Mandolinskim kvartetom s Korčule. V Loki ostajajo sledi časa. Etnološko-tehnični muzej, ki so ga odprli v nekdanji Tavčarjevi mesnici v Loki, je prava zakladnica starih predmetov in spominov. V Loki pa so obnovili tudi star Korenov mlin, ki v naravi dopolnjuje etnološko-tehnični muzej. Vika Potočnik in Milan Herakovič sta zapečatila sodelovanje med največjim in najmanjšim slovenskim mestecem. Senovem naredila “Prvi korak” s predstavitvijo istoimenske zgoščenke. V Posavju pa se je v mi- Misli ujete v... Pričevanje kot najdragocenejši vir nekega časa je Miloš Poljanšek s spomini na taboriščna leta ujel v knjigi “Sonce tisočerih je utonilo v morju”. Ančka Derzjč Ančka Deržič iz Rigonc je izpolnila življenjsko željo z izdajo pesniške zbirke “Pesem mojega srca”. Pesmi so nastajale od mladih dekliških dni ob različnih priložnostih.V Dobovi je ob 6. obletnici delovanja zadehtel “Najgel, fajgel, rožmarin” iz grl Ljudskih pevk. Damjan Kozole nulem letu rojeval še en film scenarista in režiserja - domačina Damjana Kozoleta “Rezervni deli”. Častitljivi jubileji KUD Oton Župančič Artiče, ki zdaj združuje ljubitelje kulture v osmih sekcijah, je obeležil 70. obletnico uspešnega delovanja. Tamburaški orkester pa je s KUD Brežice priredil še nepozaben koncert s prijatelji iz Nedelišča pri Čakovcu. Mladi artiški folkloristi so letos aprila navdušili na mednarodnem festivalu folklore v Turčiji. 30-letno prijateljstvo, tič, Globokega, Pišec in glasbeno gostjo Nušo Derenda. Ženska vokalna skupina Co-rona iz Boštanja, ki si je ime nadela po glasbenem izrazu, je obeležila 15-letnico delovanja. Na Razborju so že tretjič uprizorili zahtevne pasionske igre, ki si jih je ogledalo več kot 2000 ljudi. Športno kulturno društvo Večno mladi s Šmarčne je že četrto leto pripravilo prireditev ob božiču, drugič so pri Kavsar-ski koči z živo predstavo prikazali Jezusovo rojstvo. Prvo svečko je upihnila Galerija Ana v Sevnici, ki vsakih 14 dni bogati srca obiskovalcev z odmevnimi prireditvami in razstavami. Nedavno tega so gostili znano Slovenko, nekdanjo redovnico Vido Žabot. Priznanja Na mednarodnem tekmovanju v Italiji je MePZ Primož Trubar navdušil in v mednarodni konkurenci osvojil zlato plaketo. Zlata je bila Godba na pihala Loče na 22. tekmovanju slovenskih godb v Ilirski Bistrici. Mohorjeva družba Celje in Radio Ognjišče sta pred dvema letoma razpisala peti nagradni natečaj za kratko prozo in poezijo. Nanj sta se s proznima deloma prijavila Brežičana Lidia Danyi in Rudi Mlinar in prista- Rebeka Dremelj S premierno uprizoritvijo so poleti zablesteli brežiški dijaki, zbrani v Satiričnem gledališču Slavka Cerjaka, ki so s srednjeveškimi baladami nastopili že okoli petnajstkrat. Septembra je še nedavno naj lepša Slovenka Rebeka Dremelj na rodnem MePZ Primož Trubar združeno v pesmi, so ob 680-let-nici mesta Brežice potrdili pevski zbori iz zamejstva in Slovenije; koroški Zarja iz Železne Kaple, tržaški Vasilij Mirk iz Prosek-Kontovela ter iz domovine Svoboda iz Stražišča in brežiški zbori KUD Brežice. KD Ljudski pevci Sromlje je veselje ob 5. jubileju svojega plodnega dela delil s sekcijo harmonikarjev in MPZ ter gosti -okoliškimi ljudskimi pevci iz Ar- la med nagrajenci. Zavzeto delo Marjance Ogorevc na turističnem področju je bilo že leta 1977 nagrajeno z bronastim in leta 1983 z zlatim znakom Turistične zveze Slovenije (TZS), novembra letos pa je v Ljubljani prejela zlato plaketo TZS. Zadnje veliko delo Marjance Ogorevc je obnova Pleteršnikove domačije v Pišecah. Suzana Vahtarič Rojstni dan Sevnica - Na tradicionalnem novoletnem koncertu Godbe Sevnica je prvi rojstni dan proslavil iz vrst godbenikov ustanovljen Big band. Tajnik Godbe Matjaž Traven je “šefa” banda Roka Štirna presenetil s torto. Organizatorji koncerta so glede na lanske izkušnje, ko je bila jedilnica Lisce pretesna za številne obiskovalce, tokratno prireditev namestili v veliko športno dvorano, ki pa je izredno neakustična. Bogat program, v katerem je skupaj z godbo nastopil še Rock’ n band, žal publiki na tribunah dvorane ni prinesel “pravih zvokov”. Župan Kristijan Janc je sicer na izziv godbenikov, da bi v Sevnici lahko imeli primemo kulturno dvorano, odgovoril, da čas takšnim investicijam ni naklonjen. Morda pa bi se lahko v okviru kakšne od proračunskih postavk toliko ojunačili, da bi v obstoječo športno dvorano namestili zvočne zavese ali obloge in tako za nekaj milijončkov SIT dobili bolj uporabno večnamensko dvorano. B.D. Big band Sevnica s prvo svečko napovedi 16. januar Krško - potopisno predavanje ‘ ‘Malezija in svet potapljanja’ ’, ob 20. uri, Klub za mlade Zvezda Brežice - lutkovna predstava “Sapramiška”, ob 17. uri, Mladinski center Sevnica - lutkovna predstava “Snežna kraljica”, ob 17. uri, Kulturna dvorana 17. januar Krško - razstava fotografij Darije Petkovič, ob 20. uri, Klub za mlade Zvezda 18. januar Krško - koncert Robija Dvorska in Mihe Koreliča, ob 21. uri, Klub za mlade Zvezda Brežice - koncert orkestrov in pevskih zborov glasbene šole, Prosvetni dom 23. januar Krško - literarno glasbeni večer “Pod dežnikom”, ob 20. uri, Klub za mlade Zvezda 24. januar Brežice - koncert srednješolskih bendov, ob 20. uri, MC ' . slovenski dom - naš drugi dom Miru, razumevanja, zdravja in kakšno “kuno” več 20 radijskih oddaj in 20 časopisnih prispevkov To je le drobtinica hlebca iz življenja rojakov na Hrvaškem, ki so razdeljeni na Slovence v zamejstvu in na Slovence po svetu in jim sodelovanje z Radiem Brežice ter SavaGlasom pomeni več, kot lahko izrazijo z besedami, saj je to, kot poudarjata predsednik in podpredsednik KPD Slovenski dom Zagreb in Zveze slovenskih društev (ZSD) na Hrvaškem Darko Šonc in Franc Strašek, eden izmed dobrih načinov, da se glas o delovanju in življenju Slovencev, ki so se pred več kot desetimi leti znašli v tujini, sliši tudi na področju Posavja in Zagreba in je ob tem še kako pomembna navezava stikov tudi z ostalimi slovenskimi društvi na Hrvaškem. Sicer pa pod krovno organizacijo ZSD na Hrvaškem delujeta več kot 70-letni zagrebški Slovenski dom in drugi, ki je v začetku decembra obeležil 55-letno tradicijo, “Bazovica” Reka. Potrebo po ohranjanju identitete pa so po osamosvojitvi obeh držav začutili splitski Slovenci, ki so letos maja zabeležili 10-letnico delovanja v KPD ‘Triglav”, nujnost ohranjanja slovenske identitete so v zadnjem času izrazili tudi istrski Slovenci v društvu “Istra” Pula ter ostali dalmatinski Slovenci, šibeniški v društvu “dr.France Prešeren” in dubrovniški v društvu “Lipa”. Za tri novo nastala mlada društva predsednik Sonc želi, da bi zaživela s pomočjo zveze in matične države s polno močjo, kajti že samo poimenovanje “kultumo-prosvetno” poudaija pomen poslanstva, ki jih slovenska društva imajo na tujem. Slovenska beseda in slovenska pesem Skoraj neverjetno je, kako so rojaki po desetletjih bivanja na Hrvaškem uspeli ohraniti materino besedo in nenazadnje, kako jo cenijo. Zgled, ki vleče in spodbuja, posebej takrat, ko se v spominih izgubijo nekatere besede in izrazi in se iščejo ustrezne povezave. Slednje najbolj nazorno pove urednik revije Novi odmev Silvin Jerman, ko pravi, daje slovensko besedo vendarle lažje pisati, kot jo po tolikih letih govoriti. Kajti ko pišeš, je več časa za razmišljanje in iskanje, tudi težke slovenske dvojine, in predlaga krožke zunaj tečajev slovenskega jezika (dobro so obiskani v društvih v Zagrebu, na Reki in v Splitu), kjer bi znanje materine besede ohranjali bolj na ležeren, zabaven način. K ohranjanju materine besede pa se s članki o delovanju in z zanimivimi vsebinami iz matične domovine prav tako lahko pohvalijo v splitskem ‘Triglavu” z rednimi izdajami glasila “Planika”. Rojake na tujem združuje pesem, še posebej zapeta na taborih po Sloveniji, ki jih organizira matična domovina. V vseh društvih delujejo pevski zbori, ki s pesmijo ohranjajo slovenski jezik in slovensko pesem, s pesmijo pa bogatijo kulturne prireditve, povezane z obeležitvami državnih, kulturnih, društvenih in vseh drugih praznikov. Zagrebški, reški, šibeniški in splitski zbori so kot združen zbor predstavili slovensko manjšino nakulturni manifestaciji nacionalnih manjšin na Hrvaškem, ki ga pripravlja Urad za nacionalne manjšine Vlade RH. Slovenska kulturna dediščina Rojaki kulturno dediščino negujejo na številne načine; od dramske skupine na Reki, preko splitske modelarske sekcije, ki želi pokazati, da imamo tudi Slovenci bogato pomorsko tradicijo, iz splitskega “Triglava” so slovensko dediščino v svet ponesle članice krožka klekljanja krhke idrijske čipke, delujočih folklornih skupin na Reki in v Dubrovniku, zagrebškega MePZ Duhovne sekcije A.M. Slomšek, do izletov po matični domovini, ko obiskujejo in spoznavajo znamenitosti slovenskih krajev. Vzporedno s tem kulturno in duhovno rast v dobri meri dodajo še vsi koncerti in odprtja razstav po slovenskih društvih, ko medse povabijo različne umetnike in ustvaijalce obeh domovin, kar je na kulturen način brisanje meja, kijih ustvarja politika. Poletje 2002 Razburkali so ga ribiči, a ribe še do danes ne vedo nič o mejah, ki jih “postavlja” Joško Joras s slovensko zastavo na svojem domu, nekaj skak-ljajev od meje. Predsednik Darko-Sonc je ocenil, da so poletni dogod- ki med državama zelo negativno vplivali na vzdušje, v katerem živijo Slovenci na Hrvaškem, politika obeh držav je probleme razvlekla na več kot deset let, pelje svojo pot in se ne ozira na ekspertne skupine, ki poznajo problematiko, odprte probleme med državama pa ocenil kot politično grotesko. O nerešenih vprašanjih med državama je spregovoril tudi hrvaški minister za zunanje zadeve Tonino Picula na 300. jubilejnem srečanju tujih veleposlanikov, akreditiranih v RH, ki jih organizira Slovenski dom Zagreb. Minister Picula dogodkov ne dramatizira, so spolitizirani, probleme želijo rešiti, kajh eden od pogojev za vstop Hrvaške v EU je tudi rešitev odprtih vprašanjs sosednjimi državami. Sicer pa je na srečanju ob izteku leta 2002 in vstopu v leto 2003 pod' predsednik Franc Strašek izdvojil želji, da se Slovencem na Hrvaškem vrnejo odvzete in že pridobljene pravice, da se jih vrne v hivaško usta' vo in da bi Slovenci dobili svojega predstavnika v hrvaškem saboru. Slovenci, ki živijo na Reki in v njeni okolici, nekatere svoje težave rešujejo s pomočjo “konzularnih dnevov”, ki potekajo vsako prv° sredo v mesecu od osamosvojitve obeh narodov in sicer v dogovoru U1 sodelovanjem slovenskega veleposlaništva, da ne bi po vsako rešitev hodili na Veleposlaništvo v Zagreb’ kjer je mag.Boštjana Kovačiča za' menjal dr.Peter A. Bekeš. Johanu Straussu je uspelo zabh sati, ali vsaj ublažiti meje med na rodi z nesmrtnimi valčki. Brezmejn toplo