Poštnina pladuu v getorUM. Gen S5— lir DEMOKRACIJA M aMa. post. I. fr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. An«*tasio 1-c - tel. 2-30-J8 fGoriško uredništvo: Gorica, Riva Pt»*zut» it. 1*. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina, mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 17(3, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 4 Trst - Gorica 27. januarja 1956 Izhaja vsak petek Petletka in ameriški načrti Po naključju sta bila skoraj hkrati, objavljena ameriški proračun in sovjetska šesta gospodarska petletka, Tako lahko primerjamo gospodarske in iz njih razvidne politične načrte obeh .svetovnih velesil, ki odločata danes o usodi človeštva. Amerika vabi druge države, naj se j; pridružijo po svoji svooodni odločitvi ter v lastno korist. Sovjeti pa iščejo zaveznike z vojaško silo. gospodarskim in političnim pritiskom in seveda predvsem s spretrio propagando, ki vara neumne in lahkoverne ljudi, katerih na svetu .nikoli ne zmanjka. Oba orjaka hočeta s svojimi gospodarskimi načrti zmagati v gospodarski tekmi, ki je s koeksistenco postala glavna oblika boja meri Vzhodom in Zahodom. Gre zd <■ predvsem za zavojevanje arabsko -azijskega sveta. Združenim državam se ni treba bati te tekme. Treba je pa premagati psihološko smešno prepričanje, da bi bile Združene države, ki so se vedno bori'e proti kolonizaciji, tista sila, ki pripravlja pot covemu kolonializmu, kot hočejo Sovjeti to prikazati azijskim in afriškim narodom. Ameriki ni treba posnemati Sovjetov; .ra-došča, če ravna s svobodnimi narodi kot enaka z enakimi. Sovjeti napadajo zahodni sv?t predvsem z očitki kapitalizma. Ce si pa ogledamo sovjetsko gospodarstvo samo, hitro opazimo, da sloni vse to gospodarstvo na pravem in izrazitem kapitalizmu, ki ustvarja nadvrednost, ki jo Marx itn. vsi drugi preroki komunizma obsojajo kot najbolj kričeče izkoriščanje človeka. Menda skoraj ni treba zno v a napisati, da izkorišča sovjetski kapitalizem delavce veliko bolj ko! ameriški podjetniki, ki jih je vsak dan manj. ;Diktatura proletariata je pač vse kaj drugega kot pot v socializem. Ta diktatura je le spretne krinka za izkoriščanje proletariata, ki mora garati za povečanje proizvodnje v korist komunistične birokracije, ki vlada nad delavstvom povsod, kjer vladajo komunisti. Za boljše razumevanje, je treba povedati, da je po marksističnem nauku večvrednost tista vrednost, ki jo ie ustvaril delavec s svojim delom, p* ni vključena v njegovi plači, ker mu jo je podjetnik odtrgal. Du!Iesov„vihap v hozapca vode" Izjava, ki jo je podal ameriški zunanji, minister Dul les uredniku revije »Life«, ie povzročil v Ameriki in tudi drugje po svetu »vihar v kozarcu vode«, kot pravi podpredsednik Nixon. V svoji izjavi, Jci jo je objavila revija, je Dulles povedal, da so bile Združene države zadnja leta trikrat na robu vojne, ki so jo preprečile le s svojim odločnim nastopom in s tem, da niso pustile nasprotnika v nobenem dvomu glede svojih namer. V vseh primerih bi lahko sprožila vojno (rdeča Kitajska, ki sicer v zvezi s Korejo, Formozo in Indokino. Združene države so kitajskim komunističnim mogotcem po posrednikih sp>>-roči,le, da bodo na vsak kitajski na pad odgovorile z represalijami In tudi’ s taktičnim atomskim orožjem. Ko je Kitajska uvidela, da ima o-praviiti z odločnimi ljudmi in ne z nasprotniki Chamberlainovega kova, je opustila svoje napadalne namere. Dulles je tudi izjavil, da je bila za tak energičen nastop izprva tudi Anglija, pozneje se je pa premislila. Dul le sovo odkritje je povzročile v levičarskih krogih in seveda tudi pri Angležih precejšnje nezadovoljstvo. Pravijo, da mož na tako odgovornem mestu ne bi smel take govoriti, in da to tudi ni v skladu z diplomatsko modrostjo. Podpredsednik Nixon je pa podprl Dul lesa ter poudaril, da je bila Dullesova politike pravilna in bi prišlo do velike vojne, če bi se: ZDA -umakimie i« ogroženih azijskih dežel. Tisti, ki obsojajo tako politiko, niso mogli pokazati nobene druge dejansko možnosti za obrambo pred komunistično napadalnostjo. Moč in sil? sta edina pojma, ki ju razumejo komunisti, to je pa tudi edino sredstvo za preprečenje vojne. Predsednik Eisenhower je na sv<--j« prvi tiskovni konferenci po prestani bolezni Dullesa označil za najboljšega zunanjega ministra kačjih je poznal. S tem se je krepka postavil za Poster Dullesa, pa če- prav je omenil, da Dullesovega intervjuja v reviji »Life« še mi čita'. Morda -bi se dalo razpravljati o tem, če sc> bile Dullesove izjave s stališča mednarodne politike in posebno še iz stališča predvsem p-'-zadetih Angležev v tem trenutku prikladne. Te izjave nedvomno spadajo v začetek propagande za letošnje ameriške predsedniške volitve. Ce pa izluščimo vse te primesi in pomisleke, ne moremo *-e-ko razveseljive ugotovitve, da ,;e najnovejši Dullesov intervju nov dokaz za dejstvo, da se glavni st-> ber Atlantske zveze ni in ne bo u-maknil posrednim ali neposrednim grožnjam napada, pa tudi ne zapeljivim limanicam pomirjevalne p.> litike. Zato je Dullesov opomin vs žen in časovno na mestu za ves svobodni svet. Hkrati pa tudi dokazuje, da Amerika svobodnih držav v njihovem odporu in čuječnosti pred zalezovanjem hinavske komunistič ne mirovne propagande ne bo pustila same. Medtem se je oglasil tudi britanski ministrski predsednik Eden. Ce primerjamo Dullesove izjave — pa naj jih je tudi revija »Life« nerodno povedala, in poudarila-, kot je to kasneje izjavil njen ravnatelj — z Edenovimi, hitro opazimo razliko v temperamentu in metodi. Kljub vsemu, videzu ni med ameriško in --•v gleško mednarodno politiko pravzaprav nikakih nasprotstev. Obe vladi želita -vedno tesneje sodelovati. Skupen cilj hočeta doseči pač po različni poti. Čeprav britanski vladi Dullesovo odkritje, da je »\-merika le s svojo odločnostjo preprečila, da bi nasprotnik uporabil silo, ni prijetno, ni storila ničesar, da, bi odslej politično nastopala, ločeno od Združenih držav. Pa -saj so podobno politiko že mnogokrat vo dili tudi Angleži. Razlika je le t'-.. da o njej- nočejo govoriti, kot njihovi, zgovornejši ameriški bratranci. Po w.ashi,ngtonskih razgovoril bo pa povezanost med obema državama gotovo še tesnejša. ZEOVOBHIPREM1H1 VOLIVCEV Spremembe narodnostnega značaja Nabrežine Najvažnejša slovenska občine tržaške okolice je vsekakor občina Devin-Nabrežina. Razumljivo je torej, da je nanjo osredotočena pozornost vseh prizadetih, tako Slovencev, ki hi radi videli, da bi ji ostal bolj domač, slovenski značij, kakor tudi tistih, ki bi hoteli, da dobi ta jezik slovenske zemlje, ki deli Trst od ostalega strnjeno italijanskega narodnostnega ozeml;a. drugo barvo. Zato prisostvujemo v občini Devin - Nabrežina živahnim reakcijam na razne postopke in razvoj, ki prispevajo -k večanju števila neslovenskih elementov na njenih tleh, na drugi strani pa prav -tako pospeševanju tega razvoja, ki je že doslej dosegel večje rezultate kot se splošno misli. Tako moramo v devinsko-nabre-žinski občini že na prihodnjih molitvah računati z močno spremenjenim -sestavom njenih volivcev. Medtem ko je bilo leta 1952 vpisanih v Ustauno sodišče je začelo poslouati Pretekli ponedeljek ob 11,10 se -v Rimu zbrali k prvi seji člani decembra izvoljenega ustavnega :o-dišča. Navzočih je bilo vseh 15 u stavnih sodnikov. Po otvoritvenih formalnostih, pregledu polnomočno-sti in pravilnosti imenovanj, kar je vse vodil bivši začasni predsedn.-k Republike, De Nicola, kot najs-‘a-rejši član kolegija ustavnih sodnikov, so ostali z aklamacijo izvolili De Nicolo za stalnega- predsednika. Toda De Nicola se ni zadovoljil s tem, temveč je zahteval, da se glasovanje ponovi tajno, z listki. R“-zulta-t je bil isti: na 14 glasovnicah je bilo napisano De Nicolovo ime. ena pa je bila bela, nedvomno njegova, kajti kot prepričan demokrar, zase ni hotel glasovati. Za stalnega podpredsednika je bil izvoljen sodnik Azzariti. Po izvolitvi je De Nicola imel govor, kjer je povedal nekaj misli o dolžnostih in t vezinostih ustavnih sodnikov, nad katerimi res ni nobene višje obisti in so njihove odločitve -končne, toda zato se pa zavedajo svoje vesti in bodo po njej delali za največjo dobrobit ljudstva. Popoldne je bila nato druga seja, na kateri so razpravljali o razn'h administrativnih in orga-nizccijsk li zadevah v zvezi -z začetkom poslo- vanja. 2e v torek je začela poslovati pisarna sodišča, da bo lahko takoj sprejemala vloge, ki bi jih sodniki poslali ustavnemu sodišču, kadar nastanejo dvorni o ustavnosti posameznih zakonov ali zakonskih določil. Britanski prof. so nezadovoljni Ko smo letos jeseni in okrog Božiča imeli par stavk srednješolskih profesorjev, je -to za veliko večino bi-lo nekaj neverjetnega. Marsikdo j,° menil, da se kaj takšnega pač lahko zgodi samo v Italiji in kvečjemu še v Franciji. Toda položaj profesorjev ni težak samo v Italiji, in nezadovoljstvo ni prikipelo do vrhunca samo v. tej deželi. Morda se bo komu zdelo neverjetno, toda resnica je, da profesorji resno razmišljajo o stavki tudi v Veliki Bri taniji. Kapljico gorjupa, ki bi povzročila, da se tekočina razlije preko roba, predstavlja vladina namera, po kateri bi morali profesorii odis-lej plačevati za penzijski fond nekoliko višje dajatve. Penzijski fond je sicer trenutno še aktiven, toda strokovnjaki so preračunali, da bo še pred koncem tega stoletja zašel v pasivc*, če ne bodo že zdaj povišali prispevkov. Angleži pa i- majo to dobro lastnost, da so realisti in gledajo v naprej, zato ne marajo čakati. Britanski profesorji ne ugovarjajo povišanju pemzijskih skladov kot takšnih, pač pa ne marajo pristati na to, da bi ta povišek padel njim- v breme, saj bi to imelo za posledico, da bi se njihove že itak nizke plače znižale še za en odstotek. Kakor drugje, se namreč tudi v Veliki (Britaniji plače profesorjev po vojni niso dvignile v istem sorazmerju kot dohodki drugih poklicev. Medtem ko je mezda ročnih delavcev napram predvojnim prejemkom daines višja- za 242 odstotkov, torej skoro za dva in polkrat, se je profesorska plača povečala samo za 98 odstotkov, torej niti za enkrat. Profesorji dodajajo, da morajo poleg tega še vedno opravljati -številne izredne dolžnosti, ki so- bile u-vedene med vojno in so ostale še danes. Med te spada nadziranje o-trok med šolskimi obedi, razdeljevanja mleka otrokom, organizacija štednje med dijaki in kup drugih dejavnosti, ki jih pred vojno pri takratnih sorazmerno višjih plačah niso poznali. »Mi smo postali knjigovodje in administratorji«, je izjavil neki njihov zastopnik, »toda nihče nas ne plača kot knjigovodje«. volilnem imeniku 3317 volilnih u-pravi-čencev, jih je bilo 20. januar-.a t. 1. 