Etnološka nagrada za Hrovačane NOVEMBER 2004 obvezni IZVOD 30 let VITRE Odprta vrata prenovljene knjižnice Etnološka nagrada za Hrovačane Več štipendij kot kovinarjev V INLES-u potekajo notranji odkupi V Ljubljani predstavljena ribniška preteklost RIBNICA, VELIČINA MAJHNOSTI Ime naslova je tudi ime razstave, ki je ribniški muzej in Ribnico prvič ponesla na ogled v Ljubljano novalka besedi-la in avtorica razstave, ki bo v KIC-u na ogled do 15. januarja 2005, je kustosinja Muzeja in zgodovinarka Marina Gradišnik. Ni Ribničanka, doma je iz Logarske doline, dnevno pa se na delo vozi semkaj, v Ribnico. Vedno je zanimivo opazovati svoj kraj skozi oči tujca, ki ni obremenjen z zgodbami izza štirih sten, ampak so njegove oči na široko odprte, da bi zaznale čim več in spoznanje predajale naprej... Marina nas je, Ribničane, predstavila tako, da sprehod po razstavi blagodejno boža ribniško dušo z besedami. Nenadoma se res počutimo velike. Pa si ti vedela, da ima Ribnica tudi svojo bajko? se kar ni mogla načuditi gospa ob meni, ko je nagovarjala svojo prijateljico takoj ob vstopu v prostore Kulturno-informacijskega centra Mestnega muzeja Ljubljana. "Seveda sem," ji je slednja takoj odgovorila, "zavoljo nje sem tudi prišla! Dajo končno slišim..." Pomenek med ljubljanskima gospema j e bil tako značilen in zgovoren za oris doživetja ribniške predstavitve, daje moral biti zapisan že uvodoma. Nekateri obiskovalci niti niso takoj našli s črnimi zavesami zakritega avdiovizualnega prostora. Tam seje pogled dvignil na gornji ekran, kjer je žuborela voda, glas pripovedovalcev pa prikoval na mestu pripovedi bajke o nastanku Ribnice. Šele nato ste bili pripravljeni za sprehod po razstavi, ki tvori življenjsko zgodbo našega domačega kraja. Začela seje kot pravljica, z besedami: Dolino je po dolgem in počez porasel gozd in poselili sojo ljudje... Korak za korakom ste bili bližje v razumevanju ribniške zgodovine. Zelo na kratko, le z mislijo morda, ste obogatili ali osvežili svoje znanje s podatki, da so naši predniki najprej poselili Žlebič; da beseda Ribnica pomeni področje, prepredeno z vodami in močvirjem; kakšno podobo je imel naš trg; beseda ali dve sta bili posvečeni znamenitemu ribniškemu patentu, zdomarjem, gradu. Z rahlo presunjenostjo ste se zaustavili pod visečo srajco mučenice, ki sojo obsodili čarovništva; se ponašali s francoskim mostom, ribniško narodno čitalnico, pregledovali, kdo vse je v začetku 20. stoletja prebival v 150 hišah trga... na drugi strani KIC-a pa so vas pričakale fotografije ribniških ljudi. Nič o tem, kdo so. Preprosto - bili so. In kot taki neizbrisen del ribniške preteklosti. Med podobami teh ljudi se je odvijalo tudi odprtje gostujoče razstave letos, 18. novembra. Nadaljevanje na strani 31 NOVEMBRA PIŠEMO: i m Dogodki meseca Okrogla miza o gospodarstvu Odprtje prenovljene knjižnice & wfwi 6 Pogovor meseca Bernarda Kogovšek in Vitrinih 30 let Minilo je 30 let, odkar se je nonet Vitra prvič pokazal na odru, in takrat to Etnološko priznanje za še zdaleč ni bil ženski nonet, kot ga poznamo danes. Takrat so bile to še Hrovacane deklice, pretežno iz sedmega razreda osnovne šole, ki jih je zbrala glasbena pedagoginja Bernarda Kogovšek. Njen namen je bil, da bi osnovala tako skupino, ki bi bila glasbeno izobražena in primerna za pogoste proslave, ki so se takrat vrstile druga za drugo. Lučaj od mesta je podeželje Hrovačani dobili etnološko priznanje Kulturne drobtinice Letni koncert župnijskega zbora Investicije Novo kombi vozilo za zdravstvo Gospodarstvo in podjetništvo Ribniški podjetniki začeli vlagati v INLES Prazen oder za mojstre Urejena Ribniška dolina Ocenjevanje doline vse težje Za pikico na i še ureditev središča vasi Po dolini 100 let orgel pri Novi Štifti Športni utrinki Plavalni klub nosi ime INLES-a Ribniški kinologi spet v vrhu ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 r A Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net i1/ Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Janez Debeljak, Vesna Horžen, 27. december 2004 M Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. u Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si -L’/ Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si 'i' KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. decembra 2004 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribltica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Barbara Prelesnik Kojek): Utrinek z akcije Urejena Ribniška dolina D D DINAMIKA GOSPODARSTVA g UGODNA, PLAČE PA KREPKO Q POD POPREGIEM Ribnica je zdravo industrijsko okolje, a ima premalo storitvenih dejavnosti, ki bi ji prinašale večji dohodek m l H Prvič se je zgodilo, da so se v istem prostoru in ob isti temi zbrali skupaj občinski predstavniki, gospodarstveniki in predstavniki Gospodarske zbornice Slovenija - Obrtne zbornice Ljubljana, pod okrilje katere sodi tudi Ribnica. Tako smo imeli 22. novembra v Škrabčevem skednju tudi prvič priložnost slišati podatke o stanju regije, ki povezuje 31 občin, med njimi tudi 6 takih, ki statistično pripadajo t.i. JV regiji. niki, saj ustvarijo 51% prihodka, velike družbe pa komaj tretjino. Enako je pri številu zaposlenih. Šegula meni, da podatki pričajo o dobro razvitem gospodarskem okolju, ki se je odločilo za zanimiv izhod iz tranzicije in napravilo "relativno močno malo gospodarstvo". Kvaliteta gospodarjenja v malih družbah se mu zdi nasploh zelo velika, ker so ustvarile kar 55% dodane vrednosti, v letu 2003 pa več kot polovico od 70 mio SIT čistega dobička v občini. Pa vendar bi bilo treba sčasoma razmišljati o tem, da bi se male družbe obliko- Biti član osrednjega ljubljanskega območja pa pomeni predvsem to, da se je treba primerjati z eno najmočnejših občin v Sloveniji -Mestno občino Ljubljana, ki v vseh kategorijah močno prevladuje in ustvarja od najmanj 70 pa vse do 90 -odstotni delež celotne gospodarske podobe regije. V njej je registriranih 46.430 poslovnih subjektov, od tega je aktivnih družb okrog 18.000, vendar ustvarijo 43% vseh prodajnih prihodkov v državi. Lani je regija z 157 mlrd dobička pristala celo na rekordnih 50 odstotkih in je najmočnejša v Sloveniji. Andrej Šegula, direktor GZS - OZ Ljubljana, je opomnil, da se je rast družb v zadnjih letih zaustavila, znatno pa se je povečalo število javnih zavodov in institucij. Izraženo v številkah: v obdobju od leta 1997 do 2003 se je število podjetij zmanjšalo za 10%, zavodov pa je več kar za 34%. Celotno ljubljansko regijo večinoma, kar v 96%, sestavljajo male družbe z manj kot 50 zaposlenimi, a 350 velikih družb ustvari 60 odstotkov skupnega prihodka in zaposluje skoraj polovico ljudi. Ravno obratna slika pa je v Ribnici, kjer igrajo pomembno vlogo male družbe in samostojni podjet- Srečanje je organizirala Občina, udeležilo pa se ga je le 14 gospodarstvenikov. Ribniški župan Alojz Mam je dejal, da gospodarstveniki in podjetniki od Občine pogosto pričakujejo več, kot naj bi le-ta gospodarskim subjektom sploh lahko ponudila in tako pogosto prihaja do nesoglasij. Še naprej pa si bo Občina prizadevala za urejanje obrtnih con, pri čemer najbolje kaže bivšemu kompleksu Riko, kjer se proizvodnja že na veliko obuja. Kot veliko pridobitev je župan omenil tudi novo razdelilno-transformatorsko postajo, ki bo omogočala normalno delo v računalniško vodenih proizvodnjah. Ribniški veliki manko pa še vedno ostaja prometna infrastruktura. Tudi Andreju Šeguli ni bilo pojmljivo, da je moral za slabih 50 km poti do Ribnice porabiti več kot eno uro vožnje... vale v srednja podjetja, le-ta pa v velika. Nasprotna situacija kot v regiji je tudi pri strukturi gospodarstva, saj v Ljubljani in izven nje, industrija zavzema komaj tretjino trga, storitve pa kar 60% in s trgovino ustvarijo 71% dohodka v regiji. Ribnica pa je kar v 80% industrijsko usmerjena, vendar ima po mnenju Šegule zdravo industrijo in kot taka je "dobro okostje ostalim dejavnostim". Še najbolj neugodni podatki se pojavijo pri plačah, kjer Ribnica kljub temu, da dela velike korake z rastjo plač, so le-te še vedno pod republiškim poprečjem in krepko pod poprečjem, ki ga dosega ljubljanska regija. Tabela je dovolj zgovorna: Poprečna mesečna bruto plača v letu 2003 Slovenija 1083 EUR U regija 1246 EUR (15% višja) Mestna občina U 1339 EUR (skoraj 1 višja) Ribnica 922 EUR (15% nižja) Posplošena ugotovitev OZ Ljubljana je, da ribniške male gospodarske družbe prikazujejo pozitiven rezultat poslovanja, da so ribniške družbe močen neto izvoznik, na drugi strani pa ji podobo kvarijo še vedno relativno visoka brezposelnost (skoraj 9%, v LJ regiji pa 7,2%), zaostajanje plač in slaba kvalifikacijska struktura brezposelnih. Ta lahko navsezadnje vpliva tudi na to, da se potencialni investitorji ne odločajo za vlaganje v okolje, ker nima ustrezno izobraženega kadra in tako svojo proizvodnjo raje preselijo drugam. Pogovor na okrogli mizi, ki se jo je udeležilo komaj 14 podjetnikov in predstavnikov gospodarstva, čeprav je bila razposlana množica vabil, se je zato vrtel tudi okrog štipendijske sheme. Ribnica bo v proračunu za leto 2005 zagotovila sredstva za njeno