in praznično vzdušje je z 9? ranjem njegovih del uspelo pričat3 tudi skupini “TH gracije”. Bi (h^j čaranje uspelo tudi “politiki”, če ^ (bo) igrala po njegovem navdih • Naroda si želita mimo in normah1 življenje. Nat ja Jenko $ Sava Glas, 9-1.2002 REPORTAŽE, NASVETI ... Izbor za miss Srednje šole Sevnica Sevnica - Dijaki Srednje šole Sevnica so se poslovili od starega leta z božično-novoletno prireditvijo, katere vrhunec je bil izbor najlepše dijakinje. Miss Srednje šole Sevnica je postala Anela Redžič. Zadnji šolski dan pred božično-novoletnimi počitnicami so dijaki Srednje šole Sevnica preživeli v Kulturni dvorani Sevnica. Po ogledu filma se je pričel kulturni program, v katerem so se predstavile dijaške plesne skupine, šolska glasbena skupina, pevke, recitatorke, najbolj pa je sošolke in sošolce z monodramo nasmejala Mateja Oven. Rdeča nit programa je bil izbor najlepše dijakinje. Letos seje za ta laskavi naslov potegovalo 11 dijakinj,osvojilapa gaje AnelaRedžič iz 3. letnika - program frizer, ki prihaja iz Krškega. Anela bi rada nadaljevala izobraževanje v kozmetični šoli, sicer pa jo veseli tudi fotografiranje, plavanje, rada pa tudi Poje. Z Anelo sta se veselili še dve dekleti; prva spremljevalka Maja Jakša in druga spremljevalka Slišana Horvat. Tudi Maja in Suzana sta dijakinji 3. letnika - smer frizer, Najlepše dijakinje Srednje šole Sevnica: prva spremljevalka Maja Jakša, miss Anela Redžič in druga spremljevalka Suzana Horvat obe pa prihajata iz Novega mesta. Glede na to, da so v zadnjih treh letih, ko so uvedli program lesar, na šolo pridobili tudi dijake, pa se letos ni opogumil nihče izmed njih, da bi nadaljevali tudi s tradicijo izbora “mistra” srednje šole. Tanja Grabrijan Kandidatke za miss Srednje šole Sevnica 7. decembra sta se v brežiškem gradu poročila Aleksandra Novak iz Artič in Franc Urekar iz Sel pri Dobovi. Zaobljubo sta ponovila v artiški cerkvi, v bližini katere bosta živela na nevestinem domu. 29-letnega ženina in 25-letno nevesto je na poroki spremljala 6-letna hčerka Janja. Mlade je na poti v skupno živ-. Ijenje spremljalo okoli 70 gostov. Brežice 7. decembra sta na gradu Brežice sklenila zakonsko zvezo Franc Urekar iz Sel pri Dobovi in Aleksandra Novak iz^ Artič. 19. decembra pa so se tam poročili še Miroslav Sebez iz Ljubljane in Oksana Kovalenko iz Krivograda, Ukrajina ter Iztok Brajdič in Polonca Kosec, oba iz Gazic. Krško Na sedežu Upravne enote sta 21.decembra svoj “da” izrekla le Andrej Ančimer in Mišel Sintič iz Krškega. V Kostanjevici na Krki pa sta se poročila Gregor Jovič iz Novega mesta in Jolanda Obronek iz Maribora. Sevnica 21. decembra sta se poročila Silvo Jazbec in Darinka Jazbec, oba iz Sevnice, 27. decembra pa še Stanislav Strajnar iz Zbur in Sadeta Sina-novič iz Sarajeva, BiH. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le podatke mladoporočencev, ki so soglašali z javno objavo. V V' '£***>*’ . avtomobilizem - Opel Vectra GTS 3.2 V6 da Postarana Vectra umaknila novi generaciji. Splačalo se je, saj je ectra, kot jo poznamo danes, ve- Nekaj časa smo morali čakati, se je sicer uspešna, a nekoliko vratna GTS s šestimi valji na V! Poleg motorja pa ima še nižje podvozje, sedemnajst palčna aluminijska kolesa, xenonske žaromete, dvojno kromirano izpušno iko boljša, lahko bi rekli celo ^akti- vnejša. ž bljen prednji del je tak, kot bi sabo nosil (oziroma vozil) vsaj v avtomobil. To ji daje d lko pomembnost, ki jo s pri-, Jh izkoristi tudi v nadaljevanju v Cne linije in nenazadnje v kako-n stni in klasično oblikovani H anjosti. Zaenkrat Vectropozna-se V ^iri in petvratni izvedbi, ki kal-013 ti° kmalu pridružila še ana logična “družba”. y . ectra, ki sem jo imel čast vo-preteklih dneh, je bila vseka-top model”; 3.2-litrska pet- Motor; šestvaljnik, valji na V Pr°stomina: 3175 cm3 ^ajvečja moč: 211 KM (155 ^ Avor; 300 Nm pri 4000/min. cev in diskretne obrobe s spojler-jem na zadku. Sestavine, iz katerih lahko naredimo le dobre kom- binacije, pa naj bo to “slow ali fast food”. 3.2-litrski motor omogoča lagodno, predvsem komfortno vožnjo, saj se ga v nižjem območju vrtljajev skorajda ne sliši. Če pa se vozniku nekoliko “mudi”, se vseh 6 valjev glasneje oglaša in Vectra postane veliko hitrejša. Ne glede na hitrost uporabe nad voz- nikovo vožnjo bdi tudi serijski ESP, ki prepreči morebitne napake. Ima še varnostne vreče in zavese ter druge aktivne in pasivne varnostne naprave. Škoda je le, da menjalnik poleg vzvratne premore le pet prestav. Dinamični vozniki bi jih raje videli šest. Voznik in njegovi sopotniki se v Vectri (tako v GTS kot v ostalih modelih) počutijo dobro. Predvsem prednja sedeža imata dobro prtino za prevoz smuči. V potniškem prostoru je dovolj prostora za odlaganje drobnarij. Med samim testom je nekoliko zmotila poraba, kije seveda visoka in žal del zgodbe o zmogljivostih. Nekoliko neprijeten je tudi ključ, ki ima poleg kovinskega dela še tri stikala, s katerimi odklepamo in zaklepamo avtomobil. Z enim pritiskom se odklenejo le voznikova vrata, z drugim odmerjen prostor. Tudi zadaj je prostora v primerjavi s preteklo Vectro veliko več. Le v primerih, ko prednji sedež zaseda kak dolgin, se zadnji potniki žrtvujejo v kolenskem predelu. Prtljažni prostorje s svojimi 500 litri primeren tudi za daljša potovanja. V primeru snežnih razmer ponuja tudi od- Zmogljivosti: - naj višja hitrost 248 km/h - pospešek 0-100 km/h: 7,5 s - poraba po podatkih proizvajalca: 14,3/7,6/10,11/100 km - testno povprečje: 11,81/100 km tudi ostala, medtem ko se šele s pritiskom na stikalo z narisanim kovčkom odprejo še prtljažna vrata. V velikih mestih je tak sistem gotovo nuja, ker se hitro pripeti, da vam nepridiprav sprazni prtljažnik ali pa zmakne torbico z zadnjega sedeža. A pri nas, kjer je še vedno veliko poštenjakov, je ta sistem skorajda malo moteč. Nič zato! Če želite avtomobil visokih zmogljivosti, je višja poraba samoumevna in popolnoma primerljiva s konkurenco, če ga uporabljate vsak dan, pa se tudi na ključ navadite zelo hitro. Aleksander Krebelj za lepši videz Povabilo k sodelovanju! Leto je naokoli in čas je za spremembe. Nekateri bodo zamenjali službo, drugi bodo šli v težko pričakovano “penzijo”, eni bodo postali starši, drugi zaključili šolanje... Leto 2002 je zanamovano z veliko lepimi spomini, za nekatere, žal, tudi s slabimi. A takšno je življenje, ki teče dalje. Moj današnji prispevek bo bolj povezan s povabilom bralcev časopisa SavaGlas k sodelovanju. Lažje je pisati in bolj zanimivo je branje prispevkov, če lahko sodelujemo in skupaj oblikujemo vsebine. Naj povem, da lahko zastavite kakršnokoli vprašanje o lepoti, negi las, kozmetiki... in potrudila se bom, da bodo odgovori obširni in koristni. Sama že sodelujem v forumu na temo NEGA LAS preko interneta, ki ga prav tako lahko obiščete ( www.med.over.net). V forumu sodeluje kar lepo število obiskovalcev iz cele Slovenije, ki zastavljajo različna vprašanja. Zato bo v prihodnje rubrika “Za lepši videz” povezana z odgo vori na vprašanja, ki mi jih posredujejo preko foruma na internetu, in odgovori na vaša vprašanja, ki mi jih boste lahko posredovali na moj elektronski naslov ali v uredništvo časopisa SavaGlas. Veijamem, da bo vsakdo izmed vas dobil kakšen koristen nasvet in upam, da bo prebiranje prispevkov še bolj zanimivo. Prvega bralca, ki bo zastavil kakršnokoli vprašanje na temo za lepši videz, pa bo Alenkin Studio nagradil s stilsko preobrazbo. Do prihodnjič vas lepo pozdravljam in se veselim sodelovanja z vami. Alenka Dimbek www.alenkinstudio.com, E-mail: alenka@alenkinstudio.com moda Srečno novo leto 2003! Pričeli bomo z malce drugačnim modnim horoskopom. Vsak človek ima svoj znak in včasih se sprašujemo, zakaj opis našega znaka ni podoben nam. To je zato, ker imamo tudi svoje podznake in od tega je odvisno, kateri znaki nas obkrožajo, vplivajo pa seveda tudi okoliščine. Tokrat opisani značaji so za vsak znak posamezno, nikar ne obupajte, če se ne najdete takoj, raziščite tudi svoj podznak. KOZOROGOVA moda je klasično poslovna, zelo urejena, izogiba se živim barvam, včasih deluje celo prestroga, saj je za njih uspeh zelo pomemben in površnosti ne poznajo. Medtem ko imajo VODNARJI povsem drugačne navade. Njihova moda je posebna in zelo radi šokirajo, imajo svoj stil, malce se držijo mode, malce ustvarjajo po svoje, uživajo v tem, da svoj slog spreminjajo in tudi zamisli imajo na pretek. Takšni pač so! RIBE imajo spet malce umiijen, ampak zelo ustvaijalen slog, umirjene so tudi barve in glede na to, da imajo rade svobodo, ne upoštevajo vseh modnih zapovedi. OVNI spreminjajo slog, že zato, ker imajo radi nove stvari, pa tudi zato, ker se prehitro odločajo za enega in kasneje ugotovijo, da bi bil kakšen dmg boljši. BIKI se najraje držijo svojega sloga, radi so elegantni, ampak hkrati tudi šarmatni, radi imajo dobra oblačila, torej kakovostna. V svojem slogu zelo uživajo. DVOJČKOVE mode skoraj ne moramo spremljati, zelo radi jo spreminjajo, vedno si izmislijo kaj novega, skratka spreminjanje modnih smernic zanje ne predstavlja nobenih težav. RAKI imajo čisto svoj slog, umiijen, umirjene so njihove barve, polni so harmonije in njihov modni pristop je bolj romantičen. LEVI ljubijo posebnosti, njihov slog pade v oči, torej je v središču pozornosti, radi si privoščijo več, upoštevajo modne smernice. Če pogledamo v svet mode DEVIC, spet srečamo umiijenost, zadržanost, njihov slog nikakor ne pade v oči, saj je zanje bolj pomembna notranjost kakor zunanjost. TEHTNICE spet veljajo za tiste, ki imajo zelo dober okus in zelo izbran slog, urejanje same sebe je za njih malenkost. Obožujejo spreminjanje mode, ampak pri svojem slogu so zelo pozorne in natančne. Tudi ŠKORPIJONI imajo svoj slog, sicer imajo radi izzive, kar pa ne pomeni, da se natančno držijo mode, vsaj ne vedno. Vseeno jim uspe izgledati zelo dobro. STRELCI so pravi oboževalci sprememb, radi se spreminjajo, imajo svoj stil, torej spremljajo modo, ampak vseeno včasih radi naredijo tudi po svoje, saj je svoboda zanje zelo pomembna. Ne glede na to, česa se lotijo, to tudi izpeljejo in to zelo dobro. Lea Šinko Štraus Praznični koncert Dobova - Kulturno društvo Gasilska godba na pihala Loče je organiziralo tradicionalni božično-novoletni koncert, kije bil posvečen tudi dnevu samostojnosti. Gre za prireditev, ki jo v Krajevni skupnosti (KS) Dobova vsako leto izmenično pripravljata dve društvi in sicer Kulturno društvo Franc Bogovič in Kulturno društvo Godba na pihala Loče. Tokrat je torej organizacija pripadla godbi. V kulturnem programu so sodelovali Kulturno društvo Zvezda - mladinski pevski zbor, MePZ Franc Bogovič Dobova, Dobovški rogisti, Ana Vugrin na klavirju, Kulturno