3623, torej 306 več. Toda to povečanje ne pokaže vse teže sprememb. Zaradi izselitve, smrti ali obsodb je v istem razdobju bilo izbrisanih 55-8 starih volilnih upravičencev. 'Novih vpisov je bilo 862, a od teh sam-o 326 domačinov, ki so medtem dopolnili 21. leto, ostali so novi vseljenci, katerih je prišlo v volilni imenik 536. Z drugimi besedami: izbrisanih je bilo 556 starih, v veliki večini domačih volivcev, vpisamih pa je bilo 536, večinoma tujerodnih vseljencev. Za toliko se bo izpremenilo razmer, c glasov pri, prihodnjih občinskih .volitvah in italijanske liste lahko računajo že zdaj z odgovarjajočim povečanjem. To so dejstva, ki jih je -treba -upoštevati in z njimi raču -na-ti. Gre za zgovorne spremembe, Sedanja občinska uprava, z županom g. Terčonom na čelu, se vztrajno -trudi, da bi z dobrim gospodar stvom in pravilnim vodstvom občinskih poslov ohranila zaupanje občanov in jim čim bolj pomaga-'a Zato se občinski: svetovalci in zaupniki Slovenske demokratske zveze, ki ima v občinskem odboru ve čino, od časa do časa sestajajo, da si izmenjajo misli in da predstavniki posameznih vasi iznesejo svoie predloge in kritike. Takšen prijateljski sestanek je bil tudi preteklo nedeljo v Sesljanu. Posvečen je bil skoro izključno gospodarskim vpn-šanjem in na njem je bilo iznesenih precej koristnih pobud. Še Ne samo v Italiji, temveč tudi v Jugoslaviji ,se še vedno od časa do časa vrši kakšna večja razprava, katera predmet so prestopki in zločini, izvršeni v času druge svetovne vojne. Tako »e tu in tam še vedno odgrne zastor nad takratnimi grozotami. Preteklo nedeljo je petčlanski senat okrožnega sodišča v Doboju (Bosna) obsodil na dosmrtno ječo in težke kazni nekatere pripadnike hrvatskih vojaških enot, ki so 28. marca 1942 aretirali 16 državljanov, jih najprej zverinsko mučili, zatem pa jih odvedli na most čez reko Bosno, kjer so jih večino pobili, šestim pa se ie posrečilo uiti. Tako se je zopet odigral eden izmed žalostnih epilogov razmer, v katere je spravil H-rvatsko nesrečni ustaško-fašlstičmi režim! Proletariata že kmalu ne bo večh«. Vseučiliški profesor dr. Julius Hirsch iz New Yorka je pripravil obširno in znanstveno utemeljeno razpravo o velikih iz-gledih. v Združenih državah, da proletariat povsem izgine. Z odpravo proletariata bo odpravljen tudi komunizem, ker bo izgubil vsako upravičenost za svoj obstanek. Nezaposlenost bo takrat zajela le. peščico »poklicnih proletarcev«, ki pa bodo tudi našli kos izvenpartijskega kruha. Iz zanimive razprave posnemamo glavne misli tudi za naše čita-telje. Amerike, ki še danes velja v svetu kot nepremagljiva trdnjava brezobzirnega kapitalizma, dežela, ki je komaj pred devetdesetimi leti odpravila javna tržišča s sužnji, bo najbrž prva dežela na svetu, v kateri bo ob svobodnem tržišču delov ne sile za mnoga bodoča pokolenje nezaposlemost povsem izginila. Ze danes uživa praktično sleherni A meričan jamstvo -za svoj obstoj, največkrat tudi oskrbo zsa starost. Dve tretjini prebivalcev ima že lasten dom, avto, radio, televizor, hladilnik itd. S tem polagoma- izginja v tej deželi občutek revščine, ki je za časa tlačanstva in kasneje pod bičem nezaposlenosti vodil od ljudskih vstaj do »diktature proletariata«. Ta diktatura bo izginila, ker bo izginil tudi sam proletariat. Najmanj pri tretjini vsega človeštva vladajo zamisli, da mora, »proletariat« odpraviti nadoblast »kapitalizma«, ker kapitalist zasužnjuje delovne množice. Medtem pa nezaposlenost izginja in z njo tudi ne- maniči. Kapitalizem temeljito spreminja svoje značilnosti. Po izumiranju pokolenja ustanoviteljev so delnice delniških družb prehajale v stalno večjem obsegu na vdove, zato tudi .govorijo v Ameriki o »kapitalizmu vdov«. Temu pa se je pridružila še bistvenejša sprememba: naraščajočim pokojninskim skladom delavcev in nameščencev v posameznih podjetjih (ti skladi so nastajali z delovnimi pogodbami) so dovoljene naložbe v delnicah. Upravitelji -teh skladov se te možnosti pridno poslužujejo in tako raste de lavs-ki in nameščenski vpliv v veli kih podjetjih. Prav zato govorijo v zadnjem času čedalje pogosteje o »kapitalizmu pokojninskih skladov«. Kako se je vse to tako nenadoma preobrazilo pred našimi očmi! Za bodoča pokolenja bo ta preobrazba vsekakor neslutenegai pomena. Konec teori|e o obubožanju Odkar so ljudje živeli v večjem številu, so manjšine zatirale in zasužnjevale množico. Lakota in pomanjkanje življenjskih potrebščin, to je bila njihova nespremenljiva usoda. Se huje pa je delovala brez-izglednost, da bi jim kdajkoli moglo postati bolje; de bi tlačani vsaj na tej zemlji prišli do skromne lastnine in življenjske varnosti. Sužnji niso -bili gospodarji niti svojega -lastnega- telesa. Ko je formalno suženjstvo izginilo, so na njegovo ne-sto v začetku »industrijske revolucije« stopile množice, o katerih sta Marx in Engels zatrjevala, da nimajo ničesar izgubiti .razen lastnih verig. To je izhajalo iz druge ne- Opozarjamo javnost na V. VELIKI DOBRODELNI PLES SDD, ki bo 8* februarja v HOTELU EXCELSIOR PALAČE revne preobrazbe: vse do druge p.> lovi-ce XIX. stoletja je svet trpel na pomanjkanju najnujnejšega. Takrat so sicer poznali lakoto, ne pa tudi nezaposlenosti. Nasprotno, suž-nj» so zasužnjevali prav zato, ker je več proizvajal kakor pa porabil za ohranitev golega življenja. Z nastankom in divjim naraščanjem mehaničnih industrij- se je nenadoma pojavil občutni presežek človeških delovnih moči. Ta delovne moč je v mnogih primerih postala breme. Delavci so čutili, da jih je mnogo preveč. In tako se je pojavil nov veliki strah: divjaška tekma delavstva za zaposlenja. Izgledalo je že, da se bo le uveljavil »železni mezdni zakon«, po katerem bi 3e morale mezde za vse večne čase- gibati v bližini ravni eksistenčnega minima. To je bilo že skoraj nekako zagotovilo za naraščanje bede množic; »teorija o obubožanju« naj -bi tako našla svojo potrditev. V Združenih državah pa tega pojava ni bilo vse do leta 1930. Dokler je bilo še na razpolago proste, netftsedene zemlje, dokler so se šc lahko širile »meje proti zahodu«, j n skoraj vedno vladalo v Združenih državah pomanjkanje delovne sile. V svobodnih državah ameriške u-n-ije se ni mogel razviti množični ■proletariat. Kljub prerokovanju Lassalla o »železnem mezdnem zakonu«, se je položaj delavstva zbolj-ševa-1 tudi v starem svetu, čeprav v počasnejšem tempu. To še je spremenilo šele takrat, ko se je produktivnost, to je storitev za vsako uro, po človeku in stroju čedalje hitreje dvigala, in to posebno še v poliedelstvu. Takrat ie izbruhnila! velika kriza 1. 1929-1939, »velika depresija« Amerike. Pričenjala ie z unlčevaniem velikih pridobitev, ki si iih ie ameriški delavski sloj osvojil v dolgi vrsti let blagi-•nie. Prvič v svoii zgodovini je dežela preživljala težave nezaposlenosti in grenkega presežka neporabljene človeške delovne sile. Prvič je Amerika občutila grožnjo razrednega sovraštva, ki ga prej nikoli ni poznala. Pozimi leta 1932 so našteli 13 milijonov nezaposlenih, 22 milijonov Imen (od takratnih 125-129 milijonov prebivalcev) je uživalo miloščino. AmeriSka socialna reforma Tedaj je pričel orjaški načrt F. D. Roosevelta za »svobodo človeke od bede«. Ves narod se je zavzel /a pobijanje in, če mogoče, za popolno odpravo nezaposlenosti. Preprečitev gospodarskih kriz je postala vodilna misel politike najbogatejšega naroda. Se več, ta misel je postala splošna zahtevka ljudstva iii vlade. Zaposlitveni zakon iz leta 1946 nalaga državnemu predsedniku dolžnost, da .za vsako leto pripravi sposobno politiko za -urejevanje delovnega trga. Sestavni deli te politike pa- so mnogo starejši. Ameriška socialna preosnova visoko vzdržuje stare ideale osebne svobode in prostega vzpona posameznika navzgor. Pri tem pa so postavili tudi vrsto jamstev. Kmetu so -zagotovili kupno moč (parite*:-cen). Ustanovili so zavarovanje proti nezaposlenosti, ki je bilo do tedaj neznano. Temu so dodali starostno zavarovanje in zavarovanja preživelih svojcev. Vsa ta državna zavarovanja delujejo poleg drugih krajevnih in poldržavnih dobrodelnih organizacij. Starostne pokojnine znašajo trenutno 100 dolarjev na mesec za samce in po 168 dolarjev za zakonsko dvojico. Poleg tega poseduje velik del ameriških delavcev in nameščencev — sedaj jih je dvanajst do štirinajst milijonov — zasebne pokojninske pravice velikega obsega. Prihranke v hranilnicah in bankah zavaruje država k minimalno vsoto 10.000 dolarjev za vsakega varčevalca. (Konec prihodnjič) Za obrambo slovenske šole Tri slovenske demokratične stranke iz Trsta in Gorice so naslovile na predsednika Republike. predsednika vlade in na prosvetnega ministra pismo nasledmje vsebine: Ekscelenca! Odkar so bile slovenske šole na Tržaškem in Goriškem spet odprte smo se Slovenci vedno potegovali Z'i to, da bi položaj naših šol in šolnikov uredil s posebnim zakonom. Danes je osnutek zakona za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem pripravljen. Vsebuje pa nekaj členov, ki nasprotujejo ustavi italijanske republike in osnovnim človečanskim pravicam in svoboščinam ter končno tudi londonskemu memorandumu z dne 5. oktobra 1954. Ker se zavedamo, da te določbe resno ogrožajo življenje in obstoj slovenskih šol in da kršijo načela, na katerih temelji prepoved demokratične Italije, smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo Vašo Ekscelenco na naslednje določbe omenjenega zakonskega načrta: 1) Kdor želi vpisati svojega o-troka v slovensko šolo, mora napraviti za to posebno prošnjo. Ta določba ne velja samo za srednje šole, v katere ni nihče prisiljen da se vpiše, marveč mora že zdaj mak dijak vložiti pismeno prošnjo za sprejem. Veljala naj bi tudi za osnovne šole, pri katerih je obisk obvezen. V Italiji je obisk osnovnih <-ol obvezen. Starši torej morajo vpisati otroke v osnovno šolo brez prošnje, sicer so kaznovani po kazenskem zakonu. Samo viris v slovensko osnovno šolo na proinjo naj bo izjema pri tem pravilu? Ta diskriminacija, vrinjena v načrt zakona za slovenske šole, tvori psihološki pritisk na slovenske sta/rše Težka je tudi druga določba: 2) Prošnje za vpis v slovenski šolo bo pregledovala kontrolna komisija, sestavljena iz šolskega nadzornika, didaktičnih ravnateljev, dveh italijanskih in dveh slovenskih učiteljev. To pomeni, da bo o rekvizitu materinega jetika odločala komisija, funkcionarjev, ne pa starši. Dovoljujemo si poudariti, da noben zakon za šole narodnih manjšin v Italiji ne vsebuje sličnih d’> ločb. Sklicujemo se n. pr. na zakon Z dne 16. maja 1947 Stev. 555, ki u-reja pouk na nemških osnovnih šolah na Južnem Tirolskem. Ta zakon določa v svojem 2. členu: »Pripadnost učencev k eni ali drugi jezikovni skupini izhaja iz izjave o-četa ali njegovega namestnika.