Glasilo slovenskih Slovenski Učitelj Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih ::: in katehetskih društev. ::: Last »Slomškove zveze" in »Društva slovenskih katehetov". Letnik X. V Ljubljani 15. februarja 1909. Štev. 2. Trezna mladina — trezno slovensko ljudstvo! Precej let že izvršujejo slovenski apostoli treznosti hvalevredno, a nehvaležno protialkoholno delo. Občudujemo jih, da, jim ne upade pogum, ko najdejo, žal, tako malo opore celo tam, kjer bi jo morali v prvi vrsti pričakovati. Vsaka hiša pa se mora začeti zidati pri tleh. Stara generacija bo šla s svojimi starimi pivskimi šegami v grob, lotiti se je treba dela pri mladini, ki še ne čuti potrebe po škodljivih alkoholnih pijačah, pa je tudi ne bo' čutila, ako jO' zavarujemo, da ne za'brede v alkoholni veletok, ki hoče ugonobiti naš doslej tako krepki rod. Obrnimo torej vsaj mi vzgojitelji vso pozornost na mladino, popri-mite se vrli protialkoholiki v prvi vrsti našega naraščaja. O, ko bi hoteli vsi učitelji in vsi katehetje krepko sodelovati, brez dvoma bi se slovenskemu rodu bližala, če ne zlata, pa vsaj boljša doba. Seveda bi morala pomagati tudi višja oblastva, osobito država, ki je izdala doslej nekaj šolskih naredb proti uživanju alkoholnih pijač, toda to še zdaleka ne zadošča. Po mnogih šolah se še vedno nuja otrokom prilika, da se privajajo alkoholu, n. pr. pri raznih izletih in slavnostih. Na ta način škoduje šola sama mladini ter jO' pokvarja na umu in na telesu. Radi lepega zgleda bi se moralo tudi učiteljstvo pri raznih izletih zdržati opojnih pijač, kajti zgled vedno več izda nego beseda. Naš list je že opetovano poudarjal, da bi morale vse šolske knjige biti prirejene primerno protialkoholnemu pouku. Naše šolske knjižnice naj bi si nabavile vse doslej izišle protialkoholne spise, nobena šola naj bi ne bila brez učil, ki pojasnjujejo škodljivost opojnih pijač. Ha je alkoholno vprašanje najvažnejša snov za razmotrivanje pri večernih sestankih učiteljstva in staršev — smo že večkrat povedali. — Po vseh državah so že dovoljene otroške abstinentne zveze — pri nas v Avstriji še ne. Toda kaj pomagajo vsi predpisi, vsa navodila, ako se učiteljstvo samo ne navduši za boj proti kralju alkoholu! Zato bi bilo potrebno, da bi se že na učiteljišču kandidatje učiteljskega stanu pripravljali v tem smislu; 2a osnovali naj bi se zanje tečaji, kjer bi se obravnavala alkoholna vprašanja. Učitelj, ki je sam vnet za treznost, ki je sam prepričan, koliko gorja povzroči alkoholni strup, bo našel dosti prilike, da bo otrokom kolikor-toliko pristudil alkoholne pijače, ki zastrupljajo in pokončavajo zlasti nežna otroška telesca. Naš prijatelj i:i sotrudnik g. nadučitelj J. Štrukelj, ki je sam vnet abstinent, nam je poslal poizkus, kako bi se otrokom razložilo, kaj je alkohol in kako škodljiv je! Evo ga! Protialkoholni nastop. Nazorila. Pivo, vino, malinovec, čaj, mleko, limonada, voda, špirit; slike človeških organov. I. Učitelj pokaže na steklenico piva in vpraša: Kaj je v tej steklenici? (Pivo.) (ja je že kdo izmed vas pil? (Skoraj vsi.) Kdo pa vam ga je dal? (Oče, mati in drugi.) Kje pa ste ga dobili? (V gostilni.) Ker ste ga že pili, mi lahko poveste, kak okus ima? (Grenak.) Zakaj ga vendar ljudje pijo? Pravijo, da si žejo gase. Kaj pa še pijejo, in siccr še bolj, kakor pivo? (Vino?) Tudi vino ste že gotovo pili? Sedaj vas pa vprašam: Ste li kaj občutili in zapazili na obrazu in v glavi? Obraz je postal rudeč in senci vroči. Kaj pa 'pijejo ljudje še poleg vina in piva, a ne postanejo ne rudeči. ne vroči? (Vodo, mleko, limonado.) Kako imenujemo vse to, kar pijemo? (Pijače.) Povzetek. II. Kam pa izteče pijača, ko jo izpijemo? Po požiralniku v želodec. (Se pokaže na sliki.) Oglejmo si želodec. Kateri reči ga lahko primerjamo? (Vreči.) Kakšen pa je neki želodec takrat, kadar ste lačni? (Prazen.) Kaj pa — kadar ste siti? (Poln, napet.) Res, kakor vreča! Pa oglejmo si želod-čevo kožo natančneje. Kaj zapazimo v nji? Cevčice, kakor na roki. Kaj pa so te cevi? (Žile.) Kaj pa se pretaka po žilah? (Kri.) Kje pa so izpeljane žile? (Povsem telesu.) Imenuj mi dele telesa! Povzetek. Ul, Sedaj mi pa naštej. po katerih pijačah čuti človek vročino? (Žganje, vino, pivo.) To pa je, kaj ne, nekaj posebnega. Odkod neki to pride? Vedite, otroci, v teli pijačah je nekaj, kar vi že vsi poznate. (Učitelj vlije špirit v skledico.) Kaj je to? Pridi in poduhaj! (To je špirit.) Cernu pa rabimo špirit? (1)^. z njim kaj grejemo ali kuhamo čaj.) Učitelj prižge špirit. Kaj vidite? (Špirit gori.) Pomnite: v vinu, pivu in posebno pa v žganju je tudi špirit, ki mu pa pravimo alkohol. Sedaj si pa že lahko mislite, zakaj postane čioveku po teh pijačah vroče. Špirit — alkohol dela to. Kaj pijemo z vinom, pivom in žganjem? (Špirit — alkohol.) Kam pridejo pijače? (V želodec.) Kam pride tudi špirit, ki je v pijačah? (Tudi v želodec.) V želodcu pa začne tleti in gre v kri in s krvjo po žilah v glavo in v vse druge telesne dele. Kaj dela v želodcu? (Tli, gori.) Kaj pa v drugih telesnih delih? (Tudi tli.) V katerem delu se to najbolj čuti? (V glavi.) Povzetek. IV. A. pridi sem! Vtakni v plamen prst. (Ne.) Zakaj ne? (Speklo bi me in bi me bolelo.) Kaj ne, opekel bi se, to pa skeli. Kakšen pa postane želodec, če v njem tli in gori alkohol? (Tudi bolan.) Kaj pa se še spridi? tudi« ni v sv. pismu. Morda je že poprej hodil z njimi v Jeruzalem. Evangelij o tem nič ne pove. Ko je bil star 12 let, je bil še deček, ne pa mladenič, kakor pravi zgodba. V 65. zgodbi n. z. napove lezus Judovo izdajstvo potem, ko jc že postavil sv. Rešnje I clo. Skoro gotovo se je pa to prej zgodilo, tako da Juda ni prejel sv. obhajila, ampak je bil že odšel, ko je postavil Jezus presveti Zakrament. Primeri Mat. 26, 21. sl. in Mark. 14, 18. sl. Sv. Janez itak nič ne oripoveduje o sv. obhajilu pri zadnji večerji. Samo sv. Luka omenja prej postavljenje sv. R. I. in potem šele prerokovanje o Iškarjotovem izdajstvu. Zato naj ostane tudi v zgodbah to vprašane od p rt,o. V 16. zgodbi n. z. stoji; »lz Jeruzalema je hodil Jezus po Judeji«. To pa ni res, ampak jc res to-le; »Jezus je odšel i/. Jeruzalema in je hodil po Judeji«. — V 30. zgodbi n. z. je v zgodbi o bolni ženi pridelanih nekaj besed razlage. Bolje bi bilo, ko bi stale evange- lijske besede brez primesi. Razložiti mora zgodbo katehet. Stavek: »Jezus še govori, kar pridejo itd.« je slovnično nepravilen in zato dvoumen. — V 44. zgodbi n. z. pripoveduje proti koncu, kakšne čute je ime! Mojzes na gori Nebo. V sv. pismu ni tega. To je nekaj opomb glede na Volčeve zgodbe. Našlo bi se še to in ono, pa ni namen tega spisa, vse prerešetati. Samo še 12. zgodbo st. z. naj omenim. V njej je znani stavek: »Jaz sem tvoj varili in tvoje preveliko plačilo«. Tako stoji stavek v Vulgati. Cernu ga spreminjati? Vole ima: »In tvoje plačilo bo veliko«. Mislim, da bi bil g. Vole naredil veliko bolje, ko bi bil prestavil Pan-bolzerjeve zgodbe, kakor da je skrpal nove. Panholzerjcve zgodbe so Potrjene od vseli avstrijskih škofov in so res prav primerne. Morda bo treba pri njih izvršiti še kakšno malo popravo ali izpremembo, pa bodo izvrstna učna knjiga za ljudske šole. Tudi podobe v Volčevili zgodbah mi ne ugajajo. Vzlasti podobo Jezusovo bi si želel drugačno. Potrebno je, da ima učenec dobro učno knjigo; pa knjiga še ne zadostuje. Treba je. da katehet zgodbe sv. pisma tudi uči, in sicer prav uči. F.tijopski dvornik je imel sv. pismo in ga je tudi bral, pa to mu ni mnogo pomagalo. Dijakon Filip ga je po pravici vprašal: »Ali meniš, da razumeš, kar bereš?