društvo Gasilska godba na pihala Loče in Trobilni sekstet. Po tradiciji je zbrane nagovoril tudi predsednik Sveta KS Dobova, tokrat je prvič čast pripadla novemu predsedniku Mihi Urbanču. K.M. RADIO/BREZICE na 88,7 in 95,9 MHz ŠPORT stran 14 Sava Glas, 9.1.2002 Športni prestiž tudi v Posavju Posavje - Tokrat na športni strani prostor namenjamo pregledu športnih dogodkov v Posavju v letu 2002. Glede na dejstvo, da se je v iztekajočem se letu zgodilo zares izjemno veliko dogodkov, smo izluščili le nekatere, čeprav bi si pozornost zaslužili prav vsi. Vendar se bomo ozrli le po nekaterih, predvsem tistih, ki so bili za posavske športnike še posebno uspešni in pomembni. športnik leta V Sevnici so pripravili akcijo “Športnik leta”. Naj športnica je postala Tina Kukec iz judo kluba Olimpija Krmelj. Najboljši športnik je bil tekač Borut Veber iz Atletskega kluba Sevnica. Najboljša ekipa pa Rokometni klub Sevnica. atletika Na atletskem dvoranskem državnem prvenstvu je član AK FIT Brežice Jure Rovan s preskoče- ki je zmagala, prav tako pa je bil prvak Bojan Jevševar. Odličen drugi je bil Andraž Hribar. gimnastika V Mariboru je bilo državno prvenstvo v Al- nacionalnem programu ženske športne gimnastike. Svoje nastope na tem tekmovanju bodo ohranile v najlepšem spominu tudi posavske telovadke iz TD Sokol Brežice in GD Rain Krško, ki so se domov vrnile s številnimi odličji, Brežičanki Katja Pirš in Asja Omerzu pa Rok Deržanič s trenerjem Henrikom Omerzujem nimi 500 cm postal državni prvak v skoku s palico, Janja Budna iz istega kluba pa je bila v skoku v višino druga. Metalci pa so se pomerili na zimskem državnem prvenstvu. Po vrednosti sta najboljša dosežka uspela olimpijcema Novomešča-nu Igorju Primcu ter Primožu Kozmusu iz AK FIT Brežice. Tudi sicer so bili brežiški kladivaši nepremagljivi, saj je 2. mesto zasedel Iztok Drobnič, 3. Kruno-slav Herakovič, 5. pa Severin Lipovšek. Slovenska atletska reprezentanca je izjemno uspešno merila moči na Evropskem atletskem pokalu državnih reprezentanc v Sevilli. S svojim nastopom je kot prvi med Slovenci odlično opravil Brežičan Primož Kozmus v metu kladiva. Simona Kozmus je v isti disciplini zasedla 6. mesto, Jure Rovan, pa je bil v skoku s palico peti. Tako je Slovenija tudi po zaslugi posavskih atletov tako v moški kot ženski konkurenci ekipno osvojila 5. mesto, s tem pa sije zagotovila zanesljiv obstanek v prvi ligi. V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije, kije vrhunec doživela na slovesnosti ob podelitvi nagrad in priznanj najboljšim atletom, atletinjam, trenerjem in zagnanim funkcionarjem zveze, so tokrat podelili naziv “naj” atletinje svetovni rekorderki Jolandi Čeplak, “naj” atlet pa je postal Rok Predanič. Med elito, ki se je okronala z nazivom “naj”, pa srečamo tudi mladega atleta AK FIT Brežice Roka Deržaniča. orientacija Na letošnjem državnem prvenstvu v orientacijskem teku na dolgi progi ter dan kasneje še na štafetnem državnem prvenstvu so se izkazali tudi Brežičani. Med dobitniki medalj so bili Breda Bibič, Jaka Piltaver, Andraž Hribar in Boris Bauman. Zlato medaljo je osvojila tudi ekipa v štafetnem teku. Na kratki progi pa se je na letošnjem državnem prvenstvu izkazala Anica Hribar, tudi z naslovi državnih prvakinj. Posavske ekipe so osvojile še dve drugi in eno tretje mesto. novi objekti Meseca marca so v Krškem uradno predali svojemu namenu tudi novo športno dvorano. V dvorani, ki jo je po potrebi s pregradnimi stenami mogoče razdeliti v tri manjše dvorane, se v popoldanskem času in ob koncu tedna odvijajo razne športne aktivnosti. V Sevnici pa so športniki končno dočakali začetek del novega športnega objekta; tako je v jesenskih dneh končno”padel” stari objekt TVD Partizan, zdaj je treba le še potrpežljivo pričakati na nov moderen objekt. raketno modelarstvo Sevniški raketni modelarji so na dvodnevnem državnem prvenstvu postali državni prvaki ekip- Drago Perc no v dveh disciplinah, enkrat pa so bili drugi, Igor Stricelj pa je ubranil tudi naslov prvaka iz pretekle sezone. Iz FAI (mednarodne federacij ske aeronavtike) s sedežem v Lausanni (Švica) je v vročem poletju prišla novica, daje dvakratni svetovni prvak v raketnem modelarstvu Drago Perc, sicer član raketno modelarskega kluba VEGA iz Sevnice. Na državnem prvenstvu raketnih modelarjev, ki je bilo 12. maja 2002 v Šentjerneju, je namreč postavil nov svetovni rekord v trajanju leta raket s padalom, ki sedaj znaša točno 22 minut. Tako je Drago Perc postal tudi uradno potrjeni svetovni rekorder v tej disciplini. športno plezanje in alpinizem Izjemen športni podvig so v letu 2002 ob že sicer zelo uspešnem letu člani PAK opravili poleti. Sedemčlanska alpinistična odprava se je namreč odpravila na enomesečno pustolovščino - v Perujske Ande. Vodja odprave je bila Aleksandra Voglar, ostali člani pa so bili Gorazd Pozvek, Nejc Pozvek, Tjaša Zakšek, Tadej Bernik, Martin Bedrač in pridružena članica Mojca Žerjav. Odprava je bila uspešna. športni ribolov Svetovni športni dogodek seje letos poleti odvijal v Kostanjevici na Krki. Tam je namreč bilo 9. svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske, kije potekalo v organizaciji Ribiške družine Kostanjevica na Krki. Najboljše ribičke sveta so prišle iz 18 držav, z naslovom ekipnih svetovnih prvakinj pa so se okronale Angležinje. Slovenija, ki je sicer napovedovala uvrstitev do 5. mesta, se je morala zadovoljiti s končnim 12. mestom. Tudi v posamezni hala dva njihova tekmovalca -Niko Hrstič in Denis Dolinšek, medtem ko je Boštjan Ocvirk tekmoval zgolj na pokalnem tekmovanju, pa še to ne v celoti. Sezona seje končala tako, kot seje, za prihodnje leto pa upajo, da se bodo zadeve uredile. trap Na olimpijskih streliščih na Pragerskem je bila prvič v zgodovini slovenskega strelstva izpeljana tekma v streljanju s puško šibrenico pod nazivom Grand prix Evrope, ki jo je dodelila svetovna organizacija za strelstvo ISSF s sedežem v Munchenu. Tekmovanje je potekalo v disciplinah trap, dvojni trap in skeet, nastopilo pa je 130 strelcev iz 13 držav. Rezultati so bili izjemno visoki, od vseh kategorij pa je Sloveniji pripadlo največ zmag. Med njimi so prva tri mesta v mladinski konkurenci zasedli mladinci iz Posavja - Matija Mlinarič, Marko Slemenšek in Boštjan Blažinčič. V Finskem Lahtiju pa je potekalo SP v streljanju. Marko Slemenšek je bil petindvajseti, Matija Mlinarič pa triintrideseti. nogomet V mesecu januarju so se nam predstavili člani navijaške skupine Nuclear power boys, ki so se odločili, da s tribun podpirajo krške nogometaše, prav tako pa so zvesto stali ob strani tudi Katančevi izbrani vrsti. ■ - > -4 i v v ■ gggjjpp Svetovne prvakinje Angležinje konkurenci so imele ribe najraje angleško predstavnico in tako je svetovna prvakinja postala Sandra Scothome, druga je bila Bar-bel Marahn iz Nemčije, tretja pa Elzbieta Kozak s Poljske. Najboljša Slovenka je bila Emina Dobrijevič na 25. mestu. speedway Letošnja poslastica ljubiteljev adrenalinskega speedwaya je bila vsekakor grand prix dirka najboljših voznikov speedwaya na svetu, dirka za Veliko nagrado Slovenije. V finalni vožnji je zmagal Avstralec Ryan Sullivan, ki je ugnal tako Poljaka Tomas-za Golloba kakor tudi Angleža Marka Lorama in Šveda Andreasa Jonssona. Tako krški kot brežiški nogometaši so blesteli, saj so se v nov del letošnje sezone oboji podali z napredovanji. Krčani so se z odličnimi igrami uvrstili v drugo slovensko nogometno ligo, brežiški nogometaši pa v tretjo. mali nogomet V malem nogometu so se izkazali mladi nogometaši brežiškega kluba Nakani, ki so zmagali na turnirju MNZ Celje, s tem pa so si zagotovili tudi nastop v polfinalu državnega prvenstva. Ob tem so prejeli še pokale za najboljšega strelca - to je bil Franci Canžar in najboljšega vratarja -prejel gaje Ivo Kovačič. radioamaterstvo motokros Krške motokrosiste pa je v tej sezoni spremljala velika smola, saj so se borili tako s poškodbami kot finančnimi težavami. S tekmovanji sta že pred sezono prene- Letošnje 11. svetovno prvenstvo v amaterski radiogoniometri-ji seje odvijalo na Slovaškem. V kategoriji D19 (dame) je mlada tekmovalka Radiokluba Krško Eva Mirtič zasedla 26. mesto, v moški kategoriji do 19 let pa je bil Luka Ločičnik, Radioklub Amater Sevnica, dvaindvajseti. Med veterani kategorije M60 je Janez Kuseij, Radioklub Krško, zasedel 12. mesto. Tudi ekipno so bili slovenski predstavniki zelo uspešni; tako je v mlajši moški kategoriji M19 slovenska ekipa v postavi Žiga Mlinarič, Niko Ga-berc in Luka Ločičnik osvojila 6. mesto, pri starejši kategoriji M60 pa sta Janez Kuseij in Jože Onič osvojila ekipno 8. mesto. šah Tudi šahisti so se izkazali; tako je potekalo četrto posamično šahovsko prvenstvo v pospešenem šahu za mlade šahiste v starostnih skupinah 10, 12 in 14 let za leto 2002. Kar zadeva uvrstitve posavskih šahistov, je v kategoriji deklet do 10 let starosti, kjer je skupno sodelovalo 26 šahistk, zmagala Nataša Bučar iz Krškega, pri dekletih do 12 let starosti pa je bila Sevničanka Jelena Topič druga. Pri fantih v starostni kategoriji do 12 let je zmagal Sev-ničan Boris Mitrovič. Zmagovalci in zmagovalke posameznih kategorij so postali tudi državni prvaki. Na državnem prvenstvu mladih šahistov starostne skupine od 10 do 18 let pa je Boris Mitrovič iz ŠK Sevnica osvojil naslov državnega prvaka v kategorij i do 12 let. Jelena Topič je v starostni kategoriji do 12 let osvojila 2. mesto, Suzana Pavlič pa je bila v starostni skupini do 14 let tretja. Z naslovom državne prvakinje v starostni skupini do 16 let se je ovenčala Krčanka Mirela Ah-matovič, ki je pridobila tudi naziv mojstrske kandidatke. potapljanje Božično-novoletni potop Otočec - Člani potapljaškega društva “Diving team Krško” so letos že tretjič zapored pripravili božično novoletni potop. Tako kot vsa leta doslej se je potop zgodil na Otočcu. Vsako leto se krškim potapljačem pridružijo tudi prijatelji iz Novega mesta in tako je bilo tudi tokrat. Božično novoletnega potopa se je letos udeležilo čez dvajset potapljačev in drugih radovednežev, prišli pa so tudi sponzorji, ki so pomagali pri izvedbi potopa. Dragan Andrijaševič in Mitja Luštek Temperature so bile usmiljene, zunaj 4 stopinje in v vodi 6 stopinj Celzija. Devet potapljačev seje ob 11. uri skupaj z božičnim drevesom in okraski potopilo v globino reke Krke. Po spustu na dno so pričeli z okraševanjem jelke, tokrat so v vodo ponesli tudi fotoaparat, s katerim so zabeležili dogajanje pod vodo. Okrašeno jelko s° na koncu prinesli na površje, sami pa so nadaljevali s potopom še dobrih dvajset minut. Udeleženci so na žalost ponovno ugotovili, daje naša prelepa reka Krka zelo onesnažena. V vodi je ogromno smeti, odvrženih