jPoaUiriiu*, plačana. Štev. 63. Oglasi: ia 1 as*s x SO lESurstsst* srtelgiS« ®asi 80 s?,f8s5SW 5-25 E, jiotJSU«, ^oamriHle-f vine".) Danes zjutraj je umrl v Bologni v 70. letu svoje starosti svetovnoznani fizik, Avgust Righi, učitelj Marconijev. pogojno Vatikanu, ki je tesno združen z italijanskim imperializmom. Zato bomo morali s klerikalizmom prav temeljito obračunati in čim prej se to zgodi, tem boljše za narod in državo, ker gada na svojih prsih vendar ne bomo redili vso večnost! Za sedaj pa moramo misliti na to, kako bi odbili udarec, ki nam ga pripravljata kraljevski in papeški Rim v bratski vzajemnosti. Ako se ho-, če doseči sporazumna rešitev, morajo Italijani vedeti, da Jugoslavija ne more čisto nič odnehati, ker je zaradi ljubega miru že več kot preveč odnehala. Ako bodo Italijani stavili kakršnesibodi zahteve preko koncesij, v katere smo mi že privolili, potem naj antanta reši jadransko vprašanje na način, ki se njej zdi najpametnejši. V tem slučaju pa ona ne sme in ne more zahtevati od nas, da bi tako rešitev mi sprejeli in odobrili. Ne, za nas ostane vprašanje nerešeno, ampak zavihali bomo rokave za boj proti kraljevskemu Rimu in proti njegovemu zavezniku papeškemu Rimu! In zmagali bomo mi — prej ali slej! Oropati se ne damo naših najlepših pokrajin in ko bomo močni dovolj, jih bomo osvobodili od roparskih rimskih rok, kakor smo se osvobodili iz rok Dunaja! Discipline nam treba! Kdo je odločil svetovno vojno? Še so imeli Rusi neizčrpne množice vojakov na razpolago, ko je padel carizem. A vojakom je manjkalo discipline. Vsak je vlekel na svojo stran, vsak je hotel vedeti več. Vodstvo je v nič deval. Nemci so potrošili stotine milijonov samo zato, da z letaki razderejo disciplino med Rusi. Dve leti po padcu Rusije je padla Nemčija. Disciplina na zapadni fronti je namreč tedaj odnehala. Ravno tako kakor v vojski je v političnem boju. Tisti bo zmagal, ki bo imel disciplinirano armado. Kdor torej želi, da zmaga demokracija proti klerikalizmu, ta mora predvsem delati okrog tega, da zavlada v stranki — disciplina. Napredni ljudje težje drže disciplino kakor neizobraženi in nesamostojni kimovci, ki tvorijo jedro klerikalne stranke. Pri nas misli vsak s svojo glavo in si skuša stvoriti sodbo. Ta sodba je mnogokrat prenagljena, ker ne pregleda vsakdo celotnega položaja, in potem zabavlja. Zabavljanje je skoroda glavni znak sedanje dobe. Vse zabavlja, dela pa nič. Inteligenca zlasti, ta po gostilnah zabavlja, da je veselje. In vendar, če jo povprašaš, kaj hoče in kje so sadovi njenega dela, navadno ne izveš prav nič. Mi smo v dobi nervoznega kritiziranja. Na malih hibah se izreka sodba nad vsem. To zabavljaštvo rodi veliko škode, čenčanje o „obupnem položaju države", to so prazne flavze, ki nam pa škodujejo na narodni meji. V resnici ni nobena država v tako dobrem stanju-kot naša! Malo več potrpljenja bi bilo nujno potreba. In tudi manj domišljavosti, zato pa več dela:. V stranki vsak misli, da je stvar lahka, in bi vse drugače in pametnejše ukrenil. A nobeden ne pomisli, da JDS od prejšnje narodnonapredne organizacije ni prav nič podedovala: brez gospodarske organizacije, brez prosvetne organizacije, brez časopisa, samo napredno misleča masa, a malo discipline. Taka je bila ta dedščina. Vse, kar da trajno moč stranki, to treba šele ustvarjati. In tu treba pred vsem discipline. Če iz središča pride poziv za prosvetno organizacijo, če se od tam naroči gotovo politično delo, tedaj treba resnično poprijeti zanj, ne pa obregovati se nad stvarmi, ki nimajo nič posla z organizacijo. Vsak bi hotel le ukazovati, sam se pa niti ganiti. Vse politične vodje se opravlja glasno in tiho. Politično delo smatrajo mnogi kot osebno uslugo, ki se jo voditeljem stori! Ko pa ob vsej tej nedelavnosti klerikalci dosežejo politične uspehe, takrat pa vsi zajamrajo. In zopet so krivi politični vodje. Zato