* Samo slovenski starši naj ne bi smeli, kljub jasni določbi ustave o enakopravnosti vseh drimlja-nov. svobodno in za šolsko »pramo obvezno izjavljati, da so njihovi otroci Slovenci in da želijo obiskovati slovensko šolo. Omenjeni člen zakona za nemške osnovne šole na Južnem Tirolskem sicer res govori o neki mešani komisiji, toda ta komisija se ba»i gamo s primeri prestopa učence®- iz šoie enega jezika v ielo drugega jezika. S to strogo reciprociteto so zaščiteni Italijani in Nemci. 3) Tretjo določbo vsebuje prvi člen zakonskega rutirta. Ta je, v kolikor zadeva Tržaško ozemlje, v očitnem nasprotju z londonskim memorandumom. Otasi se: »Slovenske šole so ustanovljene za italijanske državljane slovenskega' jezika-.* Clen *. londonskega memoranduma z dne 5. oktobra 1954 praivi, do se vse osebe, ki so bile kdaj pristane na Tržaško ozemlje, lahko v teku enega leta po podpisu memoranduma vrnejo na Tržaško ozemlje. Tem osebam, in tudi tistim, ki so se že vrnile, so zajamčene enake pravice kot ostalim prebivalcem. Ako bi določba, da povratniki, ki niso italijanski državljani, Inhfco pošiljajo otroke samo v italijanske šole, postala zakon, bi bilo načelo, sprejeto v tem memorandumu, grobo kršeno. V pričakovanju, da tolmačijo čustva slovenskega prebivalstva, ki bi rado živelo v miru na svoji rod ni zemlji in ki živo želi, da narodnostna miržnja preneha in do se strasti pomirijo. Vas podpisane organizacije prosijo, da posredujete. da se iz načrta zakona za sloveri ske šole izločijo zgoraj omenjene krivične določbe. Trst - Gorica, IS. jan. 1.956. SLOV. DEM. ZVEZA V TRSTU SLOV. KAT. SKUP. V TRSTU SLOV. DEM. ZVEZA V GORICI Stran. 2. JOE MOKRACIJA Leto X. - Štev. 4 - - - — - ■■ ■ ' ' ■■■■■■ " 1 "■ — — 1 11 . j V E S T I z GORIŠKEGA! Zakonita zaščita manjšin Beneški Slovenci obtožujejo Nekateri italijanski časopisi se v »Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi zakonskimi določili«, .je besedilo 6. člena ustavo. Pred tem stoji še .tretji člen ustave, ki pravi, da »vsi državljani uživajo enako družabno dostojanstvenost ter da so pred zakonom vsi enaki ne glede na spol, pleme, jezik, veroizpoved, politično prepričanje ter osebni in socialni položaj.« Ze pred izglasovanjem teh dveh členov leta 1947 od strani .ustavodajne skupščine je rimska vlada, izdala 11. julija 1945 izjavo, da bo demokratična obnovitev države prinesla tudi obširna posebna jamstvo državljanom neitalijanske govoric*; da bo dovoljena prosta, raba jezika tako v zasebnih, kakor v javnih odnosih z izrecnim poudarkom na odnose s politično, upravno in sodno oblastjo; da bo v krajih, kjer pre biva znatno število drugorodcev, zajamčen v javnih šolah pouk njihovega materinega jezika, ter da bodo manjšine uživale zaščito jezika in njihovih običajev (tradizio-ni) tudi v posebnih krajevnih avtonomijah. V posebnem pismu od 18. septembra 1945 štev. 4569-Gab., ki ga je videmski prefekt dr. Candolini poslal beneškemu slovenskemu duhovniku kot odgovor notranjega mi-nistira na njegovo pritožbo zaradi nespoštovanja slovenskega materinega jezika v dolini Nadiže, kjer je prebivalstvo skoro samo slovensko je izjava vlade od 11. julija 1945 izrecno zopet poudarjena in prefekt dr. Candolini pribija, da se mora pravica do »kulta slovanske narodnosti« strogo spoštovati, te-da bo v tem smislu dal navodila. Vse, do vladne izjave od 11. ju'*-ja 1945, do prefektovega pisma in do gori navedenih čleinov so bil“ povzročene hude in težke posledice, ki jih je državi prizadejalo brezobzirno in nečloveško preganjanje in raznarodovanje zlasti Slovencev in Hrvatov od strani fašistične vlade pod Savojsko dinastijo! Doba 1945-47 in sedajnostt Prav to zločinsko početje fašistične vlade je, poleg oboroženega napada na Abesinijo, na Grčijo in Jugoslavijo ter vojaške zasedbe in nato priključitve Albanije, obrnilo proti Italiji ves omikani svet. In zmaga zavezniških sil je narekovala 15. člen mirovne pogodbe, po katerem je država dolžna zajamčiti in spoštovati tudi vse pravice jezikovnih manjšin v njenih meijah! Ne želimo se sklicevati prav na .to določilo mirovne pogodbe, ker vemo, da bi marsikaterega, ta spomin morda vznejevoljil, in verjamemo, zaradi splošne visoke ravni italijanske^ omike, da bi rimska vlada vseeno izdala prav tisto izjavo, k; smo jo gori že tolikokrat ponatisnili. .Ustavodajna skupščina pa bi izglasovala prav tista dva člena ustave, ki smo ju tudi že večkrat priklicali v spomin in ki se nanašata na zaščito in spoštovanje pravic jezikoyn.ih manjšin. AH sta danes duh im nameni o-menjene demokratične vladnei izjave pozabljena? Ali demokracija danes nima v Italiji več tiste veljave in tiste človečanske vsebine; kot jo je imela namen imeti leta 1945 in 1947? Ze koj po 15. septembru 1947 smo Slovenci, ki inas je mirovna pogodba pustila v Italiji, začutili, da ne vlada tu, na tem področju, tista zdrava demokracija, ki jo ,je, vladna izjava napovedala, ustava pa v svojih členih utemeljila. Jelo se je vladati z nacionalističnim duhom in v rokavicah zadani udarci so i-meli prav isti raznarodovalni namen in cilj, kot nekdanje fašistične prepovedi, zapostavljanja in zopc-stavljanja, policijski opomini, ikon-finacije in obsodbe pred posebnim sodiščem! Veriga krivic se nadaljuje Prepoved irabe slovenskega jezika v odnosih s politično, upravno in sodno oblastjo; nepriznavanje državljanstva, če nisi bil vpisan v imenik stalnih prebivalcev, kljub določilu 19. člena mirovne pogodba, ki za ohranitev državljanstva zahteva le »domicil« in ne stalno bivališče na dan 10. junija 1940; izgon otrok slovenskih optantov iz šol s slovenskim učnim jezikom in nepriznavanje pravice do optiranja bivšim državljanom slovenskega porekla, češ da so slovenskega materinega jezika, čeravno isti 19. člen mirovne pogodbe predpisuje za pravico do optiranja pogoj obče-valnosti v italijanskem jeziku in ne pogoj italijanskega materinega jezika. Številni bombni atentati proti slovenskim tvrdkam in tudi šolam, ne da bi krivci bili odkriti, in nasilna preprečitev slovenske spominske kulturne prireditve, ne da bi se proti krivcem kakor koli palici jsleo odnosno sodno postopalo! Vse to, poleg dolge verige še po- sameznih slučajev kršitve pravic državljanov slovenskega materinega jezika! Zato se slovenska manjšina proti takemu ravnanju z njo pritožuje in glasno zahteva zaščitni zakon, kot ga ustava sama predpisuje. Razni očitki iredentizma, proti-iialijamstva, prenapetega slovenskega nacionalizma in • temu podobno ne držijo in so iz trte izviti nalašč da škodujejo obstoju Slovencev na tem ozemlju, kjer od vekov avtohtono živijo! Atentat na našo Šolo Zdaj je kot strela z jasnega udarila v našo javnost še vest o nameravanem uničenju slovenskih šol po tako krivičnih predpisih za obiskovanje istih, da se človek mora nat tako drzno in očitno kršitvijo pravice posameznika, da svoje otroke vpiše: v .slovenske šole, upravičeno zgražati in jo obsoditi. Pri stvari gre za .kršitev ene bistvenih človečanskih pravic, kot je prav pravica posameznika, da sam odloča o vzgoji svojih otrok! Država je dolžna nuditi vsem državljanom možnost pouka in vzgoje v javnih šolah, ki so, po določilu 34. člena ustave, vsem prosto dostopne. Ce so torej, kot ta člen u-stave določa, »vsem prosto dostoD-,ne« (La scuola 6 aperta a tutti.), pomeni tudi, da imajo starši sami in ne kdo drugi pravico prosto izbirati, v katero šolo vpisati svoie otroke! Ker je obiskovanje osnovne šole obvezno, tako bi moralo veljati pravilo, da so slovenski otroci obvezni obiskovati le sloveinske šole. prav tako. kakor država zahteva, da otroci italijanskih staršev obiskujejo italijanske šole. Sicer ni moči trditi, da smo vsi državljani enakopravni in enake družbene dostojanstvenosti, kajti če je obisk>-vanje slovenskih šol otrokom ita'i-janskega očeta prepovedano, tako iriora tudi otrokom slovenskega o-četa biti obiskovanje italijanskih šol prepovedano! Italijanskim staršem zakon ne da je šele možnost prošnje za sprejem otrok v osnovne šole, ampak jim pod kaznijo nalaga dolžnost, da svoje, otroke vpišejo in pošiljajo v osnovne šole (30. člen ustave in druga zakonska določila). Zato j«1 nameravani zakon, ki naj bi obiskovanje slovenskih šol dovolil le proti prošnji protiustaven (glej 3. člen ustave) in proti mednarodni listini o človečanskih pravicah. Drugo določilo nameravanega zakona, to je ustanovitev in sestava posebne komisije, ki naj bi prošnje za sprejem učencev v slovenske šole reševala po ugotovitvi njihovega materinega jezika, je. tudi krivično, in sicer iz dveh ozirov; prvič, ker za sprejemanje slovenskih otrok v italijanske (le italijanskim otrokom namenjene šole!) taka komisija sploh ne; obstoja, ker sploh ni potrebna nobena prošnja, in dru- Nenni, vodja italijanskih s ko-munisti sodelujočih socialistov, je v nedeljo 15. t. m. v Trstu govoril jasno. Hudio je Jugoslaviji očital, da raznaroduje istrske Italijane ter Izjavil, da se Italiji mora krivica zaradi premaknjenih državnih maji v Julijski krajini popraviti* Italija pa — je dejal 'Nenni — ravna z jezikovnimi manjšinami pravično in človečansko! Upamo, da ,je s tem svojim nastopom Nenni odprl oči in ušesa tistim slovenskim socialistom, ki zamj pridno agitirajo med slovenskim delavstvom in ga vabijo v njegovo stranko, 'tistim, ki trdijo, da Nennijeva stranka ne dala in ne bo delala krivice Slovencem v Italiji in -bo .njihove praviee priznavala 'n spoštovala! Zlasti nekemu takemu pridnemu Nennijevemu socialistu iz Doberdoba svetujemo, naj do dna dobro premisli, za koga on dela in kolik') škode povzroča Slovencem in njihovi stvari v Italiji, ko tako vneto išče pristaše med slovenskimi delavci in jih nagovarja, naj prist> pijo k Nennijevi socialistični stran ki, obetajoč jim vse mogoče koristi in pravice! Nenni je jasno izpovedal, tako nujno izhaja iz njegovih besedi, da nimamo Slovenci v Italiji kaj zahtevati, ker smo že človečansko ;n pravično »zaščiteni«. Tako zaščiteni namreč, da se ne bomo mogli o-hraniti, ker nas prav noben zakon v naših pravicah in nj.ih uživanju ne ščiti! Raznarodovanje gre dalj*, in Nenni se za. naše pravice niti ne zmeni! Zdaj so naborniki iz Doberdoba lahko prav gotovi, da jih Nenni ne glč, ker bi to komisijo sestavljali povečini italijanski elementi, ki slovenščine ne poznajo, ali pa, ki so Slovencem iz raznih ozirov nenaklonjeni in celo nasprotni! Naša zahteva! Zahtevamo torej, da se nameravana krivična določila iz osnutka zakona za slovenske šole črtajo, ker predstavljajo pravi pravcati