stolov, steklenic, gum in še marsičesa. Kot pričajo fotografije, pa je na srečo v Krki še nekaj življenja. Vsekakor pa so bili udeleženci navdušeni nad potopom in tudi nad ostalim) družabnimi “obveznostmi”, zato so si obljubili, da se bodo tudi letos srečali na Otočcu. ju-jitsu Božično-novoletni turnir Boštanj - V organizaciji Društva borilnih veščin Ippon RucaIj(j Sevnica je potekal božično-novoletni turnir v športnih borbah za Polc Rucanorja. Tekmovanja se je udeležilo devet klubov, članov Ju-jitsu z' veze Slovenije, Posavje pa sta predstavljala Društvo borilnih veščin IpP® Rucanor Sevnica in Društvo borilnih veščin Katana Globoko, skTP. noje sodelovalo 58 tekmovalcev. Tekmovali so v kategorijah kad in kadetinje, mladinci in mladinke ter člani in članice. Posavski šp°r niki so dosegli naslednje rezultate; ■ Kadeti do 55 kg: 1 .mesto Aljaž Rak (DBV Ippon Rucanor Seva ca), kadeti do 63 kg; 1 .mesto Andrej Cešek (DBV Ippon Rucana, Sevnica), mladinci do 55 kg: 2.mesto Aljaž Rak (DBV Ippon RuC „ nor Sevnica), mladinci do 69 kg: 1 .mesto Dejan Bahč (DBV Ka^ Globoko), mladinke do 58 kg: 1 .mesto Katja Simončič (DBV IpP ^ Rucanor Sevnica), mladinke nad 68 kg: 1.mesto Maja Ferenc * (DBV Katana Globoko), članice nad 70 kg: 1 .mesto Maja Ferenc^ (DBV Katana Globoko) in člani do 85 kg: 2.mesto Peter Bašk° (DBV Ippon Rucanor Sevnica). KRONIKA Požar v najdaljši noči Brežice - Slabo uro po polnoči je v novem letu zagorelo ostrešje poslovne stavbe Rolookov na Mladinski ulici v Brežicah. Policisti in kriminalisti so na kraju ugotovili, da je bil objekt pokrit s salonitnimi ploščami, do požara pa je prišlo na lesenem ostrešju stavbe. Ogenj se je razširil še na lesen strop nad delavnico, ki je v celoti zgorel in padel na tla delavnice. Aktivirali so gasilce Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Brežice mesto in okolica, kasneje pa še PGD Dečno selo in Sp.Pohanca. Dežurni električar je izklopil elektriko, gasilci PGE Krško pa so pripeljali še jeklenke za dihalne aparate. V požaru niso bili poškodovani stroji, nadaljnje širjenje pa so preprečili gasilci. Vzrok požara še ni ugotovljen, pako na lektričnem omrežju. Ma-zaenkrat so kot vzrok izključili na- terialno škodo še ugotavljajo. S.V. V prostoru 10 xl5m je zgorel strop in ostrešje, popokale so salonitke. Zgorelo ostrešje so začasno prekrili s polivinilom. Množična kršitev Krško, 28. december - V večernem času so se na avtobusni postaji v Krškem zabavali mladi Krčani. 18-letni S.Ž., I.K., T.L., M.B., in M.Š., 19-letna J.DŽ. in A.G., 22-letni P.T. in leto starejši D.G. so Popivali, kričali ter po tleh metali prazne plastenke in steklenice. Na kraju sta intervenirala policista in jih opozorila. Čez čas so kršitelji Ponovno pričeli metati steklenice, sneli so tudi koš za smeti in ga vrgli v smeri parkiranega avtobusa. Policisti so kršitelje ponovno opozorili, a so jih ti žalili in jih pozivali k pretepu. Za krajši čas so se Umirili le, ko so jim zagrozili, da bodo zoper njih uporabili prisilna sredstva. A so kmalu ponovno pričeli glasno vpiti in kričati, ob inter-I venciji pa so policiste znova pozivali k pretepu. Ker s kršitvijo javnega reda in miru niso prenehali, so policisti zoper njih uporabili prisilna sredstva ter odredili pridržanje do streznitve. Zoper vse kršitelje je bil podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Premeščanje tožilcev Slovenija - Uveljavitev novele zakona o državnem tožilstvu je prinesla številne spremembe, ki zadevajo področje notranje organizacije, nadzora in obveščanja, hkrati pa možnost premeščanja državnih tožilcev glede na potrebe strokovnega dela. Zagotovo pa je najbolj bistvena ukinitev vseh višjih državnih tožilstev s 1. julijem 2003. Njihove pristojnosti sedaj prevzema vrhovno državno tožilstvo, ki z omenjenim dnem prevzema tudi vse sedanje višje državne tožilce. Novela pa poleg tega pomeni tudi popravke in uskladitve z naknadnimi spremembami, med katere sodi tudi uporaba ženske oblike za vse imenovane funkcije v zakonu oz. organizacija zbirk podatkov. L.K. Na Silvestrovo smrt na hitri cesti Štrit, 31. december - V zadnjih urah starega leta je 60-letni A.P.H. iz Novega mesta vozil osebni avtomobil po hitri cesti iz smeri Obrežja proti Novem mestu. Ko je v koloni vozil pripeljal zunaj naselja Štrit je nenadoma zapeljal v levo. Na nasprotno smemo vozišče je zapeljal v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila iz Italije. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja. V nesreči je Novomeščan utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju umrl. Državljan Italije je utrpel lahke telesne poškodbe, na udeleženih vozilih pa je nastala velika premoženjska škoda. Najdena mrtva Leskovec pri Krškem, 30. december - Občan Leskovca pri Krškem je na številko 112 sporočil, da že nekaj časa ni videl sosede. Gasilci Poklicne gasilske enote Krško so ob prisotnosti policistov Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Krško strokovno odprli zaklenjena vrata v hišo. V njej so našli mrtvo starejšo občanko, zato so obvestili še dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Krško in pogrebnika pri komunalnem podjetju. Vzrok smrti še ni znan. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Kukavičje jajce v gnezdu ■ človekovih pravic “Človek je bistvena predpostavka prava. Pravo obstaja od ljudi za ljudi. Človeka se v pravu ne dokazuje. Obstoji kot aksiom. Človeka prepoznajva)mo v pravu po očitnosti. Da so npr. člani zakonodajnega organa, sodnega senata, tožilci, obdolženci, stranke, odvetniki in drugi - LJUDJE, je tako očitno oziroma samoumevno, da se nam kaj takega niti ne porodi kot možno vprašanje ali celo problem. V tej smeri ostaja naše mišljenje povsem pasivno. Kot že rečeno, je tudi človeškost sodnikov in drugih pravnikov očitna, nesporna.” (Miro Cerar ml. - Zbornik znanstvenih razprav letnik XLIX, Ljubljana, letnik 1989.) Do tod torej vse lepo in prav. Pa vendar, ah je naš pravni mehanizem varstva človekovih pravic kot ga določa 160. člen Ustave RS res tako nesporen, daje porok za preprečitev zlorab izvršilne veje oblasti? Iz dikcije 161 .člena ustave je razvidna volja zakonodajalca, da so urejene le pravne posledice razveljavitve zakona, ignorira pa pravne posledice uspešno rešenih ustavnih pritožb. Neopredeljenost postopka, po katerem se odpravljajo škodne posledice kršitve človekovih pravic, pomeni popolno oddaljitev od primarnega poslanstva, da je država tista, ki bi morala bdeti nad ustavnostjo pravnega reda. S tem pa se zopet vračam k izhodiščni dilemi v zvezi z ustavno pritožbo. Kaj pomeni uspešno rešena ustavna pritožba? Ali ima ustavna odločba o ugotovitvi nepoštenega sojenja sploh kakšno težo, če se z razveljavitvijo protiustavnih sodnih odločb samo navidezno odpravijo tako hude kršitve, kot so kršitve človekovih pravic, potem pa je omogočeno, da se postopek začne znova V kakšnem položaju se nato v ponovljenem sodnem postopku znajde prizadeta oseba, verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati, če lahko sodi isto sodišče in to tisto, ki mu je v predhodnem postopku enkrat že kršilo temeljne človekove pravice in svoboščine. Če pa še pomislimo, da za kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin nimamo izdelanega postopka za ugotovitev odgovornosti uradnih oseb, ki so te kršitve povzročile, potem ne moremo biti začudeni, če se iste kršitve lahko celo ponovijo, kar se tudi dogaja. Ker teče rok za začetek učinkovanja ustavnih odločb za naprej, v tem primem ustavna odločba ne vpliva na dejanska stanja, uresničena pred razveljavitvijo, in je tako na prikrit način opravičeno prejšnje protiustavno stanje. Če bi zakonodajalec želel, da se uredijo pravna pravila za obnovo postopka v primerih, ko je sodna odločba razveljavljena zaradi kršitve človekovih pravic kot posledice uspešno rešene ustavne pritožbe, je novi zakon o pravdnem postopku bil idealna priložnost, da bi to uredil, vendar tega ni storil. ...nadaljevanje prihodnjič Posavje - Policisti še niso strnili vseh statističnih kazalcev, vendar so bile številke že ob polletju ugodne, v Posavju je kilo manj kriminala. V prvih 6 mesecih so podali 9 odstotkov manj kazenskih ovadb (1040), njihova preiskanost je kila visoka, okoli 70-odstotna. Zlasti uspešen pa je bil začetek 'tocembra z odmevnimi zasegi na meji. 'nožj e PU Krško; vodja urada kriminalistične policije Sašo Jejčič, ^ebt°r PU Andrej Zbašnik in načelnik OKC Štefan Hren, zadolžen stike z javnostmi p°$avske ceste kosijo lW°Savske ceste so v m'nulem letu terjale skupaj 10 smrtnih žrtev, p:- lr5i° pretežno mladi ljudje; tako je v začetku februarja v Savo pri j^avškem zapeljal komaj 25-letni V.K. iz okolice Krškega. Konec S* se je pri naselju Gunte smrtno ponesrečil 21-letni B.P. iz je mn,ce> ki se je umikal vozilu, ki je prehitevalo tovornjak. Na Lisci ril Urv ° m aj s ki m i prazniki voznik kombija, sicer domačin, povo- koi 6 .co- Prve dni septembra je v naselju Podgorje v Sevnici v 2j^?Saria, ki se je pogovarjal z domačinoma, trčil voznik iz Zabukovja. je je 4°' ^°lesar Š.B. iz Stop je umrl na kraju nesreče. Dva tedna kasneje 45~letni D. N. iz Župelevca nekaj kilometrov pred domom zapel-,eini^te in umrl. Zadnji večer v letu 2002 je na hitri cesti umrl 60-Ha„ Novomeščan, ki je izven naselja Štrit nenadoma zapeljal na Pr°tno vozišče in trčil v vozilo. ^varnosti jetol( etal( prežijo letai 'tra lahko letalo je pokopalo 56-letnega Trebanjca. Strmoglavljeno .... Je v Jeprniku povzročilo požar. Z Zajčje Gore je z ultra lahkim ^dojra 50-letni Brežičan. padalo se mu ni odprlo, ob padcu je 1 hude telesne poškodbe. Konec maja se je smrtno ponesrečil posavska kronika 2002 58-letni F.B. iz okolice Sevnice, ki je v Zabukovju poskušal izvesti podoknico pri prijateljici. V marec smo zakorakali ob prizorih zahodnih televizij, policisti so zasledovali voznika BMW, ki je vozil ukradeno vozilo. Ustavljali so ga že na hitri cesti, na Drnovem je prevozil stinger za ustavljanje vozil in brez pnevmatik pripeljal v mesto Brežice, izpod koles se je iskrilo do Trnja, kjer je končno 45-letni Hrvat priznal premoč policije. Očarala mala borka Konec oktobra nas je presunila vest o najdbi dojenčka, nedonošenčka pred vrati Doma starejših občanov v Sevnici. Vendar je mala Nika borka; ob pravilni oskrbi v prvih urah je uspešno okrevala v kliničnem centru. Policisti so izsledili mamo zapuščene punčke, ki' se bo morala odločiti, kako naprej. 2002 je bilo leto umorov Po zatišju v letu 2001 sta se v aprilu zgodila kar dva umora. 