velja resen poziv: uspehi bodo le tedaj prišli, če bo naša organizacija krepka in če pro-cleremo pri volitvah z močnim številom mandatov. Zato več discipline, več požrtvovalnosti! Dopisi. Iz Trebnega. Pod naslovom ,,Brez pijetete" piše „Slovenec" z dne 3. junija: ,,'V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je dne 28. maja umrl ponesrečeni župnik g. Lovro Lah. V nedeljo dne 30. maja so ga z navadnim vozom prepeljali v Dobrniče, kjer je bil pokopan. Brez spremstva, brez duhovnika, ttidi zvonovi mestni in šrmihel-ski so molčali... Ljudstvo se je naravnost zgražalo nad toliko breztaktnostjo. — Kje je krivda?" — Gospodje pri „Slovencu", povemo Vam, kje je krivda. Na binkoštno soboto sta pila v Podgabru župnika Lah in N. kakor jMalajca. Vračajoč se domov, se je župnik Lah ubil v brezmejni pijanosti. Ljudstvo (se je pač zgražalo, toda ne nad molkom zvonov, ampak nad tem, da se, duhovnik napije kot žival in vsled tega ubije. Toliko gospodom okrog ..Slovenca" v vednost. Iz Novega mesta. V nedeljo dne 13. junija ob enajstih predpoldne se bo vršilo v Novem mestu na Glavnem trgu veliko zborovanje, da ustanovimo podružnico Jugoslovanske Maticejza, novomeški okraj. Govorniki bodo razložili občinstvu plemeniti namen in važnost Jugoslovanske Matice, ki naj bo dobra mati našim nesrečnim zasužnjenim rojakom in naj jih varuje narodnega in gospodarskega pogina pod laškim in nemškim jarmom. Jugoslovanska Matica se mora razširit; po vsej državi, vsak zaveden Jugoslovan bodi njen član ali vsaj podpornik, in če je imovit, njen dobrotnik. Ustanovna zborovanje podružnice v Novem mestu naj izpriča, da smo tudi v novomeškem okraju dovolj narodno zavedni, in da hočemo kolikor treba pripomoči, da bodo naši pomilovanja1 vredni rojaki mogli zvesti /ostati svoji jugoslovanski domovini, dokler tudi zanje pride ura osvoboditve. Upamo, da bodo naši rojaki vseh stanov, zlasti tudi kmetovalci iz vasi bližnje in širše okolice Novega mesta prihiteli v velikem številu in ob tej priliki javno izpričali, da so z,a pravico naše domovine in da ne pozabijo rojakov, ki jih je krivična odločba odtrgala od nas. Pričakujemo od vseh strani velike udeležbe vseh slojev našega prebivalstva brez razlike strankarske pripadnosti. — Pripravljalni odbor. Gospodarstvo. g. Premijiranje konj. V področju konjerej-skega odseka 3 vršijo se letos ogledovanja in premijiranja konj dne 12. julija v Brežicah za okraja Brežice in Sevnica, dne 14, julija na Grio-belnem za okraj Šmarje in šentjurski okoliš, dne 15. julija v Žalcu za okraje Gornji grad, Vransko, Laško! in Celje, dne 19. julija v Središču za okraj Ormož, dne 20. julija v Ptuju za okraj Ptuj, dne 21. julija v Spodnji Polskavi za okraj Slovenska Bistrica, dne 22. julija v Konjicah za okraj Konjice, dne 26. julija v Dolenji Lendavi, dne 27. julija v Murski Soboti za Prekmurje, dne 28. julija v Radencih za okraj Gornja Radgona, dne 29. julija v Ljutomeru za Ljutomer, dne 2. avgusta pri Sv, Lenartu za Sv. Lenart, dne 3. avgusta v Mariboru zai okraj ftlaribor, dne 4. avgusta v Sinči vasi, clne 5. avgusta v Grab-štajnu za okrajno glavarstvo Velikovec, dne 6. avgusta v Slovenj gradcu za okraje Slovenj-gradeč, Marenberg, Šoštanj in koroške občine, k,i spadajo pod okrajno glavarstvo Slovenjgra-dec. Premijirali se bode« tudi letos eno- in dveletni žrebci. g. Čudno gospodgarstvo. Pri nastopu Protič-Koroščeve vlade so začele nenadoma silno nara_ ščati cene živil in takrat so klerikalci zagnali silen krik, češ, v državi primanjkuje živil, ker jih je demokratična vlada izvozila v inozemstvo. To se je trdilo celo uradno in klerikalci soi s. tem prav pridno agitirali za, svojo stranko. Sedaj se je pa iva enkrat pokazalo, kako- nesramno so takrat klerikalci lagali. Dobra letina, ki se nam obeta, je prisilila špekulante, da so spravili na trg velikanske zaloge skritih živil in kmalu se je