« In odgovor je pokazal, da samo branje ne zadostuje. »Kako morem razumeti, če me kdo ne pouči?« In nahajajo se katehetje, ki b r e z vse razlag e nalagajo učen-eem razne zgodbe, naj se jih nauče. Ali bi ne smeli otroci po pravici vzklikniti, kakor je vzkliknil dvornik kraljice Kandace? Ce se torej uče zgodbe v šoli, jih mora katehet razložiti. Razlaga pa mora biti vselej dvojna. Najprej se mora otroku razložiti dogodek, ki ga Popisuje zgodba, in v ta namen se mu morajo pojasniti vsi neznani pojmi iu vse neznane reči, ki so omenjene v zgodbi. S tem pa še ni vse doseženo. I reba je, da se otroku razleže tudi najvažnejši dogmatični in moralni nauki, ki jih ima zgodba v sebi. Kdor razloži zgodbo samo tako, da učenec razume zgodovinski dogodek, ga postavi pred shrambo, polno najboljših jedil, pa pusti shrambo zaprto. V jedilno shrambo pa pelje učenca in mu da jesti in piti, kdor mu pokaže, koliko lepih naukov je skritih v zgodbi. To poslednje je storil Jezus, ko je spremljal svoja učenca v Emavs. »Nonne cor nostrum ardens erat in nobis, dum a p e r i r e t nobis seripturas?« sta rekla potem učenca. (Luk. 24, ,32.) Ta dvojna razlaga je pri zgodbah sv. pisma neobhodno potrebna. Verski in nravni pouki so skriti v zgodbah, kakor dragi kamni v zemlji. se pa najdejo ti kamni, je treba najprej zemljo razkopati, t. j. zgodbo besedno in stvarno razložiti. Kako je treba ravnati pri tej razlagi, o tem govori obširno kate-hetika. - 2 h Ugovorov se seveda ne manjka. »Koliko zgodb se bodo pa otroci naučili na ta način?« ugovarja tisti, ki bi rad, da bi otroci prav velik'> vedeli pripovedovati. Kaj pa imajo otroci od tega, če znajo na pamet veliko zgodb? »Non multa, sed multum,« velja tudi tu. Nekateri silno važnost polagajo na zgodbe o egiptovskem Jožefu. Res da so lepe, pa druge so morda bolj koristne, in to je več vredno. Drugi pravi: »Moji učenci niso za zgodbe. Trdoglavi so, da nič tacega. Vese! sem. da jili naučim nekoliko katekizma.« Jaz pa mislim, da so ravno za take učence zgodbe najboljši nauk. Čim manj je kdo nadarjen, tem bolj konkretni morajo biti nauki, in konkretni postanejo katekizmovi nauki ravno s pomočjo zgodb. Seveda je treba za take učence izbrati le malo zgodb, in sicer takili, ki se z njimi morejo pojasniti važnejši nauki naše sv. vere. Tudi ni treba, da bi sc otrok zgodb učil doma iz knjige. Saj se tudi v I. razredu otroci nauče lepo število zgodb, čeprav še ne znajo rabiti knjige. Prav koristno je, če se med zgodbami napravi neka zveza, tako da imajo učenci tudi neki pregled zgod o v i n e božjega razodenja. In to ni posebno težko. Saj se z malo besedami lahko premoste stoletja, da, tisočletja. Ni pa ta zveza v ljudski šoli neobhodno potrebna. Glavni namen zgodb na ljudski šoli je ta, da se z njimi pojasni katekizem. In če res ni mogoče na tej ali oni šoli obdelovati zgodb sv. pisma kot samostojen predmet, vendar lahko katehet otroke seznani vsaj z nekaterimi takimi zgodbami, ki pojasnjujejo katekizem. Začne lahko take zgodbe, kakor se začenjajo druge povesti. N. pr. »Nekdaj je živel pobožen pastir. Ime mu je bilo David.« »Pred 2000 leti je vladal v Siriji kralj Antijoh. Sirija je dežela blizu Svete dežele.« — »Daleč tam na vzhodu je Babilonska dežela. V tej deželi je živela nekdaj žena, ki ji je bilo ime Suzana.« Ako se rabijo zgodbe zgolj za to, da se z njimi pojasnjujejo katekizmovi nauki, jih sme katehet povedati bolj s svojo besedo in pri tem posebno poudarjati tisti del zgodbe, na katerega hoče navezati to, kar je v katekizmu. Varovati pa se mora pri tem pripovedovanju, da preveč ne pridene iz svoje domišljije, ker bi se lahko primerilo, da bi to ne bilo res, kar bi sam pridejal. Sploh je pa svetovati, da katehet vsako zgodbo, iki jo bo rabil v šoli, poišče poprej v s v. p i s m u in jo pazno prebere. Utegne mu pri razlaganju dobro služiti, če ve tudi to, kar v »zgodbah« ni omenjeno. * * * Morda je kdo drugačnega mnenja. Kdo bi mu to zameril? Saj mora veljati pri vseh pametnih ljudeh pravilo: »In dubiis libertas.« Če imaš torej, dragi tovariš, drugačne misli, kakor so te, ki si jih ravno kar bral, le imej jih. Samo preudari, če so te tvoje misli tudi prave. In če se ti zdi da so prave, izroči jih javnosti, da bodo postale splošna last. Mednarodna skupščina katol. učiteljev v Benetkah. Italijansko učiteljsko društvo »Nicolo Tommaseo« je sklicalo II. mednarodni kongres, ki se je vrš!l od 2. do- 6. septembra lanskega leta. I >ne .5. septembra se je po službi božji pričelo slavnostno zborovanje v » I catro Rossini«. Profesor de Marclii (Benetke) ie otvoril skupščino z iskrenim pozdiavom na vse prisotne. Spominjal se je principov društva »N. T.«, ki '•na namen zastaviti močan jez svobodni šoli in demoralizaciji naroda; k do r vero svoiili očetov zaničuje, razdira enoto domovine. Oglasilo se je k besedi več profesorjev in učiteljev. Zlasti mnogo odmeva so našla izvajanja učitelja Carcano (Milan), ki kot glavni tajnik društva »N. T.« v polnem obsegu zasluži ime vodnika. Carcano je poročal o tajniškem poslovanju, ki iz njega povzamemo, da šteje društvo »N. T.« -0.000 udov: od vseučiliščnega profesorja do navadnega učitelja. Nato je dobil besedo V. Biirport, predsednik »Avstrijske katoliške učiteljske zveze«. Govoril ie izprva nemško, potem italijansko po konceptu: »Visokočislani zbor! Ljubi bratje iste vere, istega poklica! V čast mi je, da Vas pozdravim v imenu »Avstrijske katoliške učiteljske zveze« kot Predsednik 7.000 katoliških učiteljev. Sešli smo se z blagim namenom, da ustanovimo mednarodno zvezo katoliških učiteljev, kar je nujno potrebno, zlasti če pomislimo, da šteje evropska zveza svobodomiselnega učiteljstva nebroj udov. O nujni potrebi te združitve smo pač vsi prepričani, zato nasvetujem kot temelj tej mednarodni organizaciji to-le: skupno delo v intelektueini prenovitvi socialnega življa na katoliški Podlagi. Tem potom najbolje služimo cerkvi, domovini in ljudstvu. Priporočam novi mednarodni zvezi katoliškega učiteljstva zlasti trojno nalogo: Prvič, določi naj se centralni sedež, ki naj bi bil v vednem stiku s celo organizacijo, ki bi se potom dopisovalnega urada skupno seznanjala o pedagoško-didaktičnem gibanju, o socialnih in materijalnih interesih učiteljstva in o šolsko-političnili razmerah raznih držav. Drugič: Urede naj se denarni prispevki, eventuelno podpore posameznih organizacij. Tretjič: Ukrene naj se, da se skličejo semintje mednarodne skupščine, kjer bi se razmišljalo o novih idejah na polju vzgojeslovja in začrtala pota in smeri nadaljnjega delovanja.« Pri popoldanski seji so se pričela meritorična posvetovanja. Izmed številnih sklepov omenjamo samo nekatere: 1. Zahteva se šestletna izobrazba učiteljev, in sicer: prvi štirje letniki naj so odločeni znanstvenemu napredku, zadnji dve leti pa učenju za poklic. 2. Latinski in moderni jeziki, razen obligatne francoščine, naj se Privzamejo v učni načrt kot fakultativni. 3. Visoka šola naj bo dostopna izprašanim učiteljem na podlagi dopolnilnega izpita iz latinščine. Tem potoni se lahko inskribirajo kot redni slušatelji. 