SVOBODNA SLOVENIJA
ARO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 43
ESLOVETsTIA LIBRE
BUENOS AIRES 28. oktobra 1965
Komunizem v ZDA
NOVE ZMEDE V SANTO DOMINGE
Precej pozneje kakor drugi narodi pa vendar, so tudi ZDA prišle na vrsto. Komunizem se je zagrizel v njihove notranje probleme in jih začenja odvajati na svoj mlin. Mislimo, da je naivno tiščati glavo v pesek in pripisovati npr. izgrede črncev izključno rasnemu pnobletmu. Rasni problem, na žalost, obstoja v najmočnejši demokraciji na svetu in ga le-ta rešuje, čeprav po demokratsko počasi, vendar je komunistična roka posegla vmes, kar je povsem razvidno iz načina izvedbe izgredov. 'Kakor povsod drugje, tako tudi v ZDA 'koristnih budal ne primanjkuje.
tNajnovejši dokaz za to so desetti-] soči demonstrantov proti vojni proti komunistom v Vietnamu. Pred petnajstimi leti, ob korejski vojni, ki je izbruhnila komaj pet let po koncu druge svetovne vojne in bi bilo pričakovati, da je temu glavni vzrok poudarjanje vojskovanja, ameriški komunisti niso mogli organizirati najmanjšega odpora proti vojni. Nasprotno, s silnim ogorčenjem je ameriški nanod sprejel novico o Trumanovi odstavitvi generala MacArthurja, ki je hotel vojno •— ne končati, pač pa razširiti proti rdeči Kitajski. Takrat Amerikancem ni bilo mar žrtev proti komunističnemu sovražniku.
Danes so razmere znotraj ZDA zaradi omahljive ameriške politike do komunizma, miočno drugačne. Menimo, da je temu glavni vzrok poudarjanje izključno gospodarskega tekmovanja med svobodnim in komunističnim svetom. V tem pogledu je svobodni svet močno zapadel komunističnemu gledanju na razvoj zgodovine: vsemu da je podlaga gospodarstvo. Gre pa, nasprotno, za človeka, ne za gospodarstvo. O tem je pa premalo govora.
ZDA so se v Vietnamu zapletle v gverilsko vojno, kateri je težko predvidevati konec. Med drugo svetovno vojno ves nacistični in fašistični diktatorski policijski aparat ni mogel zatreti gverile v nobeni zasedeni državi. Samo domače prdtigverilske edinice, kakor se je to zgodilo na slovenskih tleh, 'kjer so komunisti vsilili državljansko vojno, so mogle zatreti komunistično gverilo, toda ne v prid nacističnemu okupatorju, pač pa sebi in slovenskemu narodu. Isto se je zgodilo npr. tudi v Srbiji. V obeh primerih so bile protikomunistične edinice prežete načelnega nasprotovanja komunizmu in jim je bil zato uspeh zagotovljen. Komunisti so v vsakem narodu, v vsaki deželi na svetu vedno v manjšini
Toda, če nekomunistični del naroda ni prepričan v svoj uspeh ali nima svojega cilja, potem je njega rešitev težka, kakor to ugotavljajo Amerikanci v Vietnamu. In ker v Vietnamu ne gre samo za rešitev južnega Vietnama pred komunizmom, pač pa za vso jugozahodno Azijo, Indonezijo. Avstralijo in Novo Zelandijo, je ta problem za Amerikance resnično resen in težak, zlasti, ker skoro ves svobodni svet le od njih pričakuje vsaj vojaške odločitve. In še: kakor je ves ameriški državni propa-
V Santo. Domingu je, kakor znano, 3. septembra t. 1. po posredovanju Medameriške organizacije prevzel predsedstvo začasne vlade Garcia Godoy. V vlado je pritegnil sodelavce, ki so deloma naklonjeni takozvanim konstitu-eionalistom, se pravi silam Caamana, kateri je bil na čelu oboroženim skupinam, ki so povzročile državljansko vojno in skoro uvedle komunistični sistem po vzorcu Kube. Zato je med generali dominikanskih oboroženih sil in vlado že ves čas trajala močna napetost, zlasti še, ko so nekateri Caamanu naklonjeni ministri začeli pritiskati na Garcio Godoya, naj nekatere generale upokoji.
Do kritičnega trenutka je prišlo, ko se je začelo splošno razoroževanje skupin, ki so se borile v državljanski vojni. Nekomunisti so orožje oddajali brez incidentov, medtem ko so Caamanove skupine po večini oddale orožje, razen majhne skupine, ki se je utrdila ob reki Ozama in še do danes orožja ni oddala. Smatrajo, da to skupino tvorijo veči-nopia komunisti, ki po nalogu iz Moskve 'in po svoji zagrizenosti nočejo priznati da so revolucijo zaigrali in da je stvar zanje zaenkrat izgubljena. Med oddajo orožja je prišlo tudi do
streljanja ter so bile ubite najmanj štiri osebe.
4. zasedanje Ho vat. vesoljnega cerkvenega zbora
Msgr. Felici, glavni tajnik cerkvenega zbora, je na prvem zborovanju 4.
Da bi novemu nevarnemu razvoju zasedanja ob navzočnosti Pavla VI. napravil konec, je bil Garcia Godoy, v sporazumu z dominikanskimi generali,
prisiljen pristati na to, da so končno minuli ponedeljek oboroženi oddelki Med ameriške organizacije zasedli področje, ki so ga med državljansko vojno in še sedaj držale Caamanove skupine. Zasedba se je izvršila še dokaj mirno, čeprav je z uporniške strani padlo nekaj strelov na medameriško vojsko, ki pa niso povzročili smrtnih žrtev.
otrok. Treba je jasno določiti pravice in meje verske svobode, da se tako zavarujemo pred zlorabljanjem svobode s prebral novi papežev odlok („Motu strani svetnih oblasti v imenu lažne proprio“) „Z apostolsko zaskrbljenost- ! svobode.
jo“. 'S tem dokumentom je papež usta-j novil nov organizem v Cerkvi: Zbor! škofov. Kratka vsebina novega odloka j je bila objavljena v zadnji številki Sv. Slovenije.
Navzoči so sprejeli novi odlok z burnim odobravanjem in ploskanjem. Ko se je navdušenje poleglo, je sv. oče podelil vsem apostolski blagoslov in
Zadnja poročila iz Dominikanske re- ! zapustil zborno dvorano v baziliki sv. publike navajajo, da je država skoro v Petra, razsulu. ’Vlada je brez moči, vsepovsod
stavke, politični umori, izgredi, ministri odstopajo, demonstranti zasedajo nekatera državna poslopja. Sreča v nesreči je ta, da je v državi še medame-
ZAHVALA IN TROJNI POZDRAV
Po odhodu sv. očeta se je začelo reidno delo koncilskih očetov z otvoritvenim .govorom dekana kardinalskega
riška oborožena sila. Ta ima znova do-Jzbora’ kard’ Tisseranta. Kardinal se je sti posla in mora pošiljati na ulice celo ! v go_voru Bahvahl PaPežu za »stanovi-
tanke.
* tev Zbora škofov in pozdravil spet znova zbrane koncilske očete, posebno ti-
Zadnji dogodki v tej državi so nov t dokaz Amerikancem, da polovičarske ! ste’ 'ki 80 se tokrat Prvič udeležili cer-
rešitve s komunisti niso nobene rešitve za demokratsko stran, pač pa uspehi za komuniste, da se v danem trenutku še odločneje vržejo na delo za dosego svojih ciljev.
Vojska — qospodar Indonezije
V Indoneziji ima vojska vso oblast v svojih rokah. Sukamo sicer še vedno vztraja pri ohranitvi diplomatskih in prijateljskih odnosov z rdečo Kitajsko, vendar je zaradi nasprotnega razpoloženja odločilnih generalov po mnenju ^opazovalcev le še vprašanje časa, ko bo Indonezija prekinila redne diplomatske stike s Pekingom.
Pred dnevi je indonezijska vojska SŠačela velike preiskave in lov za komunisti. Antara, indonezijska časnikarska agencija, ki je sedaj v rokah vojske, je pbjavila seznam 38 organizacij, ki so bile poleg komunistične partije vpletene v ponesrečeni državni udar 1. oktobra. Vsa večja mesta na Javi in na drugih otokih je vojska v zadnjih dneh obko' lila in izvaja najstrožje preiskave vozil, ljudi in hiš. Odkrila je številna skrivna skladišča orožja in že zaprla na stotine komunistiv.
Rdeča Kitajska je znova protestirala pri indonezijski vladi, da indonezijska vojska preganja kitajske državljane. V noti komunistična Kitajska trdi, da „brutalno postopanje indonezijske vojske grozi varnosti kitajskih strokovnjakov in žali njihovo dostojanstvo“. V noti Peking protestira tudi
hajajo v Indoneziji na podlagi gospodarskih sporazumov med Indonezije in Kitajsko.
IZ TEDNA V TEDEN
V	čilski prestolnici Santiago so krščanski demokrati ptejšnji teden dosegli dve zmagi. Na katoliški in državni univerzi so pri volitvah zmagali njihovi študentje. iNa katoliški univerzi so dobili 2430 glasov, konservativci pa 1680. Na državni uhiverzi je za listo krščanskih demokratov glasovalo 5049 študentov, za komuniste 2175, socialiste 1590, konservativce 510 ter za socialdemokrate, t. j. za bivše radikale 857.
V	Peruju je vojska zadala komunističnim gverilcem hud udarec. V bojih je bil namreč ubit glavni poveljnik komunističnih gverilcev Luis de la Puente Uceda, z njim pa še sedem drugih visokih komunističnih funkcionarjev.
Kubanski komunistični diktator Castro je nekoliko omejil odhod svojih političnih nasprotnikov s Kube v ZDA. V bodoče s Kube ne bo več puščal fantov, sposobnih za vojaško službo.
kvenega zbora (npr. novoposvečeni škofi). Sprejeli so predlog, da se skupno zahvalijo (Pavlu VI. za novi odlok, za ustanovitev novega organizma in za važne posledice, ki jih bo to papeževo dejanje povzročilo v korist vesoljne Cerkve.
Kard. Agagianian je pozdravil vse udeležence v imenu moderatorjev (rediteljev, voditeljev razpravljanj) in prosil, da bi upoštevali navodila kand. Tisseranta (izjave naj bodo kratke in ne ponavljane), da se tako pospeši celotno delo.