4. aprila je bila najdena mrtva 46-letna Marija Bec z Razborja pod Lisco, pet dni kasneje je žena do smrti zabodla Antona Stermeckega na Bizeljskem. Mesec dni po prvem umoru so že podali kazensko ovadbo zoper 33-letnega S. V. iz Sevnice. Ugotovljeno je bilo, daje med sorodnikoma je prišlo do prepira in pretepa, Marija pa je za posledicami umrla. V Malem Cimiku pri Šentjanžu so prvo avgustovsko nedeljo našli truplo 41 -letnega Stojana Gričarja. Umrl je nasilne smrti, storilca policija še ni izsledila. Ropi in tatvine 20. junija je mlajši moški oropal menjalnico Ažur v Slovenski vasi, odnesel je okoli milijon SIT in 12.000 evrov. Po dveh mesecih so policisti v sodelovanju s hrvaškimi organi prijeli mladeniča z druge strani meje. 2. julija so trije zamaskirani in oboroženi moški vdrli v delavnico v Velikem Dolu pri Krškem. Lastniku delavnice so grozili z ubojem, ga udarili s kijem in zvezali, iz sefa v hiši pa so odnesli okoli 6.000 evrov ter več zlatih predmetov in še nekaj drugih stvari. Zasegi orožja in mamil Kot rezultat večmesečnega spremljanja dejavnosti skupine preprodajalcev mamil je bilo junija odmevno prijetje treh mladeničev, vsi so bili iz okolice Brežic, ter 41 -letnega Ljubljančana. Pri njih so zasegli predvsem konopljo ter Pri zadnjem večjem decembr- naboje in tri bombe. Za 12 kaznivih s kem zasegu je družina iz Celja v dejanj so skupaj ovadili 7 osum-prostoru za rezervno pnevmati- ljencev, tri še zaradi suma preko skrivala 15 zavitkov konoplje, povedanega prehoda čez mejo. Prve dni avgusta so cariniki v sodelovanju s policijo na MMP Obrežje pri makedonskem državljanu zasegli 26,7 kg heroina. Nekaj dni kasneje so na praznični veliki šmaren v vozilu državljana BiH našli dobrih 9 kg konoplje. Nekaj več kot 600 sadik konoplje so policisti “poželi” pri 53-let-nem “kmetovalcu” iz okolice Senovega. O ponovnem zasegu konoplje, takrat 8 kg, so poročali konec novembra. Cariniki pa so v obdobju od 11. septembra do 3. novembra v sedmih primerih odkrili skupaj okoli 200 kg mrtvih ptic, uplenjenih na Hrvaškem. Ptice so bile namenjene na italijanski trg, v vseh primerih so prijeli tudi italijanske državljane. V petih decembrskih dneh so policisti mejne policije Obrežje zasegli 21 kg konoplje pri družini iz Celja. Istega dne so našli pri tujcu iz BiH več kosov orožja. Nekaj dni kasneje so prijeli 25-letnika iz ZRJ z ukradenim vozilom. To je bilo že štiriindvajseto vozilo visokega cenovnega razreda, ki je bilo ukradeno na zahodu, odkrito pa na posavski meji. Ne samo uniforme Policisti in upokojenci so v začetku leta ustanovili 10. regionalni odbor mednarodnega policijskega združenja IPA. Med prvimi nalogami je štiričlanska posadka uspešno opravila svojo prvo kolesarsko preizkušnjo; iz Krškega do Nerezin in nazaj. Pobudnik kolesarjenja Darko Gerjevič je navdušil še Sandija Hervola, Staneta Zupančiča in Sava Stojanoviča. Ob srečanju mladih na Madžarskem je v okvira Prvi podvigi kolesarjev v okviru IPA Posavje te organizacije med tremi Slovenci sodeloval tudi mladi Sevničan Gal Motore. Jeseni so gostili še policiste-ribiče iz tujine.V eni od več preventivnih akcij so delavci PU Krško izvedli akcijo “Policijska izkušnja kot nasvet”, v kateri so nekaj manj kot 30 motoristom pokazali tehnike varne vožnje z motornim kolesom. Suzana Vahtarič RAZVEDRILO stran 16 HOROSKOP OVEM Niste pričakovali, da se bodo dogodki odvijali tako hitro in celo v vaš prid. Vse se vam zdi eno veliko presenečenje. A nikar ne mislite, da se bo sedaj obrnilo na slabše. Ne bo se, ne bojte se. BIK Nekateri ne znajo uživati v drobnih, prisrčnih rečeh, kar še ne pomeni, da tudi vi ne morete. Vedno ste in še naprej boste, naj si okolica misli o tem, kar seji zahoče. Nekaterim ljubeznim se nikakor ne mislite odreči. DVO JČKA Celo za vašo veliko samozavest je vse skupaj kar malce preveč, prav zares niste pričakovali, da bi se utegnili tako dobro izkazati. Pa zaradi prevelikih uspehov ne boste žalovali, kajne? Žanjite naprej. RAK Dnevi, ki prihajajo, bodo nekaj posebnega. Ne, ne bo običajno dolgočasno, rutinsko zapravljanje časa. Našli si boste izziv, ki vas bo predramil iz otopelosti in vas prepričal, daje kakšna reč še smiselna. LEV Ko vam je kakšna stvar manjkala, ste se jezili, zakaj je nimate. Zdaj, ko ste jo končno dobili, se razbuijate, zakaj jo imate. Le kdo bi vas razumel? In hkrati, le kdo vas ne bi? Vsi smo takšni, nikoli ne vemo, kaj bi radi. DEVICA Partner bo nekam sumljivo zadržan. In niti približno se vam ne bo sanjalo, kaj mu brenči v glavi. Jezen je, zdolgočasen, žalosten, izpraznjen, morda celo vesel v svojih trenutkih tišine. Najbolje bo, da ga kar vprašate. TEHTMICA Človek, ki ga niti dobro ne poznate, bo prijazen, kot bi bila že deset let prijatelja. Takšna naklonjenost vam sploh ne bo razumljiva, priznati si boste morali, da je niste vajeni. Boste pa kljub temu zelo uživali v njej. ŠKORPIJOH Včasih vam družba ljudi izredno prija, drugič vam veliko bolj godi samota. Bližnji bi se morali tega že zdavnaj navaditi, vendar se zdi, da se še vedno niso. Morda bi jim morali povedati, naj stvari ne jemljejo osebno. STRELEC Seveda je pomembno razmišljati o prihodnosti, ampak čisto vedno pa tudi ne morete biti zagledani vanjo. Morali bi se osredotočiti na tu in zdaj, na to, kar počnete danes. Jutri tako ali tako pride sam po sebi. K0Z0R0C Negativni odziv nekega človeka vas ne bo presenetil niti razočaral. Pravzaprav si boste morali priznati, da ste po tihem pričakovali prav takšen odgovor. Preprosto ste imeli občutek, da niste pravi človek. VODMAR Poskušali se boste prepričati, da si znančeve kritike ne boste gnali k srcu, ker se vam njegovo mnenje ne zdi pomembno. Vendar bo vse skupaj vsekakor preveč enostavno. Še naprej vas bo grizlo in ne bo popuščalo. RIBI Naposled boste dosegli tisto, za kar ste si prizadevali. No, čisto vsega sicer ne boste dobili, a konec koncev, kdaj pa se človeku izpolnijo vse želje? Odslej se boste precej lažje prebijali skozi življenje. Zares boste olajšani. nipii Irniim .. na Dolenjskem, v Bell krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Anica Vimpolšek, Čolnarska pot 36, 8250 Brežice 2. nagrada-knjižna nagrada Franc Rupar, Kovorska c. 53, 4290 Tržič 3. nagrada-knjižna nagrada Janez Vogrin, Laze 4, 8261 Jesenice na Dolenjskem Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: SKALAR, TAN AKA, APATIN, ALEN, MARINER, PELOPONEZ, ZA, EBENSEE, ALIN, NEŽA, TS, AJA, ENA, APO-TEKAR, LORETA, ALO, OVIDIJ, JELKA, PEN, KELEMINA, ACA, AKT, ITAL. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 17.1.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! VRSTA FONO- GRAFA IGRAIEC ROKOM EW! GRŠKI POLOTOK POKOL ANTON CEIARC FIGURA PRI MAORIH OSMI ŽIDOV. MESEC PLAZILEC NAŠ PISATELJ Janko ALBANSKI POLITIK S BOGINJA JEZE VRSTA PRIKUHE LASTNOST REZILA BREZ- BOŠTVO HAJATA IKEDA FRANC. OTOK BIBLIJSKA OSEBA HUDO- DELSTVO MUSLIM. ČEPICA BOGINJA NESREČE ŽIVALSKA ŠAPA ORAČ BELGIJSKO LETOVIŠČE VODJA MIGLJAJ ZADNJICA JUŽNI SADEŽ MESTO NA ŠVEDSKEM lSl GRŠKA ČRKA VOZARNA ŠPORTNI KLUB IZ IOLUNA JANUAR BEOBJEC GRŠKA ČRKA Kino Brežice Petek, 10.1., ob 17.30 in 20. uri 007: Umri kdaj drugič, akcija; sobota, 11.1., ob 17.30 in 20. uri 007: Umri kdaj drugič; nedelja, 12.1., ob 17.30 in 20. uri 007: Umri kdaj drugič; četrtek, 16.1., ob, 18. uri Božiček 2, družinska komedija, ob 20. uri Moja obilna grška poroka, komedija; petek, 17.1., ob 18. uri Božiček 2, ob 20. uri Moja obilna grška poroka; Sobota, 18.1., ob 18. uri Božiček 2, ob 20. uri Moja obilna grška poroka; nedelja, 19.1., ob 18. uri Božiček 2, ob 20. uri Moja obilna grška poroka; četrtek, 23.1., ob 17. in 20. uri Harry Poter in dvorana skrivnosti, pustolovski. Kulturni dom Krško Četrtek, 9.1., ob 18. uri Guru, romantična komedija, ob 20. uri Pajki napadajo, grozljivka; petek, 10.1., ob 17. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti, pustolovski, ob 20. uri Pajki napadajo; sobota, 11.1., ob 17. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti, ob 20. uri Guru; nedelja, 12.1., ob 17. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti, ob 20. uri Guru; ponedeljek, 13.1., ob 17.30 Harry Potter in dvorana skrivnosti; torek, 14.1., ob 17.30 Harry Potter in dvorana skrivnosti; sreda, 15.1., ob 18. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti; četrtek, 16.1., ob 18. uri Umri kdaj drugič, vohunski akcijski, ob 20. uri 3000 milj od Gracelanda, akcijski; petek, 17.1., ob 18. uri 3000 milj od Gracelanda, ob 20. uri Umri kdaj drugič; nedelja, 19.1., ob 18. uri Umri kdaj drugič, ob 20. uri 3000 milj od Gracelanda; četrtek, 23.1., ob 18. uri Govori z njo, ob 20. uri Vladavina ognja, akcijski triler. t Zvok poljuba ni tako silovit kot topovski, toda njegov odmev traja precej dlje. HOLMES Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča. LAO CE Popularnost je kot mladost, ko odide, se ne vrne več. PETITO Če je komu škoda vode, tudi kaše ne more skuhati. Ruski pregovof Ženi, ki ima svoj poklic, ni potreben mož, zadostuje ji ljubimec. Alfred CAPVS V vsakem slučaju spoštujte ženo, ker je to bila tudi vaša mati. Francesco D. GUERAŽZ1 Idealen mož je človek, o kakršnem vse ženske sanjajo, da ga imajo,v resnici ga pa nobena nima. . Ana MAGNATI Srečen bi bil zakon slepe žene z gluhim možem. MONTAlGm Zakon ima mnogo neprijetnosti, toda samski stan nima prijetnosti. . Samuel JOHNSON Ustvarjati, to pomeni dvakrat živeti. Skromni ne govore o svojih zaslugah. Cinizem je duhovno snobovstvo. Pohlep je zmeraj oče ničesar. CAMVS colmaa' MEREDlTtf CHAPMA# Trije bi lahko obdržali skrivnost, če bi bila dva mrtva, Resnica je hrana kot pšenica. [/GČ Tri stvari morajo biti pretirane, da so zadostne: obzirnost, poštenje, čistost. Kdor se varuje razočaranj, se skriva pred življenjem. - f Hans HAE* Mi beremo svet narobe, pa mislimo, da nas vara. ^,Q0 Vemo, kaj smo, toda ne vemo, kaj bi lahko bili. < SHAKESPEARA Lepe navade so potrebne samo grdim. Lepim se vse °Pr0S^fj Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. Kitajski prego vof stran 17 Sreča Dedek Mraz tudi na Blanci I I Tudi to se najde -Ker je bil mesec december T*0 topel kot spomladanski evi, smo se otroci vrtca Mavri-a ^režice, skupin “Zajčki” in “Ježki” skupaj s svojimi vzgojiteljicami odločili, da se odpravimo na pohod po Vrbini. Pričakovali smo veliko dreves, 2Z, da smo TV sprejemnik res našli, smo se tudi fotografirali. Sicer pa nas je bilo na pohodu toliko, kolikor nas vidite na fotografiji. grmovja - morda tudi kakšno žival... Tako smo otroci lahko videli, kakšni Bili pa smo neprijetno presenečeni, so bili televizoiji nekoč... Seveda Našli smo pravo skladišče odpad- smo takoj tudi ugotovili, da to sploh nih predmetov - med njimi celo ne sodi v Vrbino, odsluženi televizijski sprejemnik. Zajčki in Ježki ter vzgojiteljice “Sreča prebiva v kakšni prijazni vasi, včasih počiva na gozdni jasi ali se