izvajanje, saj je skupaj s 16 občinami JV regije pristopila k projektu Podjetniškega centra Novo Mesto. Ribniški podjetniški center, ki koordinira akcijo v Ribniški dolini, je že napravil analizo med delodajalci glede potreb po kadrih. Izkazalo se je, da bi takoj potrebovali 30 ljudi z dokončano V. stopnjo izobrazbe, a jih ne dobijo. Med udeleženci srečanja se je tako pojavil dvom, koliko se sploh splača vlagati v promocijo deficitarnih poklicev, če pa primeri razvitih zahodnih držav kažejo, da je potrebno manjkajočo delovno silo uvažati in da ljudem v svobodni družbi pač ni mogoče preprečiti, da se ne bi odločali za poklice, ki jim bolj odgovarjajo. Na okrogli mizi je bil del tematike namenjen tudi pridobivanju sredstev iz strukturnih skladov EU, pri čemer je Darja But z oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo pripomnila, da namerava Občina skupaj z GZS - OZ Ljubljana pripraviti delavnico za skupino vsaj 21 gospodarstvenikov, kjer bi napravil nek skupen modul za kandidiranje na evropske razpise. Tekst in foto Alenka Pahulje V .Rsšsro Odprtje prenovljene knjižnice KNIIŽNICA ŠE VEDNO NA POTI DO DOMA Ribniška knjižnica je nekakšen vandrovček. V nobenem obdobju naše preteklosti ji ni bilo namenjeno neko stalno mesto; vedno je morala spakirati kovčke, kadar se je spreminjal politični nazor. Zdi se, kot da ji tisti mir na koncu selitve lahko zagotovi le nova lokacija; toliko velika in prostorna, da bo na njej lahko uresničila svoje poslanstvo. Zdaj ji je dodeljenih le novih 250 kv. metrov, ki uporabnikom omogočajo vsaj normalen sprehod med knjižnimi policami. Najti primernejši dan od 17. novembra za odprtje prenovljene ribniške knjižnice, bi bilo skoraj že težavno delo. Le tri dni kasneje je namreč Slovenija obeleževala dan splošnih knjižnic, ko se knjižnice promovirajo kot moderni centri v lokalni skupnosti, ki posedujejo znanje in informacije, potrebne za delo v 21. stoletju, meni Vesna Horžen, direktorica Miklove hiše, kamor sodi tudi ribniška knjižnica. Novih 250 kvadratnih metrov sta prišli odpret gonilni sili razvoja slovenskih knjižnic, kot se je izrazila direktorica: Jelka Gazvoda, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, in Silva Novljan, svetovalka za splošne knjižnice Narodne in univerzitetne knjižnice. "Sto let zatem, ko ste tu ugasnili ognje za sežig čarovnic, ste ustanovili knjižnico," je dejala Novljanova, ki je množici obiskovalcev odprtja orisala današnji pomen knjižnic. Te zdaj smelo nagovarjajo svoje obiskovalce, jih spodbujajo k ustvarjalnosti s potrebnim znanjem in idejami. 'Vaš kulturni park se bo s pomembnimi osebnostmi kmalu raztezal vse do Marofa, kjer bo še več možnosti za vseživljenjsko izobraževanje, informi- 1 HešBTo Program ob odprtju so tenkočutno pripravile knjižničarke. Obiskovalcem pa so želele prenesti sporočilo, da je potrebno biti človek človeku tudi z besedo...Napačno uporabljena ali zlonamerno mišljena beseda kaj hitro lahko zlomi duha človeka,...kot ga tista, ki zveni mehko, prijazno in dobronamerno, povzdigne tja, kjer lahko sprosti vse svoje ustvarjalne sile in deli srečo vsem naokrog. ranje in kakovostno preživljanje časa." čeprav je ribniška knjižnica z razširitvijo dobila nekaj prostora, pa ji za zdaj še manjkajo računalniki, kar je opazila tudi predstavnica ministrstva za kulturo. Jelka Gazvoda je prepričana, da naj bi knjižnice usposabljale prebivalce za potrebe sodobnega časa, kamor seveda sodi tudi računalniško podprt knjižnični sistem, saj se bodo ta "neformalna izobraževalna središča vse bolj opremljala za potrebe informacijske družbe". Bila naj bi tudi odlično arhitekturno urejena, s prijetnim vzdušjem za delo. "Država intenzivno gradi nove knjižnice tam, kjer še obstajajo bele lise, ter podpira gradnjo novih in obnovo obstoječih knjižnic,"je dodala Gazvoda. Tudi ribniška občina si bo prizadevala, da prostorski problem reši z novo lokacijo, je ob odprtju dejal župan Alojz Mam. Orisal je tudi prehojeno pot knjižničarstva na Ribniškem, ki se je začelo leta 1870. V Cenetovi hiši je imela sedež Ribniška narodna čitalnica. Za splošno izobrazbo naj bi imela največ zaslug po letu 1900 ustanovljena Slovenska katoliška javna knjižnica, novo obdobje pa je pomenila Ljudska knjižnica, ki je od leta 1946 delovala v okviru Delavske univerze. Potem se je konec sedemdesetih let preselila v Dom JLA, a tam ostala le deset let. Praznino je šele leta 1991 zapolnilo ponovno odprtje knjižnice, ki seje takrat preselila v Miklovo hišo. Leta 2002 je občina od KGZ Ribnica odkupila 250 kv.m. prostora, letos pa obnovila knjižnico po projektu Boštjana Češarka. Vrednost del je bila 24 mio SIT. Tekst in foto A Pahulje Svetovalka za splošne knjižnice NUK-a Silva Novljan (desno) upa na skorajšnje odprtje Marofa. NA RAČUN DONATORSKIH SREDSTEV R0LIE OPREMLJENA RIRNIŠKA OSNOVNA ŠOLA Upravni odbor Šolskega sklada, v katerem smo ravnatelj, Andreja Hočevar, Karin Kočevar, Marija Merhar, Branko Dejak, Dušan Erčulj in Milena Oražem, je obravnaval poročilo o zbranih sredstvih, ki ste jih starši in ostali donatorji darovali v šolskem letu 2003/2004. Starši ste prispevali 574.710,00 sit, od tega za podružnico Dolenja vas 30.500,00 sit, za podružnico Sušje pa 25.000,00 sit. Od pravnih oseb smo prejeli 290.000,00 sit. Za točno določen namen so sredstva prispevali naslednji donatorji: OBIS d.o.o. za intenzivne pevske vaje - 350.000, 00 sit; INOTHERM za TV in video opremo - 250.000. 00; NOVA LJUBLJANSKA BANKA za Radost Evrope v Beogradu - 50.000,00 sit; TURISTIČNO DRUŠTVO za turistični krožek - 100.000,00 sit; MIKLOVA HIŠA, INOTHERM, IP INLES za prireditev ob zaključku BZ - 65.000,00 sit; HERBBY, Stupica transport, petek transport, INOTHERM za letno šolo v naravi - 225.000. 00 sit. Učenci in učitelji Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali prostovoljne prispevke v Šolski sklad. Upravni odbor je sklenil, da z darovanimi finančnimi sredstvi šola kupi televizorje, videorekorderje, grafoskope, diaprojektor, kamero, knjige za darila učencem ob koncu šolskega leta, plača pa tudi stroške tekmovanja iz matematike. V novembru boste prejeli prošnje za nove donacije. Na predlog staršev, ki se zavedajo problemov z izgubljeno ali ukradeno garderobo, bomo v tekočem šolskem letu zbirali finančna sredstva za garderobne omarice. Prostovoljni prispevek lahko starši uveljavite kot olajšavo pri odmeri dohodnine. Dragi darovalci, še enkrat se vam zahvaljujemo in upamo, da bomo v naslednjem letu čim več šolskih hodnikov opremili z garderobnimi omaricami. France Ivanec, ravnatelj Naslednja številka Rešeta izide 27. decembra. 5 V VITRI fl dočakale najlepša leta O svojega življenja... S f.i™« B Minilo je 30 let, odkar se je nonet # Vitra prvič pokazal na odru, in takrat a to še zdaleč ni bil ženski nonet, kot ^ U ga poznamo danes. Takrat so bile to še deklice, pretežno iz sedmega § razreda osnovne šole, ki jih je zbrala glasbena pedagoginja Bernarda J Kogovšek. Njen namen je bil, da bi osnovala tako skupino, ki bi bila glasrj beno izobražena in primerna za pogoste proslave, ki so se takrat vrstile druga za drugo. Leta 1974, ko je bila Vitra na osnovni šolo osnovana, in še njena prva leta delovanja, je bila Ribnica polna prireditev, najsi bo šolskih in izvenšolskih, še posebej pa takih, ki jih je prirejala JLA v svojem znanem Domu in tudi v kasarni. Toda ker so bile pevke mlade deklice, /i » "■*#*£**. Popotovanje po Vitrinih 30 letih z BERNARDO KOGOVŠEK je Kogovškova domnevala, da se bodo tako kot pri mladinskih zborih, tudi članice pogosto menjavale, saj jih bo poklicna ali življenjska pot zanesla v druge kraje in med druge ljudi. In jih je. Toda vezi z Vitro večinoma niso prekinile. Bile so trdne v svoji odločitvi, da izpopolnjujejo svoj glas v ženski skupini in po končani osemletki so same izrazile željo, da Vitre ne bi zapustile. Tako se je zgodilo, da so nekatere v nonetu ostale celo dolgih, nepojmljivih 30 let... Res je, Martina Zbašnik Senegačnik in Mojca Šipka Levstek celo vseh 30 let. Semkaj pa moramo prišteti še Edo Štanfelj, ki ji do te okrogle obletnice manjka borih osem mesecev... Ženska skupina je najprej slonela na dekliških glasovih. Ste se kdaj zbali, da bo Vitra zvenela drugače, ko bodo ti glasovi mutirali? Skupini je bilo treba z leti verjetno prilagajati tudi repertoar... Prej so bili res dekliški glasovi, toda mutacija je pri članicah potekala dokaj neopazno. Pazila sem le na to, da v skupini nikoli nismo forsirale višin, da ne bi prišlo do okvar glasilk. Že pri sestavi pa sem bila pozorna tudi na to, da so se glasovi barvno ujemali. Najprej smo seveda pele triglasne pesmice, a sčasoma so si članice same zaželele, da bi svoj repertoar dopolnile z zahtevnejšimi skladbami, kjer bi svojemu glasbenemu znanju lahko dale krila. Nekatere so svoje znanje nadgrajevale tudi izven skupine in postale prepoznavne solo pevke, če med njimi omenim Marjano Benčina... Marjana je nasploh prišla v skupino kot najmlajša, takrat je bila šele v petem razredu osnovne šole, a sem jo izbrala, ker je imela prav poseben in prodoren glas. Bila je tudi prva, ki je odšla študirat solo petje