Presenečenje. Na željo sv. očeta je msgr. Felici prebral tretji pozdrav: telegram carigrajskega pravoslavnega patriarha Atenagorasa. Telegram, pisan in prebran v francoščini, se v prevodu glasi: „Ob otvoritvi 4. zasedanja 2. vat. cerkvenega zbora pošiljamo Vaši ljubljeni in častiti Svetosti naše bratske čestitke in želje, da bi mogli srečno in častno zaključiti vsa dela v korist vse Cerkve našega Gospoda Jezusa Kristusa.“
loški spor naprej. To je priznal sam proti napadom indonezijske vojske na j tajnik sovjetske komunistične stranke kitajske urade v Indoneziji, v katerih ) Pomonarev, in izjavil, da se mu ni podelajo kitajski strokovnjaki, ki se na- i srečilo s Kitajci zboljšati položaja.
PREDLOG INi OBRAVNAVANJE OSNUTKA O VERSKI SVOBODI
To razpravljanje je bilo eno izmed najobsežnejših, poleg odloka o ekumenizmu in jasno o bogoslužju, ki sta bila pa oba skoraj soglasno sprejeta, medtem ko je bilo pri razgovoru o verski svobodi vidno, da gre za mnogo težje in spornejše vprašanje.
m A	i Vaditelj razpravljanj je bil ikardinal
Med Moskvo m Pekingom gre ideo- 1	_•	^	^
■Agagianian, msgr. De Smedt pa je po-
udeležbi v vietnamski vojni je bilo študentovskih. Logično je, da se je partija zagrizla v ameriško študentovsko mladino. Življenska raven v ZDA je visoka, zato bi bila komunistična propaganda med delavstvom in ostalim prebivalstvom za dosego „socialnih pravic in boljšega življenja“ brezuspešna. Med študenti je najpripravnejše področje —
gandni aparat prežel Amerikance proti j >n mec* znanstveniki. Eni in drugi so nacizmu in fašizmu, tako da se še tako j dovzetni za komunistične skrbno pri-težkih žrtev niso ustrašili, pa je že od krite krilatice o ,miru,	,samoodločbi
Stalinove smrti (1953) dalje ameriška zunanja politika stremela k dokončnemu pomirjenju s sovjeti, boječ se kitajskega ekspanzionizma v Aziji. Hruš-čov je bil Amerikancem prikazan kot vročekrven dobrodušnež, s katerim je treba prijazno postopati, da ne bo delal škode. In pomagati mu je treba, da si uredi svojo sovjetsko hišo v čim večjem miru. Na komunizem kot tak so v Ameriki polagoma začeli pozabljati. Tako sovjetski kakor kitajski eks panzivnosti Amerikanci dajejo večinoma nacionalni značaj, namesto komunističnega. To je silovito težka politična in ideološka napaka, ki se Amerikan-
narodov“, ,imperializmu' itd. Znanstveniki imajo s svojih akademskih položajev močan vpliv na študente. Na splošno so zaradi enostronske specializacije nerazgledani na drugih popriščih, in zato lahkoverni sanjači o idealni človeški družbi. 'Sem spadajo tudi mnogi literati in umetniki. Zato se ni čuditi, če so npr. za .pohod za mir', ki ga pripravljajo prihodnji mesec v Washing-tonu, napovedali sodelovanje pisatelj Arthur Miller, iznajditelj seruma proti paralizi dr. Sabin, predsednik Osrednjega odbora severnoameriških rabinov Jacob Weinstein in druge ameriške univerzitetne, znanstvene, literarne in
cem vedno bolj maščuje in jim dela ve- ! umetniške osebnosti.
idnot večje preglavice. Komunizmu je bilo v takih razmerah prav enostavno načeti ameriško družbo.
Večina demonstracij proti ameriški
Ni važno, če je ameriška komunistična partija maloštevilna. V kateri državi pa je siploh številna?.Še v državah sovjetskega bloka šteje komaj desetino
prebivalstva, pa vendar neusmiljeno duši vse os’talo prebivalstvo. Zato je, menimo, predsednik Johnson postopal popolnoma pravilno, ko je preko svojega tiskovnega tajnika Billa Moyersa izjavil časnikarjem, da je „presenečen nad možnostjo, da bi nekateri Amerikanci mogli gojiti do svoje dompvine čustva, ki niso v skladu z narodnimi interesi in nastopati tako, da ustvarjajo pri naših nasprotnikih napačno sliko o splošnem javnem mnenju v naši državi".
Povsem pravilno je zapisal tudi ve-lednevnik „Daily News“: ZDA so v vojni v Južnem Vietnamu. Sovražnik so komunistična gverila in vlada Severnega Vietnama. Vladi ZSSR in Kitajske sta zapleteni v konflikt. Na domači fronti komunisti ščuvajo na umik, pa cifisti in koristna budala pa nasprotujejo našim naporom v Vietnamu. Nemiri in demonstracije, ki se širijo po ZDA, omogočajo komunistični propagandi, da deluje proti nam po vsem svetu in s tem koristijo sovražnikom naše države.
Najodločnejši nastop proti komunistični infiltraciji, kakor ga je napovedal predsednik Johnson preko pravoso-dnega ministrstva in odločno uničenje j obsoja oblasti, ki .prepovedujejo in one
dal zgodovino zadevnega osnutka, predlagane in upoštevane spremembe ter prebral besedilo tako kot je bilo potem dano koncilskim očetom v obravnavanje. Razgovori o odloku o verski svobodi So trajali od 15. do 21. septembra. Tega dne so bile zadnje in končne volitve o sprejetju odloka. Izid zadnjih volitev je bil naslednji: število glasov: 2.222;	„za":	1.997; „proti":
224; neveljavni: 1. Izid je bil torej pozitiven in odlok o verski svobodi sprejet.
Sledijo misli nekaterih tistih koncilskih očetov, ki so nam bolj znani, ki so nam bližji bodisi po narodnosti, usodi (npr. kard. Beran) ali splošnem poznanju v svetu. Potem le povzetek odloka o verski svobodi, takšnega kot je bil končno razglašen.
ZNANI GLASOVI O VERSKI SVOBODI
Kard. Slipyi, ukrajinski nadškof
Pi-ihodnja stoletja bodo občudovala resnost, s katero je cerkveni zbor obravnaval vprašanje o verski svobodi. Naloge in delo vsakokratnega koncila odgovarjajo potrebam časa. Danes je ena najbolj bolečih ran prav okrnjenje in zatiranje svobode Cerkve. To bi bilo treba v uvodu bolj poudariti. Besedilo
Kard. Šeper, zagrebški nadškof
Verska svoboda je nujen pogoj za razširjenje verskega življenja in za spolnitev poslanstva Cerkve v sodobnem svetu. Nemogoče je pričakovati, da bodo danes in jutri vse oblasti priznavale in spoštovale versko svobodo, potrebno pa je ljudem vcepiti čut in zahtevo po verski svobodi, da bodo kljub ogrožanju in nasilju poznali svoje pravice do verske svobode in jih tudi zahtevali. Treba je pojasniti in poostriti odstavek, ki namigava na to, da država oz. vlada nima nobene oblasti soditi o veri in izvajati nikakršnega pritiska na vest posameznika. Država ni razsodišče med različnimi verami v državi in verska svoboda ni na noben način dar, ki bi ga država milostno podarila Cerkvi. Besedilo mora strogo obsoditi vsakršno razlikovanje med ljudmi zaradi različnega verskega prepričanja. Državna oblast ne sme zlorabljati vere v politične namene.
Kard. Beran, praški nadškof
(sedaj v Rimu)
Zdi se mi, da katoliška Cerkev v moji domovini zadoščuje za grehe proti verski svobodi, storjene pred stoletji, ko je svetna oblast hotela podpirati katoliško Cerkev, v resnici pa je povzročila sicer skrito, a hudo rano v srcu naroda. To dejstvo, je bilo tudi ena izmed glavnih ovir za verski napredek, ker smo sami dali nasprotnikom orožje v roke, da morejo ob vsaki priložnosti nastopiti proti Cerkvi.
Ta zgled mora biti opozorilo zato, da se na tem cerkvenem zboru z jasnimi in nedvoumnimi trditvami utemelji načelo o verski svobodi in o svobodi vesti.
Zato, da cerkveni zbor dobi čim večjo moralno oporo med svobodnimi narodi in s tem, v kolikor je mogoče tudi čim učinkovitejšo posredovalno moč v korist zatiranim bratom pod komunizmom, za to svetujem, da Cenkev v celoti ob koncu Odloka o verski svobodi formalno zahteva od vseh vlad:
da dejansko priznajo svobodo vesti in da prenehajo z zatiranjem in kratenjem verske svobode;
da takoj vrnejo svobodo vsem tistim duhovnikom in laikom, ki so že toliko let zaprti v ječah zaradi verskega delovanja;
da tistim škofom, in duhovnikom, ki so zunaj domovine, dajo možnost vrnitve k svoji čredi, med svoje vernike •— toda pod pogojem popolne svobode;
da zagotove Cerkvi notranjo samostojnost in možnost zveze s Petrovim Sedežem, to predvsem v tistih državah, kjer je Cerkev zaradi krivičnih državnih zakonov podvržena milosti in nemilosti sovražnih državnih oblasti;
da v prejšnjem stavku mišljene države prekinejo s postavljanjem težkih ovir na pot tistih fantov in deklet, ki želijo živeti v duhovniškem ali redovniškem poklicu;
da dovolijo obnovitev skupnega redovniškega življenja v moških in ženskih redovih nasilno razpuščenih po omenjenih oblasteh;
in končno, da vernikom zagotove dejansko in popolno svobodo za izpovedovanje vere, za javno spoznavanje in razlaganje razodetih resnic in zlasti, da zagotove svobodo verske vzgoje otrok, brez vsiljevanja brezbožnega krivega nauka p.roti volji staršev.
(Prihodnjič sledi povzetek vsebine Odloka o verski svobodi.)
J. Re.
že obstoječih žarišč, je edini pravilni korak za nadaljnji nemoteni razvoj severnoameriške demokracije.
mogočajo versko vzgojo otrok; a isto časno je treba obsoditi tiste oblasti, ki uvajajo in izvajajo brezbožno vzgojo
Ameriški predsednik Johnson, ki je bil operiran na žolču, je že zapustil bolnišnico ter odšel na daljše okrevanje na svojo pristavo v Johnson City. Dejal je, da se počuti dobro, da pa je zelo slab.
'je^c
Anica Kraljeva
Zopet bomo ziba H!
Pri mladi družini so pričakovali drugorojenca. Do zdaj se je vsa pozornost sukala okoli Sonjice. Bila je skozi tri leta za mamo in za očka pravi sonček. „Kaj bo pa zdaj?“ je zaskrbelo gospo Miro. „Kako bo Sonjica sprejela bratca ali sestrico? Ali ji ne bo hudo?“ Kupila si je vzgojno knjigo in pogledala vanjo, ikako naj pravilno ravna. V njej je čitala, da bo nepripravljen otrok, ker ne more razumeti, da imajo starši vse otroke enako radi, ob rojstvu bratca ali sestrice zelo trpel. V njem se lahko zbudi vihar ljubosumnosti: „Zakaj je prišel bratec? Saj sem jaz tukaj!“
i Da starši prihranijo tak nenaden pretres pri otrocih, morajo prihod novega člana pripraviti.