videlo, da imamo živil veliko več kot| jih P0-trebujemo in sedaj je vlada dovolila izvoz več tisoč vagonov pšenice in drugih poljedelskih pridelkov in 10.000 svinj! Klerika'cem nikdar nismo verjeli, sedaj pa vsak.lahko sprevidi, da je vsaka beseda, ki jo klerikalec izgovori, čisto na- Kal 1© s naio Adrijo? v a d na laž in obrekovanje. Najlepše pa še pride. Mesto da bi onim brezvestnim špekulantom, ki so živila skrivali, ta živila odvzeli in jih prodali v korist države ali na drug kak koristen način razpolagali z njimi, hočejo dati špekulantom z izvozom priliko, da živila dobro prodajajo v inozemstvo, da ne bi trpeli jkode zaradi svojih slabih špekulacij! Seveda mora imeti tudi tukaj vmes svoje prste Protič-Koroščeva „Središnja zadruga", ki bo vodila ves ta izvoz. Takih lum-parij so zmožni radikalci iiv klerikalci: špekulante in izkoriščevalce ljudstva podpirajo! g. Kupčija z jajci. Razmere v kupčiji z jajci ■so postale jako težavne. Ob času, ko so cvetele izvoznice, so si ljudje, ki so spravili tudi le en vagon jajc v inozemstvo z dobrim denarjem, zaslužili lepe svate. Glas o teh dobičkanosnih kupčijah je šel po deželi. Privabil je v to težko ekspertno trgovino mnogo špekulantov, ki niso strokovnjaki in ki niso vedeli, da razvajeno inoteem-stvo kupuje le prvovrstno blago. Velike množine jajc so nakupili špekulantje v prvi spomladi in. jih držali za čas, ko se zopet odpre začasno prepovedan izvoz. Hoteli so se tudi okoristiti z dobrim slovesom, ki ga imajo jajca štajerskih izvoznih firm in so pošiljali znatne množine jajčna mariborsko postajo. Pri nas doma po mestih je bila še marca in aprila prav trda za jajca. Plačevati je bilo pretirane cene. Tudi sedaj je na ljubljanskem trgu majhna ponudba za jajca in je treba plačati za sveža jajca odločno previsoko ceno po 1 K in tudi 1-10 K. Medtem, ko jc domači konsum primoran drago! plačevati, je v Prekmurju samem velika obilica jajc brez kupca. V Mariboru pa stoji mnogo tovorov z jajci, katera s*> se pokvarila, ker so' predolgo stala. Mnogo tega blaga je šlo v Dravo in na gnoj. Mnogo blaga pa se mora prebrati in nanovo naložiti. Božja pravica je seerla vmes in potipala špekulante, ki so kupičili blago ob času velike domače potrebe. Mnogo se jih je občutno opeklo. Blaga je medtem začelo padati v cenah. V Avstriji se dobe jajca že na Dunaju pO 3Vž do 4 K. V Švici je cena tudi padla. Na meji strogo preiskujejo blago. Tudi so Švicarji zelo iznajdljivi v iskanju najrazličnejših napak in zadržkov. Najhujši udarec za, izvoz jajc pa je hkratu s padanjem cen na zunanjih trgih prinesla naša izvozna carina. Jajca sme se izvažati prosto, ali treba je plačati izVozno carino, ki znaša 30.000 frankov za vagon, za! eno jajcoi okoli 1-80. Ob današnjih cenah je ta carina neznosna. Interesentje zahtevajo izdatno znižanje. Ce se hoče vzdržati eksport, je znižanje potrebna. Potrebno pa bi tudi bilo, da bi ti izvozniki postaf-vili od časa1 do časa jajca na domači trg ter tako zlomili odločno pretirane cene na ljubljanskem irgu. Politični pregled. V Beogradu imamo že dolgo koalicijsko vlado, v kateri je močno zastopana tudi demokratična stranka, na Slovenskem pa še vedno vladajo klerikalci brez vsake kontrole, po svoji volji in bi hoteli, da bi tako ostalo za vse večne čase. V Beogradu.se vršijo pogajanja zaradi rekonstrukcije slovenske deželne vlade, ampak do sedaj brez vsakega uspeha, ker stavljajo klerikalci pri tem naravnost vnebovpijočo zahtevo, da ostane dr. Brejc predsednik, Remec pa poverjenik za notranje zadeve, da bi mogli klerikalci nemoteno pritiskati na ljudstvo pri volitvah. „Sporazutn" na tej podlagi je, seveda, nemogoč, ker demokratična stranka zahteva z vso odločnostjo zase polovico poverjeništev in in med temi tudi poverjeništvo za notranje zan deve. Med slovenskimi socijalisti je nastal popoln razdor in sedaj bomo imeli sotijalne demokrate z