k Zlati Ognjanovič in ima zdaj tudi svojo lastno žensko skupino, imenovano Trina. Martina Zbašnik Senegačnik in Mirjam Klemenc Trček pa sta se sicer vključili v radijski komorni zbor, a stik z Vitro obdržali. Manjši premor pa ste pri Vitri vendarle imele. Nekaj časa vas ni bilo videti na odrih in marsikdo se je takrat spraševal, ali morda skupina ne razpada... Pravzaprav smo imele le dvakrat manjši premor enkrat so bila kriva rojstva otrok naših članic, enkrat pa moja poškodba noge, in to ravno ob praznovanju naše 25-letnice. Toda niti eno leto ni minilo, da ne bi v njem imele vsaj dveh nastopov. In tudi nikoli v Vitri ni bilo čutiti naveličanosti, še manj pa, da bi pomislile na to, da bi skupina nehala delovati. Ribničankam, ki so ostale doma in se tu poročile, je bilo gotovo lažje kot tistim, ki so se, denimo, preselile v Ljubljano. A prav vsaka, ki je na primer povila otroka, je ob njegovem rojstvu takoj pripomnila, da naj nikar ne iščemo rezervne pevke, ker se bo gotovo vrnila v skupino. Tako smo vsako tudi malce počakale... Ravno materinska vloga, ki jo ženske pogosto prevzamejo, je tisti element, ki pogosto vpliva na razpad vrste ženskih skupin. Zato je Vitra menda celo med tistimi, ki ji je uspelo zdržati najdlje na pevskih odrih. Ženske skupine ponavadi vztrajajo do 20 let, zato sem nedavno tega prav poizvedovala v Ljubljani, ali imajo kakšne podatke o tem. Evidence sicer ne vodijo, dejali pa so mi, da je Vitra bržkone ženska skupina z najdaljšim pevskim stažem. Toliko let ste vitalen del ribniškega pevskega življenja, pa vam je letos vendarle iz rok ušlo občinsko priznanje, za katerega ste bile predlagane ravno zavoljo 30 let neprekinjenega delovanja. Komentar z občinske strani je bil, češ da ste ga bili v preteklosti že deležni. Ste bili razočarani? Malo pa že...Ko smo izvedele, da sta nas predlagala Klub prijateljev Miklove hiše in Lions klub, smo priznanje potihem kar pričakovale, čeprav je res, da JtBŠBTO 5 smo ob naši 10. obletnici prejele Urbanovo nagrado. Toda zdaj obeležujemo že 30 let in kaže, da smo postale kar nekako samoumevne...Čeprav nam je petje v izjemen užitek, človek včasih vendarle rabi neko potrditev in priznanje, da dela v pravi smeri in da ga okolje sprejema. Ima Ribnica Vitro rada? Določen krog naših stalnih poslušalcev nas ima gotovo rad, zavedamo pa se, da nismo bile vedno priljubljene. Včasih je prišel do nas očitek, da smo domišljave. Sama osebno poznam vse članice in lahko zatrdim, da to nikakor niso. Morda je na odru katera tako delovala, toda zasebno gotovo niso takšne. Zavedam pa se, da smo imele tudi zahteven glasbeni izbor, v kar smo bile deloma tudi prisiljene, saj je za ženski zbor napisanih najmanj skladb, tako da so bile nekatere napisane ravno za nas. Na primer za priložnost praznovanja 900 let Ribnice sem odšla s pesmimi Zmage Kumrove do Jurija Gregorca, ki je za Vitro priredil osem skladb, zavoljo katerih smo nato pripravile koncert ribniških pesmi. Naveličale smo se tudi peti triglasne ljudske skladbe in začele segati po umetni in ljudski glasbi v zahtevnejših priredbah, ki pa je za poslušalčevo uho bolj zahtevna. Katera je tista pesem, brez katere ne sme miniti noben koncert oz. si je je občinstvo najraje zaželelo? Nedvomno Goske Radovana Gobca. Kamorkoli smo prišle, še posebej, če so nas že poznali, smo jo morale zapeti - če ne v rednem delu, pa v dodatku. Je bila morda tudi kakšna taka pesem, pesem za dušo, ki ste jo najraje pele v svojem krogu? Za dušo smo si pa najraje prepevale koroški narodni Se že svita, bo den in. Jo le snoc neč. Drugače pa neke svoje zaščitne pesmi niti nismo imele, saj se je sestava skupine menjala vsakih nekaj let in smo se morale prilagoditi novim članicam, da so osvojile besedilo ali pa smo izbrale takšno, ki smo jo znale zapeti prav vse. Ali so bile pevke hitro učljive? Izjemno hitro učljive in so vrsto let celo pele na pamet, brez not. Šele ko so postale okupirane z drugimi obveznostmi, so si zaželele, da bi se razbremenile z notami. Ime Vitra je sicer ribniško, vprašanje pa vseeno na mestu: od kod ravno to ime? O, saj ni bilo edino v igri! Naš prvi namen je bil, da mora naše ime zveneti ribniško. Kaj bi to lahko bilo, smo razmišljale. Bile so ideje, da bi se imenovale Žvrgoljčki, pa nam to ni sedlo v uho; potem je bila zamisel Piščalkarce, a to nismo hotele biti, leta 1977, ko smo postale del Kulturne skupnosti, pa smo si nadele ime Vitra. Ljudje nam pa ljubkovalno radi rečejo kar vitre ali vitr'ce. Vseh 30 let ste že z njimi...Vi ste jih zbrali vkup, bili tam, ko so bile žalostne in vesele zgodbe. Bi lahko rekli, da je Vitra po svoje Vaš otrok? Res je kot moj otrok. Čeprav sem vodila mnoge druge skupine, je bila Vitra vedno v posebnem kotičku mojega srca Verjetno so mi članice že kot punčke prirasle k srcu, nato pa so se med nami tkale prijateljske vezi. Tudi s tistimi, ki so od nas odšle, se še obiskujemo. Skupaj smo preživljale njihova otroška leta, pubertetniške čase, spoznavale zaročence in se z njimi veselile poroke. Na slednjih smo pele skoraj vsem, vedno, če le nismo bile prepozne, pa smo se odpravile kakšno odpet tudi v porodnišnico...Na jubilejni koncert .lešcro bomo zato povabile prav vse dosedanje pevke; 22 jih je bilo. Večino je odlikovala neverjetna vztrajnost in pripadnost nonetu, saj so tudi nekatere prve pevke zdržale od 10 do 23 let. Zdaj, ko praznujete svojih 30 let, doživljate preobrazbo, ki bo na jubilejnem koncertu vidna tudi od zunaj. Odele ste se v mavrične barve. Vsaka zase sestavlja V nonetu Vitra zdaj prepevajo, po letih: Martina Zbašnik Senegačnik (30 let), Mojca Šipka Levstek (30 let), Eda Štanfelj (29 let), Viktorija Petrovič (23 let), Ksenija Abramovič (14 let), Metka Lesar (13 let), Renata Lesar Hrzič (9 let), Mateja Kožar (8 let), Andreja Oblak (4 leta). Del Vitre pa so nekdaj bile tudi: Mirjam Trček (23 let), Mira Kordiš Krapež (23 let), Marjana Benčina (17 let), Irma Nosan Šribar (10 let), Erika Gorše Černe (9 let), Tea Lavriv Halas (8 let), Jasmina Melkič (7 let), Iva Lovšin Kukman (6 let), Petra Vrh (5 let), Mateja Voljč Dolenc ( 2 leti), Andreja Klun Pocek (1 leto), Marta Benčina Šega (1 leto), Snežana Stefanovska (1 leto). nepogrešljivo barvo mavrice... Za svečanost smo pridobile precej sponzorjev in ti so nam omogočili, da smo lahko uresničile svojo željo, da si nadenemo novo podobo. Nove obleke in nove čevlje. Zdaj bomo kot mavrica! Dolga leta sem si želela, da bi bile oblečene manj stereotipno in si zaželela mavrico. A kaj, ko dolgo tudi nisem dobila devet različnih ban/ blaga iz enakega materiala! Končno sem našla tudi to. Sama sem se odela v belo, ki simbolično združuje v sebi vse barve, ostale pa so si morale nadeti barve v istem redu, kot si sledijo v mavričnem pasu. Barvo sem vsaki pevki pač morala določiti, niso mogle izbirati. A ko so si obleke pomerile, je takoj vsaka sprejela svojo barvo, kot da je njej pisana na kožo. In kako zanimivo naključje! Ko smo se zadnjič peljale na koncert v Brežice, se je nad nami pokazala ravno mavrica...v barvah, ki jih zdaj nosi Vitra. Jubilej bržkone ne bo pomenil vašega konca, čeprav mnogi zbori in skupine odnehajo, ko se jim zdi, da so prehodili določeno poL Nikoli si nismo postavljale meja in zato tudi ne bomo svoje zgodbe zaključile zdaj, ko je dopolnila svojih 30 let. Prepustile se bomo poti, ki nam je namenjena... Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahulje SLAVNOSTNI KONCERT NONETA VITRE Slavnostni koncert noneta Vitra 21. novembra v dvorani centra Ideal, je bil gotovo vrhunec letošnjih pevskih in glasbenih dogajanj v Ribniški dolini in je do zadnjega kotička napolnil dvorano. Čisti glasbeni užitek za ušesa in veselje za srce vsakega ljubitelja lepega petja! In kot je na koncu ob čestitkah številnih glasbenih skupin in zborov dejal ribniški župan Alojz Marn, pesem nam ne ostane samo v ušesih, temveč se usede v naša srca "Sanjati, kolikor si želite sanjati. V tem je lepota človekovega duha Doseči, kolikor si želite doseči. V tem je moč človekove volje," so na povabilu zapisale članice Vitre misel neznanega avtorja. Dokazale so, da so imele sanje, ki jih spremljajo že vseh trideset let in voljo te sanje udejanjiti. Številni nastopi, koncerti, tekmovanja, snemanja in nedeljski slavnostni koncert vse to samo še potrjujejo. Program koncerta je bil zanimiv, poln in raznolik, od Ave Marie, Vilijina pesem iz operete, do sprehoda po slovenskih pokrajinah. Začetna pesem The Rainbow, po slovensko Mavrica, gotovo ni bilo naključje, saj so bile tudi same pevke oblečene vsaka v svojo barvo mavrice - od sopranistk v svetlo modri, in vijolični ter temno in svetlo modri, pa preko svetlo zelene, tople rumene in oranžne ter do pevk 2. alta v žametno svetlo in opečnato rdeči. In kot bela barva združuje vse barve mavrice, tako je tudi umetniški vodja noneta Vitra Bernarda Kogovšek v beli obleki povezovala vse članice in njih glasove v enotno harmonijo pesmi in prijateljstva Na svoj koncert so slavljenke povabile tudi pevce okteta Gallus (prej oktet Donit) in tenorista Marijana Trčka Skupaj so zapeli dve pesmi v spomin na dolgoletno