Kako in kdaj ?
Prihod naj ne napovedujejo prezgodaj, ker otrok nima čuta za čas. Če je otrok že nekoliko večji (n. pr.
4 leta), 'bo hotel vedeti, kakšen bo novi bratec in kako pride. Starša naj z otrokom govorita mirno in resno, naj ne napovedujeta spola novodošlega. Vsako pretiravanje in fantazija povzroči lahko poznejšo zmedo.
Tonček je bil zelo razočaran, ko so mu pokazali majhno stvarco, ki se je neverjetno grdo kremžila, češ, da je to njegov bratec. Kako je to? Saj mu je očka vendar rekel, da se bo z njim igral! Zakaj je očka tako rekel? — „Dobila boš bratca, ki bo ves tvoj, samo tvoj,“ je obljubljala mamica Mar-janki. Zdaj ji ga pa noče pustiti niti malo popestovati. Zakaj je torej obljubila ?
Marjanka je razočarana nad mamo in jezna na bratca, okoli katerega skače mama ves ljubi dan.
Priprava je za otroka važna in zanimiva. Naj le vidi, kako mama pripravlja majčke in pleničke in druge predmete za novorojenčka. Tudi zibelko je pametno postaviti v kot že'nekaj časa pred porodom, tako se mali polagoma privadi na spremembo.
če otrok sjprašuje, tudi če se vprašanja ponavljajo, naj starši vedno resno in mirno odgovarjajo.
Gospa Mira je pametno storila, da je nekaj dni pred porodom peljala So-njico k prijateljici, ki je prav takrat kopala dojenčka. „Bolje, da vsaj enkrat vidi,“ je rekla, „kar bo pozneje gledala vsak dan.“
In slednjič je tudi važno, da se vsi pogovori v družini ne vrtijo vedno saprò okoli pričakovanega dogodka.
Rojstvo prinese v družino veliko veselja in tudi veliko novih problemov.
I Triletnemu Markotu ni hjilo prav nič všeč, Ida ga je mama, ki se je ves dan vrtela okoli sestrice, odrivala, ko je Silil v naročje. „Saj si že velik “
Občni zbor društva Zedinjena Slovenija
Ali mama ne razume, da bi tudi on rad bil majhen, da bi ga negovala, ujčkala in stiskala k sebi tako kakor Verico ?
Ko je nekega dne kopala sestrico v kuhinji in jo prinesla vso dišečo in čisto, da jo položi v sveže pripravljeno zibelko, je kar okamenela: „Ježeš! Markec, otrok neumni!“
„Otrok neumni“ je ležal v umazanem predpasniku in sandalih pod snež-nobelo rjuhico, zaprtih oči je pridno srkal za sestrico pripravljeno mleko.
Ubogi Markec! samo en greh je storil: rad bi bil majhen, da bi ga mama zopet rada imela.
„Takemu „iskalcu ljubezni“ je treba vsaj nekaj časa posvetiti posebno zanimanje. Naj pomaga pri majhnih stvareh, da ga lahko pohvalimo. Če ho,če, le naj pije iz steklenice, vendar povejmo mu, da on že zna tuidi drugače jesti. Počasi bo postal samozavesten in ponosen, da zna nekaj, česar bratec še ne zna. Čutil bo pa tudi, kair je zanj najvažnejše, da ga imata očka pa mamica prav tako rada kakor bratca.
Prvo leto že nekam gre. Hujša kriza nastopi, ko mali začenja izgovarjati prve besede in ko naredi prve korake.. Starši se tega uspeha prisrčno veselijo in o tem veliko govorijo, če v tem času pozabijo na starejšega, bo to globoko občutil. V tem času bo lahko zaradi tega žalosten ali pa bo zganjal neverjetne neumnosti. Vse samo zato, da postanejo starši tudi nanj pozorni. Včasih tudi kazen prenese, da se le zanj zanimajo! Vse to se godi v mladem Srčku seveda le podzavestno. Prihranimo mu to trpljenje in ne pozabimo nanj! Naj ga očka pelje na bližnji vrtiljak, ali na postajo gledat vlak, —■ karkoli! Čutil bo, da ga ima očka rad.
Še nekaj nasvetov za večje otroke.
Meid 7. in 10. letom se v deklici zbudi do mlajših bratcev čut materinstva. Ne samo, da posnema mater, ampak ima zares občutek prave mamice.
Tudi v tem je važna prava mera. Nevarnost je V tem, da taka začasna mamica postane preveč ukazovalna.
Psihologi pravijo, da se prav v tem kaže tudi ljubosumnost, ki se podzavestno v mladem srcu pomeša z ljubeznijo. Zato je bolje, če je mogoče,
! da Se tako dekletce igra s svojimi so-I vrstnicami.
i Tudi vsako odgovornost starejših j otrok do mlajših, morajo starši nadzo-' rovati in pravilno uravnati. Medse-I bojna odgovornost lahko otroke druži, prevelika odgovornost, recimo starejše sestre, je škoidljiva. Dekle postane ukazovalen tiran, ali pa žrtev, ki zamudi ! svoj naraven otroški razvoj. Hudo je, da tudi pozneje ne bo našlo pravega razmerja do bratov in sestra.
Odprti grobovi
V samozaložbi je izšla v Buenos ' žuje komunistični režim kot bi ga ob-
Airesu knjiga z naslovom „Odprti gro bovi“. Kot njen avtor je naveden Franc
toževalo strastno in udrihaško napisano delo. Ti dokumenti so najhujša ob-
Ižanec, kar je psevdonim moža, ki se ! tožba komunističnega vodstva — Kidri-že več let bavi z zbiranjem dokumen- j ča, Kardelja in zlasti še „krščanskega tov iz dobe komunistične revolucije na J socialista“ Kocbeka, ki so dajali komu-Slovensikem. Knjiga ima 126 strani ve- . nističnim tolpam navodila o mučenju in likega formata, je okusno opremljena j pobijanju ne samo protikomunističnih
Letošnji občni zbor društva Zedinjena Slovenija je bil v nedeljo dne 24. oiktöbra. Pred njim je imel g. dr. Alojzij Starc v Slovenski hiši sv. mašo za žive in mrtve društvene člane.
Občni zbor je začel in ga vodil društveni predsednik g. Božo Fink. V pozdravnem nagovoru je med drugim navajal, „da je letošnje leto v znamenju dvajsetletnice slovenske narodne nesreče in našega zdomstva. V tem letu, ko smo se največ spominjali grobov, ki smo jih pustili doma, in ko smo tako opominjali svetovno javnost na položaj slovenstva pod komunizmom, smo pa tudi v vsej skupnosti poživili delavnost obstoječih ustanov in se povsod pojavljajo težnje posameznikov po vključevanju v dogajanja v skupnosti. Kot so ti pojavi znamenje nove Sile, ki jo prinaša zdrava narava našega človeka, pa so včasih tudi leglo težav, ki izhajajo iz idejnih ali značajskih razlik. Zdi se, da smo v dobi brušenja in očiščevanja. Iščemo trdnejših notranjih osnov skupnosti, novih oblik narodnega življenja in v bodočnost zazrtih smotrov našega bivanja. To vrenje prinaša včasih trenje, ki boli. A verujemo, da bo iž mo ralnega trpljenja prišlo očiščenje in razjasnitev. K temu vsi težimo, da se bomo v vedno večji zavesti skupne od. govornosti še trdneje povezovali okoli počel, ki so trajne vfeljàve.“
S to željo izreka pozdrave društva članom, ki niso prisotni, slovenskim skupnostim v notranjosti države, vsem organizacijam in ustanovam in vsem rojakom, posebno tistim, ki živijo s skupnostjo ih se zanjo na kakršenkoli način prizadevajo.
Zatem je bilo ugotovljeno, da je navzočih 40 članov, pooblastila je pa poslalo 39 članov. Za zapisnikarja je bil izvoljen g. Janko žebre, za overo-vateljà zapisnika pa gg. Slavimir Batagelj in Tone Urbančič.
Z občnega zbora so bila zatem po> slava pozdravna pisma predsedniku republike g. dr. Arturju liliji, predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in buenosaireškemu nadškofu kardinalu g. dr. Caggianu.
Sledila so poročila odbornikov. Taj nik g. Vilko Cuderman je navajal, da ima društvo 1006 članov. V pretekli poslovni dobi jih je umrlo 14, pristopilo pa 32. V teku poslovne dobe je odstopil socialni referent g. Herman Zupan. Njegove posle je prevzel član upravnega sveta g. Ignacij Grohar, na njegovo mesto pa prišel namestnik g. Rudolf Smersu. Od prireditev je omenjal Slovenski Idan in spominsko proslavo. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Marjan Loboda, je razvidno, da je društvo imelo v pretekli poslovni dobi $ 384.053 dohodkov, izdatkov pa $ 329.370. Prebitek $ 54.683 je bil razdeljen takole: društveni kapi tal 9.183, posmrtninski sklad 9.280, socialni sklad 17.573. Med izdatki postavka za posmrtnine dosega $ 109.000. V bilanci društva je pa skupna aktiva predvidena s postavko $ 596.568. enaki višini pa tuidi skupna pasiva. V poročilu o pojasnilu posameznih postavk je društveni blagajnik navajal, da je v študiju možnost kolektivnega zavarovanja vsega članstva pri Čaja Na cional de Aborro postal. 'Podal je tudi pregledno poročilo dohodkov in izdat-
in vsebuje več slik in avtorjevih črte-žev, ki pojasnjujejo besedilo.
Knjiga spada nedvomno med najboljša protikomunistična dela v zdomstvu. Govori „o morivskih orgijah komunistične stranke v času rdeče revolucije in ob koncu le-te“, kakor pravi avtor v uvodnih pojasnilih. Velika vrednost knjige pa je v tem, da teh komunističnih strahot ne popisuje avtor s svojimi besedami, ampak daje besedo tistim borcem, domobrancem in elanom Slovenske narodne vojske, ki so žive priče teh strahot, ki se jim je posrečilo rešiti se iz morišč in grobov. Avtor je dolga leta potrpežljivo zbiral izjave, sestavljal s temi pričami zapisnike, zbiral podatke o grobiščih in moriščih protikomunističnih borcev. Del teh dokumentov ja sedaj objavil v tej knjigi. Dokumenti so večinoma izjave preprostih naših fantov in mož: Zato je tudi njihova beseda preprosta, pa zato tem bolj odkritosrčna, brez pretiravanja, brez olepšavanja. Ta knjiga bolj obto-
borcev, ampak tudi duhovnikov, žena in celo otrok. Morišča in skupni grobovi bodo, dokler bo živel slovenski rod, neme, pa zato nič manj zgovorne priče komunističnih strahot na slovenski zemlji.