njihovim glasilom „Naprej" in komuniste z glasilom „Rdeči Prapor". Katera stranka bo močnejša, o tem je danes težko govoriti, ampak zdi se, da je močnejša komunistična struja, ki hoče z nasilnimi sredstvi izpremeniti ves državni red, odpraviti zasebno lastnino in proglasiti diktaturo proletarijata. V Jugoslaviji niso dani nobeni pogoji za uspeh stranke s takimi načrti, ker Jugoslavija je po večini kmetska država in kmetje so odločni nasprotniki komunizma. Narodno predstavništvo bo imelo menda kmalu priliko razpravljati o volilnem redu za konstiiuanto, ki je v odseku že izdelan in vsebuje baje tudi potrebno določilo, da duhovščina ne sme zlorabljati prižnice za volilno agitacijo. Klerikalci se sicer upirajo z vso odločnostjo, ki bi bila vredna boljše stvari, tej določbi, ampak tukaj bodo menda vseeno pogoreli, ker odsek vztraja na tem in v zbornici tudi klerikalci ne bodo dobili večine za eventualni spreminjevalni predlog, ker v tem jih gotovo niti njihovi zavezniki, srbski radikalci, ne bodo podpirali. Bil bi pa tudi že skrajni čas, da se prenehajo porabljati cerkve kot klerikalni agi-tacijski lokali, temveč da se vrnejo svojemu pravemu namenu: božji službi. Volilni red pride menda v razpravo v narodnem predstavništvu že v teku najbližjih dni. Volilna pravica bo splošna in enaka, s proporčnim sistemom in pride na vsakih 30.000 prebivalcev po en poslanec. Slovenija bo razdeljena v dve volilni okrožji: Kranjsko z boroveljskim okrajem na Koroškem in Štajersko z velikovškim okrajem na Koroškem in Prekmur-jem. Skupaj bi odpadlo na Slovenijo kakih 40 poslancev. Na rusko-poljskem bojišču je prišlo do zastoja, ker so Poljaki ustavili svoje umikanje, ki je bilo prvih dni ruske ofenzive prav sumljivo hitro. Ampak to nikakor še ne pomeni, da je zadeva za Poljake povoljno končana, ker vrhovni poveljnik ruske armade, general Brusilov, ni človek, ki bi kar divjal naprej, posebno še zato ne, ker so prometne razmere na Ruskem zelo slabe, pa je dovoz potrebnih živil in vojnega materiala dosti počasen. Vsekakor je jasno, da so se Poljaki malo preveč zaleteli, ko so začeli vojno z Rusijo na željo Pariza in Vatikana in želeti bi bilo, da Poljaki pridejo čim prej do spoznanja, da pobirajo kostanj iz žrjavice za francoske kapitaliste in vatikanske politične samopašnike, ker toliko moči bo Rusija vedno imela, da jih zavrne v njihove prave meje. To trdi tudi znani voditelj ruske ustavno-demokratične stranke, Pavel Miljukov, ki je vse prej kot boljševik in vendar poziva vse Ruse na složen odpor proti poljskim imperialističnim stremljenjem. Tudi general Brusilov ni boljševik in vendar poziva vse ruske oficirje, ki so zbežali iz Rusije pred boljševiki v inozemstvo, da se vrnejo v domovino in vstopijo v armado, da branijo domovino. Proti zunanjim sovražnikom je Rusija edina in ta edinost je najsigurnejši porok za uspeh. V sosednji nam Avstriji je vsak dan slabše in nobenega upanja ni, da bi se razmere v do-gledhem času zboljšale. Zaradi neznosnih prehranjevalnih razmer je prišlo do tega, da so nastali v Gradcu krvavi nemiri, ki še niso prenehali in mesto se nahaja v pravem vojnem stanju. Po glavnih trgih so postavljene strojnice in orožništvo in vojaštvo rabi orožje proti nemirnemu ljudstvu, triko, da je bilo pri tem že več mrtvih, zelo veliko pa ranjenih. Nemci so navzlic tem neznosnim razmeram, ki vladajo v Avstriji še vedno tako ošabni in domišljavi, da mislijo, da bodo koroški Slovenci pri plebiscitu glasovali za združenje z Avstrijo! No, kdor bi bil tako neumen, da bi silil na združenje z državo, v kateri se zaradi prehrane kri preliva, ta bi res zaslužil, da se ga odda v — blaznico. Naši Korošci niso tako neumni. V Italiji se vršijo ostri notranji boji, ljudstvo se upira in vojaštvo mora sedaj tukaj, sedaj tam uduševati ljudske vstaje, ki so posledica neznosnih političnih, socijalnih in gospodarskih