4. Spremeniti se mora sedanji bedni in kritični položaj učiteljskega stanu ter naj se mu izboljša plača in karijera, da sc tako učiteljstvo postavi v vrsto drugih izobraženih poklicev in moči. Novi u č n i p r i p o m očki za moralno (versko-nravno) vzgojo. Skupščina zahteva, da se uvedejo vsi pripomočki, ki omogočijo nazoren in zanimiv pouk. Vpeljejo naj se kinematografične predstave, ne samo za naravoslovje, ampak tudi pri zgodovini verstva in domovine, ker se pri tem otrok navduši za kreposti, ki se zahtevajo od dobrega kristjana, hrabrega vojaka in poštenega državljana. Sv. Janez Nepomuk. V letnem poročilu šleske znanstvene družbe (1904, oddelek za katoliško bogoslovje, str. 17—32) se nahaja zanimivo poročilo o smrti sv. Janeza Nepomuka. Prof. Niirnberger navaja na podlagi zgodovinskih virov vzroke, ki so zavedli kralja Venceslava, da je dal utopiti generalnega vikarja Nepomuka. Stvar je važnega pomena tudi za katehete, zato hočemo vsaj nekatere podatke iz omenjenega članka objaviti tudi v našem listu. Prvotno se je splošno mislilo, da sta živela koncem 14. stoletja dva kanonika v Pragi z imenom Janez Nepomuk, in da sta bila obadva utopljena v reki Moldavi, eden I. 1383, drugi I. 1393. Pozneje sc je pa dokazalo, da se to mnenje ne da zagovarjati. O tem vprašanju se je mnogo pisalo, ko je 1. 1752 sloveči orientalist Jožef Simon Assemani, takratni prefekt vatikanske knjižnice, poslal praškemu naslovnemu škofu pl. Wokaun-u prepis pisma, ki je v njem praški nadškof Ivan pl. Jenzenstein tožil kralja Venceslava papežu Bonifaciju IX. Original iz I. 1393 se nahaja še v vatikanski knjižnici (Cod. Vat. lat. 1122). Jenzenstein je bil učen in pobožen mož. Imel je srečo', da je že v 26. letu postal škof; zato se ga je lotila neka dostojanstvena visokosti, ter je prišel v razpor z vsem svetom, zlasti pa šc s kraljem Venceslavom, nekoliko zato, ker je slednji bil naklonjen Židom, pred vsem pa radi benediktinske opatije Kladrau na Češkem. Kralj je hotel ondi ustanoviti škofijsko stolico, Jenzenstein-u pa to ni bilo všeč iz umevnih vzrokov. Ko je opat umrl 1. 1393, je ukazal nadškof, naj redovniki kladravski takoj izvolijo novega opata, kar se je tudi izvršilo. Novega opata je potrdil generalni vikarij Janez Nepomuk. Kralja je ta naglica silno vznevoljila; pisal je nadškofu pismo, ki se glasi, kakor razvidno iz obtožnice: »Spravi se iz moje dežele! Če boš pa koval zoper mene ali zoper moje ljudi kakove naklepe, te bom utopil. Pridi v Prago!« — Nadškof, ki je bival tačas s svojim geni. vika rij eni izvmi mesta, se je povrnil. Prišlo je do sestanka s kraljem, pri katerem jc bil navzoč tudi generalni vikarij in drugi. Kralj je govoril v divji jezi: »Ti nadškof, »občuješ moje uslužbence brez moje vednosti, potrdil si opata v Kladravu . . . vse to delaš po svoji glavi. Pomni: Stokal boš ti in tvoji!« Potem je dal zvezati nekega •5uclinika, vikarija Janeza in prošta Meissen-skega ter kazaje nanje rekel: »I ebe in tebe bom dal utopiti.« Nato jih je vrgel v ječo, zvezati jim je dal roke in noge. Kralj sam je prinesel gorečo bakljo ter je prva dva na ta način mučil. Pretil jim je, da jih vrže v vodo, če ne bodo prisegli' pred državnim notarjem, da niso bili zvezani in mučeni. Nato je zapovedal kralj Janeza utopiti, ker ni hotel priseči, morda pa tudi zato, ker je bil tako zdelan, da bi ne bil mogel ostati pri življenju. Zvezali so mu roke na hrbtu in ga 'peljali skozi mesto. Usta so mu razleknili s kosom lesa, glavo so zvezali z nogami, da je izgledal, kakor kolo. Tako zdelanega so vrgli v Moldavo ob devetih dne 20. marca 1393. — Janez je bil prištet svetnikom 1. 1727, 1’akrat niso nič vedeli za obtožnico ne v Rimu, ne v Pragi. Pismo je imelo namen, da bi papež kralja izobčil in kaznoval. Nadškof je torfej spravil vse skupaj, kar je vedel hudega o kralju. Ako bi bil 1. 1393. še kak drug duhovnik Janez v Moldavo vržen, bi bil nadškof to gotovo omenil v obtožnici. Označena obtožnica je danes glavni vir, ki priča o mučeništvu sv. Janeza Nepomuka. Niirnberger se sklicuje tudi na drugi vir, Ludolfa. opata v šleskem samostanu avguštincev »Sagan«, ki je bil leta 1810 razpuščen. Ludolf je bil učen in veljaven mož. L. 1398. je dovršil spis »Cata-iogus abbatum Saganensium«. V tej kroniki opisuje pod naslovom »De rege Wenceslav« tudi smrt Janeza Nepomuka. Venceslav je kazal svojo krutost proti štirim osebam, osobito proti Janezu Nepomuku. O njem piše Ludolf: Inter cetera autem honorabilem illum virum, Deo acceptum et Iiominibus, Teutonicis et Bohemis amabilem, dccretorum doctorem, do-minum Johannem presbyterum, domini archiepiscopi Pragensis in spiritu-alibus vicarium, crudeliter tortum combustum et evisceratum in aqua submersit. Da bi sc bil branil Janez N e p o m uk prelomiti sp o-v e d ii o molčečnost ni nič omenjeno ne v obtožnici nadškofovi, ne v spisu Ludolfovem. Prvi, ki o tem govori, je zgodovinar Tomaž Eben-dorfer, ki piše I. 1451: Janez, spovednik kraljice Ivane, je bil utopljen v reki Moldavi, ker je rekel: »Samo ta je vreden kraljevega imena, ki dobro vlada,« kakor tudi zato, ker se je baje b r a n i 1 prelomiti spovedno molčečnost. Niirnberger pravi na koncu, da njegova preiskavama o tem vprašanju še niso tako popolna, da bi mogel izreči konečno sodbo, ker je še vedno dvomljivo, zakaj je Venceslav ravno Janeza izmed treh jetnikov najbolj mučil. Vendar, — kolikor se more točasno dognati, je treba ozna- čiti to. kai se govori in piše o prekršenju spovedne molčečnosti kot legend o. Morda se je zamenjal od kralja zahtevani »silentium« in izpremenil v »silentium sacramentale«. Pomisliti je tudi, da je kraljica Ivana umrla že I. 1386, Janez je pa pretrpel mučeniško smrt šele 1.393. Vsakemu je seveda svobodno, da se drži in da zagovarja dozdanje mnenje, ki nam je došlo po izročilu, le zgodovinsko je to mnenje mani trdno. Cerkvi se ne more nič očitati; ko je bil Janez I. 1727 kanoniziran, še ni bila znana obtožnica nadškofa Jcuzensteina; v poznejših virih po I. 1470 pa ima kršen.e spovedne molčečnosti prvo vlogo. Da pa je Janez umrl kot svetnik, je popolnoma jasno iz avtentičnih zgodovinskih virov, ter ni potreba, da bi se morali za njegovo svetost opirati na dejstvo, da je čuval do smrti spovedno molčečnost. KATEHETSKI VESTNIK. Praktična kateheza na drugem občnem zboru „D. S. K.“ Po dovršenem zborovanju so prišle v dvorano, kjer so bile postavljene tudi šolske klopi, učenke 111. razreda domače šole. Na vrsti je bil 4. člen apostolske vere, ki ga je razlagal g. šentjakobski kapelan in katehet I. Barle. Kako naj presodimo njegov nastop? Gospodič ocenjevalci so popolnoma objektivno pohvalili lepe lastnosti njegove; zlasti so poudarjali, da zna prisrčno govoriti, da mu jezik gladko teče, da se je dobro pripravil. Napaka je bila v tem, da si je g. katehist izbral preobširno učno enoto, oziroma, da prave učne enote sploh ni bilo, ker 4. člen nudi toliko tvarine, da se pač v tem obsegu, kakor smo jo slišali pri njegovem nastopu, ne more obvladati pri eni lekciji. I ndi je treba preudariti, kaj in koliko naj sc razlaga o trpljenju v 3. razredu, kajti o dušnem trpljenju otrokom 3. razreda še ne kaže preveč govoriti. Po večini jemljo za podla,go pri razlagi 4. člena apostolske vere žalostni del rožnega venca. Ker si je g. Barle zasnoval preširoko svojo nalogo, zato je moral hiteti ter ni mogel pritegniti učenk, da bi’ bile sodelovale pri razlagi. Njegova kateheza se je torej izprcmenila nehote v dolgo, dasi lepo pridigo; za uporabo slik in za vmesno izpraševanje je zmanjkalo časa. Tudi vmesno pisanje nebistvenih in manj potrebnih stavkov na tablo, mu jc vzelo precej časa. Prepričani smo, da bo g. predavatelj pri drugi priliki nastopil lahko vzorno. ak-> bo vpošteval še druge opazke, ki so jih omenjali razni kritiki. Drugi nastop. Popoldne istega dne je znani ljubljanski katehet Janko pokazal, da ne zna samo po hribih plezati, ampak da ume še bojje katehezirati. Izbral si je osmo zgodbo stare zaveze: »Noe gre iz ladie in daruje. Noetovi sinovi.