V knjigi je zbranih 15 dokumentov. Večina teh dokumentov ima tako pretresljivo vsebino, da se mora celo tisti, ki so mu komunistična grozodejstva znana, zgroziti ob branju teh izjav. Prav je, da to knjigo preberejo tisti, ki so komunistično revolucijo doživeli ir preživeli; prebere pa naj jo tudi vsa ■lovenska, v tujini rojena mladina. Prav posebej pa priporočamo branje tistim, ki menijo, da je možno sodelovanje s komunizmom oz. komunisti.
Slovenska protikomunistična literatura ni bogata, kar je razumljivo spričo dejstva, da smo skoraj vsi begunci brez zapiskov, brez dokumentov, odvisni večinoma samo od Spomina. Zato moramo biti veseli vsakega dela, ki govori objektivno o tej naši strašni polprete-
kli dobi. Dvakrat veseli pa moramo biti dela, ki je dokumentarno in ima zato znanstveno zgodovinsko vrednost. Avtor obljublja objavo še novih pričevanj in oris novih morišč./Vsi želimo, da-bi bila avtorju dana možnost (mnogo je seveda odvisno od tega, kako bodo Slovenci segali po tej knjigi), da čim preje izda nove dokumente.
Prav pa se nam zdi, da dostavimo eno kritično pripombo. Pri objavljenih dokumentih niso objavljena imena pri-čevavcev, da ne bi kdo (zlasti svojci v domovini) po nepotrebnem trpel. 'So pa ta imena zapisana v zapiskih, ki So v arhivu in vsi originalni dokumenti so shranjeni na varnem. To avtorjevo stališče razumemo, toda vrednost knjige se s tem nekoliko zmanjša. Zato priporočamo za v 'bodoče, da naj se objavijo imena pričevavcev v vseh tistih primerih, ko se ni bati zasledovanj in preganjanj.
Vsem rojakom, posebej pa še vsem protikomunističnim borcem, toplo priporočamo, da si nabavijo in preberejo to delo.
Rudolf Smersu
kov za spominske prireditve za 20-letnico slovenske narodne tragedije. G. Ivan Klemenčič je kot društveni gospodar poročal o inventarju. Povedal je, da se je njegovo število povečalo. Namesto odsotnega socialnega referenta g. Groharja je njegovo poročilo prebral društveni tajnik g. Vilko Oulder-man. Navajal je, da je Socialni sklad razpolagal z zneskom. 103.845 pesov.
V 58 primerih je bilo razdeljenih podpor v višini 48.223 pesov. Poročilo mladinskega referata je podal vodja tega referata, podpredsednik g. Aleksander Majhen. Navajal je med drugim, da na področju Vel. Buenos Airesa deluje 15 slovenskih šolskih tečajev, ki jih obiskuje 680 otrok, katere poučuje 40 učiteljic, učiteljev ter katehetov. Letošnje šolsko leto se je začelo 7. marca.
O delovanju šolskih tečajev bomo še poročali. O delovanju športno-vzgojnega referata je poročala njegova voditeljica ga. Marjana Marnova. Poudarjala je, da je ob pregledu delovanja tega referata v pretekli poslovni dobi razveseljiva ugotovitev, da naša odraščajoča mladina ni zapuščena in da je število tistih, ki z mladino čutijo in katerim je pri srcu verska in narodna vzgoja na,-ših otrok, vedno večja. Zatem je podala pregled delovanja odraščajoče slovenske mladine po posameznih naseljih na poidročju Vel. Buenos Airesa. Na njeno poročilo se bomo v Sv. Sloveniji še povrnili. Nazadnje je poročal društveni predsednik g. Božo Fink. Navajal je. da so poročila področnih funkcionarjev in referentov dala prikaz vestnega in požrtvovalnega dela vseh, ki so sprejeli odgovornost za posamezne panoge dela. Omenjal je stike, ki jih je imelo društvo z javnimi oblastmi, povedal, da je minister za pouk in pravosodje odobril spremembo društvenih pravil v tem smislu, da traja poslovna doba društvenih funkcionarjev dve leti, poročal o posredovanju društva, da bi bilo pri izdanju nove socialne zakonodaje ugodno rešeno pokojninsko vprašanje rojakov, ki zaradi prekratke delovne dobe po sedanjih predpisih ne morejo doseči pokojnine. Omenjal je dve zasedanji medorganiza-cijskega sveta. Dalje je poročal o prepisu Slovenskega doma v Berazategui-ju na Zedinjeno Slovenijo, glade pristave pa dejal, da tudi v tem poslovnem letu ni veliko napredovala. Trenutno je Zedinjena Slovenija formalni lastnik 423 deležev od celotnega števila 549. Prikazal je tudi delovanje slovenskega srednješolskega tečaja, ki ga obiskuje okoli 50 dijakov in ki ga vodi g. Marko Kremžar. Omenjal je dalje že tradicionalno prireditev slovenski dan, zatem pa prireditve ob 20-letnici pokolja slovenske naroldne vojske in našega odhoda v svobodni svet. Te prireditve so bile pripravljene tako, da seznanijo neslovenski svet ;s trpljenjem slovenskega naroda. V ta namen je bila tudi izdana brošura prof. Alojzija Geržiniča „Eslovenia otra nación sin libertad“ ter je bila razposlana med številne argentinske osebnosti in ustanove, vladi, poslancem, senatorjem, političnim Strankam, vsem škofom, uredništvom vseh listov itd.
Podpredsednik društva g. Aleksander Majhen se je društvenemu predsedniku zahvalil za delo, ki ga je opravljal v društvu, zlasti v zvezi s spominskimi prireditvami.
V debati o poročilih odbornikov se je med drugim oglasil ik besedi g. Emil Cof. Izrazil je svoje nezadovoljstvo nad nekaterimi mesti v Geržiničevi brošuri, kakor tudi pri izvedbi spominske prireditve. Prav tako je po njegovem mnenju škoda, da na sicer lepem letaku, ki je bil nalepljen po mestu, ni bila poudarjena tragedija slovenskega naroda npr. z navedbo slovenskega Katina, t.j. pomora 12.000 slovenskih fantov in mož. Ob taki navedbi bi lepak dosegel še večji učinek kot ga pa je. Da se v bodoče ne bi ponavljali taki nedostatki, predlaga, naj se za take prireditve vedno določi posebni pripravljalni odbor, v katerem naj bodo zastopani predstavniki raznih nazorov in političnih opredelitev. Tudi bi raje videl, da bi za velike prireditve slovenske politične emigracije uporabljali tekste naših pesnikov in pisateljev, ne pa pesnitev Otona Župančiča.
Društveni predsednik g. Božo Fink je v odgovoru g. Cofu navajal, da je Geržiničevo brošuro dobilo na vpogled
ARGENTINA
Izgredi peronističnih sindikalistov
Zaradi prepovedi peronističnega zborovanja v Buenos Airesu dne 17. oktobra, t. j. na dan peronistične zvestobe, je bila v prvih dneh prejšnjega tedna v poslanski zbornici živahna debata. Justicialistični poslanci so namreč zaradi tega vložili interpelacijo na notranjega ministra. Notranji minister dr. Paimero je zahtevi poslancev takoj ugodil, prišel v parlament ter poslancem povedal razloge za prepoved zborovanja. Navajal je, da je bilo vzdušje takšno, da bi bilo gotovo prišlo do izgredov, med izgredi pa pride lahko do žrtev. Zato je bilo bolje preprečiti to nesrečo, kot pa pozneje objokovati prelivanje krvi.
Odvzem gremialne osebnosti sindikatu za živilsko industrijo je pa imel hujše posledice. Glavna delavska konfederacija je namreč že za prejšnji četrtek odredila stavko vseh sindikatov od 10 dopoldne do 2 popoldne. Ob začetku napovedane ure se je delavstvo začelo zbirati na javnih prostorih ter demonstrirati. Povsod je morala nastopiti policija s solzivim plinom ter z avtomobili, s tanki pobarvane vode in brizgalnami. V mestu San Justu so imeli izgredi mnogo resnejšo obliko. Tam so padali tudi streli ter je bil ubit delavec Gabrijel Musi. Zdravniki so pri raztelesenju delavčevega trupla u-gotovili, da je dobil strel od zadaj v hrbet ter da je imela krogla kaliber, kakršnega nimajo naboji, ki jih uporablja policija.
Zaradi dogodkov prejšnji četrtek so poslanci opozicionalnih klubov nujno prosili za sprejem pri predsedniku republike dr. liliji še istega dne. Tà je njihovi želji ugodil ter jih še istega ■ večera sprejel v vladni palači.
Na sprejemu so opozieionalni poslanci obsuli predsednika z napadi na-njegovo vlado ter na vladno gospodarsko in socialno politiko. Za razmere v državi so delali odgovorno sed. vlado.
Predsednik republike dr. lilija jih je mirno poslušal, nato jim pa po vrsti' odgovarjal na napade. Zatrjeval jè, da nikdar ni klical vojske na pomoč proti delavcem in je tudi ne bo.Vlada ne beži pred odgovornostjo, toda upoštevati je treba, da so za sedanje stanje v državi krive tudi razmere, dogodki, ki so se v državi dogajali pred to vlado. Navajal je dalje, da niti v enem Svojih govorov ni nikogar napadal. Vedno je govoril in prosil, naj bi ljudje živeli v miru, v slogi, naj. bi si v svobodi urejali svoje spore, vsa vprašanja. Na vse to: vlada: ni dobila niti enega priznanja, pač pa. ji je Glavna delavska konfederacija napovedala boj in proti njej izdaja letake in brošure v raznih jezikih ter' z njimi v inozemstvu napačno prikazuje sedanji položaj v državi. Dr. Illiä je končno zatrjeval, da bo vlada šla po začrtani poti naprej, da doseže pomirjenje v državi ih ustvari boljše življenjske pogoje za vse.
Na sprejemu pri predsedniku je bil tu.di notranji minister dr. Paimero, ki je podal tudi poročilo o poteku vseh dogodkov tega dne. Omenjal je tudi smrt delavca Gabriela M usi ja! Naglašal je, da je omenjeni delavec dobil strel v hrbet in da krogla ni iz policijskega orožja. Frondizijev poslanec dr. Gomez Machado je notranjega ministra vprašal: „Kaj hočete s tem povedati?“ ..To,“ je nadaljeval notranji minister dr. Paimero, „da je krogla padla iz vrst manifestantov samih.“
več oseb, ki so dale svoje pripombe. Nato je povedal njihova imena. Ker je bil med njimi tudi Miloš Stare, se je ta priglasil ik besedi in povedal, da je rokopis brošure res prebral in dal pripombe, ki pa niso bile upoštevane v eeloti in tudi ne v nekaterih pomembnih točkah.