razmer, ker v Italiji je samostojnih kmetov zelo malo, večina kmetskega prebivalstva dela na veleposestvih za slabo plačilo in v tem tiči v glavnem vzrok večnim nemirom, ki od konca vojne sem pretresajo Italijo. Italijanski državniki pa na vse to ne mislijo in mesto da bi se vse posvetilo notranjemu pomirjenju države, sanjajo še vedno o zasužnjenju jugoslovanskega ozemlja. Italijanski klerikalci, ki so bili za časa volitev za pravično ureditev jadranskega vprašanja, da so se s tem prikupili ljudstvu, ki tudi hoče mir, so sedaj pozabili na1 vse to in ravno oni so postali najhujši nacionalisti in ravno oni so največ krivi, da se jadransko vprašanje nikakor ne more rešiti. Volitve na Nemškem so prinesle iznenadenje, ker je doživela na njih dosedanja nemška vlada hud poraz, posebno takozvani večinski (zmerni) socijalisti so izgubili prav mnogo mandatov, napredovali so pa takozvani neodvisni socijalisti, ki sicer niso I komunisti, pa vendar veliko radikalnejši od ve- činskih socijalistov. Komunisti pa niso dosegli nobenih znatnejših uspehov. Sedanja vlada se že pripravlja na odstop, da omogoči sestavo nove vlade, ki bi odgovarjala izidu volitev. Katoliški centrum, ki je do sedaj skupno z večinskimi socijalisti bil na vladi, je prišel iz teh volitev enako močan, kot je bil do sedaj. Novosti. n. Dr. Brejc nagraduje avstrijakante. Ko* je deželni predsednik dr. Brejc zvedel, da je dr. J. Hubad sovražil dobrovoljce, in cla je prosil pri italijanski vladi, da ga premesti iz taborišča „veleizdajalcev", imenoval ga je za člana vspre-jemne komisije za rezervne oficirje v našo vojsko. Ko je pa čital, da je dr. Hubad kot avstrijski oficir odobraval justifikacijo nacl dalmatinskimi Srbi, češ, da bi dal vso dalmatinsko inteligenco pobesitf, ako bi on imel"kaj govoriti ali odločati, poveril mu je vodstvo okrajnega glavarstva v Radovljici. Dr. Brejc je s tem pokazal, da se popolnoma strinja z nazori dr. Hu-bada in da so upravičeni znani očitki jugoslovanskih dobrovoljcev, da se pod vlado deželnega predsednika dr. Brejca vzdržuje in neguje v naših uradih avstrijski duh. n. Tobak zopet dražji! Z 8. junijem so se cene tobaka zopet zvišale, in sicer: Najfinejši turški tobak, ki je stal doslej 52 K 100 g na 72 K, najfinejši hercegovski 48 K (doslej 36 K), fini turški zavojček po 25 g 9 K (doslej o K), fini hercegovski, zavojče|k po 25 g 6-50 K (doslej 5 K), srednjefini turški, zavojček po 25 g 4 K (doslej 3 K), najfinejši ogrski, zavojček po 25 g 2-50 K (doslej 1-80 K), srednjefini ogrski, zavojček po 25 g 2 K (doslej 1-50 K), domači tobak, zavojček p 25 g 1 K (doslej 80 v), klobase po 50 g 2 K (doslej 1-60 K), egiptovske svalčice 80 v komad, princeze 68 v komad, dame 42 v komad, sportke 32 v komad, ogrske 16 v komad, regalitke 4-80 K komad, trabiike in britanike po 4 K komad, ope-ras 3-60 K komad, kuba portorike 2-40 K komad, portorike 2 K komad, viržinke 2-80 K komad, brazilke 1-60 K komad, viržinjoza 1-20 K komad, namešane inozemske 80 v komad in kratke domače 60 v komad. n. Nameravan atentat na Trumbiča in Pa-sica? ,Jugoslovanski list" poroča, iz Zadra, da so dne 23. maja, ko bi se imela pričeti v Pallanzi pogajanja med jugoslovanskimi in italijanskimi delegati, odpotovali iz Zadra proti Pallanzi trije sumljivi ljudje, ki so imeli namen, izvršiti atentat na Trumbiča in na Pasiča, kakor tudi na nekatere vodilne italijanske državnike, ki niso italijanskim iredentovcem po volji. Kol pa so na potu izvedeli, da je konferenca v Pallanzi preložena, so se zopet vrnili v Zader. Kaj ie na stvari resnice, seveda ni mogoče ddgnati. n. Seton Watson v Ljubljani. V. ponedeljek popoldne je prispel z avtomobilom iz Zagreba iv Ljubljano znani angleški časnikar Seton Watson (Scotus Viator). Bil je sprejet od zastopnikov vlade in odposlanstva časnikarjev in raznih kulturnih društev. V hotelu „Union" se je vršil gostu na čast