fašizem pod slabo maskiranim naslovom demokratičnega zakona o zaščiti slovenske jezikovne manjšine. To bi bil zakon, ki bi slovenske jezikovne manjšine na šolskem področju prav nič ne zaščitil, ampak bi, po izvajanju omenjenih dveh določilih, obstoječe šole kratko in malo uničeval in jih sčasoma od pravil! ■Hvala lepa za tak šolski zakon, hvala lepa za »demokratično« zaščito! Demokratična vlada ne sme pogoltniti svoje lastne izjave od 11. julija 1945 in demokratična poslanska zbornica ne sme izglasovati zakona, ki je proti določilom državne ustave in sploh proti bistvene- Preteklo nedeljo so v raznih mestih politični prvaki imeli svoje govore, v katerih so osnovno poudarili program in inamene svoje stranke pri prihodnjih upravnih volitvah. V Sieni je politični tajnik KD. Fanfani, govoril zbranim materam-kmeticam. Rekel je med drugim, da se demokristjani ne boje ne komunistov, ne spcialistov, da bodo ostali zvesti vsem svojim obveznostim in da zaupajo v vestnost svojih volivcev, ker »niso volilni zakoni, ki rešijo demokracijo, marveč volja demokratov, ki jo mora braniti«. Iz vsega izgleda, da se demokristjani čutijo vedno bolj osamljene .zaradi .svojega notranjega spora in nesoglasja in zato, da ne bi v »svojih« vzbudili vznemirjenje in nezaupanje, napovedujejo zelo jasen in odločen nastop, verjetno brez ka ke povezave. V tem oziru je pomembno, kar je prvak nove radikalne stranke, on. Villabruna, rekel v Turinu. V razlaganju programa svoje stranke je med drugim zelo pomembno poudaril »globoki dualizem«, ki se javlja, v krščanski demokraciji in trdil jev da se »liberalna stranka, nekdaj iz sre dinje -levice pomaknila sedaj na položaj srednje-desnice«, in to pomakajenje je dokončno razdejalo pogodbo skupnosti, ki je vezala štiri demokratične stranke. Kakor se vidi, se skupnost in po-vezanje štirih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, počasi razdira in uničuje. bo branil, ko jih .bodo zopet podili iz Tržiča in jim prepovedovali posluževati se materine besede! 'Nenni pa hoče nazaj še drugo slovansko zemljo in prebivalstvo! Tako so slovenski Nennijevi socialisti. postreženi!... Zimska pomoč V okviru zimske pomoči brezposelnim je vlada nakazala goriš si pokrajini 57 milijonov lir, zraven pa še 1,800.000 lir posebej za ribič«?. Posvetovalna pokrajinska komisiia je iz sklada 57 milijonov nakaz'i.a doberdobski občini 200.000 lir, dolenjski 100.000, števerjanski 50.000 sovodenjski pa 250.000. Poleg tega so doberdobski občini nakazali še 492.900 in 670.000 lir za poravnavo stroškov raznih del javnega .značaja. Število volivcev v Števerjanu in Sovodnjah V Števerjanu je vpisanih 598 volivcev: 302 ženski in 296 moških. V Sovodnjah pa vsega skupaj 1256. Marsikomu v premišljevanje Polikrat, tiran, z otoka Samosa, je podaril grškemu pesniku Am-kreontu veliko vsoto denarja. Pesnik je denar sicer sprejel, a se je zaradi' njega tako vznemirjal, da ni mogel spati marsikatero noč. Vrnil je torej darilo z 'besedami: »Ta denar ne poplača nemira, ki mi ga povzroča.« To naj si tembolj zapišejo v spomin vsi tisti, ki po nepoštenem sprejemajo denar! (Iz »Koroške kronike«.) mu duhu zdrave demokracije človečanskih pravic! Pri vsem našem težkem položaju, ziasti pri pomanj kanju potre umi h velikih sredstev, como Slovenci v Trstu, na Goriškem in v Videmski pokrajini vendarle zbrali toliko glasu, da bo našo pritožbo in naš upor proti nameravani krivici, če se bo dejanski izvršila, slišal tudi zunanji svet. Po zlomu fašizma se Slovenci v Italiji nenehno borimo za. to, da bi dosegli mirno in pravično sožitje s svojimi sodržavljani italijanskega .porekla, seveda na podlagi stroge-in demokratične enakopravnost i-Pa nismo do danes še ničesar do segli, kar bi pričalo, da je vlada svojo -izjavo od 11. julija 1945 popravljena spoštovati in dejansko tudi uveljaviti! Vemo, da vlada preveč posluša glas krajevnih, Slovencem nasprotnih strank, združenj in posameznikov, namesto da bi svojo pozornost posvetila dolžnosti, ki ji jo nalagata ustava in listina o človečanskih pravicah, ter se v svojem ravnanju napram naši manjšimi ogledovala le na to dolžnost in ne na glas zlonamernih, ki je glas fašizma in ne krščanske ljubezni, na kateri temelji vsaka zdrava demokracija ! —.j To naše tolmačenje nam potrjuje tudi on. Matteotti, ki je v Benetkah, ■ob zaključku deželnega shoda socialdemokratov, rekel, da je vodstvo stranke za prihodnje upravne volitve proti vsaki povezavi. V 'Turinu pa je ob 35-letnici u-stanovitve KPI govoril Togliatti. S svojo znano demagogijo in retoriko je rekel, da, se bodo z vsemi silami borili proti vsaki goljufiji vla de, ki upa, da bo spet ponovila u-darec, .ker se njihove nade naslanjajo na »demokratične! sile«. 'Po vsem se lahko sklepa, da bo letošnja volilna borba zelo napeta In ostra. NOVICE IZ SOVODENJ V torek 17. t. m. se je »pri Mir-kotu« vršila seja odbora Kmečne bolniške blagajne, na kateri so razpravljali o plači zdravnika in o nagradi .tajniku ter se zedinili, da o-stane v veljavi, kar so v tem oziru že na prejšnjih sejah sklenili. Predsednik je nato poročal, da je zaradi starosti svojo službo babica odpovedala; tajnik pa, da je v veži občinskega doma izstavljen seznam neposrednih obdelovalcev zemlje in njihovih družinskih članov, ki imajo pravico do bolniške, pomoči. Ce kdo opazi kako pomoto, ali da ne spada v seznam, ali pa, ker je iz seznama izpuščen, naj se do 1. marca pritoži na goriško prefekturo, in sicer na kolkovanem papirju za 100 lir. * * * V nedeljo 22. t. m. je v visoki starosti 86 let umrla domačink* Marija Batistič, p. d. Nanca Bati stičeva, ki je bila najstarejša oseba v vasi. Bila je pridna in delavna žena. V ponedeljek zjutraj 23. t. m. je umrla pa Frančiška Pahor, sta>-a 63 let in ki je bolehala na srcu. Bila je tiha in dobra žena. Prizadetim družinam iskreno sožalje vaščanov. ♦ * * Ker »Soča« nekam preveč pogosto piše o nameravani napeljavi vodovoda na Vrh in z Vrha po vsej občini, se nam pojavlja šum, da p.'i stvari gre le za propagando spričo skorajšnjih občinskih volitev. Nova šolska matura Prosvetni minister je že predla žil osnutek zakona za preosnovo izpitov za šolsko maturo, in ministrski svet bo o tem v kratkem razpravljal. Glavna novost te spremembe tiči v tem, da .bodo kandidatje podvrženi pismenemu izpitu tudi' iz nekaterih ustnih predmetov. Kdor do seže uspeh v vseh pismenih nalogah, bo oproščen vseh ustnih izpitov, če je ob koncu šolskega leta imel v teh predmetih pozitivni red. Komisije bodo sestavljali; predsednik in šest članov, od katerih bo samo eden predstavnik šole, kateri pripadajo kandidatje. Pripustitev k ustnim izpitom bo komisija lahko določila tudi samo za predmete, v katerih kandidatje niso dosegli uspeha pri pismeni nalogi. Zraven dosedanjih pismenih izpitov bodo na klasičnem liceju pisali še nalogo iz zgodovine in filozofije. Na znansventem liceju p-i; iz italijanščine, iz latinščine (samo prevod na italijanščino), iz tujega jezika, iz matematike, iz naravoslovja in še risbo z opisom. Na u- za-dnjem času srdito zaganjajo na .DtiAtsKe biovtnce, Ker so u zace.i neustrašeno avigati svoj gtas m za ntevati -manjsmsKe pravice. Proces prO'ii beneškim partizanom je dal znanim sovinistom povod, da so zaceli ostro napadati wx ■tam.-stavili v reprezentanco Zena Colo • ja, ki je pred štirimi leti osvojil za Italijo zlato kolajno? Strela z Aba-tona se zdaj s podvojeno energijo pripravlja, da na državnem prven stvu pokaže, kako je še vedno najhitrejši v Italiji. Col6 je dobil zaveznika v Tržičanu Janku Stefetu. Ta si je lansko leto polomil nogo, zdaj pa je popolnoma zdrav in povrh vsega v dobri formi. Kdo ve, če ne bi ravno Stefe častno nadomestil Muleja,? Ker pa menijo, daje že prestar, bo spremljal olimpie-do izza zapečka. Na svidenje na državnem prvenstvu, pravi tudi Stefe. * * * Manj olimpijsko je razpoloženje v Neaplju. Po nekaj mesecih odmora so v nedeljo odprli stadion i tekmo proti Interju. Se enkrat sr je izkazalo, da moštvo Napolija v teh vročih časih ne sme izgubiti doma. Po mnenju gledalcev je bi! za to kriv sodnik, bili so krivi nasprotniki in lastni igralci. Sledil je pretep, vmes so posegli hidranti. :n policija. Nogometna zveza zdaj razmišlja, s čem naj kaznuje Naprli in predvsem njegove navijače, da bo enkrat za vselej mir. DROGERIJA N^mŽJECENE ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009 Kdo bo še za Nennijeve socialiste? Odprta predvolilna borba ING. BORIS SANCIN J priljubljene in čas je, da končam HL ctnlotnini pnic+VSk Dodam naj še samo, da so mi v Ve- WU OlUICilllUl I UJalVO 12 LET POZNEJE ^ ^ in o ljudeh, za katere je bil tujec tudi med vojno predvsem človek IV. Tako smo skupno s tremi, štirimi drugimi skupinami postali člani vaškega občestva. Preselili smo se v drugo, dobro skrito, čeprav komaj za lučaj nad vasjo ležečo kočo, ki je imela še to dobro stran, da je poleg nje izviral majhen studenček. Iz vasi so nam posodili nekaj loncev, dimnih cevi in celo majhen štedilnik, tako da nam ni bilo več treba kuhati na odprtem ognju. Zdelo se nam je, da smo v skritem »gradu«. V vasi je že vsak imel svoje prijatelje, ker so si nas hiše nekako razdelile. Ko je bilo žegnanje, mo bili vsi povabljeni na kosilo, pa tudi sicer so nas vedno pogostili, pa čeprav s še tako enostavno jedjo. •Od časa do časa so nam vaške »mamice« prinašale krompir ali mlie-ko, mi pa jim v zameno nismo mogli dajati drugega kot kakšno skodelico kave, seveda dokler so trajale konzerve. Imele so jo zelo rade. Z nami so delile celo svoje skromne, na karte dobljene obroke testenin, riža in olja. Nekega dne se je slučajno razvedelo, da se je ena skupina petih ■častnikov odločila, da se preseli čez hribe bliže neki drugi vasi. Zdelo se jim je, da nas je preveč, ki nekako bremenimo sorazmerno majhno Vetrio. Toda, da bi tega ne storili! To je bil protest. Da bi kdo zapustil Vetrio iz bojazni, da bi v njej bil lačen? Kakšna sramoti! Ne, to ije bila žalitev. In res so bili vaščani užaljeni. Da dokažejo, kako resno mislijo, so omenjeni skupini takoj nanosili krompirja, moke in zabele, tako da so njeni člani ginjeni morali ostati. » « » Pa ni bilo samo v Vetriji tako. Na podoben način so se izkazali tudi prebivalci drugih krajev. Ko sva z Brankom nekega dne šla tudi sama iz Vetrie v Garessio, sva eno za drugo srečavala skupine ljudi, ki so nosili v nahrbtnikih in torbah hrano v gozdove. Tu ni šlo več za osebno ali omejeno skupinsko, temveč za pravo množično dejanje človečanske solidarnosti. Kdor ga je doživel, ga ne more pozabiti. Zato me tudi ni čudilo, ko sem letos jeseni v Garessiu izvedel, de je bil pred menoj na