« Nastopil jc liri učenkah V. razreda. Priznati moramo, da že izlepa nismo slišali tako čedne kateheze. Izvršil je svojo nalogo dosti kratko, dasi je kolikor-uiožno in prav praktično družil katekiz-mova vprašanja z zgodbo, oziroma jc izvajal lepe moralne nauke in verske resnice ter vpletel tudi liturgično snov. Pogrešali smo edinole zemljevida in podobe. Tudi se je naglašalo, naj se Ka-movo obnašanje do iz nevednosti vinjenega očeta ne popisuje preveč živo, anmak naj sc s studom preide, kolikor-moč urno. Istotako se jc priporočalo, naj se take prilike, kot je pijanost Noetova, izrabi kolikor se da, da se .priporoča in pojasnjuje mladini abstinenčno Ribanje, pa razloži pogubonosnost al- [ pom prišli bogoslovci, ki se jim zlepa Konola. ne nudi tako pripravna prilika, da bi bili I udi to se je štelo v hvalo g. kate- navzoči pri katehezi izkušenega in doletu Mlakarju, da je pravilno ob koncu! brega veroučitelja! Kadar bo zopet novzel en po-’ ‘»j moralni nauk, ki! enaka priložnost, naj sc več ne prezre! Ka je otrokom bolj živo priporočil. Pripomba. Pri zadnjem občnem 1-r * lepega uspeha so seveda koli-j zboru se jc sklenilo, da se odslej vse >'<'1 toliko pripomogle pridne učenke, ki denarne pošiljat ve za katehetov SC .m'niv°. 'n. zgledno obnašale, pa s; s]<() društvo, ali pa za društveno glasilo • ojum točnimi odgovori izpričale, da j naslovijo na društvenega tajnika, j.v Prcišnjili razredih pridno učile k a t e h c t a A. C a d e ž - a , S c m e -' sc‘l|>skega nauka. niške ulice 2, Ljubljana; to Kako prav Jii bilo in kako lahko bi pa radi tega, da sc olajša poslovanje SL‘ bilo izvršilo, da bi bili vsaj k nasto- tajnikovo. Društveno »Društvo slovenskih katehetov« je lnielo 12. sestanek dne 13. januarja. Nadaljevati jc bilo podrobni učni načrt za 2' razred pet-, oziroma osemrazrednic. ^■ei' so se pa že pri zadnjem posvetovanja pokazale težave, kako združiti °bširno katekizmovo tvarino z zgodbami svetopisemskimi, zato se je po nasvetu g. Nadraha pretresavalo vprašaje, je-Ii ne kaže, da bi se katekizem v hi 5. razredu delil? Zgodbe so pre-važne in jih ne kaže opuščati, zlasti ker Se Pri njih vedno lahko ponovi to ali ono vprašanje iz katekizma. — Prebral Se je tozadevni nasvet g. Nadraha, k. se vsled bolezni ni mogel udeležiti seje. Odlomek njegovega pisma se glasi: »'Veden se pošlje učni načrt v presojo duhovnikom, bi bilo dobro premisliti, sli ne kaže opustiti ta princip, da se •Nora obdelati v vseh razredih ljudske f’c vseh petero katekizrnovih poglavij. 1,1 ugodi so prišli do tega, da je to nemogoče. Dalmatinske škofije dele tvarina na več razredov, istotako se vrši v celovški škofiji; goriška nadškofija '"di ne obdela v enem razredu vseh 5 Poglavij, in tega načela se je oprijela tudi lavantinska škofija v novem na-t-rtu. To se mi zdi napredek, in če pri 'las ostanemo trdovratno pri starem Principu, ne bo preteklo mnogo let, pa bomo prieapljali za drugimi. Cc se raz-; deli tvarina na dve leti, bo možno kaj doseči; ako pa sc bomo ravnali po starin, sc bo tudi v prihodnje vsak kate- zborovanje. het lahko prepričal, da pozabijo otroci čez počitnice skoraj vse.« Podrobni načrt se mora sestaviti obenem tudi za zgodbe. Tu je pa treba zopet pomisliti, ali naj se obravnavajo zgodbe kot poseben predmet, ali. naj se vpletejo v katekizmovo razlago. Ko so se navzoči gg. katchctje skoraj soglasni; izrekli za principielno vprašanje, naj sc katekizmova tvarina deli v 4. in 5. razredu, ter naj se v 4. obdela poglavje 0 krščanski ljubezni, o milosti in zakramentih, se je sprejel tudi predlog, da naj sc zgodbe uče kot poseben predmet. Določile so se takoj za 4. razred zgodbe novega zakona, ki jih bo moč učiti. Zgodbe, ki se navadno uporabijo za razlage katekizma, se smejo izpustiti, * * Omenjamo, da se je pri tem sestanku z ogorčenjem izražala nevolja, ker se jc zopet v zadnjem zasedanju deželnega zbora prezrla beda definitivnih ljudskošolskih katehetov. KUub raznim stroškom, ki jih imajo pri šoli so še vedno prikrajšani za letnih 401), oziroma 350 kron, ker jim ni bila dovoljena niti draginjska doklada, ki jo uživajo oženjeni učitelji. Prošnja za pomoč leži že več kot eno leto v deželnem dvorcu. 1 am naj sc regulira in pomaga, kjer je sila nujna. Ali ni žalostno, da si morajo katchctje, ki prenašajo težko breme šolskega poučevanja, iskati stranskih dohodkov, da morejo izhajati? Pri 13. sestanku dne 3. svečana se je po nekaterih nasvetih in izpremembah odobrila razdelitev katekizniove tvarine (o zapovedih in o zakramentih) za ( 4. razred. Razdelitev tvarine za nadaljnje razrede ne bo delala težav; g. Mlakar bo dovršil še ostalo delo v soglasju! z nekaterimi tovariši, ker se pri sestankih porabi preveč dragega časa ter za marsikoga ta stvar ni privlačna. Celotni podrobni načrt se bo dal potem natisniti, da ga dobi v roke vsak katehet in da po preteku enega leta pove svoje izkušnje in pomisleke. (i. predsednik kanonik Kržič omenja nato dopis hrv. kat. društva ozir prihodnjega tečaja. O tem glej notico! »Tretji pedagoški tečaj«. Kot tretja točka dnevnega reda je bilo posvetovanje o navodilu za razlago božjih zapovedi, ki ga je poslal dekan dr. J. M. Kržišnik. To navodilo naj bi bilo obenem podlaga za izpraševanje vesti. Ker je bil g. referent navzoč, je najprej sam obrazložil namen, ki ga je imel s svojim izdelkom. O referatu bo še razgovor pri prihodnji seji, ker (je treba, da si ga posamezni g. katehetje posebej ogledajo, preden morejo izreči svojo sodbo. Tretji pedagoški tečaj za slovenske in hrvatske katehete. Lani, ko smo zborovali v Spljetu, se je ob zaključku sprožila misel, naj bi sc katehetski tečaji za Slovence in Hrvate prirejali vsako leto, in sicer enkrat tukaj, enkrat tam. Ugovora ni bilo, zato je »Hrvatsko katehetsko društvo«, oziroma uredništvo katehetske knjižnice že započelo z de-[ lom. V zadnji številki »Krščanske škole« smo brali že oklic, ki pozivlje verouči-j telje, naj mislijo in naj se pripravljajo na ! to prireditev. Ako hočemo kaj dobrega, vrednega in temeljitega ustvariti, se bo treba zgodaj pripravljati. Pri zadnjem katehetskem zborovanju se je zadeva že omenjala in stvarno odobrila. Večina ie bila zadovoljna s predlogom, naj bt se prireditev ne imenovala tečaj, temveč zborovanje katehetov, ki naj bi se omejilo na dva dni po Malem Šmarnu. Tretji dan bi se odločil za eventualni izlet. O podrobnostih sc bo treba pravočasno posvetovati. Zgledi, uporabni pri katehezi. Ali ';e še god6 čudeži? Za potrdilo te resnice