Po končani debati je v imenu nadzornega odbora g. notar Alojzij Šonc predlagal odobritev društvenega delovanja, nato je bil sprejet predlog društvenega odbora o zvišanju članarine od 40 na 60 pesov. S tem se bo pa od 1. januarja 1966 zvišala tudi posmrtnina od sedanjih 10.000 na 15.000.
S tem je bil občni zbor zaključen, ker se pri slučajnostih ni nihče priglasil k besedi.
NAROČAJTE IN -ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO PORAVNAJTE NAROČNINO!
HcwSc£
Mariborska revija „Dialogi“ je nedavno objavila o „napačnem odnosu do materinščine“ naslednje ugotovitve:
„... Deformiran odnos do materinščine pa razkrivamo Slovenci včasih na krajih in v situacijah, ko se od nas celo pričakuje, da bomo govorili v svojem jeziku. Človeka je sram, ko posluša naše predstavnike v raznih državnih inštitucijah (npr. konferenca mest), kako govorijo „jugoslovanščino“ s karikirano — smešno ljubljansko izgovorjavo... Naši predstavniki se vselej silijo z „jugoslovanščino“ (to ni eden izmed jugoslovanskih jezikov, temveč umeten, od Slovencev slabo govorjeni srbohrvaški jezik) in s tem včasih sodržavljane iz drugih republik naravnost podcenjujejo... Vselej pa ne gre le za podcenjevanje, ampak za pravo podpiranje duševne lenobe sodržavljanov. Slovenščina je eden izmed jugoslovanskih (ustavnih) jezikov in je enakovreden vsem drugim takim jezikom v državi... Slovenec to dobro ve in če se Vkljub
Zahvala
Ob vrnitvi iz moje štirimesečne poti, se zahvalim za vse molitve, ki ate jih opravili za božji blagoslov.
Obiskal sem v Lemontu grob rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana in v | imenu vseh zanj pomolil.
Ob začetku 4. zasedanja koncila sem pozdravil vse tri slovenske duhovne pastirje: nadškofa dr. Pogačnika, ter škofa dr. Držečnika in dr. Jenka, prinašam vam njihovo zahvalo in prošnjo.
Udeležil	sem	Se	zborovanj sloven-
skih duhovnikov v Lemontu v Severni Ameriki, v Celovcu za Zahodno Evropo ter sestanka izseljenskih slovenskih dušnih pastirjev	iz	vse	Zahodne Ev-
rope
Bil sem na slovenskih dnevih v Torontu in Belgiji ter tam govoril. Obiskal slovenska dušnopastirska središča ter večinoma govoril v Clevelandu, New Yorku, Torontu, Montrealu, Parizu, Trstu, Gorici, Spittalu. Obiskal sem begunska taborišča Spittal v Avstriji ter Servigliano v Italiji.
Udeležil	sem	se	treh	mednarodnih
prireditev:	Katoliškega	izseljenskega
kongresa v Švici, zborovanja mednarodne dobrodelne organizacije „Caritas“
V	Rimu ter kongresa „Cerkve v stiski“ v Koenigsteinu v Nemčiji.
Rojaki po svetu blagrujejo in občudujejo versko, kulturno in socialno življenje slovenskih izseljencev v Argentini in skoraj zavidajo.
Ob obisku različnih skupin sem mogel videti, kako bi bili mi v Argentini in drugi rojaki po svetu nespametni, če j bi zaradi malenkosti kakorkoli trgali medsebojno povezanost in izgubili velik cilj verske in narodne ohranitve ter svobode domovine. To mora biti nam vsem skupna naloga ter najlepše opravilo z medsebojno ljubeznijo.
Izročam po tej poti vam vsem pozdrave rojakov po svetu in jih priporočam v molitev.
Buenos Aires, 25. okt. 1965.
Anton Orehar, direktor
„Na braniku za sokolske ideale“
je naslov knjižici, katero je napisal ing. Ladislav Bevc. Izšla je v založbi Slovenske pravde v Londonu in obsega 60 strani. Pisec knjige opisuje najprej kako je prišlo do infiltracije komunistov
V	sokolsko organizacijo v Ljubljani. Prikaže razvoj dogodkov v Sokolu I. na Taboru v Ljubljani in borbe, ki jih je imel v letih 1938 in 1939 z učiteljem Lubejem in sodnikom Rusom ki sta prinašala med sokole komunistično ideolo-1 gijo. Oba navedena sta pritegnila v komunistično zaroto — kakor označuje pisec njuno delo — še Staneta Vidmarja in Zorana Poliča.
V nadaljnjem opisuje delo tistih so-1 kolov med okupacijo, ki so se upirali j komunistični infiltraciji, odklanjali sodelovanje z Osvobodilno fronto ter dali j svoje sile na razpolago za osvobodilni ; boj v nacionalnem smislu. Večina teh je bila tudi v četniškem odredu in jih \je< doletel tragičen konec .septembra 1943.
Ker je bil pisec v sredini dogajanj, ki jih opisuje, ima knjiga značaj dokumentarnega pričevanja in je tako koristen doprinos k osvetlitvi razmer pred j II. svetovno vojno in še pozneje. V Argentini stane knjiga 100 pesov in jo ima na razpolago Frane Holy, Julian Alvarez 2465, Buenos Aires.
*ae
I temu na vsakem mestu kar najhitreje odreče materinščine, potem s tem tudi sam kaže, kako malo jo ceni, kaiko „ne-porabna“ je, kako je „neracionalna“. Niti moralne, niti praktične pravice nima terjati, da bi ga drugi razumeli. Tako Slovenci Sami dajemo potuho lenobi sodržavljanov, ki res radi nenavadno hitro izjavijo, da slovenščine- niti malo ne razumejo.
. . .Ali ni v našem odnosu do materinščine nekaj slovenske lakajske za-kompleksiranosti V isti sapi dodajmo in si kar priznajmo, da nas je tega izdajalskega odnosa do materinščine sram in segamo po raznih slepilih, da bi se skrili. Pri nas se je deformirani odnos do materinščine že zelo razširil in dobiva včasih tako čudne oblike, da postaja že problem naše narodne avtentičnosti. .
V francoski zbirki „Poetes d’aujoud’ hui“ je pri pariški založbi Pierre Segherà izšla 192 strani obsegajoča knjiga „Kosovel“. V njej je objavljen obširen esej o Kosovelu, (ki ga je natpisal Francoz Marc Alyn. Pesmi za to francosko izdajo so določili Cene Vipotnik, Drago šega in Kajetan Kovič, v francoščino jih je prevedel Viiktor Jesenik, znani prevajalec iz slovenske literature v francoščino. Njegove prevode je pa
„opilil“ in jih prelil v pravo francoščino že omenjeni Marc Alyn. France Dobrovoljc in pesnikov brat Stane Kosovel sta za to knjigo pripravila bibliografijo poezij Srečka Kosovela, esejev in člankov o njem.
Umrli so. V Ljubljani: Janko Prezelj, invalid, Vinko Pavčič, Ivanka ’Paternoster, vdova Karpe roj. Jerman, Mici Čopar, Jože Kosmač, ličar, Mija Oset roj. Slokan, Ana Radič roj. Koči, Mirko Novak, upok., Franček Golež, frančiškanski brat, Milan Lesjak, Ivan Grahek, Pavla Sajovic roj. Jeruc, vdova po vseuč. prof., Lojze Babnik, strojevodja v p., Kati Žitnik roj. Zabuko-ve, ing. Zvonimir Milhofer, Marija Malgaj roj. Kern, Marija Schrott, učiteljica, Ludvik Krevs in Roman Mlakar, obratovodja v Laškem, Jože Starc v Ribnici, Albin Škabin v Tomaju, Jakob Rabuzin, rudar v p. v Zagorju, Elizabeta Lap roj. Mucher v Velenju, Alojz Mehle, rudniški nadzornik v p. v Zagorju, Vinko Potočnik v Zabukovju, Lucija Brezovšek v Logatcu, Eleonora Šverljiga roj. Glazer, vdova biv. znanega zagrebškega bančnika in biv. fin. ministra dr. Stanka Šverljuge ter biv. dvorna dama kraljice Marije na Bledu, Marija Žgajner v Trbovljah, Milan Hrast na Vrhniki, Mara Presker roj. Kunej v Slovenj Gradcu, Andrej Grahli, frizer v Sežani, Anton Jug, upok. v Solkanu, Jože Grmek v Mengšu in Jože Božriik, uslužb. zdravilišča Dobrna.
Razstava
slovenskih umetnikov v Washing tonu
Dne 17. oktobra je bila v Washing-t-onu odprta razstava slovenskih umetnikov, na kateri med drugim razstavljajo akad, kipar France Gor^e, ga. Bara Remčeva ter gg. Miro Zupančič, Jože Vodlan in Ivan Bukovec.
Ob slovesni otvoritvi razstave je bilo navzoče številno občinstvo ter več uglednih osebnosti. Med temi zlasti senator Frank Laushe z gospo soprogo.
Vsi so si z velikim zanimanjem ter pozornostjo ogledovali razstavljene umetnine ter občudovali ustvarjalno silo slovenskih izesljenskih umetnikov.
mladine v slovenstvu. Predavanje je bilo zanimivo ter je povzročilo med navzočimi živahno debato.
Po prireditvi je večina stanšev z •otroki ostala na Pristavi v prijetnem pomenku ob dobrem prigrizku in pijači do večera.
SAN MIGUEL
Naša slovenska skupinica v San Mi-guelu še vedno slovensko živi in diha, čeprav se le redkokdaj oglasimo. Že dalj časa vodi našo „faro“ g. pater dr.
Vsak teden ena
KO PTIČICA SEM PEVALA
Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala.
Oh zdaj, oh zdaj, pa nikdar več, veselje moje preč je, preč.
Cvetela sem ko rožica, nebeškim žarkom ljubljena.
Oh zdaj, oh zdaj...
Ročice moje miljene so zale vence spletale.
Oh zdaj, oh zdaj. . .
Le pod menoj še biva mir, krog mene pa ga vA nikjer, srce le tja, le tja želi, le tja. kjer angel moj leži.
no kosilo. Okoli dveh popoldne se je začela tekma v balinanju med moštvi iz San Martina in Carapachaya. Zmagalo je moštvo iz San Martina.