obisku tudi neki Srb, ki je sicer vodil izletniško skupino v Genovo, a se ni mogel premagati, da se ne bi požvižgal na sicer lepo in veliko mesto ter skočil v hribe pozdraviti, ljudi, ki so mu storili toliko dobrega. Vsem, ki smo bili v tistih letih deležni tolikšne gostoljubnosti in tako toplega sprejema od strani italijanskega prebivalstva, je bilo v veliko zadoščenje, ko smo kasneje izvedeli, da so tudi naši sonarodnjaki s proglasom premirja prav tako pozabili na vse. kar so prej pretrpeli, in so Italijan-skim vojakom pomagali na podoben način, kot so njihovi ljudje pomagali nam. * • * Ko so letos jeseni tudi mene spomini in dana obljuba privedli v Garessio, sem sklenil, da opravim p»ir ur dolgo pot v Vetrio kar preko hribov in skozi gozdove, po istih stezah kot takrat, ko smo zbežali iz' taborišča pred prihajajočimi Nemci. Pa mi ni bilo dano, ker je prejšnji večer rosilo in so se zjutraj preganjali po nebu temni oblaki. Zato smo se z ženo in sinom odpravili po ovinku: najprej par postaj proti Cevi, od tam bi nas pa moral popeljati avtobus do Caragne, od koder je do Vetrie samo par kilometrov. Toda z avtobusom ni bilo nič. Ko ni več letoviščarjev, vozi samo dvakrat ali trikrat na teden. Tako smo morali napraviti peš daljšo pot, kot bi jo imeli, če bi šli iz Garessia. naravnost v Vetrio. Pa je bilo kar prijetno. Deževalo ni, tu in tam je celo posijalo, sonce, med potjo smo nabirali kostanj, stikali za gobami, tolkli lešnike in o-rehe. Bilo je nekaj čez poldan, ko smo dospeli do Vetrie, ki se je prav do zadnjega ovinka skrivala očem. Sedli smo za mizo v edini vaški gostilni, kajti neprijetno bi bilo, ko bi padli ljudem v hišo prav ob času kosila. Hitro smo poobedovali In po od pred dvanajstimi leti znanih poteh smo se podali na drugi konec vasi, do Ma-ri-tana. Angela, ki je v vasi edini pek, trgovec z mešanim blagom in čevljar. Ta je bil v času našega skrivanja v tamkajšnjih ■gozdovih eden glavnih dobrotnikov in zaščitnikov skupine, kateri sem pripadal. V njegovi hiši smo bil: skoro vsak dan in zato sem ga hotel tudi prvega pozdraviti. * * * 'Pred hišo me je prva zagledala njegova žena, ki je slučajno prišla skozi vežna vrata. Nič ni rekla, samo zakrila si je oči, trenutek postala, nato pa vzkliknila: »Si, si, si-gnor Boris! Che sorpresa!« Povsod so me namreč poznali samo po mojem krstnem imenu. Takoj je bilo vse na nogah. Dva sina — pred dvanajstimi leti majhna dečka, zdaj že postavna, fanta sta nas pozdravila, oče, ki je ponoči mesil in pekel kruh ter je po kosilu počival, je vstal. V trenutku smo že sedeli v krogu v kuhinji, v nizkem in majhnem štedilniku, kakor jih tam uporabljajo, pa je prasketal oganj. Prav tako kot takrat, ko smo se hodili k njim gret in na kakšen priboljšek. No, tega tudi zdaj ni manjkalo. Medtem ko smo si pripovedoval:, MAR IT ANO ANGELO kaj vse smo v teh letih doživeli, se je .novica o naši prisotnosti že raznesla po vasi. Ko smo vstali, da si tekom poldneva ogledamo naša nekdanja bivališča in da pozdravimo še druge znance, so nas že vsi ljudje, ki smo jih srečavali, z nasmeški pozdravljali, nas ogovarjali in spraševali. Neverjetno kako zasidran je ostal v tistih krajih spomin na medvojno prisotnost tolikih Jugoslovanov, kako so še vedno živi spomini na razne Jovanoviče, Ka-rabegoviče, Pavlice in drugih par sto imen, ki sem jih celo jaz že davno pozabil. * * * Od Maritanovih sem se odpravil najprej do Rinaldijevih, čeprav ni je to bilo najtežje. Cesare Rinaldi. resen možakar, ki se nikdar ni bal odgovornosti, če je le bilo komu kaj pomagati, nam je storil veliko dobrega. Prav tako njegova- žena, ki je bila posebno zame in Branki prava mati. Kako naju je samo odpravila, ko sva se pred dvanajstimi leti odločila, da .zapustiva tisti skriti kotiček, v katerem so prej ali slej morali začeti »rastre! lamenti«: večer pred odhodom sva večerjala in spala pri njih, pripre vila nama je velik čeber s toplo vodo, da sva se lahko okopala, Brankotu je dala novo nedeljsko obleko najstare.jšega sina, ki je bil kot vojak alpinske divizije »Cu-neo« zajet v Sovjetski zvezi. Ko sva jo vprašala, kako ji bova povrnila vse to, je rekla: »Upam, da kar storim vama dobrega jaz, bo storil kdo drugi mojemu sinu.« Pravo materino srce! Toda medtem, ko sva se midva z Brankotom rešila in sem jaz pravkar prihajal na o-bisk, Sem vedel, da njenega sina iz Rusije ni .nazaj, da so ji mlajšega sina med vojno ubili Nemci. Kaj naj ji porečem? Z možem sta nas čakale pred hišo. Rekla sta, de1 sta vedela, da pridemo k njim. Brez vseh ceremonij me je z vso prisrčnostjo poljubila na levo in desno lice, njen mož mi je pa, bolj zadržan, samo krepko stisnil roko. Govorili smo o mnogo-čem, o usodi raznih mojih takratnih tovarišev, o njihovem trpljenju, toda boleče rane smo se izogiba::. Nisem je hotel odpreti niti s tem, da bi jima izrekel sožalje. Pač pa sta jo odprla, sama naslednji dan ko sem po prijateljskem obedu vprašal, kako to, da sta, se vendar ina-šla onadva.: on, izseljenec v daljni Argentini, ona, vedno po službah v bližnji Franciji. »Ci ri-uni il destino- della morte«, mi je odvrnila. ■S tem je povedala vse. Vzgojiti sinove, ki so bili kot hrast, jih nato izgubiti v cvetu prvih moških let in ostati na stara leta sam. kdo ne bi razumel materine in očetove bolesti? Vsakaf beseda je bila. odveč. * * * Tako sem obšel večji del znancev, si ogledal naše nekdanje koče, pogledal kako je z našim nekdanjim studencem. Zvedel sem, da je stari župnik umrl, da so med vojno Nemci in fašisti počenjali po tistih krajih prav iste stvari kot pri nas, da so na drugi strani tudi partizani postopali z enako brezobzirnostjo. Povedali so mi, da je nekdanji občinski tajnik v Calizzanu, ki je marsikoga oskrbel z dokumenti, medtem umrl (in zato to tudi lahko povem), da živi karabinjerski brigadir, ki se je vsa leta vojne odlično obnašal, -danes nekje v pokoju. Kakšni so bili ti ljudje in kakšna je bila naša navezanost nanje, naj prikaže samo tale dogodek: Prisotnost nekdanjih jugoslovanskih vojnih ujetnikov v tistih krajih je bila splošno znana. Ko se jc kasneje, ko sem jaz tiste kraje že zapustil, utrdila oblast fašistične triji ob tej priliki izročili kovček, ki so ga med vojno en čas imeli celo zakopanega pod zemljo, nato p: skritega po raznih gozdnih senikih. Z njim sem dobil vrnjeno vrsto zame dragocenih fotografij, prav tako pa tudi sveženj pisem, last prijatelja in sošolca, ki je na poti Iz Garessia v Ljubljano v Trstu padei v mreže Gestapa, videl še Dachau, I se rešil iz tistega, pekla in po krat-nista hotela pobegniti«, se je kasne-, k; blesteči karieri na prvem pro- je pritoževal znancem. Toda fanta nista hotela pobegniti, čeprav so jima obiskovalci prigovarjali in so jima žene iz Vetrie nosile ne samo hrano, temveč so jima ponujale tudi od ust pritrgan denar. Bala sta se, da -bi se Nemci ali fašisti potem znesli nad ljudmi, ki so jima pomagali. To jima je vezalo roke in noge huje kot vsaki okovi. Nista hotela, da bi drugi zaradi njiju trpeli in zato sta ostala. 'Prazna sentimentalnost, bi rekel marsikateri, toda prebivalstvo -tam kajšnji-h krajev se pjodobnih sentimentalnosti še danes spominja. Prijetno mi je bilo pri srcu, ko so mi mnogi zatrjevali, kaiko so leta 1944 in 1945 postavljali naše zadržanje za vzor ne samo pripadnikom oboroženih sil -takratnih oblasti, temveč tudi svojim partizanom. To j s bil dokaz, dai je spomin na takratno srečanje ljudi iz sicer tako oddaljenih svetov ostal neskaljen. Veliko bi še lahko povedal o teh mojih prijateljih, o posameznih u-sodah in dogodkih. Toda tednik i-ma svoje meje, dolge zgodbe niso CESARE RINALDI republike v Salo, je karabinjerski brigadir dobil od svojih predpostavljenih nalog, da mora ta in ta večer aretirati jugoslovanske častnike, ki zahajajo v te in te hiše. Povsod se pač najde kakšna -garje -va ovca. Moral je izvršiti ukaz. Vse je poteklo .tako, da je večina lahko pravočasno ušla. Dva je pa le dobil. Pustil ju je, da sta sama šla po svoje stvari na podstreho, od koder bi z lahkoto skočila- v vrt in od tam v gozd. V Calizzano ju je -ponoči vodil .tako, da sta onadva hodila daleč zadaj, on p>a spredaj. V Caliz-zanu so ju ljudje lahko obiskovali in sta lahko hodila po kraju. ■»Kaj sem jima p>a mogel, če oa cesu proti komin-formistom v Ljubljani bil obsojen na smrt. Nisva bila istih nazorov, a to ni kalilo na -jinih odnosov, in ko sem zvedel za njegovo usodo, mi ga je bilo resnično žal. Danes ni več vojne in tudi spir. čigar žrtev je posredno postal, je -poravnan.... Koliko spominov, ko sem vrtel v rokah palico, v katero je rajnki prijatelj z razbeljeno iglo vrezal podpise vseh ujetnikov našega taborišča! Pustil sem jo osebi kateri jo je sam izročil. In -za konec: na kolodvor me je peljal sin istega mehanika in šofer-ja, zdaj podjetnika, ki me je pred 12 leti vozil skozi nemške zasede v Final Ligure, prijatelji pa so mi obljubili, da me leta 1958. ko bos*e Rinaldijeva slavila svojo srebrn;, poroko, obiščejo v Trstu. Na te ljudi pomislim vedno, ko ■se tu, pri nas, zgodi kaj takega, kar me boli. In pri-znati moram, da mi potem neredko odleže, da se mi marsikaij zazdi veliko manj tragično, ker vem in sem občutil, da smo na obeh straneh vendar le ljudje! Haho se flostijo sopjetsbi^mučapji? V samem osrčju švicarskih Alp so se sovjetski smučarji za dolge proge pripravljali na olimpijske i-gre v Cortini d’Amp>ezzo. Veljalo je načelo-: tri in pol ure treniranja, pst ur najstrožjega počitka in 5 tisoč kalorij hrane. To so glavne skrivnosti njihovih slovitih kondicij. Razvedrilo: ples z angleškimi in nemškimi izletniki in izletnica-mi ter poslušanje ameriških jazz -plošč. Zajtrk: telečji kotlet z rižem in mesno omako, dvoje jajc, kruh, maslo, marmelada, kava, mleko in sirup. Kosilo: juha, dunajski zrezek, pečen krompir, zelenjava, solata, sadje, možnata jed, maslo in kruh. Večerja: jogurt, ocvrta riba, pure krompir, zelenjava, močnata jed im sadje. -Po količinah in kakovosti predstavljajo ti zalogaji vrednost 5000 kalorij in so še enkrat večji od tega, kar porabi povprečni delavec. Trener Semjon Bogacjov je ne pripombo odgovoril časnikar jem: »To je naše tajno orožje — jej, jej in še enkrat jej!