skriva med prihodnjimi časi" Bila je sobota, dober teden pred božičem. Snega že dolgo ni zapadlo toliko, pa še kar je naletaval. Snežna belina meje vabila iz hiše, saj je bilo kot v pravljici. Skozi gost snežni oblak sem se zagledala v hribček nad vasjo, ki premore eno samo hišico. Vedela sem, daje tam čisto sama doma teta Rozi. Ker so bili prazniki že skoraj pred vrati, sem se odločila, da jo obiščem. Ko sem potrkala na njena vrata, mi je odprla in se močno razveselila. Povabila meje v sobo za toplo krušno peč in začeli sva klepetati. Ker je bilo ravno okoli božiča, sva govorili o pričakovanju na Božička. Takrat je sklonila glavo, da ne bi videla njenih solz. S tresočim glasom je rekla: "Čeprav se skušam ujeti s sedanjostjo, velikokrat obtičim v preteklosti. Spomin na moje pričakovanje Božička je spomin na žalosten obraz moje matere in očeta. Tisto leto, ko nas je revščina tepla še bolj kot druga leta, nam je neurje in udarec strele vzel še hlev, a še danes si rečem, kako veliko srečo smo imeli v tej nesreči, da smo Pred požarom obvarovali vsaj naš dom. Še večja sreča v nesreči pa je bilo to, daje bil moj oče tesar. Veselje bil vsakega dela, ki gaje dobil Pri premožnih kmetih, saj je vedel, da bo zaslužil in tako naredil nov hlev za našo Lisko, ki smo jo na srečo tudi rešili. Leto seje bližalo h koncu, bilo je okoli božiča. Oče je vsak dan pričakoval plačilo, ki pa §a ni in ni bilo. Bil je sveti večer. Mama ni spekla potice, ni bilo kruha in niti Petelinčka ni zaklala kot druga leta. Ko je mama zvečer stopila k moji Postelji in zaželela lahko noč, sem videla, da joče. V sobi je zavladala holeča tišina. Naenkrat je močno potrkalo na vrata. Oče je s počasnim korakom odšel k vratom in jih odprl. Izza maminega hrbta sem videla °krašeno smrekico, za njo pa drobno gospo, ki nas je ta večer obdarita. Ko je odhajala, je dejala, da jo je poslal Božiček.” Teta Rozi je končala s pripovedovanjem, segla v žep po robček in s' obrisala solze. Takrat sem začutila, da tudi sedaj, ob polni mizi dobrot in boljšem življenju, ni najbolj srečna, ker je sama. Kot da bi zaslutila, na kaj mislim, me je potožila, da se je nesreča ves čas drži kot klop. Nesreča je hotela, daje ostala čisto sama, a na letošnji božični Večer ni bilo tako! Odslej bom njen Božiček in na božični večer ne bo več samevala v svoji hišici na hribu. Maja Radej, 7. razred, OŠ Blanca Otroci so se veselili obiska dedka Mraza. Še posebno “fino ” pa je sedet v naročju tega dobrega moža in z njim malo pokramljati. Vsak malček se je želel pogovoriti z dedkom Mrazom. Snežak Za našo hišo stoji snežak, res pravi korenjak. V rdeči suknji se smehlja, za vratom pa pisan šal ima. Na glavi star klobuk, namesto palice dežnik. Zunaj zima mrzla je in hladna, a naš snežak ' ostal bo vedno KORENJAK! Ana Marie Starina, 4.r., OŠ Krmelj Bela odeja Čez noč se naš travnik je v belo oblekel. Otroci veseli na hrib smo odšli, da hitro spustimo navzdol se s smučmi. Na koncu vsak svojega snežaka zgradimo, tekmujemo, čigav bo najlepši, največji. Polonca Stušek, 4.r., OŠ Krmelj Stari dobri dedek Mraz je v dvorani Kulturnega doma na Blanci razveseljeval otroke, ki so ga toplo sprejeli, posedeli na njegovih kolenih in mu zapeli ali povedali pesmico. Niso bila toliko pomembna darila kot srečanje in veselje ter dobre želje ob prihajajočem letu. Za prijeten kulturni program so poskrbeli učenci OS Blanca. Pripravili so igrico O goskici, ki se je naučila peti. Takšne igrice sploh ni enostavno uprizoriti. Najprej je potrebno delati in se učiti besedilo, potem pa je potrebno imeti veliko potrpljenja in ogromno dobre volje pri vseh “udeleženih” in ne le malih igralcih. Ljubezen (razmišljanje o ljubezni) Kaj nam mladim pomeni ljubezen? Vsi ji pripisujemo velik pomen, a 'e malokdo resnično ve, kaj je prava ljubezen, kako jo prepoznati. Vse, kar doživljamo, so večinoma najstniške zaljubljenosti ali bolje tečeno “zatrapanost”. Čeprav se nam zdi, da bi danes šli za svojega tenta/dekle na konec sveta, je čisto verjetno, da nam bo jutri všeč nekdo tretji. Pa vendar nekateri že v osnovni šoli spoznajo ljubezen Sv°jega življenja in se z njo kasneje tudi poročijo. Zdi se mi, da dekleta hitreje dozorijo, ljubezni pripisujejo večji P°men kot fantje in težje prebolijo svojo nesrečno ljubezen. Čeprav fantje niso brez občutkov, svoja čustva nekoliko bolj skrivajo.. .Če na Primer dekle prekine s fantom, jo bodo njene prijateljice gotovo tolažile, medtem ko pri fantih te navade ni. Bolečino ponavadi raje ^držijo zase, da jih prijatelji ne bi zbadali in se jim posmehovali. ^ Ko smo zaljubljeni - dekleta in fantje pogosto ostanemo tako rekoč fez glave, popustimo v šoli, saj se nam v mislih vedno “potika” naša Apatija. . Ljubezen je stara kot svet. Vsak, ki je že šel skozi to obdobje pu-riete, nas mora razumeti in nam stati ob strani. V*ak, ki živi, ^ora umreti, Vsak, ki ljubi ^ora trpeti. Aleksandra Zajc, 8.e, novinarski krožek OŠ Brežice Demokracija po slovensko Leta 1991 seje Slovenija odcepila od nekdanje SFRJ in uradno postala samostojna “demokratična” država. Pričakovanja in upanja ljudi ob tem zgodovinskem dogodku so bila visoka. Danes pa je več kot očitno, da se v bistvu ni skoraj nič izboljšalo. Slovenija ves čas iz tujine prejema pohvale na račun razvoja in napredka na gospodarskem področju ter za svojo stabilnost in demokratičnost. Ce pa situacijo pri nas vzamemo pod drobnogled, lahko kaj hitro ugotovimo, da je demokracija le navidezna, mnoge pravice pa so le na papirju. Naši državni, funkcionarji se vedno manj zavzemajo za povprečnega državljana in za njegove interese, s tem pa spodbujajo vedno večji prepad med revnimi in bogatimi. Odločitve, ki jih sprejemajo, nikakor niso v skladu z nacionalnim interesom, marveč politične in v prid višjega stanu. Da bi se prikupili “tujini”, tujcem (raz)prodajamo naša najuspešnejša podjetja po zelo spornih postopkih (npr.: Pivovarna Union, Banka Koper...). Na drugi strani oblastniki razmetavajo z denarjem davkoplačevalcev, kot da gre za njihovo lastno premoženje (nova službena vozila, sporno vladno letalo, predlog novega zakona o ugodnostih aktualnega in bivših predsednikov itd.). Vse to ne bi bilo tako sporno, če bi bila Slovenija bogata država in bi imela na voljo ves ta denar, pri nas pa ne premoremo niti ustreznega reševanja iz zraka s pomočjo helikopterja, primanjkuje pa tudi sredstev v drugih pomembnih dejavnostih, kot sta sociala in šolstvo. Država ima vedno večji zunanji dolg ter proračunsko luknjo, ki jo bodo krpale številne prihajajoče genera-cije. Iz leta v leto je večja tudi socialna problematika. Zaposleni s srednjo in nižjo izobrazbo imajo plačo, s katero komaj shajajo iz meseca v mesec. Cene rastejo, osebni dohodki pa bolj ali manj stagnirajo, namesto da bi sledili dvigu trošarin in podobnih izdatkov (Kaj bo šele v Evropski uniji?). Edine plače, ki se nenehno višajo, so zdravniške in sodniške, te pa so zgolj izjema in ne pravilo. Druga problematika je vstopanje Slovenije v evro-atlantske integracije, pri čemer naj bi kot demokracija imeli pravico soodločanja o naši prihodnosti na referendumu. Tega sprva sploh naj ne bi bilo, ker je tako ali tako “samoumevno”, da smo Slovenci ZA! Ko pa je postal pritisk javnosti prevelik, so se vodilni politični krogi le odločili ZA referendum (ni pa jim bilo ravno po volji). Pri promoviranju zveze NATO je bilo obveščanje javnosti zelo enostransko, vsi poskusi predstavitve druge alternative pa obsojeni in od samega začetka ovirani. Ko je glede neke izjave za nemške medije zunanji minister Rupel govoril neresnico na nacionalni televiziji (češ, da te izjave sploh ni podal), politični vrh tega ni v nikakršni obliki obsodil. Vzporedno s temi dogodki pa je tudi nadlegovanje protinatovskih aktivistov s strani policije (nadlegovanje aktivistov AC Molotova in posameznikov, ki aktivno sodelujejo pri kampanji proti slovenski vključitvi v zvezo NATO). Obstajal naj bi celo seznam oseb, ki so na takšen ali drugačen način v javnosti izražali drugačno mnenje (od kod sicer policiji točni podatki o aktivistih), kar pa ministrstvo za notranje zadeve seveda zanika. Tovrstni seznami so značilni za totalitarne režime, ne pa za demokracijo. Ko so v Italiji edino slovensko alternativno skupino zaradi sodelovanja na večjih nenasilnih protestih razglasili za teroristično organizacijo (zopet gre za AC Molotov), naši organi prav tako niso reagirali na nikakršen način. Nekaj dni zatem, 9.11.2002, na velikem shodu za mir in proti NATU, so na slovensko-hrvaški meji naši policisti pretepli tri hrvaške državljane, ki so prišli za podporo izražat drugačno mnenje. Nepravilnosti policije in MNZ pa bi se dalo še naštevati; afera z Muftijevo ženo, prometna nesreča, ki jo je nedavno povzročil pijan policist, afera Pogorevc-domnevno posilstvo itd. Svojevrsten fenomen je tudi naša vojska, kjer iz vojašnice nenehno “izginja” orožje! In takšna vojska, ki ne zna obvladati niti lastnih pripadnikov, naj bi obvladala morebitnega nasprotnika?! Mogoče. Sicer pa nas bo tako ali tako “varoval” NATO, čeprav mi ni prav jasno, kaj iščemo v organizaciji, kjer še vedno ne ločijo Slovenije od Slovaške (CNN-ob povabilu v zvezo, ko je nastopal minister Rupel) in ki ne spoštuje resolucij Varnostnega sveta OZN, katerega članica je tudi Republika Slovenija (primer napada na ZRJ). Zgodba o uspehu se tako nadaljuje, teh uspehov pa žal večina državljanov nikjer ne občuti, kvečjemu slabšanje situacije iz leta v leto. Kakšna pa bo prihodnost, ko bomo še več denarja zapravljali za vojsko in ko bo imela policija še večja pooblastila ter pristojnosti, si raje sploh ne predstavljam. Upamo lahko le, da si vlada ob novem letalu ne bo poželela še kakšno barko ali kaj podobnega. Marjan Novosele, Gimnazija Brežice Snežinkica Snežinka sem Snežinkica, poletavam tod okoli, pa naj bo še tako hladno, jaz sama nisem nikoli. Z mano vedno so vsi, ki radi se smejijo, otrokom radost delamo, že po snegu vsi norijo. Po snegu vsi že plešemo, praznikov se veselimo, zapojemo vam vsi v en glas: Srečno novo leto vam želimo. Tanja Zaplatah, 4.r., OŠ Krmelj Snežko Snežak Sem snežko Snežak. Sem pravi veseljak in zimo imam rad. Na polju stojim in se z otroki snežink veselim. Ko sonce posije močno, se od otrok poslovim in jim lepo leto zaželim. Obljubim pa jim, da pozimi spet jih razveselim. Živa Dobnik, 4.r., OŠ Krmelj OGLASI SavaGlas, 9.1.2002 \-c:ai \ / ^ IZOBRAŽEVALNO ZALOŽNIŠTVO B' rad' *"»« **** defiaPIlih Skrbi? znanje uresničuje sanje ste pripravl|eni sami poskrbeti za svojo finančno samostojnost in varnost? Ste morda pripravljeni tudi obogateti? Tudi vi • se lahko izkopljete iz dolgov! • imate pravico uživati prednosti, ki jih na