prijateljstvo skupin. Na koncertu, ki je bil vrhunsko izveden na vseh ravneh, je prav tako navdušil gost Miro Božič iz Idrije s svojimi orglicami. Med drugim nam je pričaral Romunsko rapsodijo in iluzijo vlaka Za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti so bile podeljene tudi jubilejne Gallusove značke Javnega sklada RŠ za kulturne dejavnosti. Srebrni Gallusovi znački za 15 in več let delovanja sta prejeli Ksenija Abramovič in Renata Lesar Hržič, zlati Gallusovi znački za 25 in več let delovanja pa Viktorija Petrovič in Andreja Oblak. JSKD, območna izpostava Ribnica, je podelila še posebno jubilejno priznanje nonetu Vitra za 30 letno delovanje, prvič nasploh pa tudi častno jubilejno Gallusovo značko za dolgoletno delo. Seveda jo je prejela Bernarda Kogovšek, neutrudni umetniški vodja Vitre že vseh trideset let Po končanem koncertu so vse poslušalce vitrce razveselile še z jubilejno knjižico '30 Vitrinih let', v kateri je gospa Kogovškova zbrala vse najrazličnejše uspehe - pevske in tudi osebne - članic Vitre, ki jih poleg ljubezni do petja druži predvsem iskreno prijateljstvo. Tekst in foto Zdenka Mihelič i R (O H > 7 >i «zv« m i c fli Ž O 3 Murkova listina za Vaško etnološko društvo Hrovača Saj bi kdo rekel, da so Hrovačani kar vseskozi v Rešetu, toda kako ne bi spet ne pisalo o njih, ko pa so 4. novembra dobili Murkovo listino za ustvarjalen odnos do dediščine. Slovensko etnološko društvo, ki že 18 let z Murkovo nagrado obeležuje "etnološko odličnost in kakovost", kot je dejal njegov predsednik dr. Aleš Gačnik, je listino podelilo hrovaškemu društvu, kjer se že leta zbirajo "etnologi po duši". iLOVENSKO ETNOLOŠKO DRU " Slavnostni govornik dr. Bogataj ter nagrajenci dr. Naško Križnar, Brigita Rajšter, VETO Hrovača. L: Poleg njih tudi predsednik Slovenskega ' : etnološkega društva JI HROVAČANI DOBILI ENO NAJVIŠJIH i, ETNOLOŠKIH PRIZNANJ S Slovesna prireditev je resda potekala v njihovem domačem okolju, na Škrabčevi domačiji, "kar pa ne pomeni, da je bilo karkoli zrežirano,"\e poudarila predsednica komisije Ingrid Slavec Gradišnik. 21. stoletje je kljub vihram, ki pretresajo globalni svet, naklonjeno lokalnim kulturam in tudi zato društvo ni praznovalo v Cankarjevem domu, ampak v Hrovači, kjer se je porodila "unikatna zgodba o domačiji, ki povezuje tradicijo in sodobno tehnologijo", je dejal predsednik društva, ki je tudi podeljeval priznanja za leto 2003. Nagrada ima ime po Matiju Murku, ki je odločilno prispeval k razvoju etnologije, dobil pa jo je doc.dr. Naško Križnar, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, za i izredne dosežke na področju etnološkega i znanstvenega filma in vizualnih raziskav. Križnarje bil nagrade vesel in počaščen iz dveh razlogov: ker je letos nagrado za življenjsko delo prejel tudi znameniti ameriški filmski igralec John Travolta, seje pošalil nagrajenec, in ker je bil Matija Murko začetnik zamisli, da bi morali v etnologiji več uporabljati avdiovizualna sredstva. Počaščen pa je tudi zato, ker je ravno pred 14 dnevi izšel Slovenski etnološki leksikon, po Križnarjevem mnenju zadnje veliko delo etnologije z veliko začetnico. 'Ta veda se namreč vse bolj fragmentira in vse manj naslanja na tradicijo slovenske etnologije." Vodilni slovenski etnolog dr. Bogataj izid leksikona in odprtje zbirk Slovenskega etnografskega muzeja interpretira drugače. Meni, da se tokrat slovenska etnološka veda zares aktualno odziva na družbene izzive in si je dokončno izoblikovala svoj specifični položaj v družboslovju in humanistiki. V času globalizacije oba omenjena dogodka delujeta kot nauk za pokončno držo in samozavest Slovencev, Evropejcem pa prinašata nova spoznanja o pestri ustvarjalnosti in kulturi v tem delu sveta. Prejemnica Murkovega priznanja je Brigita Rajšter, kustosinja etnologinja v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec. Proučevala je življenje rudarjev v Mežiški dolini, raziskovala tradicionalne prehrambene navade in spisala knjigo Knapovska košta - Prehrana in prehrambena kultura rudarjev mežiškega rudnika v 20. stoletju. 8 Rajšterjeva je nasloh prva etnologinja v domačem mežiškem okolju "in čutim, da sem tem ljudem potrebna ter da opravljam pravi poklic na pravem kraju". Murkova listina pa je, kot že rečeno, pripadla VETD Hrovača. V njegovem imenu in v veliko veselje prisotnih Hrovačanov jo je prevzel predsednik Ivan Prelesnik. Njihove načine ohranjanja kulturnega izročila ribniškega območja so etnološki strokovnjaki prepoznali kot sveže, duhovite in strokovno podprte. Te so pokazali tudi še pred začetkom prireditve, ko so vse povabljene najprej pogostili s pijačo in hrano, jim pekli kostanj, v stari domačiji pa so ženske izdelovale ročna dela. Mlade etnologe, ki so se v Hrovačo pripeljali kar z avtobusom, so povsem prevzeli... Ravno ta posebnost, da Hrovačani znajo za različne kulturne in promocijske prireditve pripraviti kakovosten zabavni program, je bila tudi dodaten element za pridobitev Murkove listine. "Poustvarjanje zgodb vsakdanjega in prazničnega življenja znajo oplemenititi s poznan- im ribniškim humorjem. ^ tem so iskreni in nadvse poučni, prepričljivi, s čimer odlično zabavajo in so nepozabni gostitelji svojega občinstva,"\e obrazložila predsednica komisije, ki je kot njihovo etnološko odličnost navedla, da pri načrtovanju sporeda in prireditev redno sodelujejo s strokovnjaki "in se tako izognejo pastem cenenega foik-lorizma in banalizacije". Za listino sta prispela po dva predloga, za priznanje in nagrado pa po eden, tako da komisija ni imela velikega dela, čeprav gre za vedo, ki je najbolj uporabna humanistična znanstvena disciplina. "Lepo je biti milijonar, nas nagovarjajo mediji, a lepo je biti tudi etnolog," je prisotne v Škrabčevem skednju pozdravil dr. Gačnik in jih spravil v smeh. Etnologi, ki smo jih imeli priložnost videti v Ribniški dolini, nasploh zelo radi kakšno misel humorno ali hudomušno začinijo in so njihovi govori pogosto precej slikoviti. Tak je bil tudi slavnostni govornik dr. Janez Bogataj, ki se je najprej dotaknil geografskega porekla naše suhe robe in prizadevanje zanj ocenil kot pravo redkost in 'suhorobarski premik' - zmožnost združenih moči za skupni cilj brez ljubosumnega lokalizma, kar je doslej Slovencem po njegovem mnenju uspelo le še pri zaščiti cvička in odločitvi za samostojnost. Tudi dr. Bogataj se je v govoru posebej dotaknil dela Janeza Škrabca, ki je zavoljo tega, ker je pripravljen sodelovati z različnimi strokami, prav izjema v slovenskem prostoru. "Škrabčeva domačija torej ni le kulturno središče, ampak središčna točka v trikotniku, ki ga sestavljajo suha roba, podjetje Riko hiše in Hrovačani s svojimi sodobnimi vsakdanjiki in prazniki ter strokovno usmerjano skrbijo za lokalno dediščino." Nanje je ponosen tudi ribniški župan Alojz Marn, in upa, da bosta člane volja in zagnanost vodili še naprej, saj je dandanes marsikaj podvrženo pozabi in modnim muham, ki brišejo sledi starih časov. Janez Škrabec je bil počaščen, da je bila podelitev za vrhunske etnološke dosežke ravno na domačiji, ki je bila lani nominirana za evropski muzej leta. Sledila je usmeritvam dveh priznanih strokovnjakov Vita Haslerja in Janeza Bogataja, ter tako postala živ etnološki spomenik, ki predstavlja pojem ohranjanja domačij na Slovenskem. "Posebej sem ponosen na Hrovačane, na njihov posluh, velik čut za dediščino in zanos, s katerim jo ohranjajo. Velik je lahko le tisti, ki ima korenine doma." Etno dogajanje spremljala in fotografirala Alenka Pahulje Rešeto ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR DVIGNIL OBČINSTVO NA NOGE! Letni koncert zbora napolnil ribniško cerkev Pevci in pevke Umetniškega društva Župnijskega pevskega zbora Ribnica so nas vse ljubitelje glasbe in izbranega večglasnega petja na lepo in hkrati zadnjo oktobrsko soboto, 30. oktobra, povabili na svoj letni koncert. 