komers, na katerem je nastopil pevski zbor „Glasbene Matice". Watson ostane par dni v Ljubljani. n. Kdor zna, pa zna. V Varaždinbregu je ta-mošnji župnik Novak zahteval od nekega kmeta za branje maše nič manj kakor 500 K v gotovini. Možakar je vrh tega najbrže tudi sto let prespal, drugače vsaj si ni mogoče razlagati njegove zahteve od župljanov, da1 mu morajo dajati za njegov vinograd delavce zastonj na razpolago. Seveda je dobil tudi zahtevi primeren odgovor. Kmetje so mu kratkomalo odgovorili, da je tlake že davno konec. n. Wilson zopet težko bolan. Po poročilih časopisov je baje predsednik Wilsou zopet težko zbolel in je njegova stanje jako nevarno. Zdravniki bodo morali izvršiti najbrže operacijo. n. Maršal Foth je imel te dni majhno nezgodo. Trčil je namreč s svojim avtomobilom ob neki tramvajski vaz in zadobil pri tem, neznatne poškodbe. Večje nesreče ni bilo. n. Veliki protidraginjski izgredi so se vršili v ponedeljek v Gradcu. Demonstranti so hodili od trga do trga in zahtevali znižanje cen blagu. Ker pa se trgovci in branjevci niso za to niti zmenili, so demonstranti naskočili njihove stojnice in si razdelili vse blago. Izgredi so trajali ves dan in postajali zlasti proti večeru vedno opasnejši. Policija sama je bila brez moči. Poseči je moralo vmes tudi vojaštvo, ki je na vseh važnejših križiščih postavilo strojnice. Na več krajih se je razjarjena množica spopadla z redarji in jih ol> metala s kamni. Nastopila je tudi požarna hramba z brizgalnicami, kateri se je sicer, parkriat posrečilo, razpršiti demonstrante, ki so se pa vedno iznova zbrali. Pozno v" večer so! hoteli vdreti v notranje mesto in navaliti najbrže na trgovine, ki so bile sicer ves dan zaprte. Ko je l>ost-al položaj jakoi kritičen, je vojaški kordon oddal dve salvi. Osem mrtvih, 18 težko in mnogo lahko ranjenih je obležalo ivaMicu mesta. Množica se je končno med splošno paniko razšla. n. Židovska zalega na Dunaju postaja vedno neznosnejša. Za časa svetovne vojne je z golega ..patriotizma" na tisoče in tisoče Abrahamovih sinov iz vseh krajev pribežalo na Dunaj, kjer so našli gostoljubno zavetje. Polagoma pa so se te srake v tujem gnezdu preveč vdomačile in pen stale vedno hujša nadloga za dorjjače prebivalstvo. Posvetili so se pred vseip; verižništvu in navijanju ceni. V plačilo za gostoljubje Židi Dunaj čane sedaj neusmiljeno odirajo, ne meneč se : a njihovo splošno bedo. Da dajo duška svojemu ogorčenju proti židovski nesramnosti, so priredili Dunajčani v nedeljo velike protižidovske demonstracije, katerih se je udeležilo okoli 150.000 ljudi, ki so zahtevali takojšen izgon vseh tako-zvanih galiških židov-beguncev. Demonstracije so se vsled previdnega nastopanja oblasti končale brez prelivanja krvi. 11. Razbojniški napad na vlak pri Zaprešiču. V četrtek ponoči so nedaleč od postaje Zaprešič štirje oboroženi razbojniki napadli ljubljanski vlak z namenom, da ga oropajo. Navalili so na poštni voz in ukradli štiri kovčege z blagom v vrednosti 200.000 K. Z imenovanim vlakom še je vračalo mnogo Amerikancev in so razbojniki) za^ol računali z bogatejšim plenom. Zasluga železi-niških organov je, da se niso izvršile večje tatvine. Neki dunajski trgovec, ki je bil lastnik enega, ukradenih kovčegov, je hotel izvršiti samomor, ker je blago, ki se je nahajalo v kovčegu, predstavljalo visoko vrednost. Sopotniki so mu samomor preprečili. n. Iz deželne blaznice na Studencu sta jo pobrisala te dni dva jako nevarna tička, namreč 351etni Karel Pevec in 251etni Franc Golubič. Razbila sta stensko omrežje in se spustilais pomočjo rjuh na tla, nakar sta v spodnji obleki pobegnila na Golovec, kjer pa so ju že istega dne ujeli. Oba možakarja imata precej kosmato vest. Da bi se zato izognila roki pravice, sta Minila blaznost, nakar so ju poslali na opazovanje na Studenec. Sedaj sta oba zopet v luknji. Pevec je prebrisan ponarejevalec