« Za poveličevanje komunizma v -Sovjetiji nikoli ne zmanjka denarja, socialne razlike pa so v stalnem razmikanju med nižino -in višine. Enakopravnost in socialno izenačenje, to velja samo dokler komunisti ne pridejo na oblast. rimske opazovalce. Le malokateri človek bi pričakoval, da bi mogel papež v tako visoki starosti ,zope: seči pxj učnih knjigah. Papež obvlada osem jezikov. Zadnji papežev radijski nagovor je morda odkril, zakaj se je lotil ruščine. Ta govor je bil končnove-lja-vno zavračanje komunizma, Italijanski listi so papteževo učenje ruščine komentirali s trditvami, da se je mogoče usptešno boriti proti nasprotniku samo tistemu, -ki do podrobnosti pozna vse nasprotnikove navade in običaje, posebno p>a njegov jezik in, njegov svetovni nazor. Poznavanje nasprotnika 'Papež Pij XII. študira ruščino. To je odkril italijanski politik, ki je poglavarja katoliške Cerkve obiskal na njegovem počitniškem 4o movanju v Castelgandolfo. Na papeževi pisalni mizi je obiskovalec našel slovnico ruskega jezika, kasneje p>a je tudi izvedel, da prihaja k papežu redno jezuit, ki ga poučuje v ruščini. Vest je presenetila SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TR2ASK0 OZEMLJE V soboto 28. t. m. ob 20.30 v dvorani na- stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 premiera GLASOVI VESTI tarantela v treh dejanjih Spisal: EDUARDO DE FILIPPO Prevedla.: SONJA MOHORČIČ Režiser: ANTON MARTI, kot gost -Scenograf: JOŽE CESAR V nedeljo 29. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« GLASOVI VESTI V sredo 1. februarja ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU GLASOVI VESTI Woodrowa Wilsona Ob proslavi stoletnice rojstva pokojnega predsednika Združenih držav, Woodrowa Wilsona, so politični voditelji iz srednje-in vzhodnoevropskih držav z ustanovitvijo posebnega odbor,: za proslavo izdali naslednji proglas, ki sta ga objavila tudi »New York Timesa in »VFo-shington Post«. Podpisani politični voditelji srednje- in vzhodnoevropskih narodov, k: so se borili ob času prve svetovne vojne na strani zaveznikov, sedaj v izgnanstvu, smo ustanovi!' Sred.- in vzh.-evropski odbor W-drowa Wilsona, ker smatramo, da je naša moralna dolžnost, da sodelujemo v proslavi stoletnice njegovega rojstva. Podpisani se klanjamo spominu enega največjih Američanov, katerega politične- zamisli bodo večn<> živele. 'Naši narodi ne bodo nikdar pozabili plemenite vloge, ki jo- je igral Woodrow Wilson v dneh, ko je bila na vrsti usoda habsburškega cesarstva. Wilson je bil tisti, ki je odprl vrata, ječe, v kateri so čakali svobodoljubni narodi, da si u-stvarijo .svoje lastno državno življenje. Med našimi zasužnjenim; narodi so izzvale izjave po neodvisnosti, ki so bile spočete v Zedinjenih državah v juniju in juliju 1912, nepopisljivo navdušenje. Avstrija je bila na smrt obsojena; to je bil konec preživele države. V svoji poslanici kongresu 15. marca 1917, ki je bila vojna napoved Nemčiji, je Woodrow Wilson izjavil: »Boriti se bomo morali z.a tisto, kar je bilo vedno najbližje našemu srcu — za' demokracijo, za splošno vladavino pravice v skupnosti svobodnih narodov, ki bo prinesla mir in varnost vsem narodom in končno ustoličila svobodo.« Po dveh svetovnih vojnah in strašnem trpljenju ta cilj še ni bil dosežen. Kljub vsemu bodo Idea'i Woodrowa Wilsona končno zmagoviti, in to bo sreča za vse človeštvo. Politični nasledniki onih, ki so leta 1918 pozdravljali najodličnejšega voditelja demokracije, ne bomo nikdar pozabili velikih naukov Woodrowa Wiisona. Naši narod’ branijo njegova velika načela človeške svobode, dostojanstva, samoodločbe, zahodne demokracije in krščanske skupnosti narodov, kakor jih je prav on učil in razumeval. V Woodrowu Wilsonu vidimo velikana med ljudmi in narodi, resničnega- zastopnika ameriškega političnega genija. V tem duhu se pridružujemo vsem onim Američanom, ki častijo veliko človeško in politično delo Woodrowa W,ilsona. Woo-drowa Wilsona mesto je ob strani Washingtona, Jeffersona in Lincolna. Jože Lettrich za Svet svobodne Cehoslovačke; Stanislav Mikolajczyk za Poljski narodno-dem. odbor: Konstantin Visotanu za Romunski narodni odbor; Vladko Maček za Hrvatsko narod, zastopstvo: Miha Krek, Bogu.mil Vošnjak za Narodni odbor za Slovenijo; Konstantin Fotii za Srbski centralni odbor; Milan Gavrilovič za Srbsko kmetsko stranko. Washington, D. C., na devetindevetdeset! rojstni dan Woodrowa Wilsona. miiuinuiiHmtuHHuimiiuiivmmimiHiiiiiitt POD 6rto RAZGOVOR S KONJEM Pred gostilno, kjer včasih izpijem četrtinko — tega dne jih .je bilo nekaj več — je dremal konj. Truden rjavček, vprežen v zapravljivček, z globoko povešeno glavo. Ponudil sem mu trdo skorjo kruha, ki jo- je zadovoljno požvečil s svojimi od starosti porumenelimi zobmi. Medtem ko sem ga potrepljal po vrat:.’, sem mu dejal: »Vražje dolgočasno mora biti takole postajanje.« Najbrž je bil kriv gostilniški zrak, ki je pri odpiranju vrat uhajal iz pivnice-, da mi je odgovoril: »Tako mislijo samo ljudje. Pameten konj se nikoli ne dolgočasi: posebno tak, ki pride v Trst s prepustnico.« »Mislil sem samo,« sem dejal brez posebnega začudenja, »ker ste v svobodi tako navdušeni nad prostostjo....« Rjavček je ironično zarezgetal: »Kaj morda izgiedam kot kak razposajeni mustang, ki je nekoč dirjal px> preriji? Meni so že v zgodnji mladosti temeljito .iztepli vse nagone svojeglavosti iz glave in sedala. Razumeti morate, da užije zgrajeni konj nekaj veselja do dirjanja samo, če teče na ukaz. Brez ukaza ni v njem nobene spodbude: ostati mora pogreznjen v svoj popolni notranji mir in v delo za skupnost. Od tega tudi izvira pregovor o „konj-ski potrpežljivosti”, ki ga gotovo poznate.« »Potrpežljivost v pregovoru že poznam; s to čednostjo pa me narava ni obdarila,« sem odgovoril skoro malo zavistno, »zato -tudi nisem izhajal v tukajšnji preteklosti in ne morem v sedanjosti na oni strani Femetičev.« »Točno.« je pritrdil konj, »potrpljenje uspeva samo pri roževina-sto utrjeni skorji velikih možgd-i in pri masleni hrbtenici. Rože vino krepi trdo delo, hrbtenico mehča bič.« »Mnogi med vami pa le udarjajo s kopitom po cesti, če se gospodar le predolgo zadržuje ob gostilniški mizi,« sem pripomnil. »To so . . .« Kon j je obrnil glavo, skrivnostno pomežiknil in zašepetal: »Ali verujete v potovanje duš?« »Včasih že. Zakaj?« »Pripovedujejo namreč, da se oo-sebno sitni in -nestrpni stremuhi ponovno rodijo kot konji, da bi se tako priučili potrpežljivosti.« »Potemtakem nam konj v Trstu v prihodnjosti me bo zmanjkalo, še več pa jih bo tam gori. Sicer pa bi tudi pri vas človek spričo vaših duševnih darov sklepal na človeške prednike.« »Zelo ste postrežljivi s poklon’,« je odgovoril rjavček s svojevrstnim nasmehom, v katerem je bilo neka: prešernosti, »vendar sem popolnoma čistokrven. Ce včasih zaidem na vlšj-o raven samozavesti, je to posledica po dedove lnosti. Moj praded je vozil -kočijo pokojnega tržaškega lastnika malega- dnevnika, ki se ie ukvarjal z metafizičnimi špekulacijami. Le na ta način je■ prišlo n?-kaj hipozbfskega znanja v mojo oo-dedovanost in zato gledam nekoliko navzdol —- mislim na znotraj « »Pogled na zunaj so vam vendar znatno omejili z očesnimi podoknicami,« sem obžaloval. »Te poloknice so samo simbol zr. današnjo politično značajnost ljudi,« se je rjavček smehljal in pri tem -zmajeval z glavo, »jez pa ljubim poloknice iz drugih nagibov: tako vsaj ne vidim toliko nemarn.n in smrdljivih pločevinastih konjskih potvorb na gumijastih kopitih Te potvorbe so edini nestvori, ki me spravljajo v živčnost. Na oni strani jih je k sreči le toliko, kolikor je velikih in srednjih diktatorjev, mali se vozijo s kolesi!« »Konkurenca, razumem....« »Ne samo -to!« Stari rjavček se je pričel tresti ix> vsem životu in komaj slišno zašepetal: -»Mi smo nekoč celotnemu življenju pritisnili pečat plemenitosti! Tvorili smo v gotovem smislu vodilno plast. Samo z našo pomočjo so nastali vitezi in z njimi viteštvo! Samo mi smo na svojih sedlih izgladili moža v kavalirja, in popolni mož je zrastel samo z nami v življenjsko celoto! Te mešanice med konjem in kočijo lahko vodi slehernik, ki se je porn-žal na stopnjo navadnega sestavnega dela-stroja! -Celo produkt neta-kt nega ropotajočega izpuha je -strup nerodoviten za- poljedelstvo, neužiten celo za vrabca!« »To so nazadnjaške besede, ki vas na oni strani zagotovo pripeljejo na vešala,« sem tiho zašepetal. V tem trenutku je priskakljal na px>zornico vrabček in predrzno zmotil razgovor. Pozobal je nekaj nedozorelih zrn iz konjskih fig, ki jih je rjavček istočasno s svojimi krivoverskimi besedami spustil na tla. »Kmečko zlato,« sem pokimal zamišljeno, »to blago je postalo v resnici -pri nas že prava redkost; pri ja tel ji vrtov, vsako figo sproti poberejo po cesti.« »Oh, dovolite nam, da vsaj enkrat pošteno zadihamo!« »Saj to vendar počenjamo, prijatelj,« sem mu zagotovi! »Čeprav so vas že skoro iztrebili, še vedno zmagujete - - kot nekdaj -— p>o svoji lepoti in plemenitosti! Prišel bo čas, ko boste zopet zleteli kot puščice po zelenih livadah!« Rjavček je nenadoma stresel svojo razredčeno grivo: »Da letali bomo!« je izbruhnilo- iz njega. »Čeprav sem samo uboga konjska para, se v nočnih urah čutim povezanega s svojimi svobodnimi brati v skupni podzavesti! Iz skupinskih duš se pretakajo skozi moje sanje plemenite oblike moje zvrsti, ki so se tudi na- meni oblikovale — pa če v to verujete ali ne. Eden mojih prednikov je prenašal Martina Krpana iz Trsta celo na Dunaj. Ns njegovem hrbtu je Krpan potolkel Brdavsa. In koliko je bilo drugih....« -Prizanesljivo sem se smehljal nad splošno razširjeno šibkostjo vseh živih bitij, da se pxmašajo z junaštvi svojih prednikov. »Kaj pa lipicanci?« sem ga pobara! Razumel je skušnjavo, da bi njegovo renomiranje potisnil v hudobijo. »Lipicanci!« je vzdihnil s pogledom, polnim prezira. »Ti stol-u-j-ejo visoko v konjskem olimpu! ""o so rdeči zvezdniki ošabnosti in o-blastnosti. Res je, da še niso bili niti v Indiji, niti v Burmi; ne v A-besiniji in niti v Egiptu, kjer jim je tekla vsaj ena noga zibelke. Služijo edinemu absolutističnemu cesarju, ki ga je Srednji Evropi poklonila revolucija. Lipicanci nas u čijo, kako se tudi navadno kljuse lahko povzpne v nad konja, kar morda še izrazitejše velja za- oslič ke. Nepregledna je veriga inkarnacij, ki jo mora navadno kljuse, kakršno sem sam, preteči, da se jim približa. Zaradi moje grde razvade, da pri delu molim jezik iz gobca, so se vsi ti moji napori zopot pokvarili. Mnogi verujejo, da s p>e-nastim jezikom žalim pridobitve ljudske revolucije. Učijo nas, da se bo ob sodnem dnevu pu-ikazal na rdečem ognjevitem oblaku Jože in vse konjske sužnje odrešil trdih cest! Tedaj, tako nas učijo, bo več na konjska miselnost uresničena: vse konjske mrhe tega sveta se bodo v 'hipu preobrazile v lipicance!« Po teh globokih vpogledih v konjsko dušo me je kar streslo ob -misli, da bi mogel v konjskem golažu najti sledove oznovca.... Ko da bi rjavček uganil to moje razburjenje, je dejal z dobrohotnim nasmehom: »Gotovo mislite na moj konec. Učijo nas namreč, dr moramo biti ponosni, da služimo človeku tudi po smrti. Naše poko-lenje — -tako nam zabijajo v glavo — ni živelo zaman! Žrtve morajo biti, pravi Kardelj.