Kupna moč uradništva Od dneva do dneva se dvigajo cene vseh življenjskih potrebščin. Zlasti uradništvo s strahom gleda v prihodnjost. Itak minimalni prejemki državnih uslužbencev so komaj zadostovali za skromno preživljanje družine pred pričetkom vojne, t. j. pred septembrom lanskega leta. Na osnovi indeksa življenjskih stroškov je namreč dognano, da so šle cene življenjskih potrebščin od lanskega avgusta tako navzgor: avgust avgust sept. 1939. 1940. 1940. prehrana 100 140,01 151,14 obleka, obutev 100 163,83 165,85 stanovanje 100 100 100 kurjava, razsvetljava 100 114,18 116,86 povprečni indeks 100 136,28 142,21 Po tej statistiki vidimo, da je narastel indeks cen od lanskega avgusta za 42 %, t. j. za polovico. Najbolj je poskočila cena obleke in obuvala, za celih 65 %! V nadrobni prodaji pa je ta številka še višja. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se je blago za obleko in obutev podražilo do take ncupravičene višine, da si teh sredstev ubogi zemljan sploh ne more več nabaviti. Nič manjšcga skoka ne zabeležijo cene prehranjevalnih sredstev (meso, mast, moka, krompir, sadje, riž, olje itd.). Kljub vsemu maksimiranju cen se tc vendar ne ustalijo. Največ krivde leži na polovičarski rešitvi uredbe o kontroli cen. Ta uredba namreč ni zadela kmeta. Nočem trditi, da niso bile cene kmetijskih proizvodov pod normalo, vendar sem in bom vedno stal na stališču, da morajo veljati gospodarske uredbe za vse sloje in izjem ne sme biti. Naj navedem tukaj samo sledeči drastičen primer. V Splitu je imela neka kmetica na prodaj olje. Neka meščanka bi ga rada kupila. Cena je bila maksimirana na din 18,—, kmetica pa je hotela din 40,—. Poklicani stražnik je modro razsodil, češ da imata obe prav: cena je res mabsimirana na din 18,—, a velja samo za trgovce, kmeta — producenta pa uredba ne veže in lahko prodaja, kakor hoče. Na tem primeru najlepše vidimo pomanjkljivost uredbe. Ni namreč težko uganiti, da se ne morejo maksimirati cene potrebščin za prehrano, če lahko kmet prodaja po mili volji. Če fje pšenica po din 3,50, ne more biti 1 kg moke po din3,—! Tako rastejo cene v nedogled in ni upanja na skorajšnji konec te blazne tekme. Nič manjše vloge nimajo špekulanti, ki skušajo v kalnem ribariti in dobro zaslužiti. Ti brezvestneži, ki so imeli polne zaloge in natlačena skladišča, so načrtno begali ljudi. Kdor je hotel dobro zaslužiti in ,se iznebiti starc zaloge, je namignil, da bo tega in onega blaga zmankalo, in ljudje so kar drli v trgovino. V nekaj dneh je bila zaloga razprodana in trgovec si je zadovoljno mel roke. Seveda so ti triki navadno prihajali iz vrst veletrgovcev. Tako smo imeli v zadnjih mescih epidemijo olja, sladkorja, mila itd., ki je pobrala tisoče in tisoče kilogramov blaga. Zadnji čas je, da je vlada sklenila postriči peruti tem špekulantom. In tudi kupujoče občinstvo je ,s svojim neupravičenim in prekomernim povpraševanjem dvignilo cene. Baš sedaj imamo priliko slišati, da se Ijudje zalagajo s čevlji in obleko, kakor da bo vsega zmanjkalo. V tej tekmi je najbolj prizadet državni uradnik. Dočim se je kupna moč kmetov dvignila, se je delavstva in uradništva zmanjšala. Razmerje med nakupom in prodajo kmečkega prebivalstva je sledcče: Lcto prodaja kupuje kup. moč v dobro 1937. 100 100 100 — 1938. 117,52 100,86 1939. 112,26 103,93 1940. (III.) 150,49 126,60 (VI.) 150,57 131,61 (IX.) 180,02 141,98 116,66 +16,66 108,33 + 8,33 123,89 + 23,89 128,96 + 28,96 138,04 + 38,04 Ako vzarnemo za osnovo splošni indeks 42 %, vidimo, da se je kupna moč kmeta zvišala sorazmerno. Poglejmo sedaj, kako je s kupno močjo uradništva: Povprečna Leto plača 1937. 1620 1938. 1722,50 1939. 1722,50 1940. 1812,50 Indeks Kupna Vdo- cen moč bro 72 128 + 28 78 122 + 22 106 94 — 6 143 57 — 43 Ako vzamemo za osnovo isto merilo kakor za kmeta (plača ista, indeks cen raste), dobimo porazno številko, ki priča, da znaša kupna moč uradništva komaj 57 %, t. j., da ne more uradnik s scdanjo plačo preživljati svoje družine. Njegova plača je za 43 % pod cksistenčnim minimumom. Vse navedeno jasno govori, da je treba najti nujno rešitev, da ne bo uradništvo popolnoma obubožalo ter materialno propadlo. Rešitev je možna z izdatnim, današnjim prilikam ustrezajočim povišanjem ali z energično kontrolo in primernim maksimiranjem cen vseh življenjskih potrebščin. — a