dokumentov in zlasti podpisov, Golubič pa stika mesto po svojih raje po drugih žepih. n. Radi poizkušenega podkupovanja uradnih oblasti je bil te dni pred; mariborskim sodiščem obsojen Franc Zebot, urednik klerikalnega Slovenskega Gospodarja" in znan klerikalni agitator in hujskač, na 400 K globe ali pa 40 dni zapora. Kakor znano, so klerikalci svoječasno radi njegove arel^cije vprizorili silen hrup po' svojem časopisju, češ, da je popolnoma nedolžen in samo žrtev politične maščevalnosti. ,,Slovenec bo sedaj o obsodbi po svoji stari navadi previdno molčal. n. Črne koze se širijo po rajhenburški okolici in tudi po mestu samem. Zahtevale so že več žrtev. n. Republikanska avstrijska himna. Nemška Avstrija je dobila sedaj svojo novo himno. Besedilo je zložil sam državni kancelar dr. Renner, uglasbil pa je himno znani komponist Viljem j Kicnzh O habsburški himni kmalu ne bo več ne duha ne sluha. n. Žrtve strupenih gob. V mestu Godollo na Madžarskem je postala ena cela oficirska družina žrtev strupenih gob. Stotnik Czyrda, njegova soproga in otroci so namreč jedli gobe, katere so malo poprej nabrali v bližnjem gozdu. Otroci in mati soi umrli že ponoči, naslednje jutro pa tudi stotnik sam. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. iv. Razbojništvo v Srbiji. Po raznih macedon-skih okrajih, zlasti na Kosovem polju, se klatijo razne razbojniške tolpe, ki neprestano ogrožajo varnost imetja in prebivalstva. Celo! železniški vlaki niso varni pred njimi. Uboji, umori, roparski napadi in požigi so na dnevnem redu. Kakor smo! že poročali, je med drugimi tudi narodni poslanec Tihomir Draškovič' nedavno tega postal žrtev razbojnikov. Poslanci iz Stare Srbije in pai prebivalci iz Kosovega so poslali k notranjemu ministru D^vidoviču sedaj posebno odposlanstvo, ki je zahtevalo nujno (odpomolč proti neznosnim razmeram in zlasti pomnožitev orožništva. n. Velika poneverba. Pri pregledovanju blagajne belgrajskega ravnateljstva državnih železnic so izsledili pri blagajniku Nušiču primankljaj 100.000 dinarjev. To je sedaj že tretja velika poneverba pri imenovanem ravnateljstvu. n. Nov vir dohodkov je odkril mestni občinski svet v Pragi, kakor poročajo češki listi. Vsakdo, ki ima kakega slugo ali služkinjo, bo moral namreč plačati letno 00 K dakva. n. Vlom v weimarsko knežjo grobnico. Neznani vlomilci SO' v soboto ponočii .Vlomili v knežjo grobnico na starem pokopališču v Wei-marju in oropali krsti slavnih nemških pesni- j kov Goetheja in Schillerja. Zginilo je več zlatih j in srebrnih vencev. Vlomilcem kljub vsestran- j skerrtu poizvedovanju dosedaj še niso mogli priti iva sled. n. Neprestane konjske tatvine. V ljubljanski okolici postajajo konjske tatvine večino pogoi-steje. Samo od sobote do ponedeljka so bile iz- j vršene kar štiri. Ramo. r. Dve zraščeni otroški trupli. Iz Budjevic se poroča: V Moldaviji so našli trupli dveh šolskih deklic, katerih ena je bila z levo roko pri-raščena na desno roko druge. Mrtvi deklici ste stari 10 do 13 let. Policija kljub marljivemu poizvedovanju dosedaj še ni mogla dognati, ali gre tu za kak zločin ali pa samoumor obeh zraščenih deklic. r. Zakaj hodijo ljudje, ki so zablodili, v krogu? ( Znano dejstvo je, da ljudje, ki imajo zavezane : oči, ki hodijo v gosti megli, ali ki sol ponoči zablodili v puščavi, namesto, da bi šli naravnost, se premikajo v krogu. Misli se, da izvira ta pojav iz tega, ker niso1 obe nogi enako dolgi. Z daljšo nogo se napravi nezavedno daljši korak in tako se stopa nevede preveč na desnol ali na levo, ker oko v navedenih slučajih nima zmožnosti presojevanja, kako noga stopi. Ta nazor se potrjuje po natančnih merah, ki so jih dobili pri merjenju skeletov. Izkazalo se je, da so bile pri devedesetih odstotkih oseb noge neenako dojlge. To dejstvo1 je bilo potrjeno tudi od mnogoterih poskusov, pri katerih so se zavezale oči raznim osebam, ki