se navadno sklicujemo na Lurd. Namesto splošnega dokazovanja pa je najbolje, če kar povemo konkretni slučaj iz najnovejšega časa, ki izključuje vsak dvom. Tako n. pr. popiše lurdski »Journal de la Grotte« z dne 7. junija 1908 sledeče čudežno ozdravljenje: 15-letna angleška gospica Noemi Nigthingale, ki je bila docela gluha, ie 21. maja lanskega leta popolnoma in hipoma ozdravela. »Imela sem,« tako pripoveduje, »v obeh ušesih gnojenje. Leta 1897 so me operirali. Vsled tega je bila mrenica desnega ušesa pretrgana ter nisem nanj prav nič več slišala. Starši so prašali za svet več slovečih zdravnikov, med drugimi specialista Cheatle-ja, zdravnika angleške kraljice. Cheatlc je izjavil, da sem zelo gluha, da pa bo vendar vsled operacije morda možno doseči, da bom vsaj na levo uho nekoliko slišala. Operacijo je izvršil dr. Cheatlc meseca novembra leta 1905. Iz-početka sem res nekoliko slišala na levo uho, polagoma pa le z največjo težavo. Tako je bilo do leta 1907. Od tega časa pa sem bila docela gluha. Zdravniki so izjavljali, da zame ni nobene pomoči več. Slišala nisem ne zvonov, ne grmenja, ne ropotanja železnice, z eno besedo: nič. Zgodba mojega ozdravljenja je prav kratka. Dne 21. maja (1908) sem molila rožni venec pri jami. Bilo je ob tri četrt na 7 zvečer, ko sem naenkrat začutila bolečine v ušesih. Misleča, da to nič posebnega ne pomeni, nisem nikomur nič omenila o bolečinah. Toda bolečine so naraščale s tako silo, da tolikega trpljenja še nisem občutila in prestala nikdar poprej v življenju. Zdelo se mi je, da moram glavo izgubiti. Nato sem imela čut, kakor da bi imela zaspati v teh bolečinah. Nikogar nisem videla, tudi se ne spominjam odslej ničesar več istega trenotka, ko so peli »Magni-likat«. Prašala sem, kaj to pomeni, ker I:-Sem mogla verjeti, da sem čudežno ozdravljena, in vendar se nisem motila, ralo je res, prav zares: Ozdravljena •sem bila.« Nova vera. Član francoskega »direk-torija«, imenom Lepaux, si je bil naredil po dolgem prizadevanju novo vero, ki J<) JC imenoval »Filantropia« (človeko- ljubje). Trudil se je, da bi dobil zanjo privržencev, pa zastonj. Prišel je k državniku Talleyrand-u ter mu potožil svoje težave. Ta mu pa hladno, pa pomenljivo odgovori: »Meni se pa ne zdi nič čudno, če nič ne opravite. Ce hočete kaj doseči, pojdite, pa delajte čudeže: Ozdravljajte bolnike, obujajte mrtve, potem pa se dajte križati in pokopati, tretji dan pa vstanite od mrtvih. Zagotovim vas, da bo vse drlo za vami«. Katehetske beležke. Društvo slovenskih katehetov po številu ne bo napredovalo, kajti mnogo gospodov je sicer prijavilo svoj pristop 7-e Jani, a brez letnega prispevka, ki znaša 2 kroni. Za letos jih je pa še prav nialo storilo svojo dolžnost. Najbolje l:krene, kdor z naročnino za »Slovenskega Učitelja« pošlje obenem tudi članarino. Na novo sta pristopila čč. gg. Abram Ivan, župnik v Črnem •vrhu in ■VI rak Ivan, kapelan v Spodnji Idriji. — Naj se upravništvu lista ne zameri, če Ponovno prosi, da bi naročniki poravnali zaostanke za prejšnje letnike »Slovanskega Učitelja«, kajti pokriti je treba 'se deficit lanskega leta. Peto katehetsko mesto so ustanovili J1 Ljubljani. Novi ljudskošolski katehet 10 nastopil s pričetkom prihodnjega šolskega leta. Relativna smrt. Španski učenjak erreres S. J. je spisal knjigo, naslovljeno: »Prava in navidezna smrt«. Knjiga je prevedena v nemščino ter je zanimiva tudi za kateheta, ker je treba pri vcronauku, zlasti pri pouku o sv. poslednjem olju vpoštevati tudi slučaje iclativne smrti. Knjiga razločuje navidezno, relativno in resnično (pozitivno) smrt. Prve tjenotke, ko pri bolniku izginejo znaki življenja, ko neha dihati, nastane rela-l!vna smrt. Človek takrat še ni v resnici mrtev, ampak je v njem še skrito živ-'enje, ki traja toliko časa, dokler imajo celice njegovega organizma dovolj kisika in hranilne snovi. Teh snovi je pri 1117,0 nastopivši nesreči več, nego pri zastaranih bolnikih, zato traja latentno življenje pri prvih dalj časa, kakor pri poslednjih. Učenjaki trde, da utegne trajati latentno življenje pri navadnih mrličih najmanj pet minut, pri naglo umrlih pa najmanj 30 minut. V tem času se smejo še deliti sveti zakramenti za u m i r a j o č e, da-si je zelo dvomljivo, če je kaj uspeha. Kadar se je kdo zadušil, ali utonil, ali pa zmrznil, bi sc mogel deliti sv. zakrament poslednjega olja še dalj časa po nesreči, kajti v takih slučajih se lahko pripeti, da je smrt samo navidezna. O tej stvari otroke in druge ljudi poučiti je več ali manj potrebno, in sicer: Ljudje naj zlasti pri naglih nesrečah še vedno pokličejo duhovnika, četudi bi sodili, da je smrt že nastopila. Nadalje naj se dopove, kako treba z mrličem takoj po nastopivši smrti ravnati. Nikakor ni prav, če sc mu naglo oči zatisnejo in usta zapro, ali če se obraz zakrije z mokrim prtom itd. Mrtveca treba nekaj časa pustiti čisto na miru. Med tem časom se pa nadaljujejo molitve za umirajoče, in šele čez nekoliko minut za mrtvega. Če pa ie smrt naglo nastopila vsied kake nesreče, naj se nesrečnežu, zlasti če ni duhovnika zraven, na uho narekujejo besede popolnega kesanja in kratki zdili-ljeji.v presledkih. Nova odredba za ljudske šole v Zagrebu. Nadškofijski ordinariat v Zagrebu je odredil, da bodo počenši z novim letom zahajali kleriki 4. bogoslovnega leta vsak teden po eno uro na ljudske vole, kjer bodo navzoči pri katehizo- napreduje, ker je treba še odstraniti vanju, pozneje pa bodo tudi sami nasto- j mnogo ovir. Herderjeva tvrdka je po-pali kot katehetje, in sicer vsakdo naj- j nudila vse v založništvu izišla in izvr-manj enkrat na leto. Hospitacije se ude- j šena slikarska ter umetniška dela, ka-leži vselej tudi bogoslovni profesor] kor: »Herders Bilder-Atlas zur Kunst-pastirstva in prefekt. Kadar bo katehezo geschichte«, »Konversations-Lexikon«, prevzel katehetski kandidat, morajo biti »Wilpers Katakomb*enmalerei«, »Kepp-navzoči vsi tovariši četrtoletniki, kakor j lers Wanderfahrten«, »Herders Missio-tudi profesor katehetike, dalje prefekt in j neri« itd. katehet dotične šole. Po katehezi sc vrši Društvo katol. veroučiteljev je tudi kritika. Kot kritik se izbere in določi j sklenilo, da bo priredilo letos o Veliki eden izmed bogoslovcev že poprej, noči za poskušnjo dijaško poto-svoje opombe smejo izreči tjidi drugi j v a n j e v Rim. Ponuditi hoče na ta na-pcslušalci, potem katehet dotične šole čin dijakom ceneno in pripravno priliko, in konečno profesor pastirstva. da spoznajo tembolj večno mesto, pa da ' Društvo katoliških veroučiteljev na si okrepe ljubezen in čut za sv. očeta in avstrijskih srednjih šolah ima že 300 j za središče krščanstva. Ako sc bo po-članov. Odbor se trudi, da bi preskrbel t izkus posrečil, potem se bo tako 'roza učitelje in učence velevažno učilo. | manje za stalno uvedlo in se bodo takozvani »Bilderatlas«. Delo pa počasi! pritegnile zraven tudi druge kronovine. VZGOJNI UTRINKI. Nepotrebno delo. O seksualni peda- mladini je boj zoper alkoholne gogiki je zadnja leta nastala že cela lite- pijače in pogostno prejema-ratura. Knjižni trg jc preplavljen z deli nje sv. obhajila, ki spadajo na to polje. Zanimanja za Pokorščina nad vse. Veliko je star- omenjeni predmet jc torej dosti; toda šcv, pa tudi učiteljev, ki pri vzgoji mar-povsod in vselej nahajaš isto