2000 pa zbor deluje kot Umetniško društvo ŽPZ Ribnica, njegov predsednik je Tadej Osvald. Trenutno v zboru poje 34 pevk in pevcev, od tega je osem sopranistk, devet altistk, devet tenorjev in osem basov. Zbor ima redne vaje vsak teden ob petkih. Njihov repertoar je zelo širok in pester, saj obsega najrazličnejše zvrsti - tako pojejo sakralne pesmi domačih in tujih avtorjev, slovenske in tuje narodne pesmi ter umetne pesmi domačih in tujih avtorjev. Pojejo tudi zahtevne in samostojne maše, kot so Mozartova maša, Serafica, ter po celem svetu znano Händlovo Aleluja. Skoraj vsi v zboru imajo glasbeno izborazbo. Iz zbora, ki je v zadnjih letih pridobil kar nekaj mladih pevcev, izhajajo kvalitetni glasovi in tudi solo pevci - med drugimi Tadej Osvald in Robert Kožar, ki pojeta celo pri Slovenskem komornem zboru. Člani zbora prepevajo in so člani tudi drugih kvalitetnih pevskih zasedb, kot so: nonet Vitra, Vokalna skupina Trenutek, kvartet Inles, oktet Gallus in druge. Župnijski pevski zbor se redno udeležuje raznih pevskih revij in medobmočnih srečanj. Redno sodeluje tudi na srečanju cerkvenih pevskih zborov ribniške dekanije in na srečanju zborov Zahodne Dolenjske v Dolenji vasi. Zanimivo pa je tudi, da so že večkrat peli pri mašah, ki so jih predvajale radijske hiše ali televizije - dvakrat celo pri sv. mašah, ki jih je prenašal Radio Slovenija, enkrat pa pri maši, ki jo je prenašala RTV Slovenija. Župnijski pevski zbori so posebne vrste zbori, saj pevci in pevke prihajajo in odhajajo, posebnost pa je tudi ta, da imajo vsakotedenske koncerte - torej pri nedeljskih mašah. Tako lahko tudi ribniški župnijski zbor slišite vsako nedeljo, in sicer v ribniški cerkvi pri deseti maši. MZ Foto AP Koncert z naslovom "Pesmi skozi cerkveno leto" so izvedli v domači župnijski cerkvi sv. papeža Štefana in vse zbrane tudi navdušili. V mogočni cerkvi so se pod vodstvom zborovodje Alojza Osvalda sprehodili preko cerkvenega leta - od adventnega in božičnega časa, preko posta in velike noči, Marijinih majniških pesmi ter zaključili z Jerebovo pesmijo Že pada mrak v dolino. Poslušalci pa pevcev in pevk niso kar tako pustili z odra, in zbor jim je rade volje zapel še dva dodatka. Skoraj trideset članov zbora je priredilo pravi večer milih in mogočnih, pretanjenih in izvrstno izvedenih cerkvenih skladb. Besedno nit je skozi program lepo vodil ribniški kaplan Andrej Ojstrež, na klavinovi pa je zbor spremljal Aleksander Oražem. Župnijski pevski zbor deluje že res dolgo let; 37 let ga vodi že Alojz Osvald, ki je ne samo zborovodja in strokovni vodja zbora, temveč tudi organist. Od leta VOKALNA SKUPINA TRENUTEK gostovala na Jezerskem Na večer pred državnim praznikom, SO.oktobra, se je v prostorih knjižnice Jezerjanom in vsem ljubiteljem lepega petja predstavila vokalna skupina TRENUTEK. Ideja se je porodila na koncertu ob 10-letnici delovanja skupine Trenutek. Dekleta so nam v treh delih pričarala 14 čudovitih skladb, vmes pa so bili tudi nežni zvoki citer Tatjane Zalokar ter skrbno izbrani teksti povezovalke večera Mirjane Brajič. Občinstvo je lahko uživalo ob pesmih različnih slovenskih in tujih skladateljev iz širokega repertoarja skupine Trenutek; od slovenskih ljudskih iz Prekmurja, Bele Rešeto Krajine, Rezije ter tujih skladb T. Marleya, W. Ahlena, E. Suchona ter druge. Ob tej priložnosti bi se v imenu Okteta Korotan ter v svojem imenu še enkrat iskreno zahvalila vsem dekletom: Marjani, Tadeji, Maji in Leji ter ostalima dvema gostjama, Tanji in Mirjani, za enkraten večer, ki bo med Jezerjani še dolgo živel. In upam, da se še kdaj srečamo ob slovenski pesmi in kozarčku vina. Maja Lesar ŠKRABČEVA DOMAČIJA Napoved decembrskih dogodkov V objemu Indijancev Potopisni šov o Ekvadorju Skedenj Skrabčeve domačije petek, 3. decembra ob 19. uri Ob spremljavi diapozitivov, številnih predmetov, tradicionalnih oblek, ob tradicionalni in popularni ekvadorski glasbi bo mag. Andreja Jernejčič, komunikologinja in novinarka, predstavila Ekvador. Iz likovne zbirke Riko Galerija Miklova hiša Odprtje razstave v četrtek, 9. decembra 2004 ob 19. uri Likovna zbirka Riko bo prvič predstavljena z izbranimi deli Emerika Bernarda, Sandija Červeka, Gustava Gnamuša, Marjana Gumilarja, Jožeta Marinča, Živka Marušiča in Zdenke Žido. Likovne sobotarije Sobota, 18. decembra 2004 ob 10. uri v Galeriji Miklova hiša Sobotna ustvarjalna delavnica bo v decembru potekala v Galeriji Miklova hiša, kjer bodo mlade slikarje v ustvarjanju navdihovale umetnine iz likovne zbirke Riko. Ustvarjalno delavnico pripravljata Škrabčeva domačija in Galerija Miklova hiša. Žive jaslice 25. in 26. december ob 17. uri, vaško jedro v Hrovači. Organizator VETD Hrovača. Slovesnost ob 30-letnici noneta Vitra so omogočili: Inotherm d.o.o., A Agaton d.o.o., Občina Ribnica, Riko hiše d.o.o., Melamin d.d. Kočevje, Inles d.d. Ribnica, Riko d.o.o., Klub prijateljev Miklove hiše, Petek transport d.o.o., Oblak Metod s.p., Grča d.o.o. Kočevje, Zasnova-gradbeni biro Lovšin, Last d.o.o., Dafin d.o.o., JSKD - Izpostava Ribnica, Glasbena šola Ribnica, Intereuropa Filiala - špedicija Ljubljana, ITPP d.d. Ribnica, Pletilnica d.o.o. Sodražica, RM d.d. Ribnica, Olympus Slovenija d.o.o., ABO Grafika d.o.o., Maboles d.o.o., KUSS d.o.o., g. Jurij Rudež, Arko Tomaž s.p. Vsem prisrčna hvala! Vitra 9 aioiiNiiJLOLO^ici a ixi>i njlti n:» - NOVO KOMBI VOZILO ZA < ZDRAVSTVENE PREVOZE Med prevozi ribniškega zdravstvenega doma je največ takih, ki niso nujni, zato je za te potrebe nabavljeno novo vozilo, vredno 5 mio SIT m n m ti R K sreči Ribniška dolina sodi med bolj srečne in ni toliko nujnih prevozov v ljubljanske bolnišnice, za katere Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma uporablja dva kombija, opremljena kot intervencijski reševalni vozili. Glede na to, da eno stane 20 mio SIT, ni ekonomično, da opravljata tudi vseh ostalih 80% prevozov, ki niso nujni. Za te namene in za nakup nove preiskovalne mize so občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok prispevale 55%, ministrstvo za zdravje pa preostalih 45% celotne vrednosti investicije, ki je stala dobrih 5 mio SIT. V novem belem kombiju se bo dnevno lahko hkrati prevažalo sedem bolnikov, ki niso v življenjski nevarnosti in se bodo praviloma v Ljubljano odpravljali na naročene kontrolne preglede. Kljub temu da bodo prevozi brezplačni oz. na stroške zdravstvenega zavarovanja, se na prevoz ne bo možno naročiti mimo ZD. Osebni zdravnik pacienta bo ugotovil potrebo za uporabo vozila in izdal nalog, ki ga predpiše zavarovalnica, je dejal direktor ZD Peter Rus. Pomembno je tudi upoštevati dejstvo, da bo tak pre- voz dolgotrajen, saj se vozilo ne bo odpravilo v Ribnico, dokler vsi pacienti ne bodo opravili svojih pregledov. Ribniški ZD je po besedah njegovega direktorja dispečerski službi v Ljubljani večkrat izrazil željo, da bi ribniške bolnike pripeljala nazaj ribniška vozila, ne pa se vračala prazna, toda večinoma so to opravila ljubljanska reševalna vozila. Novo kombi vozilo se po potrebi lahko preuredi tudi v polurgentno, vanj se namesti zdravniški kovček in imobilizacijske pripomočke. Ne bo se pa uporabljalo za prevoz dializnih bolnikov, saj te prevaža podjetje Herbby, s katerim ima ZD podpisano pogodbo. Nova sodobna preiskovalna miza V ribniški ZD je v začetku novembra prišla še ena nova pridobitev - preiskovalna miza, ki je zamenjala 20 let staro in obrabljeno, predvsem pa neprimerno za nego bolnikov. Nova ima nameščeno hidravliko, zato bo moč za bolnike izbrati najugodnejši položaj v primeru nujne medicinske pomoči in ostale potrebne terapevtske postopke. Stopnja odpisanosti starih sredstev ZD znaša 80%, in jih je zato treba vseskozi obnavljati. Predvsem so pomembne investicije v pripomočke za urgentno posredovanje. Njihova nakupna vrednost je zelo visoka, še posebej zato, ker so ti pripomočki tehnično vse bolj izpopolnjeni in jih je potrebno tudi redno nadgrajevati z novimi. Direktor ZD dr. Peter Rus Tekst in foto Alenka Pahulje Ribnica dobila stalno ginekologinjo Od prvega septembra je v ZD Ribnica redno zaposlena za pet dni na teden nova ginekologinja albanske narodnosti dr. Sabrije Kastrati Lumi, ki je tako nadomestila tri dosedanje pogodbene ginekologe. Po besedah direktorja ima dobra strokovna priporočila, pa tudi dobre reference v Kliničnem centru, zato se zdaj naš ZD dogovarja, da bi doktorica en dan v tednu ribniške bolnice, ki potrebujejo bolj specializirano pomoč, oskrbela kar v omenjenem centru. "Prvič lahko ginekološki pregledi potekajo redno, kot si ženske tudi zaslužijo. Bržkone bo s tem tudi konec dolgoletnih pripomb na račun neustreznih razmer," je dejal dr. Rus. Ta zdaj poskuša v ribniški ZD uvesti tudi biopsijo, medtem ko je nova ginekologinja usposobljena tudi za preglede z ultrazvokom. Kljub temu, da ima Ribnica že nekaj časa nabavljen ta aparat, ga je ZD kaj malo uporabljal, ker ni imel strokovno usposobljenega osebja. AP Rentgen le še v Kočevju Kot večina zdravstvene opreme v ribniškem ZD je tudi rentgen, v uporabi od leta 1984, za odpis. Obe cevi sta neuporabni - ena se za slikanje želodca sploh več ne uporablja, drugi pa je delovno dovoljenje poteklo oktobra. Rentgen bi bilo treba zamenjati, a nova investicija za Ribnico ne bi bila smiselna, je dejal dr. Peter Rus, saj normativ znaša 35-40.000 prebivalcev, in tako ZD od zavarovalnice nima več priznanih 4 ur rentgenologa na teden. Investicija bi bila tudi dokaj visoka, od 12 do 16 mio SIT, zato se je ribniški ZD raje povezal s kočevskim, kjer imajo v uporabi sodoben rentgen za slikanje pljuč in kosti. Časovna dostopnost do teh storitev je krajša in namesto nekdanjega tedna traja le dva dni, je pripomnil dr. Rus ter dodal, da se rentgen nasploh na veliko opušča in ga nadomeščajo alternativne metode, ki so zdravju manj škodljive. AP Kotlovnica med najmodernejšimi v Sloveniji Popolnoma prenovljena kotlovnica je elektronsko vodena, Inles pa je stala 200 mio SIT. Stari kotli so bili sicer še dobri, toda preveliki za potrebe Inlesa, in so mu zato prinašali letno 30 mio SIT izgube. Obstoječa dva kotla delujeta na biomaso, ki vso pridela podjetje samo, za predelavo pa je priredila in dogradilo dodatno infrastrukturo (skladišče, obnovo 6 toplovodnih postaj, izolacije in razvodi). Inlesova kotlovnica je menda ena najmodernejših v Sloveniji in tudi študijski primer računalniško vodene