Kmalu po četrti uri pa se je začel v dvorani kulturni del prireditve. Tajnik g. Edi Škulj je prisrčno pozdravil vse navzoče zlasti zastopnike domov, opozoril poslušavce na novo pridobitev doma — na oder, s pomočjo katerega bo mogoče v domu pripraviti še več kulturnega življenja. Dalje se je govornik
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Predavanje g. dr. Debeljaka
Dr. Tine Debeljak, profesor za slavistiko na Inštitutu za sovjetologijo katoliške univerze v Buenos Airesu, bo imel 12. novembra ob 19.15 na Faeul-tad de Letras iste univerze (Bartolomé Mitre 2455) v okviru letošnjih proslav pesnika Božanske komedije Danteja Ali-ghierija predavanje: „Dante en las literatures eslavas“ (Dante v slovanskih
ARGENTINI
jencev. Vabljeni so se odzvali v zelo lepem številu.
Sestanek je bil v prostorni učilnici — kar dvorani — v pritličju škofovega zavoda po blagoslovu v zavodski kape-, lici. Otvoril ga je rektor Idr. Gnidovec. Pozdravil je vse starše in se jim zahvalil za tako obilno udeležbo, dokaz, da se zanimajo za vzgojo otrok v zavodu. V nekaj besedah je nakazal stališče zavoda glede discipline in splošnih pogledov na vzgojo. Nato je dal
literaturah). Na predavanje dr. Tineta . besedo star§em. v razgovoru so se Ste Debeljaka že danes opozarjamo in va- 1 bimo 'Slovence, da se ga v čim večjem
številu udeležijo.
Osebne novice
t Franc Kovač. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da so se v Ljubljani iztekli življenjski dnevi g. Francu Kovaču, apelacijskemu sodniku v pokoju. V njegovo zadnje zemsko bivališče so ga spremili na pokopališče v Štepanji vasi dne 15. oktobra 1965.
Za rajnim žalujejo med nami v Argentini hčerke ga. Tinka por. z g. Božidarjem Finkom, predsednikom Zedinjene Slovenije, ga. Marjana, por. S Slavi-mirjem Batageljem, članom uredniškega odbora Svobodne Slovenije in gdč. Katica, agilna članica kat. izseljenskih organizacij in vneta delavka v slovenskih šolskih tečajih; v domovini pa: pokojnikova vdova ga. Marija, sinovi France, Pavle, Jože z družino; sestra Marija, brat Josip z družino in ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo iskreno sožalje in globoko sočutje, rajni Ipa naj mirno po-1 čiva v slovenski zemlji.
t Jerica Pleško. Dne 14. oktobra t. 1. je v Ljubljani umrla na posledicah težke operacije ga. Jerica Pleško roj. Jamnik. Pokopali so jo dne 16. t. m. na pokopališču na Viču. Do njenega zadnjega zemskega bivališča so jo spremili ne samo sorodniki, ampak tudi številni prijatelji in znanci. Za rajno žalujeta v Argentini njena sinova France in Janez z družinama, v domovini pa njen mož Anton s sinovi Tonetom, ing. Petrom, ing. Stanetom in Pavlom ter hčerkama Marijo z družino in Lojzko. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj mirno počiva v domači zemlji.
Osrednja prireditev vseh narodno zavednih Slovencev Velikega Buenos Airesa in notranjosti dežele v počastitev slovenskega narodnega praznika 29. ok-j tobra in obletnic naših narodnih vodi-j teljev dr. Janeza Ev. Kreka in dr An- j tona Korošca, ibo v nedeljo 14. novem- \ bra v Slomškovem domu, Ramos Me-
vilni starši dotaknili raznih tem in težav. Tudi vzgojitelji so povedali svoja mnenja, ki bi še z nekaj besedami dala takole izraziti: škofov zavod nudi poleg obvezne šole in pomoči pri študiju tuldi vzgojo v verskem in narodnostnem pogledu, zato morajo starši podpreti delo vzgojiteljev. Kajti s tem, da so starši dali otroke v zavod, so tudi sprejeli soodgovornost, da bo zavod vzgajal v takem duhu. Za uspešno delo je torej potrebno, da se starši zanimajo, kako uspeva otrok ne samo v šoli, V katero hodi, ampak tudi v verskem in narodnostnem pogledu.
Razgovor je gotovo dal dobrih sadov, vzgojiteljem v zavodu pa priznanja in novih moči pri težkem delu z mladino. Padla je tudi misel, da bi bili taki sestanki s predstojniki zavoda morebiti ob koncu trimesečij.
Po razgovoru so gojenci pripravili nastop: Zborček je zapel pod vodstvom g. Edija Škulja tri pesmi, zaigrali So nam prizor iz Simčičevega Krsta pri kavici in zadnji prizor iz Gogoljevega Revizorja, za nameček pa še nekaj šaljivih prizorov. Vsi nastopajoči so se potrudili in so zelo zadovoljili prisotne, ki so jih nagradili za trud z obilnim ploskanjem.
Kukoviča. Po srečnem naključju je do- zahvalil vsem tistim delavnim in ostf*
bil kapelo, v katero hoidimo k sv. maši, v oskrbovanje. Niti poznali nismo drug drugega! Sedaj pa poučuje v našem šol-skem tečaju verouk, odkar je odšel od tu g. novomašnik Likozar.
Vsa slovenska skupnost se je konec julija zbrala k ponovitvi nove maše g. Likozarja. Po lepem cerkvenem obredu smo se v šolskem prostoru ob pogrnjenih mizah razvedrili in poveselili ob slovenski pesmi pozno v noč.
Ponovno pa smo se zbrali spet 12. oktobra na materinski proslavi, ki so jo priredili učenci slovenskega tečaja v hiši gostoljubne Kogovškove družine, kjer tečaj gostuje že več let. Razred so za proslavo okrasili trije bivši učenci s slovenskimi znaki in simboli za materinski dan. Ker je med devetimi učenci tečaja le ena deklica, so za proslavo priskočile na pomoč štiriletni deklici Lazarjeva Kristinca^in Risova Marica ter Koenigova Olgica. Prireditev je pričel g. pater Kukoviča z nagovorom na naše mame, ki so se proslave udeležile v polnem številu. Sledilo je enajst točk: deklamacije, recitacije, prizorček in nazadnje še petje. Vse točke je povezovala nekdanja učenka 'Verica Rupnikova. Otroci so se dobro naučili in se potrudili. Le s petjem je šlo nekoliko težje, saj sami dečki radi malo po svoje zaokrožijo. Pa saj jim mame v svoji ljubezni rade odpuste kakšno neubranost.
Po končani prireditvi so naše mamice pogostile otroke in vse navzoče. Prav veseli smo odšli domov v prijetni Zavesti, da tudi v naših otrokih živi slovenska zavest. Seveda imajo naše mamice mnogo zaslug za to, ker z veseljem skrbe za vcepitev slovenske zavesti v mlada srca in rade pošiljajo otroke v slovenski tečaj, čeprav jih večina njih ni imela sreče, da bi obiskovala slovenske šole.
ČARAPACHAY
Pomladanski piknik v Slovenskem domu v Carapachayu je bil v nedeljo 24. oktobra in je zelo lepo uspel. Zju-
traj je še nekoliko deževalo in priredi-
-,	■	, ,, ,. .	i’ telji so že. bili v strahu, kako bo prire-
btarsi m svojci so si ogledali tudi !
ditev , uspela. Pozneje pa se je nebo razjasnilo in ves čas je bilo krasno pomladansko vreme.
Dopoldne ob 11.30 je v domu daroval sv. mašo g. Jure Rode. Domačini so ob tej priložnosti popolnoma napolnili dvorano. Po sv. maši je bilo skup-
razstavo risb gojencev ljudske šole. Po prireditvi sta skrbni zavodski gospodinji Ivanka in Micka v strežbi gojencev pripravili obiskovalcem nekaj okrepčila. Živahni pogovori med starši, gojenci in vodstvom zavoda so zaključili lepo popoldne.
MORON
Slovenski šolski tečaj Dr. Franceta Prešerna v Moròhu je minulo nedeljo
j-a. Pozivamo vse slovenske organiza- ; 24‘ *• J™edil na Pristavi materin-
cije in ustanove, da se pridružijo slav- J ju! Dajmo duška svojemu razpoloženju; tudi s svojim nastopom: organizirajmo
sko proslavo za njo pa roditeljski Sestanek.
Učenke in učenci tečaja so svojim mamicam pripravili ljubko prireditev, s.cupna vozila, omnibuse ter čim Več ^ za katero so jih skrbno naučile njiho-narodnih noš! Naj bo naša udeležba na:
SLOVENSKEM LJUDSKEM TABORU izraz naše hvaležnosti našim požrtvo-
ve ge in gdč. učiteljice. Petja, deklamacij in otroških prizorčkov se je zvrstilo pred očmi gledalcev v pestrem pro-
vr-lnim narodnim vodnikom in mogočna j gramu, v katerem so svoje igralske s(po-
manifestacija ljubezni do svojega naroda!
ADROGUE
Sestanek staršev gojencev Škofovega zavoda
Preteklo nedeljo popoldne je vodstvo škofovega zavoda povabilo na se-
sobnosti lahko pokazali skoro vsi šolarji. Za konec so bile vse mamice deležne rdečih nageljnov, ki so jih dobile iz rok svojih malčkov, ko so se po zaključni pesmi ,,Kaj bi le ptičica“ razkropili z odra po dvorani k svojim mamicam.
Na roditeljskem sestanku je preda-stanek starše sedanjih in bodočih go- ! val g. Milan Magister o rasti naše
lim članom, na katerih Sloni vsa teža domovega delovanja. Sledil je pester spored: Vera Žnidar jeva je deklamirala „Čez noč, čez noč“, Meta Senovršnifco-va „Pomladno budnico“, Marija Koroščeva pa „Mladič iz gnezlda padel“. Zelo je ugajal folklorni ples „Židana ma-rela“, iki so ga v narodnih nošah odplesali članice SDO in člani SFZ. Mladenke SDO pa so pokazale „Kolo rajanja“. Harmonikarji iz San Martina in Carapachaya so pod vodstvom g. Jenka krepko zaigrali nekaj pesmi. Brata Šenk sta zapela zabaven kuplet, ki ga je pripravil g. Tršan. Nato je nastopil Slov. pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča in odlično odpel pet pesmi, pri katerih sta se kot solista odlikovala gospa Marija Marinček in g. Viktor Jenko. Zadnjo točko je pripravil šolski tečaj: zborno deklamacijo „Pesem o dežju“, ki jo je pripravil g. Aleksander Pirc in je bila zelo lepo in živo podana. Omeniti moramo, da je vse deklamatorje in Kolo rajanja pripravila gdč. Ika Homan.