razmotri- J sikaj zagreše. Največkrat se pogreša vanje, vsakdo rešuje isto vprašanje, ali stroga konsekvenca, odtod žalostno je seksualno pojasnjevanje potrebno, dejstvo, da so današnji otroci razvajeni, eventuelno v koliko je potrebno in na a. Dne 4. januarja t. I. ,c umrl v Radoljici vpokojeni nadučitelj • osip T h u m a , star 70 let. — Dne “• januarja t. I. je umrl v Rajhenburgu ‘ktor J a ir, § e |v- ( učitelj v Škofji Loki, star šele 26 let. Osebne vesti. Stalno je nameščen .fon z V a I e s , glavni učitelj na deželnem ženskem učiteljišču v Mariboru, t, Ignacij Bajt, učitelj v kaznilnici v Iradišču, je pomaknjen v X. činovni razred. - Deželnim šolskim iiadzorni-K°rn za srednje šole na Primorskem je '.Pienovaii Prof. dr. Robert Kauer, ki |e to službo že sedaj opravljal. - - Pro- j esor na učiteljski pripravnici v Ljub-Ja|ii Anton F u n t e k in profesor naj c- kr. učiteljišču v Mariboru Janko Ko-Privnik sta pomaknjena v Vil. činovni razred. ^ujte vsi, ki vam preseda »Slomškoma zveza«! Brez pristavka in brez raz-aKe navajamo besede, ki so zapisane v Pomenljivi knjižici »Velik moment«. »Ni treba poudarjati, da imamo tisto l!,alo značajnih mož, ki niso uklonili gla-Vc Pred terorjem liberalizma, prisrčno radi; nj treba poudarjati, da bi ljudstvo I učitelje, ki bi nastopali svojemu stanu iti svoji izobrazbi primerno - ne da bi »mežnarili in duhovnom čevlje snažili«. ampak živeli z ljudstvom, ž njim in zarij delali — na rokah nosilo. Zdaj pa ta domišljavost . . . ! Stranko, ki ima ključe od deželne blagajne v rokah, bijejo v obraz, pa hočejo, da bi jim kaso odprla. Tako ne bo nič! Pred takimi naša stranka ne bo zlezla pod klop. Kdor hoče od' koga kaj dobiti, mora drugače začeti.— ...Znano je, da nekateri več ne izpolnjujejo svojih verskih dolžnosti in s tertr ljudstvu in mladini pohujšanje dajejo. Tu se bo treba enkrat resno vprašati: Ali je krščansko ljudstvo dolžno to pohujšanje mirno sprejemati? Ali je dolžno takim vzgojiteljem otroke izročati?’ Ali je dolžno tako vzgojo plačevati? S plačami vred se mora rešiti ta zadeva in tu imate besedo vi, gospodje* poslanci; od vas pričakuje krščansko ljudstvo, da napravite v deželi remedu-ro, kakor jo je napravil Lueger na: Dunaju.« Avanznia na Goriškem. V I. plačilni! razred so premeščeni nadučitelj Avgust Poberaj v Kojskem, nadučitelj Andrej Tomažič v Lokavcu in učiteljica Pa n z e ra v Ločniku; v II. plačilni razred nadučitelj Franc Baša v Črničah, učitelj-voditelj Josip Poberaj na Vratih in učiteljice Roza Bizjak v Dornbergu, Ljudmila Eržen v Ozeljanu in Ernesta Blažiča v Grgarju. Učitelj.ke izpremembe. (Kranjsko.)' Zaradi bolezni je dobila dopust Marija Jelenc, učiteljica v Godoviču, nado-mestuje jo izprašana učiteljska kandidatinja Frančiška Mave r. Zaradi bolezni je dobil dopust Josip Svetlič, učitelj v Škofji Loki, in ga nadomestuje Ljubo-slava Orehek, izprašana suplentinja v Šmartnem pri Kranju. Za provizoričnega učitelja v Ambrusu je imenovan-dosedanji pomožni učitelj Henrik Lobe. Za suplentinjo na c. kr. vadnici v Ljubljani je imenovana Marija Skali e r n c, definitivna učiteljica v Šmartnem pri Kranju. Zaradi bolezni je dobila dopust Serafina K o v a č - J a m -š e k , učiteljica na Brezovici, in jo bo> nadornestovala učiteljica Marija Mula- ček. Suplentinja v Starem logu, Roza P i c h 1 e r , je imenovana za provizorično učiteljico v Št. Petru na Krasu. Za provizorično učiteljico na Igu je imenovana dosedanja suplentinja, Terezija Furlan, za suplentinjo pri D. M. v Polju pa izprašana učiteljska kandidatinja Ana Kerni, a vii er. Dosedanja suplentinja v Črnem vrhu, Roza Jo-v a n, je imenovana za provizorično učiteljico ravnotam. Učiteljska kandidatinja Marija S u š n i k je vstopila kot učiteljica na notranji dekliški petrazred-nici pri uršulinkah v Škofji Loki. Za provizorično učiteljico v Šmartnem pri Kranju je imenovana izprašana učiteljska kandidatinja Ernestina Rozman, za suplentinjo v Škofji Loki pa absolvi-rana učiteljska kand. Marija P i š k u r. Za učiteljico na Viču je imenovana gdč. Hermina Peče. Za pomožno uči-! teljico na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani je imenovana gdč. Marija Rani o v š. (Štajersko.) Učiteljica Kristina Kavči č v Zrečah se je službi odpovedala.' na njeno mesto pride začasna učiteljica Ivana P r c ž e 1 j iz Stranic, tu pa je zopet v službo vstopila gospa Bobi-č e v a. Na dekliški ljudski šoli v Ptuju je nastavljena Ernestina Elsner iz Ljubljane. Stalna učiteljica ženskih roč-j ni h del v Št. Kancijanu je postala Vida Jurko iz Razborja. Učiteljica Frančiška H r o v a t v Ljubnem je dobila dovoljenje za možitev z učiteljem Martinom Sotlar istotam. (Koroško.) Za nadučitelja v Mohlji-čah je imenovan učitelj Jožef S p o r n v Globasnici. Za učitelje, ozir. učitelji ;e so imenovani: Ema Češka v Gre-biriju, Ivana Ferjančič v Podkrnosu. Roza Kilzer v Št. Tomažu pri Celovcu, Peter Močnik v Št. Petru na Vašinjah, Liza Roth m ii 11 e r v Železni Kapli, Lenard Šmid v Velikovcu. Prestavljena sta nadučitelj Ferdinand Grešovnik iz Djekš v Št. Pavel tia Zili in nadučitelj Anton Rosch iz Lipe ob Vrbi na Djekše. Za podučiteljico v Prevaljah je imenovana učiteljska aspi-rantinja Pavla Mayer. V Železno Kaplo ie šel nadomestovat podučitelj Ernst Ertl iz Škocijana. Kot pomožni učitelj jc nastavljen v Bistrici na Zili vpokojeni nadučitelj Lovro Dor Žan. Suplentinja Angela K uk el i v Št. Urbanu pri Trgu je postala učiteljica, učiteljski kandidat A. Čebul pa je imenovan za podučitelja v Pulsti. UČILA. V današnji dobi abstinenčnega gibanja bi pač ne smeli v nobeni šoli pogrešati učil za antialkoholni pouk. Prvo in najpotrebnejše tozadevno učilo je stenska slika, ki jo je priredil dvorni svetnik profesor W e i c h s e I b a u m in ki ima naslov: Poškodovanje življensko-važnih organov vsled alkohola. (Velikost 72X102 centimetra.) Za šole se dobi ta stenska tabla za znižano ceno 2 K. (Dunaj I., Spielgasse 19.) Priložena razlaga vsebuje strokovnjaški pouk, kako alkohol ovira pivcem prebavanje in pretakanje krvi, kako otolsti jetra in srce, kako skrči obisti, kako pospešuje zvapnenje krvi in žil, kako povzroča kap, in sled- njič kako zmanjšuje upornost proti vsa-kojakim boleznim. Alkohol in družina. Ta naslov ima pretresljiva žalo-drama, ki na 12 stenskih tablah pred-I očuje propad in grozno nesrečo družine, kjer se mož vda že telikrat prokle-teimi alkoholu. Naj narišemo s kratkimi besedami posamezne prizore te žalo* igre. Prva slika ti kaže srečno družino. Oče mizar pride z dela domu, miza je pripravljena in stanu primerno bogato obložena. Zena prinaša veselega obraza j ied na mizo, oče jemlje v naročje smehljajočega otročiča. — Skratka: idilično 1 življenje. Druga slika: Prvi korak. Dva alkoholika zapeljeta doslej srečnega mizarja v pivnico. — 3. Slabe navade. Tu vidiš razigrano pivsko družbo. kvartopirce itd. — 4. Na dan plače. Mizar ga ima pod kapo. Zena s tremi otročiči pride in milo prosi moža, naj bi seI na dom. Mož se ne zmeni, ampak srepo gleda predse. 5. Alkoholikova 'eza. Nečeden prizor. Tu vidiš slabo Podstrešno sobo; mož v pijanosti za-Srabi stol, razgraja in preti ženi, ki se Preplašena umika z otročičem v naroč-111! drugi otrok se skriva materi za krilo. 