kotlovnice. Nanjo je poleg Inlesa priključeno še podjetje Petek Transport, pozimi pa ne morejo priključiti nobenega uporabnika več. Možno je sicer inštalirati še dodatni tretji kotel večje zmogljivosti, a bi bilo potrebno urediti še dodatno skladišče za biomaso ter potegniti relativno kratek razvod od Inlesovega dvorišča do Gasilskega doma, če bi občina želela preko te kotlovnice ogrevati nekatere javne stavbe v bližini, kjer nekateri zaposleni sedaj tarnajo zaradi mraza v prostorih. "Če bo Občina kdaj imela interes, bo strošek priključitve bistveno višji, kot bi bil, če bi z Inlesom podpisala pismo o nameri in šla v skupni projekt," je dejal Mate. AP JLešeto 10 RIBNIŠKI PODJETNIKI ZACELI PRAZEN ODER ZA VLAGATI V INLES MOJSTRE V Inlesu že nekaj mesecev potekajo notranji odkupi, direktor pa upa, da se bo v prihodnjem letu zanje odločilo še vsaj 50 vodstvenih delavcev Kljub bolj intenzivni promociji poklicnega izobraževanja se zanjo v Sloveniji odloča slaba tretjina učencev Inlesu se dogaja nekakšen notranji odkup, je časnik Finance zapisal že 21. maja letos. Kar je bilo tudi res, saj je druga največja lastnica Inlesa postala družba SAR IN, katere direktor in solastnik je tudi direktor Inlesa. SAR IN ima tako 15-odstotni delež, saj je odkupila 105.000 Inlesovih delnic. V njej je več družbenikov, imen pa se zavoljo pravil poslovanja ne navaja, je dejal Mate, ki je kot dva največja družbenika omenil sebe in Dušana Urha. Firma je bila ustanovljena ravno zato, da se je notranji odkup lahko izvršil, je dodal. Največji delničar Inlesa je še vedno Slovenska odškodninska družba, ki je odkupila 109.000 delnic. Veliko večje zanimanje pa je v ribniški javnosti sprožila informacija o nedavnem odkupu novega števila delnic, tokrat od treh fizičnih oseb. Glede na to, da se je med njimi ponovno pojavilo ime Andreja Mateta, se je začelo ugibati, ali naj bi to dolgoročno vodilo k prevzemu Inlesa, saj je leta skupaj s firmo SAR IN največji Inlesov delničar. Mate zanika ta ugibanja, "ker gre za bistveno premajhen delež in ne moremo govoriti o prevzemu". Delnice so tako odkupili: Mate - 16.500 delnic, kar znese 2,4 % lastniški delež; Slavko Rus -15.600 delnic (2,3%) in Pavel Hočevar - 6.500 delnic (0,9%). Kupovali so po različnih, a ugodnih cenah, je dejal Mate, "gre pa za dolgoročno naložbo". Cena Inlesove delnice se ves čas, odkar je bila dana na borzo, giblje med 500 in 900 SIT, trenutno pa znaša 800 SIT, medtem ko je njena knjigovodska vrednost 2.400,00 SIT na delnico. Sistem poslovanja Inlesa se zaradi novih odkupov ne bo porušil, marveč je za podjetje le pozitiven, ker kaže na zaupanje vlagateljev vanj, meni direktor Inlesa, ki je na čelu firme že šest let. "Vložen je zasebni kapital, precej pa je bilo najetih tudi kreditov, tako da omenjena ekipa nima več interesa za odkup novih delnic", je dejal Mate. Ovira pa je tudi zakonodaja, ki omejuje odkupe zavoljo določil o pretežnih deležih. Direktor zato pričakuje, da se bodo za notranji odkup odločili tudi ostali vodstveni delavci Inlesa. "V naslednjem letu to pričakujem vsaj od 50 zaposlenih." ZBŠETO Direktor INLES-a upa, da se bo v prihodnjem letu za odkup delnic odločilo vsaj še 50 vodstvenih delavcev. Slovenska odškodninska družba namreč želi racionalizirati poslovanje in je sklenila prodati čim več Inlesovih delnic. Inles odslej tudi v Ameriki Inles se je usmeril na nove trge, saj se bo položaj na nemškem trgu, kjer podjetje ustvari 55% vse prodaje, še slabšal. Tako je podpisal pogodbe s partnerji v Španiji in na Portugalskem, prodaja pa se je povečala tudi v severni Italiji. Slovenec pa je na lastno pobudo in stroške v Kaliforniji (ZDA) ustanovil podjetje Inles Amerika. Ribniški Inles mu je dal le vzorce, ni pa njegov lastnik, je dejal Mate. Novi podjetnik želi Inlesove izdelke prodajati v treh ameriških državah, in to v višjih cenovnih razredih, saj je analiza trga menda zelo spodbudna. Sicer pa bo tudi letošnje Inlesovo poslovanje pozitivno, dobiček pa večji od prvotno planiranih 30 mio SIT, je prepričan Andrej Mate. Razlogov je več: spremenila se je struktura prodaje, pri čemer Inles proizvaja vse dražje izdelke, strošek materiala pa je vse nižji. Prav tako so se zmanjšali stroški financiranja oz. obresti. Letošnja neto zadolženost se je zmanjšala za nadaljnji 1 mio EUR in je tako pristala na 5 milijonih EUR. Leta 1998 je znašala kar 15 mio EUR! Bistveni element pri ustvarjanju dobička pa je tudi rekordno znižanje reklamacij, ki so pristale na 1%. Tekst in foto Alenka Pahulje Srednja šola Kočevje se je pod vodstvom svojega novega ravnatelja Matjaža Nosana lani lotila obsežne akcije za promocijo kovinarskega in lesarskega poklica. Zanjo so največje zanimanje pokazala podjetja in ponudila vrsto štipendij, vendar se je izkazalo, daje bolj potrebno novačenje učencev in prepričevanje njihovih staršev, je dejal Nosan na regijski predstavitvi poklicev poklicnega izobraževanja. Ta je potekala 12. novembra na omenjeni šoli v Kočevju; najprej v telovadnici bližnje OŠ, kjer so zadnjim razredom osnovnih šol dijaki prikazali značilnosti posameznih obrti, ki jih prakticira Srednja šola Kočevje, nato pa se je odvila še novinarska konferenca. Izkazalo se je, da si je prikaz ogledalo 520 otrok, od tega 120 iz Ribnice, prav toliko iz Stare Cerkve, 30 otrok iz Loškega Potoka, 70 iz Sodražice, ostali pa z obeh kočevskih osnovnih šol. Če ne bi bilo organiziranih prevozov iz omenjenih šol, bi bila udeležba precej manjša, ne glede na to, da je bila predstavitev v dopoldanskem času. Zdaj je prišlo le dobrih 10 staršev, ostali so odločitev prepustili svojim otrokom. Ne glede na to, da sta srednja in osnovna šola pred letom in pol ugotovili, da sta ribniško in kočevsko gospodarstvo pri dveh poklicih krepko ogrožena, jima ni uspelo privabiti v poklicno šolo nič več otrok kot le toliko, da je ministrstvo za šolstvo ponovno odprlo že ukinjeni program omenjenega šolanja. "Letos se je v ta program vpisalo 10 kovinarjev, a naj povem, da smo si prizadevali prav za vsakega posebej,"\e dejal ravnatelj Nosan. Vsi so seveda dobili tudi štipendije. In dobilo jih bi še več, toda kaj, ko se jih je od 91, vpisanih v omenjeno srednjo šolo, kar 54 odločilo za poklic trgovca. Od tega kar 70 odstotkov fantov! Romana Marinč z območnega zavoda RS za zaposlovanje je dejala, da se v Kočevju srečujejo s "poplavo prodajalcev", čeprav je že vnaprej jasno, da ne bodo dobili zaposlitve in da se bodo morali takoj po končanem šolanju prekvalificirati. Pristojnim službam ne uspe prepričati učencev in staršev, da bi verjeli v prihodnost omenjenih strokovnih poklicev, čeprav so kovinarji in lesarji "zelo iskan profili in si jih delodajalci zaradi pomanjkanja naravnost kradejo,"]e dodal Pavel Hočevar z ribniške obrtne zbornice. Da je ugled poklicnega izobraževanja in poklicev, ki jih proizvaja, v družbi še vedno zelo slab, kaže tudi dejstvo, da samostojni podjetniki, ki imajo dobro stoječa podjetja, celo lastnih otrok ne morejo prepričati, da bi jih navdušili za delo v svojih firmah in jim omogočili dober zaslužek. Alojz Starc s kočevske obrtne zbornice pa je poudaril, da je treba spremeniti miselnost tudi pri samih podjetnikih, saj šola nikakor ne more dobiti zadostnega števila kvalitetnih učnih mest za svoje učence. Nadaljevanje na strani 12 11 V bližnji telovadnici so dijaki predstavili značilnosti posameznih obrti. Dogajanje sta poživila Lucija Čirovič-Fata in DJ z elektronsko glasbo. OW JLIS1 INI JL3[ I*lX^C10«JMS!0rc> rxiaFtA^izrMa ■«><:■ Nadaljevanje s strani 11 Obrtniki namreč največ zanimanja kažejo za dijake s končano šolo in "ne posvečajo pozornosti vzgoji kadrov". Marjan Ciperle, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, ki vodi projekt promocije poklicnega izobraževanja, je dodal, da ni pomembno, ali bo kader nato odšel drugam, "pomembno je, da imamo dovolj šolanega poklicnega kadra nasploh". Potrebam pa bo težko zadostiti, saj se samo v Kočevju letno upokoji kar 50 kovinarjev, medtem ko "Razpisanih je bilo 40 štipendij, podeljenih pa je bilo le polovico," je dejal ravnatelj Matjaž Nosan. se jih zdaj na kočevski srednji šoli vsega skupaj šola komaj 17. Podobna situacija je pri lesarjih, ki bi imeli lesarsko delo zagotovljeno takoj, ko bi končali šolanje, v tej panogi pa se vrtijo tudi dobri zaslužki, je dejal Matjaž Nosan. Malo manj so za poklic kovinarja motivirani kovinarji, ki imajo v poprečju 90.000 SIT neto plače, mojstri pa okrog 120.000 SIT, je dodal. Kot ravnatelj želi tudi prihodnje leto zadržati program mizarja in oblikovalca kovin. "Razpisanih je bilo 40 štipendij, podeljenih pa je bilo le polovico." Ne upadanje števila otrok v generaciji, ne nezanimanje staršev in otrok nista toliko bistvena za porast odločanja za deficitarne poklice, kot je tu viden manko države. Dokler ne bo zagotovila ugodnejše davčne politike, ki bi delodajalce spodbujala k podpisu pogodb z vajenci, bo stanje precej nespremenjeno. V prid temu spoznanju govori dejstvo, da se Obrtna zbornica Slovenije že osem let, odkar vodi te promocije poklicev, z državo ni uspela dogovoriti in urediti odnosa delodajalec-država in delodajalec-vajenec, je dejal Ciperle. Le malha, iz katere Zbornica črpa denar za promocijo poklicnega izobraževanja, je vse bolj požrešna. Letos je zanjo namenila 10,5 mio SIT. Tekst in foto Alenka Pahulje NATURA 2000 BO VAROVALA TUDI K0ČEVSK0-RIBNIŠK0 OBMOČJE Na predavanju z naslovom "Varovanje rastlinskih in živalskih vrst našega območja", ki ga je imel Mirko Perušek s kočevske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, so bile 16 poslušalcem in ljubiteljem narave predstavljene lepote našega območja tja do Kolpe, pomen ohranjanja le-tega, in zakaj je naše območje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Ohranjena narava Slovenije predstavlja biser, ki je naša dediščina vnukom. V mnogih državah je narava izrazito manj pestra, pogosto pa tudi precej uničena. Kar smo uspeli doslej ohraniti, naj bi nadgradili z vključitvijo v evropsko mrežo posebej varovanih območij - Natura 2000, je dejal Perušek, ki je tudi komunikator za Naturo 2000 z ZG S za naše območje ter predsednik Gozdarskega društva Medved. Z Naturo 2000 postaja bogata narava Slovenije, kjer sicer domuje najmanj 15 tisoč živalskih vrst, 6 tisoč rastlinskih vrst in 5 tisoč vrst gliv, tudi "uradno" del skupne evropske dediščine. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Gre za dodatno razvojno možnost teh območij in obvezo države ob vstopu v Evropsko unijo. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracijo mokrišč. Slovenija je sprejela sodelovanje v Naturi 2000 kot pridružitveno obveznost. Tako je bil na dan pridružitve EU 1. maja 2004 predlagan seznam nacionalnih območij, katerih ohranitev je pomembna na evropski ravni. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je za prihodnji dve leti opredelilo projekt Natura 2000 kot prednostno nalogo na področju varstva narave. Za izvedbo te naloge bo skrbelo kar nekaj vladnih resorjev, institucij in zavodov, izjemno pomembna pa je tudi podpora javnosti. Z Uredbo o posebnih varstvenih območjih -območjih Natura 2000-je Vlada RS 29. aprila 2004 na ozemlju Slovenije določila 286 posebnih varstvenih območij. Ta zajemajo kar 36 odstotkov površine Slovenije, drugod po Evropi pa 15 do 26 odstotkov površine države. Večji del slovenskih območij porašča gozd, velik je delež brez vegetacije (pretežno stene), 9 odstotkov površin je nad gozdno mejo, pomemben je tudi delež travišč. V zavarovanih območjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 odstotkov skupne površine Natura 2000 območij. Do leta 2006 mora Slovenija sprejeti obe direktivi, za zdaj pa je sprejeta le SPA direktiva o pticah, ki pokriva 26 območij v Sloveniji, med njimi tudi Kočevsko - Kolpa. Kočevsko - Kolpa, ki poteka od Loškega Potoka preko Kočevskega do Kolpe in Krke, zajema tudi del Ribniškega, in sicer del Velike in Male gore. To območje, kjer govorimo predvsem o gozdovih, je zares veliko in sicer zato, ker so tudi večje varovane vrste: velike zveri (volk, ris, rjavi medved) in večje vrste ptic (sova kozača itd.), ki rabijo večji prostor za svoj obstoj. Par kozače uporablja pri nas 100 ha veliko območje. Tako pravi Perušek: "Če hočemo delati dobro za varovane in ne varovane vrste, je bolje delati na večjih površinah." Tu so še številne kraške jame, zanimivi različni gozdovi, gams, planinski orel, polhi in drugo. Najvišji vrh tega območja je Goteniški Snežnik (1289 m). Še vedno se bo lahko nabiralo gobe, kostanj, bo pa tudi kar nekaj omejitev uporabe cest in vožnje. Postavljene bodo table, morda bodo nekatere ceste zaprte z rampami. Predvsem kot opozorilo številnim tujcem, ki nekontrolirano prihajajo v te gozdove in odnašajo s seboj v tujino marsikatero redko živalsko vrsto kot npr. hrošča dobrovratnika. To se imenuje naravovarstveni krimi- Naravovarstveni nadzor se bo opravljal tudi popoldne in ob vikendih po zakonu o varovanju narave v sklopu Zavoda za gozdove Slovenije. Ta območja Nature 2000 so varovana območja, ne pa zavarovana (razen če so bila zavarovana že prej). Natura 2000 je lahko osnova za park, ni pa nujno. Je pa res, da bosta večje število obiskovalcev in razvoj turizma samo dala misliti prebivalcem teh območij in skupnostim, da bodo sami želeli imeti zavarovana območja. To bo pokazal razvoj. Tekst in foto Zdenka Mihelič POPRAVKA • V zadnji številki Rešeta je bilo v rubriki Pisma bralcev v članku 'Stenske dekoracije ni več' objavljeno, da avtor stenske dekoracije toži lastnika hotela za 400.000 takratnih DEM. Pravilna vsota je: 400.000 SIT. • V zadnji številki Rešeta je bilo v članku o občinskih nagradah in priznanjih objavljeno, da je Toneta Petka za naziv častnega občana predlagala Slovenska demokratska stranka. Predlagateljev zanj je bilo več, zato bi se pravilno glasilo: Slovenska demokratska stranka, Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica in Moški pevski zbor Lončar. Za napaki se opravičujemo. Uredništvo Mirko Perušek je kot zgled za dobro sonaravno delo z gozdovi omenil gozdarja Hofnagelna, ki je z dokumentom že v 19. stoletju zavaroval pragozodove na Kočevskem. 1? .Rešem Še luni se je zatemnilo, ko življenje tebi je ugasnilo, ko bolezen ni minila, te je v kruto smrt pahnila. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, tiho, mirno si zaspal, a v srcih naših boš ostal. Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in tasta JANEZA ZORCA iz Brež 32 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, znancem, sosedom, sodelavcem Palesa, sodelavkam Trikona ter ostalim sodelavkam in sodelavcem sester in brata za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše. Posebna zahvala g. župniku mag. Antonu Berčanu za lepo opravljen pogreb, pevcem cerkvenega zbora Ribnica za lepo petje, sovaščanu Janezu za izrečene besede v slovo ter gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena, sin Primož, mama, brat, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, ata, starega ata, brata, svaka in strica JOŽETA DOLŠAKA iz Vintarjev se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli besede tolažbe, darovali za svete maše, sveče in cvetje, ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebna zahvala gospodu Jožefu Kvasu, našemu dobremu in skrbnemu župniku Andreju Muleju, duhovnikom, bogoslovcem, sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem, zdravstvenemu osebju, gasilcem, pevcem in pogrebnemu zavodu. Vsem in vsakomur posebej hvala. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekla niti roke podala, tiho, mirno si odšla, a v srcih naših si ostala. Vse življenje si garala, vse za dom, družino dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob izgubi naše dobre žene, mame, stare mame in tašče ALOJZIJE PAKIŽ iz Žlebiča 5 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD dr. Janeza Oražma, še posebej dr. Kregarjevi. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu Andreju, pevcem in PGD Sušje. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mamice in žene RUŽIČE GAČIČ s Prijateljevega trga 6 v Ribnici Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali in še zmeraj stojijo ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, podjetju Gramiz Kočevje, delavcem Inlesa, zdravstvenemu domu Ribnica, Komunalnemu podjetju Ribnica ter župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše ljube mamice in babice DANIELE FORJANIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Posebna zahvala osebju ZD Kočevje, g. župniku in pevcem. Žalujoči vsi njeni — NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11x18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 nr, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša 14 x 12 m, zgrajena 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 22,6 mio SIT (94.000 EUR). - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina 10x11 m, zgrajena 1930 in gospodarsko poslopje 10x22 m, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - OSILNICA - Padovo, kmetija primerna za vikend - stan. hiša 6 x 7 m, zgrajena 1931, in nekaj gozda njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba 11 x 12 m, zgrajena 1980, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. - KOČEVJE - strogi center, poslovno stanovanjski objekt 12 x 10 m, obnovljen 1994, velikost parcele 147 m2, v obratovanju (trgovina servis, stanov.), 3 etaže, uporabna površina cca 300 m2, cena 26 mio SITali 112.069 EUR. - RIBNICA - Dolenji Lazi, kmetija delno obnovljena zgrajena pred letom 1967, dodatni objekt izdelan do III. grad. faze, velikost stavbe 34x8 m, z vrtom in njivami v skupni izmeri cca 1 ha lepa sončna lokacija klasično ogrevanje, vselitev takoj, cena 22.8 mio SIT ali 95.000 EUR. - SODRAŽICE - Zimarice, stan. hiša, s posl. prostorom, vel. objekta 170 m2, objekt ima pridobljeno uporabno dovoljenje za trgovino in gostinski lokal. CK in vsa infrastruktura, takoj vseljivo, v nadstropju možno dograditi luksuzno stanovanje cca 90 m2, cena 13.950.000 SIT ali 58.130 EUR. - Ribnica - Dolenja vas, center, starejša stanovanjska hiša, z gosp. obj. ter garažo, takoj vseljiva, zgrajena pred letom 1967,12 x 10 m, vel. pare. 770 m2, klas. ogrevanje, cena 11.8 mio SIT ali 49.167 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 78,66 m2, zgrajeno 1975, IV. nadst. TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. - KOČEVJE - center, enosobno, vel. 41 m2, zgraj. 