primer prinaša preudarno vlaganje v sklade in delnice! • lahko na pošten način dobite za vloženi denar veliko več kot za prihranke v banki ali “varno shranjene” doma! ' 3 344 strani, 14 x 20 cm Bodo Schšfer, ugledni nemški svetovalec za denarna vprašanja, v tem priročniku odpira nove poglede in nova obzorja. Prepriča! vas bo, da si lahko tudi vi, v skladu s svojimi možnostmi in željami, naredite finančni načrt in začnete že čez nekaj let uživati bogate sadove. Predvsem pa predstavlja nove možnosti in načine ravnanja z denarjem. it DA, NAROČAM POT DO FINANČNE SVOBODE po ceni 6.900 SIT IME IN PRIIMEK:__________________ POŠTA IN POŠTNA ŠT.: .NASLOV: TEL.: NAROČENO POŠLJITE NA MOJ NASLOV, KUPNINO BOM PORAVNAL/A: PO POVZETJU (ni obrokov) PO PREJEMU POLOŽNIC: v dl, U2 obrokih (označite) najmanjši obrok je 2.500 SIT S PLAČILNO KARTICO (NI obrokov): □ KARANTA □ EUROCARD □ AKTIVA OVI5A □ DINERS ŠT. KARTICE:______________________Veijado:____________________________ 8,5 % DDV JE VRAČUNAN V CENO. STROŠKI DOSTAVE NISO VKLJUČENI V CENO. NAROČNIK IMA VSE PRAVICE PO ZAKONU O VARSTVU POTROŠNIKOV. DATUM: Naročilnico pošljite na naslov: DZS, d. d„ Izobraževalno založništvo, Mestni trg 26,1538 Ljubljana, Podpis: DZS, Založništvo in trgovina, d. d., Mali trg 6, Izobraževalno založništvo, Mestni trg 26,1538 Ljubljana Tel.: 01/ 425 20 40,01/ 24104 20 Faks: 01/ 425 43 29, Internet: www.dzs.si Na podlagi 40. člena Statuta občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/ 95 ) OBČINA BREŽICE objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV TER REDNE DEJAVNOSTI S PODROČJA DRUŠTVENIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2003 IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA OBČINA Brežice v mesecu januarju do 60% popusta l®|2Se I. Področja kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti: - Glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video dejavnost, likovno ustvarjanje in fotografij3’ literatura, ples ter multimedialni projekti, ki združujejo omenjena področja; - druge naloge, ki smiselno izhajajo iz omenjenih področij. II. Predlagatelji: - Predloge programov, posameznih projektov in poročilo redne dejavnosti lahko pošljejo izvajalci ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Brežice; registrirana društva, zavodi z aktivnimi kulturnimi društvi, Zveza kulturnih društev Brežice in JSKD RS, Območna izpostava Brežice. - Posamezniki ali neformalne avtorske skupine lahko svoje projekte in redno dejavnost prijavi]0 preko kulturnih društev ali njihovih zvez. t ZA VAŠ DENAR VAM MUDIMO NAJVEČ velika izbira sedežnih garnitur na zalogi tipske kuhinje že za neverjetnih 59.900 sit rj- * mladinske sobe že od 49.990 SIT a * Mostec 6, Dobova. Tel: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel..- +386 (0)7 48 80 390 III. Izbira predlogov: Merila za oblikovanje programov in izbiro projektov ter postopke za izbiro kulturnih programov h1 projektov določa Svet območne izpostave JSKD OI Brežice. Merila za oblikovanje programov i3 izbiro projektov so sestavni del razpisne dokumentacije. IV. Prijave predlogov kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti: Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jih P° potrebi dvignete na Občini Brežice, na Oddelku za družbene dejavnosti, soba 23 in na sedežu JSKT* RS, Območna izpostava Brežice, Cesta prvih borcev 11, 3. nadstropje, lahko pa jih dobite tudi n3 spletni strani JSKD RS OI Brežice na naslovu: www.aldos.si/iskd Rok za oddajo predlogov je petek. 7. februar 2003. na sedežu Občine Brežice do 12. ure (sei^r iemna pisarna soba št.22) ali s priporočeno pošto do vključno 7.2.2003 (poštni žigi Predlo?1 morajo biti poslani na naslov: Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta prvih borcev 18,8250 Brežice. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah z oznako: “ PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS - KlU^ TURA - NE ODPIRAJ!”. Na hrbtni strani mora biti naveden naziv predlagatelja, njegov sedež in poštni naslov. Predlagatelji bodo o sprejemu ali zavrnitvi vloženega predloga obveščeni najpozneje en mesec p° preteku roka za oddajo ponudb. Z izbranimi izvajalci razpisa bodo sklenjene pogodbe, vendar šele po sprejetju proračuna obči#6 Brežice za leto 2003. Predlagatelji bodo morali v roku 30 dni po izvedenem programu poslati vsebinsko in financ110 poročilo o izvedbi programa! Zadnji rok za oddajo poročil o izvedenih programih bo 30.11.200- Župan občine Brezij' mag. Andrej Vizjak, 1 Sava Glas, 9-1.2002 novosti knjižnice brežice Najmlajše tokrat vabimo v družbo smrečice Vilibald, kije nihče ne ceni, vse pa se spremeni, ko jo opazita deček in njegov očka, ki iščeta božično drevo. V knjigi Punce ga lomijo se Ellie zaljubi in za nekaj tednov pozabi na družino, šolo in prijateljice. Da bi se jim opravičila, prijateljice nekega večera povabi v mesto, tam pa se zapletejo v sumljivo in nevarno druščino. Domiselna in topla voščila nam polepšajo marsikateri trenutek v našem življenju. Da boste odslej tudi vi razveseljevali svoje najbližje, smo za vas nabavili knjižico Voščila - dotiki besed. V knjigi Slikanje cvetja na svilo se boste seznanili z izbiro materialov in pripomočkov ter različnimi tehnikami slikanja na svilo. Tako bodo oleandri, lilije, jasmini, orhideje, narcise in ostalo cvetje ponovno zaživeli na svilenih izdelkih. Priporočamo vam knjigo Ekonomija (Samuelson in Nordhaus), ki je že 50 let temeljno čtivo ekonomistov po vsem svetu - iz te knjige so se milijoni študentov učili, kako lahko ekonomija razvozlava skrivnosti in probleme sodobnih družb. Bi radi živeli brez denarnih skrbi? Ste pripravljeni poskrbeti za svojo finančno samostojnost in varnost ne glede na spremembe, ki jih prinaša življenje? Potem morate bolje poznati nove možnosti in načine ravnanja z denarjem in prebrati knjigo Pot do finančne svobode. Enkratna kuharska knjiga Zdrava kuhinja za dojenčke in malčke, v kateri so bistveni podatki za zdravo prehrano na vsaki stopnji otrokovega razvoja od rojstva do šole, je tudi vodnik, ki pomaga, da bomo otroku vcepili zdrave prehranjevalne navade za vse življenje. Elliott Hester, avtor knjige Norosti na 10000 metrih, je kot letalski stevard poletel že v približno sto krajev v triindvajsetih državah sveta in med poleti doživel lepo število pravih gledaliških predstav. Zgodbe, kijih pripoveduje, so tako divje in raznolike kot ljudje, ki sojih doživljali. Bilje priča drzni akciji, med katero so z boeinga 727 ukradli petsto tisoč dolarjev, videl stevardeso sredi živčnega zloma, potnike v različnih stopnjah slečenosti in tiste, ki so devet kilometrov nad Atlantikom poskušali odpreti zasilni izhod in še marsikaj drugega. Roman Deviški samomori je zgodba o skupini mladeničev, kijih v najstniški dobi obsede pet nenavadnih in samosvojih sester. Novi filmi Luknja, Časovni stroj, Čas za zabavo, Pobeg iz Aicatraza, Pravi zločini, Amelie, Vanilla sky, Umor na planini Pa so naše nove filmske pridobitve in še en razlog več, da nas obiščete. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// jjQvw.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice v petek, 10. januarja, ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki, univ.dip.bibl. ^A VOD ZA TURIZEM OBČINE BREŽICE Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi tel,; {07) 4936 777, faks: (07) 4935 510 e-pošta: turizem-brezicefo sio!.net JAVNI POZIV Obveščamo vas, da je v izdelavi turistični zemljevid občine Brežice. Vabimo vse, ki bi želeli biti vključeni v rubriko, v kateri bodo podane osnovne informacije o ponudnikih Moritev v naši občini. Dodatne informacije so vam na voljo na Zavodu za turizem občine Brežice. r' NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS ^ute in priimek___________________________ N f°djetje(naziv in naslov) davčna številka podjetja Zavezanec za DDV_________ Kraj ____________________ Ulica U atu m Poštna št._ Telefon__ Podpis___ ^evilo izvodov . ^ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. I ;aročniško razmerie jj v :----razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ rocnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi V Krškem, na Cesti 4. julija 124, prodamo opremljeno enodružinsko hišo, v izmeri 8 krat 10 m, z vsemi priključki in centralnim ogrevanjem ter 1278 m2 stavbnega zemljišča in garažo, grajeno ločeno. Hiša je vseljiva takoj, cena pa je 16.500.000 SIT. Pokličite 041-574-297. Za daljše obdobje vzamem v najem manjše stanovanje v Brežicah ali Krškem. Pokličite 040-608-622. Po ugodni ceni prodam starejši vrtalnik za kovino ter nove avtomobilske meglenke, starejšega tipa. Prodam tudi moped “old-timer” znamke “Puch”. Pokličite 031-548-273. Prodam jabolka prve kakovosti za ozimnico sort aidared in melrose, cena za kilogram je 80 SIT. Obstaja tudi možnost dostave na dom. Pokličite 45-22-093 ali se oglasite pri Jožetu Zorku, Sela 95. Prodam kravo rjave barve, staro deset let, ter telico, staro dve leti, prav tako rjave barve. Pokličite 07-49-65-041. Prodam prašiča, težkega okoli 200 kg, opravim tudi zakol. Pokličite 041-913-887. Prodam več prašičev, težkih okoli 100 kg, krmljenih z domačo hrano. Cena po dogovoru. Pokličite 041-813-095. Kupim otroške smuči in smučarske čevlje št.34. Pokličite 041-760-705. Radio eumca 96.7 , 105,4 Rž&aUail zibž&ifstega Hrnhanju nagrad za namenite davaGlaeu, Id m prldablli nmaga namenite KOMPLET KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA MIZARSTVA BOŽIČNIK S SENOVEGA prejme -Stanka Tomše, Jesenice na Dolenjskem OMARICO ZA ČEVUE MIZARSTVA BOŽIČNIK S SENOVEGA prejme - Marija Medvešek, Krško KNJIŽNE NAGRADE prejmejo: - Jaka Fon, Loka pri Zidanem Mostu - Tonika Černič, Boštanj - Marija Zalokar, Brežina pri Brežicah ZGOŠČENKE prejmejo: - Mimica Kolan, Sromlje - Jožefa Špiler, Krško - Tončka Grmšek, Dobeno - Darko Oštrbenk, Krška vas - Ana Požek, Sevnica KASETE prejmejo: - Bojan Nahtigal, Šentjanž - Vida Krohne, Radeče - Marija Žičkar, Sevnica - Fanika Šetinc, Brežina pri Brežicah - Kristina Koretič, Brestanica SIP* MM J* M1 , ZAHVALA “Tiho si odšel... Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ” Ob nepričakovani izgubi našega dobrega očeta, tasta, starega očeta, pradedka, strica, botra, soseda in prijatelja JOŽETA PEPIJA STRGARJA iz Globokega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala dr.Petricevi ter osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice, še posebej dr.Petelinčevi in dr.Lačnovi za lajšanje bolečin. Hvala PGD Globoko za organizacijo pogreba in sosednjim društvom za spremstvo, vsem praporščakom. Lovskemu pevskemu zboru Globoko za zapete pesmi, Društvu invalidov Globoko-Brežice ter govornikom g.