6. Alkoholik zaničevan. Pijani mizar 'vsakdo ga pozna, ker je obraz po vseh slikah dosledno izpeljan) Leži na ulici, Se čudno reži in se oprijemlje nekega stebra, da bi vstal, pa mu ne gre. 7. Blaznost se bliža. Mizar sedi v žga-njarni, raztrgan in razcapan, zabuhne-nega obraza; oči ima zapičene v tla, v roki tišči kupico. — 8. Zločin. Mizar, divje razburjen, drži oster nož v roki, pred seboj žrtev na tleh, odzadaj plahi ljudje. — 9. Pred porotniki. — 10. Družina v bedi. Mati v največji stiski in bedi prosi s tremi otročiči miloščine. - 11. Blaznost. Mizar, napol oblečen, vidi v zaporu pošasti, ki ga strašijo. — 12. Smrt alkoholikova, leča. Čuvaj odpre duri ter vidi pred seboj mrtvega jetnika, glavo na tleh, noge na postelji. Slike govore več, nego cela knjiga, nego sto opominov! RAZNOTEROSTI. šolski zdravnik. V Ljubljani dobimo Vendar enkrat posebnega šolskega zdravnika, ki bo nastopil o početku prihodnjega šolskega leta. Občinski svet ljubljanski je določi! za enkrat novemu zdravniku plačo 10. činovnega razreda. Darovi za Primožičev spomenik. Neimenovan 5 K; po I K so darovale kdčne Cererjeva, Eisenhartova, Erbež-"ikova in Vidrova. Bog povrni! — Spomenik velja 355 K, dolgujemo še 104 K. Na zadnjem našem zborovanju sem IZrekel željo, naj bi vsak član daroval j po 1 K umrlemu tovarišu v spomin. *ar tem potem zopet tovariško prosim "Ste, ki še niso nič darovali. — Štrukelj. Večer za starše. V zadnjem času so imeli v Idriji dvakrat sestanek star-^ev in učiteljstva. Dne 13. decembra I. 1. !e predavala gdč. Ana Tomec. Priporočala je staršem, naj vadijo deklice Ze zmladega v marljivosti, vendar tako, ^ jim delo ne pokvarja zdravja. Zlasti v Idriji je treba pri tem velike pozornosti, ker je uprav čipkanje, ki sc z njim skoro vse ženstvo od zgodnje mladosti Deča, dostikrat vzrok raznim boleznim. Dne 31. decembra t. 1. pa je predaval 8. Avguštin Š a b c c »O spoštovanju, ki ie ie mladina dolžna svojim staršem«. Tudi to predavanje je bilo zelo zanimivo, zlasti ker je bilo prepleteno z oči-vidnimi zgledi." To predavanje bomo priobčili v eni prihodnjih številk. Podružnica »Slomškove zveze« v Idriji je zborovala dne 1. januarja t. 1. v novem šolskem poslopju v Spodnji Idriji. Najprej je predaval g. nadučitelj Janko Bajec, ki je razložil; »Kako starši sami vzgoje izprijeno mladino in kako je možno tako mladino poboljšati.« Poročilo je bilo zelo marljivo sestavljeno in bi bilo zlasti za sestanke staršev in učiteljstva prav uporabno. Pri razgovoru o »deželnih šolskih zakonih« se je čulo mnogo umestnih nasvetov, ki so se izročili tajništvu »Slomškove zveze«. — Prihodnje zborovanje bo dne b. maja t. 1. v Črnem vrhu. Srednje šole na Kranjskem. Najnovejši statistični podatki poročajo, da obiskuje 1. državno gimnazijo v Ljubljani 578, 11. državno gimnazijo v Ljubljani 459, nemško gimnazijo v Ljubljani 124, gimnazijo v Kranju 325, gimnazijo v Novem mestu 227, gimnazijo v zavodih Sv. Stanislava v Št. Vidu 191 in nemško gimnazijo v Kočevju 122 dijakov. Realka v Ljubljani ima 529, realka v Idriji pa 270 dijakov. Stotno šolsko posjopje. Pred kratkim so otvorili na Dunaju velikansko, moderno šolo, ki ima 43 učnih sob, pet dvoran in tri obednice s kuhinjo za mladino, deset shramb za učila itd. Stroški za to stavbo znašajo okroglo 800.000 K Cesarsko dunajsko mesto pod vlado krščanskega župana in krščanskega občinskega odbora je s tem pokazalo, da je vneto za blagor ljudstva, pa za napredek šolstva in izobrazbe. Šolskih poslopij, ki jih je zidalo mesto in ki so mestna last, je točasno na Dunaju ravno sto. Svobodno šolo zaprli. Na Dunaju je velelo naučno ministrstvo zapreti šolo, ki je bila urejena po načelih brezbožne morale in jo je bilo ustanovilo društvo »Svobodna šola«. Po židovskih listih je bilo seveda mnogo hrupa, o »novem atentatu na kulturo«. Protialkoholno gibanje. Finski deželni zbor je določil, da smejo pijače imeti največ 2% alkohola in je za šole odredil obligaten pouk o alkoholu. — V Curihu je žensko društvo za zmernost in ljudsko blaginjo ustanovilo več brezalkoholnih jedilnic. V poletju 1. 1907 je te jedilnice obiskovalo na dan povprečno po 7000 ljudi. — V Združenih državah je že več let v šolah postavno uveden pouk o alkoholu. — Na Norveškem je bilo 1. 1907 med 2,000.000 prebivalci 57.000 žensk v raznih društvih, ki delujejo proti alkoholu. Gotovo je v prvi vrsti zasluga tega ženskega gibanja, da se je pitje žganja na Norveškem že precej opustilo. Med tem, ko ie v začetku štiridesetih let prišlo na osebo po 16 litrov žganja, je prišlo 1. 1903 le še po 32 litra. Šolstvo na Ruskem. Ruski naučili minister je naznanil dumi, da zna na Ruskem le 29% moških in 13% žensk brati in pisati. Da bi se šolstvo povzdignilo, potreboval bi sedemkrat večji znesek kot doslej. Slabo nadarjeni otroci. Zanimanje pedagogov se je obrnilo v novejšem času do duševno-zaostalih otrok. Dočim so se poprej taki pomilovanja vredni nesrečneži zanemarjali, ter prepuščali žalostni usodi, ker ni bilo z njimi kaj početi, -— snujejo zdaj zanje posebne za- vode, posebne p o možne šole, kjer dobivajo njim primerno pomoč in vzgojo, ter po vzgoji dovolj častno in zadovoljivo mesto v človeški družbi. Posebna skrb za duševno zaostale in nenormalne otroke, pa je dognala tudi vzroke in vire tej zaostalosti. Dr. Schlesingcr v Strassburgu je opazoval 4(1 učencev na ondotni pomožni šoli ter prišel do zanimivega rezultata, po katerem je bila slaba nadarjenost naravna samo pri 3% otrok, pri 9% je nastopila vsled krivde in pri 88% je je pripisovati na obojen račun. Mnogo otrok je trpelo vsled krivde staršev, j Skoraj polovica roditeljev je bilo duševno slabotnih, nevrasteničnih. Pri 30 odstotkih je bilo pijančevanje staršev dokazano. Telesno so bili omenjeni otroci bolj ali manj pohabljeni ali pa so imeli vsaj znake pomanjkljivosti. Mnogo i izmed njih je imelo pokvarjen želodec, ; da so slabo prebavljali. Umevno, tla so tudi vnanje socialne j okoliščine vplivale na duševni razvoj teh otrok ter pripomogle, da so zaostali. Nedostaten zaslužek je imelo 36% roditeljev, pretesno stanovanje, zamazane in nesnažne sobe, neurejene družinske razmere so bile pri 70%. Socialna beda je pripomogla, da sc otroci telesno niso razmerno razvijali, da so postali slaboumni, pa tudi napol gluhi, kar se je opažalo pri 24%. Navadno se dogodi pri takih zanemarjenčkih, da težko ali jec-Ijaje govore, da stokajo, da imajo slab spomin, da sproti pozabijo, kar se jim pove... Vse te slabosti je imelo 25% otrok strasburške pomožne šole. Prav je, da se mladinoljubi potegujejo za take, pomilovanja vredne nesrečneže. Cas bi bil, da se tudi pri nas zganejo poklicani možje, ki imajo šolske povodce v rokah. Ljudska vseučilišča. Na Danskem je 71 ljudskih vseučilišč, katerih ustanovitelj je škof Grundtvig. Smoter teh vseučilišč je, slušatelje prepojiti s krščanstvom na demokratični podlagi in z vročo ljubeznijo do domovine. Obiskujejo jih mladi možje iz bolj premožnega kmečkega stanu, deloma tudi iz delavskega in obrtnega stanu, ter dekleta iz istih stanov. V letih 1905 in 1906 je obiskovalo ta vseučilišča 3500 moških in 3200 žensk. Zelo zanimivo je razmerje med državo in temi šolami. Država ne zahteva nikakega dokazila o sposobno- sti voditeljev in učiteljev teh zavodov, se ne briga niti za učni načrt niti uredbo teh šol. Ako šola dokaže zadostno število obiskovalcev, dobi od države do 3000 K. letne subvencije. Glavni smoter teih šol je, da se v slušateljih vzbude •duševni interesi, da se jih napeljuje in usposobi k samostojni nadaljnji izobrazbi. Iz tega sledi, da kupujejo na Danskem popularno znanstvena dela največ kmetje in delavci, ki so bili nekdaj slušatelji teh ljudskih vseučilišč. Poleg tega pa se goji v teh zavodih tudi petje, risanje in telovadba. SLOVSTVO Podlesnik »Knjigovodstvo«, II. del. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, 1909. Cena vezani knjigi K 6'20. Lepo knjigo pozdravljajo brez dvoma vsi, ki jim je v prvi vrsti namenjena, namreč člani našega zadružništva, voditelji hranilnic, posojilnic in enakih zavodov. Pouk v skrbno sestavljeni knjigi je natančen, knjigovodstvo je pojasnje-vano z mnogimi zgledi, osnutki in tabelami. Enako pa se mora veseliti tega "dela vsak slovstvenik in sploh vsakdo, ki se zanimlje za razvoj našega slovstva. Doslej so naši posojilničarji morali uporabljati povečem le nemške izdelke, marljivi g. Podlesnik pa nam je ustregel z domačo knjigo, ki pač ne potrebuje izrečnega priporočila. Av.tro-ogrska nagodba. Spisal dr. Iv. Zabukovšek. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Knjižica ima namen, Poučiti o tvarini avstro-ogrske pogodbe. Desetgodišnjica »Slovenskoga Učitelja«. Sastavio prof. Ferdo Heffler, glavni učitelj vjere. 'Tako se nazivlje nova knjižica, ki jo je izdalo hrvatsko »Katehetsko društvo«. Že zadnjič smo omenjali, kako častno je za nas in za naš list, da ga v toliki meri vpoštevajo naši tovariši na Hrvatskem! Desetletnico našega lista so proslavili celo s posebno brošuro, ki našteva in ocenjuje delo slovenskih katehetov tekom zadnjega decenija. V uvodu govori uredništvo o prihodnjem tečaju v Ljubljani, Potem pa pristavi sledeče: Ko se je »Kateh. knjižnica« odločila, da izda ta spis, je nameravala opozoriti lirvatske katehete na delo slovenskih tovarišev v poslednji dobi . . . »Slovenskemu Učitelju« želimo trajen ob- IN GLASBA. stanek, hrvatskim in slovenskim vero-učiteljem bratsko, nerazrušno ljubav. tretjemu pedagoškemu tečaju pa božji blagoslov.« Deutsches Sprachbuch fiir niclit-deutsclie Volksichulen. Von Dr. Karl Tumlirz. 1. Teil: Unterstufe. Wien. 1908. Verlag von F. Tempsky. Preis, gebunden, 80 h. Vsled odloka c. kr. ministrstva z dne 8. julija 1908, št. 29.0-10 je raba te knjige obče dovoljena. Nemščina prizadeva učiteljstvu in mladini slovenskih večrazrednic mnogo truda, a razmerno ni preveč uspehov. Med vzroki, ki so povod slabim uspehom, smo že v lanskem letniku navajali tudi neprimerno uravnane učne knjige. Knjiga, ki leži pred nami in se od Schreiner - dr. Bezjakove »Prve vadnice« bistveno razlikuje, je precej praktično urejena. Glavna njena prednost je v tem, da se ozira na to, kar je za otroka najlažje, najbolj umljivo in najbolj zanimivo, ker je vzeto iz njegovega vsakdanjega življenja. Tudi Schrei-ner-dr. Bezjakova »Prva vadnica« hoče seznaniti otroka najprej s tem, kar ga v šoli in doma vedno obdaja; toda ozira se premalo na praktičnost. Kar se tu otrok nauči, ne more lahko uporabiti v vsakdanjem življenju; nauči se pač to in ono povedati po nemško, toda če sc ga pa kaj praktičnega vpraša, pa ne zna odgovoriti. Tujec, ki te bo hotel kaj vprašati, ne bo rekel: »Ist das Lineal lang oder kurz?«, temveč: »Wie heiCt du?« — »Wie alt bist du?« — »Wo wohnst du?« itd. To so vprašanja iz vsakdanjega življenja, na taka in enaka mora otrok največkrat odgovarjati. Da se otroci priuče odgovarjati na razna vprašanja, ki jih dajejo mladini izletniki, trgovski potniki, letovičarji, turisti, je pisatelj v svojo knjigo uvrstil poseben odstavek z naslovom »Aus dem Leben des Kindes«, ki ga obravnava v 12 manjših. Obenem omenjam, da se v vsi knjigi rabi le latinica, vsled tega jo lahko uporabljajo vsi narodi, ki pišejo z latinico. Ko so se otroci dodobra seznanili s števili do 20 in z navadnimi računskimi operacijami v tem številnem obsegu, preide se k denarju in k cenam za razno blago. Torej takoj nekaj, kar se zelo rabi v praktičnem življenju. Sedaj šele začne knjiga natančneje seznanjati z osebami, stvarmi in rečmi, ki ga obdajajo; seznani ga tudi z naj-navadnejšimi pridevniki, ki jih uporablja kot povedkove imenovalnike in kot prilastke. Vsa knjiga pa ne obsega niti enega slovniškega pravila. Nova vadnica ima mnogo slik, ki pojasnjujejo sestavkovo vsebino. Da, celo pri vsakem novem samostalniku najdeš malo ponazorilo (v velikosti I cm2)- Te poslednje sličice so zelo majhne, tako, da se na nekaterih precej težko spozna, kaj prcdočujejo. Dasi ima, kakor razvidno, nova vadnica mnogo prednosti, vendar jo brezpogojno ne priporočam. Naša dolžnost bodi, da se v prvi vrsti držimo svojih ljudi in domačih del. Zato naj bi se naše knjige predelale in prikrojile po vzoru ravnokar ocenjene knjige. Učiteljstvu pa, ki se trudi s poukom nemščine, priporočamo, da si imenovano knjigo za lastno uporabo nabavi, ker bo vsakemu prav dobra prijateljica in svetovalka pri tem težavnem pouku. J. P. n. učiteljstvu. Kakor izkušnja kaže, še mnogi izmed cenjenih gg. tovarišic in tovarišev ne vedo, kam se je obrniti za pristop k »Slomškovi zvezi«. Zato naznanjamo: Predsednik »Slomškove zveze« je nadučitelj, državni in dež. poslanec Fr. Jaklič; tajnik je nad- učitelj Iv. Štrukelj v Dobrepoljah; blagajničarka je gospodična Apolonija Fatur, učiteljica v Mošnjah. Za posredovanje je na razpolago tudi uredništvo »Slov. Učitelja«. Članarina znaša 2 K; kdor je obenem naročen na glasilo, plača skupno samo 5 K- Listnica uredništva. G. J. V. v N. Vašega dopisa iz umevnih razlogov nismo mogli priobčiti. Oglasite se v uredništvu »Slovenca«, kjer najdemo tudi »Slomškarji« kotiček za svoje upravičene pritožbe. Doslej se učiteljski poslanci res še niso izkazali, da bi bili tudi učiteljski zastopniki, zato je pa prav, če se resnica pove v političnem listu. Č. g. A. P. v K. članarina (2 K) za D. S. K- se pobira seveda vsako leto; ustanovniki so prosti. — Nekatere gg. smo res tirjali, ker se leta, in leta ne zmenijo, da bi plačali. Če zamerijo, ne moremo pomagati. Naj se jim vsaj vzbudi vest! Tiskarna pošlje račun, treba je šteti stotake! Zdravstvujte! Raznim sotrudnikom: Pride vse polagoma na vrsto. CI c Ir! II?i+pli“ >zhaja sredi vsakega meseca. Celoletna naročnina 4 K. Roko- ,,olOV6flSKl Ulllclj pjs- u^iteljske stroke naj se pošiljajo c. kr. učitelju Jož. Novaku, Idrija; rokopisi za »Katehetski vestnik" pa katehetu A. Čadežu, Serneniške ulice 2 v Ljubljani. Naročnino in reklamacije sprejema: Uredništvo „Slovenskega Učitelja” v Ljubljani. Urednika: J. Novak in A. Čadež. Tiska Kat. Tiskarna. Obl. odgovoren: Iv. Rakovec. Prošnja! Vse one p. n. gg. naročnike, ki že več let niso plačali naročnine, prosimo nujno, naj bi vendar storili svojo dolžnost, da nam prihranijo stroške za pismene tirjatve. List bo mogel izhajati le, ako bodo odjemalci tudi plačevalci. Cenjeni naročniki, ki jim velja ta opomba, naj se blagohotno poslužijo priloženih položnic, na katerih je zabeležen račun. Prihodnjo številko bomo poslali samo naročnikom. — Nekaj izvodov „Slov. Učitelja“ smo poslali na ogled: častite naslovnike, ki nam druge številke ne bodo vrnili, bomo smatrali za naročnike. Uredništvo in upravnišivo „Slovenskega Učitelja“.