so potem skoro vse hodile v krogih. r. Angleška svetovna država. Iz anierikanskih virov posnemamo sledeče zanimive številke: Ai-gleška svetovna država je obsegala začetkom vojne 13,153.712 kvadratnih milj zemeljske površine. (Rusija 8,647.657) francoske kolonije 4,983.086, Združene države 3,743.602. Brazilija 2,292.000, nemške kolonije 1,236.000). Tekom vojn je Anglija še pridobila 1,607.200 kvadratnih milj in 27,340.000 prebivalcev. Angleška svetovna država obsega torej sedaj več kakor četrtino vse zemeljske površine in znatno več kakor četrtino vsega prebivalstva na svetu. Po podatkih mornarskega ministrstva so iznašale izgube angleške trgovinske mornarice v vojni od 4. avgusta 1914. do- 11. novembra 1918. skupno 2479 ladij. Kljub temu imajo Angleži sedaj za 5 % številnejše trgovinsko brodovje kakor pred vojno. Od nemškega vojnega brodovja je dobila Anglija po sklepu sveta četvorice 70 %, Francija in Italija vsaka 10 %, Japonska 8 %-, Združene države 2 %; vendar pa so Združene države na poseben ukaz predsednika Wilsona tudi ta dva odstotka prepustile nenasitnim Angležem. Vrh tega je angleška ad-miraliteta izvršila vse priprave za dvignjenje okoli 1000 torpediranih ladij, ki ne leže pregloboko v morju. Dobiček Anglije od svetovne vojne je najbolje označil lord Curzon pri predložitvi mirovne predloge v gornji zbornici z besedami: „Anglija je dobila v tej vojni vse in še mnogo več, kakor vse, po čemer je stremela, da dobi." r. Srce in saharin. Že dolgo je med narodom nekaka mržnja proti saharinu, o katerem se govori, da vpliva slabo na srce; akoprav so zdravniki že ponovno poizkušali pobiti to mnenje, vendar še vedno prevladuje med narodom. Dunajski zdravnik dr. Heitler je objavil sedaj neki članek, v katerem opravičuje mržnjo ljudstva proti saharinu in pravi: O sladkdrju se je vedelo že prej, da izvršuje gotove učinke na sreč. Kos sladkorja vzbuja delovanje srca, žile bijejo krepkejše in vsak hribolazec pove lahko, kako dobro mu stori košček sladkorja1, ako ga zavžije v času, ko je močno- utrujen. Kaj pa je torej s saharinom, ki naj nadomešča sladkor? Profesor Heitler je dognal, da postaja bitje žile, kakor hitro pride saharin na usta, slabejše; nato sledi večje število manjših udarcev in pri tem postajajo kot izraz zmanjšenega.delofvanja srca udarci srca slabejši: vzrok tiči v grenkem prikusu saharina. Za smeh m kratek čas. Ako ni ure. Gospod: „Koliko je še do Sinjega vrha?" — Starček: ..Navadno računamo dve pipi tobaka." — Gospod: „Jaz rve kadim, kako bom potem vedel." — Starček: „Ako boste sosedovemu Jožetu dobro plačali, bo šel gotovo z Vami in kadil pipo." Trda kava. Orožnik: „Ali bi mi skuhali kavo?" — Zenica: „Kako, ker je še nisem nikoli doma je pa tudi nimam." — Orožnik: „Pa stopite k sosedu ponjo." — Zenica dobi v vasi pe rišče zrn in jih vrže v lonec z vodo. — Orožnik : „Sedaj je že pretekla ura, odkar ste jo pristavili, gotovo bo že kuhana." — Ženica gre pogledat in reče: „Ravno tako je še trda kot takrat, ko sem jo prinesla." — Orožnik: „Naj se le kuha, ne utegnem- čakati." Pijanec — brez čevljev. Žcrva: „Kako, da si prišel tako pozno; pa brez ,štifletnov"'. — Pijanec : ,,Veš, na koncu vasi sem zašel v tisto veliko blato. Pojdi pogledat s svetiljko, gotovo gleda kak de'l obuvala iz njega." LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V UUBUANI1 Stritarjeva uiicaftev.a. padPužnicE b Snlitu. Trstu. CbIobcu. S3Paieu!i. Boriti, G?l)u Mariboru in 8orou!jali; bančna ekspozitura u Ptuju. | raftfK K 50,000.000 - Telefon Si. 261. Sprejema vloge na kn|i2ice in tekati račun prot' ugodnemu obrestovanju. Kanale lo prodata vsa vrste vrednostnih papirjev, = valnt in ■ im> euiftka menia )«)© predufme: na vrednostne papirjr nlago ležete » javnih aklmlltiih. t hi j. t*«« uredite pod najugodnejšimi potroji "r«vze m h. U nt nej»- Srzojavni naslov: Jadranska. Telefon St. 257.