Kulturnemu delu prireditve in poznejši veselici, pri kateri je sodeloval Moulin Rouge, je prisostvovalo res lepo število rojakov, ki so prihiteli z raznih strani Velikega Buenos Airesa.
«■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•«M ,
KOROŠKA
Koncert za turiste v Ločah
V Ločah ob Baškem jezpru so pred
leti zgradili kulturni dom, v katerem loškii tujsko-prometni urad prireja razne nemške pa tudi slovenske prireditve namenjene letoviščarjem. Seveda so nekaterim slovenske prireditve v domu trn v peti ter so tudi letos trgali lepake, ki so v nemščini letoviščarje vabili na koncert slovenske pesmi. Toda kljub temu so letoviščarji 22. avgusta zasedli prostore v domu do zadnjega kotička. Prireditev so prevzeli Rožan-ski fantje, ki so povabili še pevski zbor Gallus iz Celovca ter tamburaše iz Št. Janža in Sveč.
Pred začetkom je Hanzi Oman predstavil vse nastopajoče občinstvu; povezavo med posameznimi točkami pa je pripravil in povedal Hori Poertsch. Gostje so z velikim zanimanjem sprejeli nastop tamburašev ter so nato od točke do točke bolj ploskali nastopajočim, prav poseben aplavz pa so doživele Vodopivčeve „Žabe“, ki so jih zapeli Rožanski fantje.
S l 0 VE N
I
SVETU
Baragov dom v Melbournu ima že; je začel delovati naš Baragov dom. Ko
pet let življenja in dela za sabo. Za pomembno obletnico se je zbralo v domu precej tistih rojakov, ki jim 'je ta dom ob prihodu v Avstralijo nudil zavetje in prvo pomoč, k njim so pa prišle še tudi druge osebnosti. Taijco generalni vikar melbournške nadškofije msgr. Članke s stolnim dekanom T. Littlom, katoliški imigracijski urad je zastopal njegov direktor Rev. M. Rafter. Prav tako je bil navzoč provincial avstralske frančiškanske province Rev. P. Ambrož Ryan, vladne imigracijske oblasti je pa zastopal šef socialnega migracijskega oddelka Mr. Frank De Grood.
O tej proslavi je g. p. Bazilij med drugim napisal naslednjo ugotovitev:
„Kaiko hitro je minilo pet let, kar
gledam dolge sezname fantov, se mi zdi, da so včeraj s kovčkom v roki pozvonili pri glavnih vratih... Mnogi izmed njih so danes poročeni, dru£i še vedno samski, pa eni kot drugi radi pridejo pogledat svoj bivši dom. Nekateri pa so se poizgubili bogsigavedi kod po širni Avstraliji. Prav vsakemu je Baragov dom po svoje koristil, če je fant le hotel. Žal, nekatere dolgo vzame do spoznanja, da jim je pater hotel samo dobro. Baragov dom je še vedno največja slovenska družina v Avstraliji. V družini je pa tako, da je včasih smeh, včasih jeza, včasih debata različnih mnenj, 'končno smo si pa spet vsi dobri, ob skupni mizi domačih jedi. Kdor ne verjame, naj pride pogledat.
Sago. Naj torej ne bo slovenskega de* XII. kulturni večer SKA bo v so-kleta in fanta, ki ne bi z nami skupno boto 6. nov. ob 19 jpri Bulrichu, Saran-zaklieal in .zapel: Slovenec sem in bom! di'41, Capital. Predaval bo vseuč. prof
g. dr. Filip Žakelj.o pok. škof« dr. Gre-OBVESTILA	goriju Rožmanu.	..	.
Vsi bivši tranijski fantje in možje ; Molitve na praznik Vseh svetnikov. jep0 vabljeni, da se udeleže sv. maše j ; V ponedeljek, 1. novembra, na praznik ; za pok. Janeza Obranek, člana naše ; Vseh svetnikov, bodo v Slovenski hiši ! skupnosti, v nedeljo 14. nov. v Slov. do-! ! na Ramon Falcon 4158, Capital, slede- j mu v Carapachayu ob 12.30. Nato bo ~
PO ŠPORTNEM S V E T C
Na evropskem veslaškem prvenstvu
v Duisburgu je blejski osmerec s krmarjem zasedel 4. mesto. Prvenstvo je osvojil nehlški osmerec, drugo sovjeta ,ski, tretje pa ameriški osmerec, ki je tul na olimpiadi prvak. Blejski osmerec je za ameriškim zaostal samo 19
sekund.. Četrto mesto, so Jugoslovani	v	_ _
zasedli v četvereu s krmarjem, šesto v če pobožnosti: 9.30 sv. masa kot vsako | skupno kosilo in godovanje g. Skvarče.
nedeljo, 18.30 trije deli sv. rožnega venca —nato sv. maša in končno pred spomenikom naših junakov molitve Reši me.
Slovenski dom v San Martinu bo
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Cavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure 17-—20 Na telefonu tudi dopoldne
dvojcu s krmarjem ter v skifu, niso se ,pa uvrstili v finale v dvojcu brez krmarja. -
Nogometno prvenstvo v Jugoslaviji se je pričelo 15. avgusta. Prva liga ima samo 13 klubov, čeprav je prvi dve koli odigralo 'še 16 klubov. Hajduk, Treš-njevka in Željezničar iz Sarajeva so bili namreč zaradi kupovanja točk v prejšnjem iprvenstvu kazensko prestav ijeni v drugo ligo. Ljubljanska Olimpija, ki je letos prišla v prvo ligo, je v prvem kolu premagala mostarski Ve-lež s 3:0, v drugem kolu pa je izgubila z istim rezultatom z Železničarjem. To tekmo so: potem anulirali. Olimpoja je bila v tretjem kolu prosta, ker bi morala igrati s Hajdukom.
V	drugi ligi sta letos samo dva kluba iz Slovenije. Olimpija je prešla v prvo ligo, iz lige pa je izpadel celjski Kladivar. Ostal je v drugi ligi Maribor, n-ov predstavnik Slovenije pa je ljubljanski Slovan. Maribor je precej padel v kakovosti, Slovan pa se bo moral precej izboljšati, da se bo mogel obdržati v ligi. V prvih treh kolih je Slovan dobil le eno točko, tprejel pa 7 golov, zabil pa nobenega. V drugi ligi bo s prihodom treh izobčencev 21 klubov; tako bo torej precej možnosti za obstanek.
V estnik S F &
V	nedeljo 7. novembra prirejajo naše mladinske organizacije XIII. Mladinski dan. Vabimo in pozivamo vse ro jake, posebno še mladino, da se ga udeleže, saj je praznik naše mladine, ki se kljub temu, da se je rodila v tej gostoljubni deželi, smatra za slovensko. To dokazujejo številne mladinske prireditve, na katere pohitimo vedno polnoštevilno.
Poleg raznih iger in zabav, se na teh prireditvah spoznavamo med seboj, izmenjujemo ideje in načrte za bodočnost. Naša slovenska beseda in pesem zvenita in donita povsod, in z njima naše upanje in hrepenenje.
Letos, ob 20-letnici našega zdomstva, se še bolj potrudimo in pokažimo,
Gospe >n dekleta! SFZ in SDO vas lepo naprošata ža pecivo za Mladinski dan 7. novembra na Pristavi.
SDO! —* Skupni vaji za nastop na
, j,-.hi	, Mladinskem dnevu bosta 30. oktobra ob
imel v nedeljo, 12. decembra svoj redni	Pristavi in 6. novembra v Slo-
lnformativm sestanek z vaznim dnev-1 ^	wgi ob 15 Ti vaji sta odločilni!
mm redom. V nedeljo, 5 decembra bo,	je obvezna navzočnost vseh na-
pa v domu miklavževanje.
V nedeljo, 14. novembra, predzadnjo pobinkošbno nedeljo, bo v Slovenski vasi tradicionalno žegnanje ob obletnici blagoslovitve cerkve Marije Kraljice.
j stopajočih.
I Skupna viaja naraščajnikov iz Vel.
! Buenos Airesa bo v nedeljo 30. oktobra1 n>, j ob 9 v'Slomškovem domu.
Četrtia otroška kolonija v cordobskih j
JAVNI NOTAR
Francisco Rani
Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj -Redacción y AdmimstraGión : Ramon Falcón 4T58, Buenos Aire* T. E. 69-9503 Argentina
Dopoldne bo cerkvena slovesnost, po-	,___„„	„„-s--
.j	,	. .	... n j gorah. Odhod z vlakom 26. dec. zvečer,
poldne pa družabna prireditev. Podro- 1 s
ben spored bomo še objavili.
V' Slovenskem domu v Carapachayu
povratek pa 11. jan. zjutraj. Vsa oskrba: S (s štirikratno hrano) dnevno bo 250 pe-i *
sov. Celotno letovanje z vožnjo idr. stro- . ;
M« r*«.».«».Yri’.Tav®*ški bo stalo 5.000 pesov. Prijave se 5 znaka v soboto 6. novembra ob 20. O .	.	,	-,	. i. .. .	:
e-raditeliu slovenske svobode dr Koroš- sprejemajo v društveni pisarni Zedmje- . giaditeiju slovenske svobode ar ivoros siovcnije še do 15. novembra, ker je , -
cu bo govoril g. Joško Kroselj. Vab- 2	,	• J .■	, „ v_____•	-
ijeni roàki in rojakinje iz Carapachaya *e ?e'kaJ	razpolago K prijavi
in okolice.	•	! Je treba nnloziti 1.000 pesov.
V Našem domu v San Justu bo v Vaja za nastop mladenk m naraščaj
soboto 30. oktobra ob pol 9 zvečer pod nie bo v soboto 6. nov. od 18 do 20 v milim nebom zanimivo predavanje g. 1 Slovenski hiši.
Janka Hafnerja: človek v vsemirju.	Družabna pravda opozarja vse roja-
Rojaki iz Loške doline! Dne 7. no- j ke na važni socialni papeški okrožnici
„Mati in učiteljica“ ter „Mir na zemlji^ ter na brošuro „Dr. Janez E. Krek“, ki jo je D. P. letos izdala kot dvojno številko svojega glasila. Vse te publikacije se za nizko ceno dobe v Dušno-pastirski pisarni in pri odbornikih D. P.