« »Res je, prenašajo pa jih naj tisti, -ki so jih vajeni. Tisti v tovarnah in na- polju; sadove teh žrte i p>a naj uživajo tisti po belih dvorih, ki so jih prav tako navajeni!« sem dostavil in rjavčka potrepljal p>o vratu. Pepi Grinta VES Tis TRŽAŠKEGA Zakonski načrt o slouenskih šolah Ze 17. januarja so slovenske demokratične stramke, Slovenska de mokratska zveza v Trstu, Slovenska katoliška skupnost in Slovenska demokratska zveza v Gorici, sestavile irt nato. objavile svoj Protest proti načrtu novega šolskega zakona za slovenske šole v Italiji. Ali taki protesti v časopisih ostanejo pač le protesti, in kar gre pri novem šolskem zakonu za življenjske intere se slovenske narodnosti v Italiji, so se slovenske demokratične politične stranke iz Trsta in Gorice obrnile za odpomoč na najvišja merodajna mesta v državi, na predsednika republike, na predsednika ministrskega sveta, Segnija, in na prosvetnega ministra Rossija, kajti le oni so poklicani, da odločijo, ali se iz načrta izpuste o,ne tri določbe, ki Slovence diskriminirajo. In to -tembolj, ko se je nameravalo — kakor smo čuli — vpeljati na Tržaškem ozemlju novi šolski zakon kratko malo z odlokom generalnega komisariata. Prepis vloge, poslane v Rim, je bil dostavljen v vednost tudi generalnemu komisarju vlade, dr. Pailamari. Komunistične stranke in časopisi so zvedeli za akcijo slovenskih demokratskih strank iz »Katoliškega, glasu«, ki je izšel 19. januarja, in iz »Demokracije«, ki je izšla dan kasneje. »Primorski dnevnik« je posnel po »Katol. glasu«, kar je 20. januarja o stvari napisal. Zaradi že podvzetih korakov v Rimu pri inajvišjih predstavnikih države in vlade, da- se iz zakonskega načrta črtajo točke glede pismene prošnje za vpis slovenskih o-■trok v ljudske šole, glede komisije, ki naj namesto očeta odloča, kam naj vpiše svojega otroka, in glede dostopnosti slovenskih šol samo za italijanske državljane slovenske narodnosti, bi bila mogla interpelacija. v tržaškem mestnem svetu stvari več škoditi kot koristiti, ko je bilo vendar jasno ko beli dan, da tržaški občinski svet ne bo podprl slovenskega predloga v Rimu. Zato ni občinski svetovalec dr J. Agneletto sploh nameraval govoriti o zakonskem načrtu pred občinskim svetom, ker je o tako važnih in inujnih vprašanjih treba izbrati najkrajšo pot, ki vodi do uspehe, ne pa pot, ki dela samo re letamo. Komunistična svetovalka ga. Be.-- V sredo 8. febr. ob 21. uri priredi Slovensko dobrodelno društvo 1. v Hotelu Excelsior Palače. Vstop izključno z vabilom, ki ga lahko dobite na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. - tel. 36275 in v tiskarni Adria v ul. S. Anastasio 1-c -.tel. 23039. Sprejema se tudi prenotaci-ja rezerviranja miz. netič je spravila stvar pred obe svet in njej se je pridružil še dr. Dekleva. Zato se je moral oglas:, t. k besedi tudi dr. Agneletto. Prinašamo. njegovo izjavo po stenografskem zapisniku: » Z ozirom na vprašanje, ki ga je postavila svetovalka Beraetti in svetovalec dr. Dekleva, hočem ugotoviti, da so se SDZ in druge slovenska demokratične organizacije obrnile na pristojne oblasti, ki i majo o stvari odločati, in to na predsednika ministrov, na naučne-ga ministra in oa druge, ke,r sc ravno smatrale, da ne bi v tem obč. svetu, četudi je mogoče tudi tukaj sprožiti vprašanje, imelo vprašanje nikakega uspeha. V pogledu vsebine stavljenega vprašanja in vsebine zakonskega načrta, tale predvideva, da bi morali slovenski starši za vpis svojih otrok v slovensko ljudsko šolo napraviti pismeno prošnjo --za vpis v srednje šole je taka prošnja že sedaj obvezna. In prav taka prošnja hi bila v nasprotju s pravicami, ki so uzakonjene v ustavi, z demokratskimi principi in s človeškimi pravicami. Zato, kakor sem dejal, smo napravili korake na. drugem mestu in upamo, da bodo . dosegli uspeh.« »Primorski dnevnik« in »Corrie-re di Trieste« sta napadla dr. A-gneletta zaradi te izjave, ki sta ju zlobno potvorila in prikazala, kot bi bil dr. Agneletto zavzel stališče občinskega odbora, v nasprotju s protestom Slovenske demokratske zveze in drugih političnih strank, ki ga je prinesla 20. t. m. »Demokracija«. Taki napadi komunističnih listov na dr. Agneletta so na dnevnem redu, so njih vsakdanja peklenska obrt. Ali naj bi morda od komunistov pričakovali, da bodo o govorih in delovanju onega dr. Agneletta, ki je. soustanovitelj slovenskega demokratskega gibanja in »Demokracije«, objektivno poročali? 'Potem ne bi bili več komunistični užitkarji. Razprava proti špehoiontu s Ihofij Pretekli .torek je začela pred o-krožnim sodiščem v Ljubljani prva večja razprava proti osebi, ki se je pred dobrim letom dni okoristila .s prestavitvijo meje nekdanje cone B. Glavni obtoženec je. Herman Pečarič, doma iz Škofij pri Kopru, z njim pa s:di na obtožni klopi še petnajst drugih oseb. Ko je Pečarič, po podpisu londonskega sporazuma, izvedel, da bo njegova vas pripadla Jugoslaviji, je nakupil za 900.000 lir raznega blaga, s katerim je nameraval napraviti dobro kupčijo. Razen drobnarij je nabavil več računskih strojev, koles, nadomestnih delov za kolesa in podobno, kar je potem, po priključitvi, brez carine spravil v Jugoslavijo. S tem je sprožil široko trgovanje in razvil mrežo, ki je segala od Zagreba do Trsta. Kot glavni posrednici sta mu pomaga i Rozamila Drčar in Ana Eckert iz Ljubljane. Trgovina je cvetela nekaj, časa, toda končno je bila odkrita in zdaj so posledice. Sprejem pri podtajniku dr. Russu V .torek je prišel v. Trst na, kratek obisk podtajnik v ministrskem predsedništvu on. Carlo Russo. Dr. Russo je obenem tudi predsednik medtntoisteria-lne komisije za tržaške zadeve ih načelnik posebnega urada za tržaške stvari (Ufficm Triestino), ki je pridružen ministrskem^ predsedništvu. Vsekakor zavzema dr. Russo danes v Rimu najvplivnejše mesto kar se tiče tržaških zadev vseh področij in panog. Podtajnik Ruseo tudi posveča tria škim problemom največjo pažn-jo in se trudi, da bi Trstu res porna-gai iz krize, v katero je zašel. V sredo 25. t. m. predpoldne je dr. Russo sprejel na prefekturi tudi predsednika Slovenske demokratske zveze, dr. Josipa Agneletta, in predsednika Slovenske katoliške skupnosti, dr. Teofila Simčiča. V polurnem razgovoru sta predstavnika slovenskih demokratičnih organizacij obrazložila dr. Russu problem slovenskih šol s posebnim o-zirom na načrt novega šolskega zakona in naučno osebje. V pogovoru sta se dotaknila .najvažnejših vprašanj, ki se tičejo tržaških Slovencev. Dr. Russo je obljubil, da bo storjena priporočila uvaževal in podpiral. -Sestanku je prisostvoval tudi generalni komisar dr. Pal:i-mara. V gbiiiukem svetu SOLA PRI SV. IVANU IN OPENSKO IGRIŠČE Na seji občinskega sveta 20. januarja je dir. J. Agneletto opozori! podžupana in asesorja za javna, dela, da je dohod k novemu šolskemu poslopju za slovenske šole pri Sv. Ivanu nujno potreben sistemacije. O stavbnih potrebah slovenskih šol bo govoril ob drugi priliki, ali sedaj mora naglasiti, do. vodi dohod VESTI IZ NABREŽINE ■ Pretekli ponedeljek, dne 23. t. m. se je po dolgem presledku sestal občinski svet v Nabrežini, Zupan je ©tvoril sejo ter prešel takoj aa dnevni red. Prva točka je bilo daljše poročilo župana o delovanju občinske uprave v času, ko ni zasedal občinski svet. Začel je s poročilom o delovanju počitniških kolonij v Farni dt Sopra to Sesljanu. Prva je bila občinska kolonija, ki je trajala dva meseca ter je bilo v prvi akupini 90 dečkov, a v drugi skupini 80 deklic. Stroški: 2 milijona ih pol lir, katere je kril U-rad za kolonije pri prefekturi. Druga je bila v Sesljanu v osnovni šoli v upravi občine, toda organiz'-rana je bila od neke dunajske strokovne šole, v kateri je bilo v treh skupinah po 35 dijakov-vajancev. ki so po tri tedne preživeli v bližini lepega Jadrana, Dalje je omenil, da občinski proračun za leto 1955 še do sedaj ni bil odobren, ter da je uprava zaradi tega v zagati, ker ne ve, koliko se lahko izda ter zato ne more niti pripraviti proračuna za letošnje leto. Dalje je omenil intervencije, ki jih je upravni odbor napravil p-i pristojnih oblasteh o raznih občinskih zadevah, kakor telefon za Nosljan in Devin, kar je že ugodno rešeno, telefon v Sempolaj, Mavh1-nje to Vižovlje, ki bo vključen šele v letošnji občinski proračun. Obširno je obrazložil že znano vprašanje glede prekinitve ceste Sesl.jan Cerovi je, zaradi česar je občina p .--stola svoj protest naravnost na glavno ravnateljstvo državnih cest y Rim, od koder pa še ni odgovore. Omenil je vprašanje javne razsvetljave^ ki je, posebno v Stivanu zelo .pereče, ter sporočil, da je bila v predlogu za prihodnji gospodat-ski načrt predlagana vsota treh milijonov lir za razširitev javne razsvetljave. Govoril je tudi o raznih intervencijah pri ravnateljstvu z« javna dela o zadevi porušenih vasi, gradnje nove šole v Sesljanu in otroškega vrtca v Nabrežini. Po 'zadnjih zagotovilih bi morali obe deli biti oddani še ta mesec na dražbi. Tudi glede delovanja »Selada« je bilo napravljenih več intervencij ki i». niso vse povoljno uspele. Dalje časa se je ustavil s poročilom b delovanju občinske podporne, u-stanove, ki je razdelila, 200 paketov najrevnejšim družinam v >b-čini. V kratkem času pa prejme še 150 starejših oseb denarno pomoč v znesku od 4 do 5 tisoč lir. Dalje je poročal, da je podporna ustanova prejela večje količine živeža od Mednarodne -ustanove za pomoč, ki je pa namenjena, šolskim kuhinjam ter kuhinjam otroških vrtcev. Med drugim je bilo 12 q testenin, 6 q riža, 3 q sladkorja, 26 q moke, 2 q surovega masla itd. Javno se je župan zahvalil tej ustanovi za ta velikodušni da,r. Prešel je nato na zelo pereči problem bolniških računov ter sporočil, da je bila občina dolžna konec decembre na bolniških računih znesek 7,696.308 .lir. Celo leto pa. je od dolžnikov prejela približno 1,3 milijona lir. Nov anagrafski urad je v delu ter stane 1,2 milijona lir. (Konec prihodnjič) do nove šole po zemljišču, ki se ob deževnem vremenu spremeni v pravo .blatno lužo. Učno osebje ir. dijaki ne morejo v šolo, ne da b: gazili po tem blatu. Zato je ureditev tega dohoda zelo nujna. Podžupan je vzel pritožbo na znanje in jje obljubil odpomoč. Pri tem moramo ponovno poudariti, da je šolsko poslopje zelo pomanjkljivo: za štiri zavode je ena sama zbornica, primanjkujejo kabineti .za posamezne stroke; .telovadnice še vedno niso dogradili itd. Dr. Agneletto je tudi ponovno ur giral ureditev zadeve glede vojaškega igrišča na Opčinah. Okoli 30 posestnikov-poljedelcev čaka že sko-ro 5 let na plačilo odškodnin in cen za odvzeta zemljišča, ki merijo skoro petdeset tisoč metrov. Zadnjič je bilo rečeno, da bo vojaška oblast odkupila igrišče športni u-stanovi »CONI«, ali do danes ni stvar storila nikakega koraka, naprej. Zato je prosil župana, da posreduje, da se ta zadeva končno u-redi. 2upa,n. Bartoli je odgovoril, da bo prihodnji teden poročal tudi o tem vprašanju odbornik Dulci, je pa naglasil, da je dolžnost države, de končno enkrat izplača posestnikom njih odškodnino. Mavhinjsko pismo Učenci in marljivi zagovorniki titovskega zapravljanja se hudo zanimajo za naše kmečke težave. V »Primorskem dnevniku« nam nenehno solijo pamet o »umnem gospodarstvu«, »varčevanju« in vseh .tistih v resnici zlatih naukih, ki so našega kmete v zadnjem stoletju — od 1. 