Živiču, g.Harapinu in g.Keneju za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se g.župniku iz Pisec za lepo opravljen obred, g.Žičkarju za storitve, g.Ureku za zaigrano Tišino in Gostilni Kocjan za gostinske storitve. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, tudi tistim, kijih nismo posebej imenovali. Žalujoči: hčerki Branka in Tončka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage AMALIJE UDOVIČ iz Podulc pri Raki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter za darovane sveče. Hvala osebju Doma starejših občanov Krško za nego, g. župniku z Rake za lepo opravljen obred, cerkvenemu zboru z Rake, Kostaku Krško za pogrebne storitve ter Cvetličarstvu Silva Fric. Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA “Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ” Ob boleči izgubi našega dragega KARLA ERBANA s Podvinj se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami in so nam kakorkoli stali ob strani ter podarili cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se dr.Mitiču za zdravljenje ter dežurni ekipi Zdravstvenega doma Brežice za nujno pomoč. Hvala vsem gasilcem, pevcem, g.Arhu za zaigrano Tišino, g.župniku iz Brežic za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Žičkar za storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA K! Tr 8; špranje in okenca posavcev Iztok Schwab: “Vse moraš narediti s stilom, ki je še veliko več” “Sem brez spomina za nazaj, vse se mi zdi tako daleč. A sem rasel tako lepo in brezskrbno in to od rojstva 8.marca 1965 v Brežicah. Končal sem osnovno šolo v Leskovcu in Gimnazijo v Brežicah. Treniral sem plavanje in bil v tem uspešen, s tem pa sem se navadil tudi dela in delovnih navad. Blaž de Gleria me je v gimnaziji zastrupil z risanjem. Sam sem šel k njemu, naj me nauči, tri leta sva intenzivno delala, kar mi je dajalo neizmerno voljo, ker me že takrat ni nič drugega bolj zanimalo. Iz tega obdobja pa se spominjam le še sijajnega razrednika, prof.Antona Tasiča. Moj dan, moje življenje je bilo risanje, ker že zelo zgodaj pokažeš, kaj ti je blizu, kaj pravzaprav si.” Potem je prišla vojaščina v Pulju, kjer je bil brez funkcije in je tudi vojaščino preživel s čopičem. Vse čas je bil brez vzornika in povsem sam svoj. Delal je sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost in o izidu pove: ”Pa me na srečo niso sprejeli. Tako sem šel lahko svojo pot, iskal svoje izraze in svoje likovne izpovedi. Res sem dva tedna študiral filozofijo in umetnostno zgodovino, ampak vleklo meje v svet in se mi ni dalo tam “viseti”. Pol leta sem po teatrih v Ljubljani delal scenografijo, pa tudi vse mogoče drugo.” Iztoka je potem pot vodila v Afriko in pol leta preko Smelta v Libijo, kjer je v kuhinji lupil čebulo in kelnaril, da sije zaslužil, potem pa je spet pol leta “hodil” po Evropi. “To je bilo neko potovan- je brez slike, obiskoval sem muzeje in končno pristal še v Londonu, kjer sem bil pet let. Tam so se ponovno začele začetniške muke, kjer sem zamenjal najmanj 50 del od kelnarjenja, zidanja, rušenja, čiščenja, raznašanja časopisov do slikanja v nočnih urah. Po dveh letih slikanja sem slike začel prodajati. Pravzaprav sem se začel preživljati s kopijami Van Gogha in Piccassoja.” Po Londonu pride sedemletno obdobje Amsterdama, ki se ga takole spominja: ”Tam sem že delal interier-je, poslikave vil za milijonarje. Kar je postalo “baza” in sem začel delati po vsej Evropi. Spoznali so me, našli in priznali. Poslikal sem na stotine metrov stropov in to je bila ena čudovita vaja. Zelo dobro pa sem prodajal tudi svoje slike. V tem času je dozorel moj stil in je dozorelo moje hotenje -skratka to, kar je bilo v meni. Ves ta čas sem bil s kolegom Stankom Kajtno, imela sva “Studio Eye”, delal mi je okvirje za slike - to so skulpture, ki so unikatni izdelki. Po 12 letih tujine naju je domotožje prignalo nazaj v domovino. Po vrnitvi sem bil precej izgubljen v tem domačem svetu, ki je bil bolj zaprt kot odprt. Nekaj časa sem bil v Slovenski vasi pri Petru Spileiju in je bil eden redkih, ki mi je pomagal. Kar tri leta sem potreboval, da sem prišel v ta prostor.” S Suzano sta pristala v Ljubljani, kjer sta si ustvarila in živita za firmo ”Schwab Art and Decora- tion”, kjer dela opremo notranjih prostorov. Glavni objekti: Konek center (fitness, savne), Pivnica Emonska klet, Pivovarna Union-VIP konferenčna dvorana, preko 50 lokalov po Sloveniji od morja do Prekmurja. Za vsem delom stoji “team” slikarjev, arhitektov, mizarjev, električarjev, ki prostor olupijo na “nulo” in ga naredijo na novo. Iztok pojasni: “Od dekoracije živimo, denar pa vlagamo v umetnost. V samozaložbi bo izšla tudi 80-stranska monografija “Don Schwab” in s tem “artom” nameravamo po svetu, kajti ta prostor je tako siromašen, da se umetnik lahko razdaja v neskončnost, rezultati pa so komaj 20-odstotni.” Letos namerava s svojo skupino, delom in razstavami na Dunaj, v Pariz, Amsterdam in v Milano in pravi: “Čakam, da ta Evropa resnično pride sem, kajti meja tako “zateži” z dokumentacijo in materialom, da ne moreš verjeti, da se ti dogajajo takšne stvari.” Iztok preživi vikende z družino v Posavju pri babicah in dedku ter doda: ”S Suzano čakava, da Lukas in Taras toliko zrasteta, da jima bova lahko pokazala svet.” Natja Jenko Sunčič Sv. Stefan, prosimo te vsi, da bi konji zdravi bili Posavje - Na praznik sv. Stefana, zavetnika konj in živine nasploh, je v več slovenskih krajih potekalo žegnanje konj. Cerkev slavi sv. Stefana kot prvega mučenca. Bil je diakon v Jeruzalemu, skrbel pa je predvsem za siromake. Ljudsko izročilo ga pozna kot konjskega patrona. Tako kot Skandinavci in drugi narodi je tudi slovensko ljudstvo naredilo Štefana za svetnika, tako naj bi imel čudodelno moč do divjega konja, ki naj bi ga po legendi ukrotil, konj pa naj bi pred njim celo pokleknil. To zavezništvo je rodilo vrsto značilnih ljudskih šeg, ki so v modernem času zamrle, a na srečo se spet obujajo in oživljajo. Tudi v Posavju. Blagoslov konj je tako potekal v Vranju nad Sevnico, ki ima v Posavju najdaljšo tradicijo. Blagoslov je že desetič zapored organizirala sevniška sekcija Kon-jerejskega društva Posavje. Pobudo je pred desetimi leti dal prav sedanji predsednik Janez Vidrih. Ker je tudi v Vranju nad Sevnico cerkev sv. Stefana, so sevniški konjerejci leta 1992 prvič organizirali žegnanje konj. Takrat je bilo vreme zelo neugodno, zato seje prvega žegnanja udeležilo le 9 konj in konjenikov. Danes, po desetih letih, pa je vse drugače, pesnica Anica Cvelbar s Pokleka nad Blanco, prireditev pa je popestrila Bohorska konjenica. Konje so blagoslovili tudi v Pi-šecah. Tokrat je blagoslov potekal drugič, že pri prvi tovrstni prireditvi pa se je izkazalo, da so organizatorji na dobri poti, saj se je blagoslova udeležilo kar lepo število konj in njihovih lastnikov. Tudi tokratni blagoslov je bil uspešen. Med prireditelje z dolgo tradicijo blagoslova konj na Stefanje pa vsekakor sodijo ljubitelji in člani Konjerejskega društva Kapele, ki so tokrat pripravili že 9. Jožica in Dušan Pečnik iz Vranja sta resnično na konju! saj je prireditev postala znana in tradicionalna. Na tokratnem žegnanju se je zbralo kar 30 konj s svojimi gospodarji. Z Marofa so krenili proti Vranju, kjer je bila maša in kjer je obred blagoslova konj opravil sevniški župnik Ciril Slapšak. Zbrane je pozdravil tudi Janez Vidrih, predsednik sekcije, ki šteje 45 članov, in izrazil zadovoljstvo nad tem, da konjerejci in tudi ostali negujejo in ohranjajo tradicijo blagoslova konj. Nekaj šal na račun konj je razdrla ljudska žegnanje. Seveda seje obiskovalcev tudi tokrat trlo, konjarji pa so bili še posebej ponosni, ko so končno razvili svoj društveni prapor. Tudi Konjeniško društvo Dobova sodi med tista društva z dolgoletno tradicijo. Tokratnega blagoslova se je udeležilo več kot 30 konj in njihovih lastnikov - tudi z dvovpregami, seveda pa je bilo obiskovalcev, ki so si prireditev in blagoslov ogledali neprimerno več. Nada Černič Cvetanovski, Karmen Molan Tudi dobovsko “Stefanje” je bilo zanimivo in vredno ogleda. Zapojmo pesem slovensko... Raka - Moški pevski zbor Raka je ob koncu tedna pripravil koncert z gosti. V telovadnico tamkajšnje šole so številne obiskovalce privabile še ženski nonet iz Zibike in kitaristka Martina Rančigaj. Koncert so poimenovali Zapojmo pesem slovensko. S.V. i j i | f' jT ' 1 Moški pevski zbor Raka Ob brežiški obvoznici več kot mesec dni po volitvah še vedno stoji scefran plakat Liste občine za razvoj krajevnih skupnosti. LORKS je, kot kaže, nanj pozabil, saj bi ga po zakonu o plakatiranju morali odstraniti najkasneje 15 dni po volitvah. LORKS je v volilnem programu očitno pozabil na področje reda pri plakatiranju, ali pa je morda scefran plakat odraz odnosov in stanja v LORKS-u. En dalmatinec oz. dva sta 2. januarja samevala pred Tončkovim domom na Lisci. Veter je pihal 18 m na sekundo, gospodar pa je bil na “varnem”. Na Maistrovi ulici v Brežicah si je lastnik prazne stanovanjske hiše Miloš Milan M., ki sicer živi v Ljubljani, na lastnem dvorišču privoščil božično novoletno voščilo na dveh velikih reklamnih sporočilih. Gospod je sicer navzkriž z Občino Brežice, ker je pred leti imel interesente za prodajo domačije, kjer naj bi stal trgovski center, a je občinski svet njegov predlog, vključen v zazidalni načrt, nato zavrnil. Z voščilom v srečno novo leto ima na levem plakatu ob fotografiji hiše tudi akterje zgodbe. Na drugem plakatu pa v posmeh prikaz dobro urejenega urbanizma. Zgodba o prodaji gradu Mokrice še vedno nima epiloga. Brežiški županje napovedal revizijo postopka, zdaj pa menda v strahu trepC' ta, da bo Občina Brežice morala od prodaje poravnati več davka* kot je dobila kupnine. Brajdimir si je na delovno-novolet-nem srečanju kmečkih žena iz brežiške občine v drugem plesu namesto Berte izvolil svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti inž. Marijo Levak, ki mu je izvrstno parirala. Med plesom, ki je bil prava paša za oči, res ni bilo niti sekunde časa za kakršnokoli svetovanje. Marljivim kmečkim ženam predlagamo, da si Brajdimirja vzamejo za svetovalca na vseh ministrstvih, kjer bi jim z zvitostjo in pretkanostjo pomagal do boljšega položaja v državi, pa tudi pri mlečnih, kravjih, prašičjih in drugih aferah. Odločitev novega predsednika vlade Antona Ropa, da zamenia direktorico Urada za informiranje Aljo Brglez je bila voda na im1 Aljinega tesnega prijatelja, režiserja Damjana Kozoleta.Ta se Je^ filmom Rezervni deli uvrstil na prestižni Berlinski festival in času slave mu bo gotovo prav prišla sposobna piarovka. Pa gr. dc Pr re; ^iŠi boe jen 5 selii selj, tren delj dat, !j°h ‘edr °Pr< I s ke, Pre( Pa r bili 5 ‘P k