>■•»■■■■aaaii«ac»*■■■■■■■■■■«■■■■■■•»••«■■■••••»«•■•
V Našem domu v San Justu bo v soboto 30. oktobra ob pol 9 zvečer pod milim nebom zanimivo predavanje g- Janka Hafnerja: ČLOVEK V VSEMIRJU
FRANQUEO PAGADO
“P - 1	Concesión N’ 5775
g o 5 ° cc o g < i	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propitdftd Intelectual No. 817.086	
Naročnina	Svobodne Slovenije za leto
1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, z* pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev-
Talleres Gràficos Vilko S. R. L., Eatadoe Unidos 425, Bs. Airee. T. E. 33-7213
vembra 1965 bo ob 15 (prijateljski sestanek v gostilni „Ilirija“, Alavarado 350, Ramos Mejia. Predmet razgovora bo socialna pomoč potrebnim v domovini. Prosimo vse rojake iz Loške doline, da se sestanka zanesljivo udeležijo in obvestijo tudi tiste, ki tega obvestila ne bi brali.
Prvi srednješolski izlet bo v soboto 13. novembra, na praznik sv. Stanislava Kosfeke, nekdaj patrona Škofovih zavodov, v škofov zavod v .Adrogué. Vsi učenci srednješolskega tečaja Ravnatelja Marka Bajuka iskreno vabljeni! —■ Odhod iz Slovenske hiše ob 9 s skupnim avtobusom. Ob 10 bo sv. maša, zatem dva kratka referata, skupen ,,asa-do“, popoldne pa družabne igre. Pred odholom nam bo govoril g. msgr. Ore-har o svojem obisku v Evropi. Izlet bo ob vsakem vremenu.
Hvaležno bomo sprejemali vse vrste peciva za Slovenski ljudski tabor 14. novembra. Prosimo, ,da ga oddate že v soboto 13. nov. ali na dan prireditve
, *■ »?■*•!? «»»•
°	-.....1 VaiX ™lake, ki imajo narodne nose,
se dne 14. novembra ude-

O
CQ
<
Iščem dobro
krojaško pomočnico
Delo dobi lahko tudi na dom Ponudbe na:
T. E. 701-9776
na še vedno živi, in da so ideali naših ] Jse r"jake' ki imai° narodne noše>
staršev sveti tudi nam. Ko bomo zapeli : T3. 1Tno; a Se v ,
- „„„„	v,,.v,r,v,« naia 1 leze prireditve v našem lepem narodnem
naso novo mladinsko himno, bo naša,	\,	. .
slovenska ,„e,t lme„ i« «»ej»	°b 9 "
Za predstavo T. ,S. Eliotove tragedije
Ponesrečen ameriški vesoljski poizkus
„UMOR V KATEDRALI“, ki jo bodo članice in člani Slovenskega katoliškega akademskega društva v režiji Nikolaja Jeločnika uprizorili v soboto 30. okto-Minuli ponedeljek se je Amerikan- . bra ob 21, v nedeljo 31. ob 20, in v poceni ponesrečil vesoljski poskus s ka- nedeljek 1. novembra ob 20 v dvorani bino Geminis 6. Pripravili so vesoljsko Slovenske hiše, vabimo, da si vstopnice . j n v.	*	-i , • ' P° 150 pesov oskrbite v predprodaji v
snidenje med satelitom Agena m kabino Du.nopastirski pisarni na Ra^ón ^al_
Geminis 6, poskus, ki ga smatrajo za con 4158, ker bo pri vsaki predstavi le nujnega pred poskusom odleta kozmo- ' omejeno število sedežev. Balkon bo to-
Slffiveiaski dom v San Martinu
bo imel
g
! martinovanje!
s	:
Š v soboto 13. novembra zvečer •
i	'i sj ■ ’'if -	s
s z martinovo gosjo, ocvrtimi in : pečenimi (piščanci in drugimi ;
dobrotami	!
1

navtov na Luno.
Raketa je dvignila satelit Agena povsem normalno v višine, toda tam so
krat zaprt. Dijaki slovenske gimnazije na Ramón Faleonu pa gojenci Rozmanovega zavoda v Adrogué imajo pravi co do vstopnic po znižani ceni 50 pe
motorji začeli slabo delovati ter je pri-1	da f bodo vfe Pred;
,	j. (Stave začele točno ob napovedani uri,
šlo, kakor so ugotovili na radarju, do da ,p0 začetku ne bo dovoljen vstop, in I
-(1   1 * ' „ \T.X4-a1:	1 wi n vi -i n n F /in : no WI r\ d VA v, .3 aI - - a ..   " _ 1 .
eksplozije. Našteli so najmanj pet de-j da med predstavo ni odmora, lov rakete, ki so padali v Atlantik. Zaradi neuspeha s satelitom so takoj odpovedali odlet kozmonavtov Walter ja Shirre in Thomasa Stafforda ter ves poskus preložili na prihodnje leto. Poročajo, da bodo potrebovali najmanj dve meseca, da bodo znova sestavili raketo Ageno s satelitom.
Geminis 6 b'i bil predvidoma v vesolju 24 ur, podaljšali pa bi polet na 48, če v enem dnevu kozmonavta ne bi mogla izvršiti vseh poskusov, ki so jih imeli v načrtu. V četrtem krogu bi se morala kabina Geminis 6 približati satelitu Ageni, se z njim sklopiti in nato spet izklopiti. Ta poskus bi morala (kozmonavta izvesti nato še trikrat.
Dve priklopljenji in izklopljenji bi se izvršili podnevi, dve pa ponoči. Kozmonavta bi morala tudi fotografirati novo odkriti komet Ikeya-Seki, opazovati žarek Laser, napraviti več fotografij Zemlje in neba itd. Še preid izvedbo poskusa, ki je sedaj preložen na prihodnje leto, so dvomili, da bi mogla kozmonavta uspešno izvršiti vse naloge,
•ki so jima bile določene, v 24 urah ter je bilo zato vse pripravljeno za najmanj dvodnevni polet.
Kozmonavta Frank Borman in James Lovell pa se že pripravljata za polet z Geminis 7. Ta poskus so imeli v načrtu za december, pa so ga sedaj preložili na november.
Sovjetom se doslej ni posrečil odn. še niso poskušali izvesti sklopljenje satelita s kabino v vesolju, Na vprašanje, če bodo imeli sedaj prednost pred Arne-, rikanci, je eden od šefov vesoljskih poletov na Cap Kenndy odgovoril: „Jasno je, da imajo sedaj večjo možnost, kakor so jo 'imeli doslej.“
Dekliški krožek — Fantovski odsek
iz
Carapachaya
vabita na
I. Mladinski kulturno-družabni večer
v soboto
13. novembra od 19. ure dalje
Prijatelji mladine vabljeni!
V nedeljo 14. NOVEMBRA bo vsa narodno zavedna slovenska skupnost Velikega Buenos Airesa in notranjosti dežele slovesno proslavila narodni praznik 29. oktobra, stoletnico rojstva dr. Janeza Ev. Kreka in petindvajsetletnico smrti dr. Antona Korošca. — Celodnevno slavje bo na vrtu Slomškovega doma, Castelli 28, Ramos Mejia
Spored:
Ob 9.00 zbiranje narodnih noš, slov. skavtov, šolske mladine, zastopnikov organizacij idr.
Ob 10.00 dviganje zastav med zvoki argentinske in slovenske himne
Ob 10.15 SVETA MAŠA s cerkvenim nagovorom preč. prelata Franceta Novaka
Ob 11.00 POLAGANJE IN BLAGOSLOVITEV TEMELJNEGA KAMNA SLOMŠKOVEGA DOMA
Ob 12.00 KOSILO
Ob 14.30 NAPOVED POPOLDANSKEGA PROGRAMA, pri katerem bodo sodelovali: Slovenski pevski zbor „Gallus“, gojenci slovenske harmonikarske šole iz San Martina in Carapachaya, šolski tečaj Dr. Franceta Prešerna iz Castellar j a in otroška folklorna skupina Slomškovega doma; Vmes kratki SLAVNOSTNI GOVORI o dr. Kreku, dr. Korošcu in 29. oktobru. Govorili bodo gospodje: dr. Vinko Brumen, Ruda Jurčec, Miloš Stare.
Po popoldanskem programu prilika za družabnost
do večera.
Ob 20.00 Nadaljevanje prikazovanja slavnih dogodkov iz slovenske zgodovine — prikaz podobe: KMEČKI UPORJ (besedilo prof. dr. Tine Debeljak)
Ker je celotna prireditev zvezana z velikimi stroški se priporočamo za prostovoljne prispevke.
Pripravljalni odbor
Za varno naložbo denarja za ugodna posojila
ram je na razpolago
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia T. E. 658-6574
Uradne ure: ob torkih od 18—20 ob sobotah od 16—20
XIII. MLADINSKI DAN
7. NOVEMBRA 1965 NA PRISTAVI V MORONU
Spored :
11.00 • zborna mladinska sv. maša
•	skupno kosilo
15.30 ® dviganje zastav in uvodni govor © razdelitev pokalov
•	nastop naraščajnic in mladenk © nastop članic SDO iz Ramos Mejia
•	nastop naraščajnikov in mladcev
•	nastop članic SDO a tekma v odbojki reprezentance SFZ
Prijetno razvedrilo ob solidni postrežbi
Mladina: dekleta in fantje ter otroci, starši in prijatelji mladine
lepo vabljeni!
Mirno in tiho se je v domovini poslovil od nas in odšel v le(pše življenje vzorni družinski oče
Franc Kovač
apelacijski sodnik v pokoju
K počitku so ga spremili v petek, 15. t. m. na pokopališče v Stepanji vasi z mašo zadušnico.
Za pokoj dragega pokojnika se bo darovala maša v kapeli Slovenske hiše dne 3. novembra ob 19.30.
Žalujoča žena Marija, hčerke: Valentina por. Fink, Marija por. Batagelj z družinama, Katarina, sinovi: France, Pavle, Jože z družino, sestra Marija, brat Josip z družino in ostalo sorodstvo
Buenos Aires — Ljubljana
Predzadnja pobinkoštna nedelja — 14. novembra 1965
ŽEDNANJE V SLOVENSKI VASI
ob 6. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Kraljice
Celodnevna prireditev, katere spored bomo objavili v prihodnji številki. Rojaki — prijatelji Slovenske vasi toplo vabljeni!
Vdani v božjo voljo sporočamo, da je v Ljubljani umrla, previđena s sv. zakramenti, naša ljuba mama
Serica Pleško roj. Jamnik
Po težki operaciji je dne 14. oktobra t. 1. prenehalo biti njeno plemenito srce.
Pokopana je bila 16. oktobra na pokopališču na Viču ob veliki udeležbi številnega sorodstva, prijateljev in znancev.
Prosimo Boga, da bi jo za njeno vzorno krščansko življenje bogato poplačal.
Za njo žalujejo
V	domovini: mož Anton, sinovi Tone, ing.
Peter, ing. Stane, Pavel z družinami, hčerki Marija z družino in Lojzka
V	Argentini: sinova France in Janez z
■družinama
Ljubljana — Mirje — Buenos Aires