1850, ko so izginili zadnji sledovi tlačanstva — dvignili v samostojnega in svobodnega- gospodarja. Sadove teh zlatih naukov so Tito to njegova klika, ki se na kmetijo manj razume kot zajec na boben (kdaj, pa so razni falirani študenti Kidriči, Kraigherji, Kvedri, Mački i. dr. imeli v rokah vile, grablje, oralo, škropilnik itd.?), zavrgli kot k.ulaško navlako in obnovili tlačanstvo. Grofe in grajščake je zamenjala partija. Predvojna- Jugoslavije je s svojimi žitnimi presežki krmila pol Srednje Evrope in zalagala z mastjo obširna področja Avstrije, Nemčija in Italije. Danes živi Titova Jugoslavija, od ameriške miloščine, prav od. tistih sadov, ki so jih falirani študentje oblastno zmetali na gnojišče. Čudno pri vsem tem je le, da liste Kidričeve nauke tukajšnji titovski dninarji ne oznanjajo, nasprotno jih v skrbno prikritih oblikah zavračajo. V Titovi Jugoslaviji kmeta zmerjajo z izkoriščevalcem, ga stiskajo z davki, z rekvizicijo, ščuvajo nanj policijo in ovaduško svojat, mu kradejo zemljo in pridelke, verižijo ,z žulji njegovih rok to postopajo z -njim slabše kakor sta počenjala grof in grajščak. Tu pa se mu dobrikajo, .ustanavljajo kmetske zveze, ga poučujejo, kako naj dela to se trudi, da postane — kulak. Morda- vse to iz gole bojazni, da bi »ljudska oblast« ob zopetni morebitni revolucionarni konjunkturi ne prišla na — prazno. Saj prav Titova Jugoslavija priča, da bi njeno oblast veter hitro odpihal, če bi bila »osvobojena Jugoslavija,« berač in bi ne njej komunizem ne našel polnega korita to nabasanih jasli. Pred časom je titovski »umni gospodar« v »Primorskem dnevniku« napisal članek pod naslovom »Pretehtajmo vsak izdatek!« Tega »gospodarja« poznamo že po njegovi pisateljski razvadi »se pravi«. Nič ne bi rekli, če bi stvar napisali ljudje, ki jim ie varčevanje življenjsko načelo. Taka načela človek z resničnimi »moralnimi vrlinami« brani dosledno na vseh popriščih svojega delovanja. »Primorski dnevnik« izhaja v Trstu dvanajsto leto. Se niti enkrat pa, nismo med vTsti-cami tega lista1 prebrali niti besede kritike o nezaslišanem zaprav- 1 ton ju denarja kmečkih in delavskih žuliev v preteklosti in deloma še v sedaniosti prav tu na našem področju. Koliko podjetij je z o-gromnimi izgubami izginilo; koliko premoženja je odšlo aa čiste partijske namene!? Nekoč je »Demokracija« navajala kar strahotne številke. Kaj bi se vsega ne storilo s tem denarjem? »Primorski dnevnik« je prišel s svojo modrostjo »Pretehtajmo vsak izdatek!« prav v trenutku, ko se je toliko jugoslovanskih kmečkih in delavskih žuljev prevažalo v A-besinijo; v trenutku, ko so se šibile mize od jedače in pijače, ko so Jo-vanke frčale po zraku in priljirale v najnovejših pariških toaletah na diktatorskih dvorih; v trenutku, ko so iz rok v roke polzeli bogati darovi po vzorcih indijskih maharad-žov.... To je bil v resnici pravi posmeh stradajočemu ljudstvu, ki zo pet steguje svojo dlan proti Ameriki. Prav taka je bila morala nekdanjih grofov to grajščakov. Gospoda se je gostila in zapravljala, pri tem pa beračila pri raznih vladarjih, medtem ko je kmet garal to stradal. Zgodovina se1 v resnici ponav lja. Grajski rdeči priganjači tu ne držijo biča v rokah, zato pa mehove neiskrenosti.... Mejaš Nande | TRŽAŠKI PREPIHI GLASBENA MATICA T R ST V ponedeljek 30. it. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« (Vrdelska 7) koncert solistov ljubljanske Opere Nastopili bodo: Vilma Bukovec, sopran, Miro Brajnik , tenor, Vlado K o t o š e c , bas, pri klavirju Dana Hubad Vabila so v prodaji v novi knjigarni v ul. Sv. Frančiška, 20 v petek, soboto in ponedeljek. Proseške gorečnosti S Proseka smo prejeli: Gotovo bi tržaški šolski upravi delali krivico, če bi ji očitali, da st-držiž Londonske spomenice, vsaj tam, kjer ta spomenica očiščuje. Taiko je šolska oblast za,povedala, da je treba na šolska poslopja namestiti italijanske napise; v oklepaju pa je oblast napisala še besedo o dvojezičnosti. Z oklepaji pa so večne težave. Nekateri učitelji, so včasih učili, da postaviš v oklepaj besedo-, ki si jo. napak napisal. Ta način razvrednotenja besede so opravičevali z utemeljevanjem, da s črtanjem šolarji kvarijo zunanjo obliko izdelka. Pri tem pa so stalno poudarjali, da velja ta postopek samo za prve tri razrede osnovne šole. Naš didaktični ravnatelj pa se o-■čitno drži tega pomožnega oblikovnega pravila tudi pri ljudeh, ki so že davno uspešno končali tretji razred ljudske šole. Težko bi namreč verjeli, da- smatra nadrejeno šolsko oblast za oblikovno nedoraslo mladež, pri kateri oklepaj besedo .razvrednoti. Naj bodo pobude porigiranja že take ali drugačne, dejstvo je, da je naš didaktični ravnatelj besedo o dvojezičnosti v oklepaju ocenil tako, kakor da sploh ni bila, natipkana. Zato je slovensko šolsko napisno tablo, ki je visela poleg italijanske na drugem mestu, enostavno pustil odstraniti. S tem je dokazal, da o uporabi ločil ni ravno t-den. Dre ja s Proseka je dejal: »Ce ie že bolj papeški kot papež sam, potem bi moral slovensko tablo pustiti tam, kjer je visela, pilarjem pa bi moral, ukazati, da jo opremijo z oklepajema.« To je bil glas s Proseka, o isti .stvari pa smo prejeli iz Trsta še c-no mnenje, ki ga zaradi nepristra-nosti priobčujemo v zgoščeni obliki. Prijatelj, iz Trsta, pravi med drugim: Gospod Diego de Castro je v nedeljo pogumno potegnil z obraza krinko »nekaterim splošnim psihološkim pogreškom, ki izhajajo iz drobnih vprašanj vsakodnevnega življenja«. Ti psihološki pogreški niso značilnosti »dobre vladavine na meji«, pravi Diego de Castro. Šolska uprava spada vsekakor v sestavni del vladavine, in prav ta uprava je že precej čaSa preskrbljena s »psihološkimi pogreški«, posebno pa že od začetka letošnjega šolskega leta dalje;. Nepotrditev mnogih slovenskih šolnikov, čeravno :so v smislu podpisanega Londonskega sporazuma pripadniki jugoslovanske etnične skupnosti, je ena izmed »tajinstvenosti«; odvzem »ekonomske stalnosti« in odložitev dolgoletnih stalnih poklicnih profesorjev in učiteljev na slepi -tir s-u-plentov, razmetavanje učnih moči ne po načelih sposobnosti in uporabnosti, pač pa po načelih državljanstva, to so nadaljnje psihološke napake. Med temi ni izvzeta niti zadnja določba o napisih na šolah. Pismeni nalog govori eno, ustno tolmačenje zahteva drugo. Misterij vrh misterija. Mbrda bodo sugestije Diega de Castra ne le razkrinkale »psihološke pogreške«, pač pa jih tudi od pravite-, potem bo verjetno le dosežen cilj »zaupanja manjšine v večino«. Dodal bi samo, da je bilo prav v teh dneh ustoličeno Ustavno sodi- šče. Prizadeti bi si morda mora -poiskati pravico prav pri tem sodišču. Koliko je še neuresničenih pravic, izvirajočih iz Londonskega sporazuma; koliko ' Okrnjenih zakonskih določil (zadrževanje opcij in ponovne pridobitve državljanstva itd.)! Pri odvzemanju pridobljenih pravic so oblasti izredno hitre- in marljive, pri priznavanju pravic pa vse spi spanje nepravičnega. To gotovo niso čednosti »dobre vladavine«. Da bi Diego de Castro le prebudil nepravičnega! Pacifist Kulturni tihotapci 'Nove- kremeljska povelja svojim podložnicam za splošno »ljudsk frontaško« ofenzivo ne morejo >n ne morejo čez k-raško skalovje, robido in brinje. Ubogi terenci se trudijo in mučijo, da bi si izgladtJ; skromno stezico vsaj do vidalijev sko-t-i.tovske »enotnosti kulturnega gibanja«. 2e večkrat so se prikopali do- bližine »enotnosti«, pa jim. je vselej zaprla pot nova ovira. »Pravite, da čas še ni dozorel,, vzdihuje v »Delu« tov. Karel Cck starejši, ko razgrinja- pred lastno tovarišijo obtožnico, po kateri je vidalijevska SHLP predlagala titovski SPiZ skupni nastop za letošnjo Prešernovo proslavo. Pa jih -tov Cok, titovske trdtoce, pošilja v slovenske hiše, kjer bodo že videli, kakšen odgovor jih čaka. Tov. Cok. mora imeti s svojimi obiski v resnici slabe izkušnje. Meni pa je »enotnost kulturnega gibanja«, kakršno zasledujejo eni in drugi komunisti, nekaj čisto drugega. Pokojni slovenski pisatelj dr. Anton Novačan- jo jo enkrat krst i za »kulturno tihotapstvo«. Tako ljubljanski -kot kremeljski komunisti si ne prisvajajo samo .totalnega ljudskega tvarnega premoženja, pač pa enostavno rekvirirajo vse mrtve velikane naroda, kateremu so se usedli na hrbet. Tak tihotape-Prešemovega genija je Boris Ziherl, ki je največjega slovanskega pesnika opremil z rdečo kravat-j. Cankarja so naravnost potvorili in mu mrtvemu stisnili v žep komunistično izkaznico. Vedo pač, da mrtvi ne govorijo.... Ce bi živeli, bi jih zaprli ali celo likvidirali, kot to delajo z vsemi svobodoljubnimi rojaki. Ker ne govorijo, jih slavij_v Prešeren, Gregorčič, Cankar na1 bi sedaj, po smrti, vezali komun.-stično ljudsko fronto, to so misli in težnje »enotnosti kulturnega gibanja«. O tej nakani so v resnici poučeni že v mnogih slovenskih domovih. I. St. DRUŠTVENE VESTI S P M V TRSTU prosi nagrajence II. literarnega natečaja, ki še niso dvignili določenih nagrad, naj se čimprej zglasijo v ul. S. Anastasio 1-c, kjer bodo prejeli nagrado. PUSTNA ZABAVA. - Na pustni torek, 14. p. m., bo tradicionalni zabavni pustni večer v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ulici Machiavelli 22-11. — Vabljeni členi ,to prijatelji društv.i. Tajništvo Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu DAMSKA KROJAČNICA Olika TRST Ul. T. Filzl 21 p, stop. B, tel. 28-748 Gospa! Krojačnica „Nika" jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance osej Vaši osebnosti. VELIKO SEZIJSKO RAZPRODAJO Ženske torbice iz telečje kože od 690 lir dalje iz kangurujske in telečje extra kože od 1500 lir dalje Moški in ženski dežniki od 590 lir dalje Denarnice iz vseh vrst kož od 290 lir dalje najaolja GALANTERIJSKA TRGOVINA GHITA ki bo od 31. januarja do 20. februarja GHITA « Trst, ulica Dante 7 « Telefon št. 38*241