1976, IV. nadstropje, CK cena 7,6 mio SIT, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, enosobno, vel. 43 m2, v IV. nadstropju, CK zgraj. 1978, cena 9,6 mio SIT. - LJUBLJANA - Šiška, enosobno, vel. 46 m2, IV. nadstropje, zgrajeno 1984, vseljivo 01.12.2004, lepo ohranjeno, dvigalo, cena 21,5 mio SIT, ali 89.583 EUR. POSLOVNI PROSTQRI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV. podaljšana faza, 7 x 25 m, zgrajen 1994, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT aji 445.000 EUR. - KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2, 14 x 12 m, zgrajen 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo (mirna dejavnost), 14 parkirnih mest vsa infrastruktura, cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. - Ljubljana - center, poslovni prostor vel 29,06 m2, v III. nadstr. poslovne zgradbe, vseljivo takoj, CK cena 6,65 mio SIT ali 28.000 EUR. - Ribnica - center, poslovni prostor ca 80 m2, zgrajen 1990, cena 13,5 mio SIT ali, 56.250 EUR. - Kočevje - center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri ca 120 m2, pisarne v I. nadstr., delno opremljene, zgrajene pred letom 1967, takoj vseljive, cena 21 mio SIT ali 87.500 EUR. GRADBENEPARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2. - ORTNEK več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za, m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. - STARI TRG PRI LOŽU - delno zazidljiva parcela, velikost ca 6.020 m2, kmetijski del ca 5.000 m2, zazidljivi del ca. 1.000 m2, ob asvaltirani cesti, cena za celotno parcelo E infrastruktura v bližini. I mio SIT ali 24.500 EUR, vsa - TACEN pod Šmarno goro, parcela velikost 2270 m2, ob robu gozda -ravna, cena za m2 14.370 SIT ali 60 EUR. VIKENDI: - KRKA H0ČEVJE - lepo urejen, opremljen bivalni vikend, zgrajen leta 1985, vel. 8 x 7 m, velikost parcele 2867 m2, čudovit razgled, CK, cena 22.9 mio SIT ali 95.616 EUR. ena 22.9 mio SIT ali 95.616 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj, cena najema po dogovoru. nos. 1.000 kg, CK el., voda Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793 SIT. - LJUBLJANA - Moste, posl. prostora 7 m2 in 35 m2, v III. nadstropju, zgrejana 1976, takoj vseljiva vsa infrastruktura garancija predplačilo, cena 90.000 SIT + 20% DDV ter stroški. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2, 21 m2 in 16 m2, CK vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovom. - RIBNICA - Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo r frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija sprotno plačilo. - LJUBLJANA - Zupančičeva jama poslovni prostor, velikost 21 m2, III. nadstropje, vsa infrastruktura, varovanje, cena 80.000 SIT, garancija predplačilo. STANOVANJSKE HIŠE LJUBLJANA - Zgornje Pirniče, stan. hiša neopremljena velikost 10 x ' 1970, C" " .................................. ■ najem, 20 % DDV in stroški, predplačilo, vseljivo z manjšimi preureditvami 12 m, zgrajena 1970, CK na olje, 2 etaži, terasa z lepim razgledom, oddamo v najem, možno dvema družinama cena za etažo 50.000 SIT takoj. KUPIMO STANOVANJA: - LJUBLJANA - Kodeljevo, Prule, Center, Vič kupimo dvosobno stanovanje, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, vselitev takoj. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJO, SVETUJEMO IN SE ZA VAS STROKOVNO IN SRČNO POTRUDIMO PRI PRODAJI ALI NAKUPU VAŠIH NEPREMIČNIN. POKLIČITE NAS IN NAM ZAUPAJTE VAŠE ŽELJE! Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 HVRMANN S E R VIS Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje Protipožarna vrata Notranja kovinska vrata Pogoni za vrtna vrata OPTIK JANEZ POZNIČs.p. Delovni čas: vsaK darj od 91) do 191). sobofa zaprfo Pekarna ERAM Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept tel: 8955-558 desk Tone Pogorelec Blesk 2 d.o.o. čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net ie sta„ovanj objektov .‘SS-— ^ani'e toplih Ped»v • Po,a9anJ „tarif, parketov • Obnovitev objektov • Generalna c.sce > vseh ^ čiščenja stanovanj IVIOIUTAZA - AIMOOLJSEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! kNAUf Hrovača 6 @rmstrong 1310 RIBNICA Mbt : (041) 647 226 RI6IPS Tel • (01) 8363 089 Slikopleskarstvo ‘BOJC Peter Bojc, S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 GOSTINSTVO - TVR1ZEM r . pi Lepovce BS, 1310 Ribnica 1>i 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66S * V/V tri-J GSM: 031/760-697 Sprejemamo kezsrkmuf za družinska srečanja °cmn <=> mMTscm) «uri ° 933333 of OBLETNICE B0GRS8SCINE IMIioiroERA mobitel ■ VII I §■ l!i!#s% zastopstvo v Ribnici! PRODAJA, ODKUP, SERVIS GSM APARATOV MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mail: inln@microera-sp.si, microera@siol.net, http: www.microera-sp.si ä SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica. GSM: 041 761-769 t TELEVIZIJA A SLOVENIJA moDus ABS centralno zaklepanje 4 x zračna blazina električni variabilni servo volan pri opremu COMFORT in LUXE klimatska naprava serijsko V decembru izjemni prodajni pogoji za vsa vozila RENAULT Ugodno financiranje do 6 let Možnost testne vožnje A VTOCENTER RUFAC, POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Cesta na Ugar, Ribnica, tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955444 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka: 8-12, 13-17, sobota 9-12 III A K O V O S T • lesena okna in vrata e les/aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata e pvc/ aluminij okna e polkna, rolete, komarniki / Preko 200 modelov aluminijastih vrat > sodobna | konstrukcija > varnostno okovje > dolga l življenjska doba > bogata izbira zasteklitve, kljuk, V nabiralnikov in druge dodatne opreme Svetovanje - izmera - montaža - servis brezplačen prevoz do 100 km - 5% gotovinski popust INLES d.d., Kolodvorska 22,1310 Ribnica, www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 Http* | inles fyl OBIS Finančno - računovodske storitve + davčno svetovanje Mestek Danilka s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Računovodski servis z večdesetletnimi izkušnjami na področju računovodstva, knjigovodstva in davčne zakonodaje nudi finančno-računovodske storitve in davčno svetovanje pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in fizičnim osebam, ki se odločajo stopiti na pot podjetništva. Leto 2005 prinaša na področju davčne zakonodaje velike spremembe, ki bodo zlasti samostojnim podjetnikom prinesle precej skrbi. Ker so se znižali kriteriji za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, morajo vsi samostojni podjetniki, ki sedaj vodijo knjige enostavno, do konca leta ugotoviti, ali jim ta pravica po novi zakonodaji še pripada. Do 31.12.2004 morajo vsi samostojni podjetniki davčnemu uradu na posebnem obrazcu sporočiti, na kakšen način bodo vodili poslovne knjige in kdo jih bo vodil. Če ugotovite, da nova zakonodaja od vas zahteva vodenje knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva, vi sami pa tega ne obvladate, je tu računovodski servis, ki vam bo z veseljem priskočil na pomoč. Pokličite nas na tel. 01-8361-448 ali nas osebno obiščite v naših poslovnih prostorih na naslovu Lepovče 23, Ribnica (bivši RIK0-Lakirnica), kjer smo prisotni vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. VIDEOTEKA 'MICVIN' V TVD PARTIZANU, Kolodvorska 17, RIBNICA Delovni čas: Pon. - pet.... od 10 do 20.30 Sobota...o d 9.30 do 12h in od 17h do 19h Nedelja...zaprto Delo med prazniki le po predhodnem obvestilu! 'MICVIN' VAM NUDI PREKO 7000 VHS IN 1500 DVD FILMOV! NA OGLED VAM PONUJAMO VELIKO NOVIH FILMOV! DNEVNA IZPOSOJA SAMO...200 SIT Ker smo veseli vsakega novega člana, članarine ni!!! Poleg izposoje vam nudimo še: - Snemanje porok, obletnic, zabav... na digitalni tehniki - Presnemavanja različnih sistemov z VHS oz. DVD - Presnemavanje vaših posnetkov na VHS ali DVD (narejeno še isti dan) LESTVICA 10. NAJBOLJ GLEDANIH: 1. DAN PO JUTRIŠNJEM 6. KRISTUSOV PASIJON 2. SHREK2 7. GOTIKA 3. TROJA 8. SCOOBY DOO 2 4. KOLIČINSKI POPUST 9. PETER PAN 5. HARRY POTTER 3 10. POBEGLA POROTA Za vse informacije smo vam na voljo na tel. številkah: 041 / 646 133, 031 / 351 191 J\r% $ m rr- RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 ALU in kovinska platišča Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. Posezonska razprodaja zimskih avtoplaščev GOODfriAHl £*-0t7,VX O*- ^BtvuunO $fr5VTSXÖl Š?Snf n.et NOVICE vsak dan ob polni uri, med 6. in 20. uro - Lokalne novice (Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok, Ribnica, Kočevje), vsak torek in petek, ob 11.20 in 16.20 - Podjetniški utrip, vsak dan ob 12.50 - NOVA, oddaja o računalništvu, vsak dan ob 10.30 in 19.07 - Lestvica mobilnih melodij Planet 10, vsak dan ob 19.50 - oglasi vsakih 15 minut čez in 15 minut do polne ure GLASBENE ČESTITKE (nedelja, med 12. in 15. uro) IN ŠE: - strokovno narejeni režirani oglasi - možnost oglaševanja na 30 drugih radijskih postajah in ostalih medijih v Sloveniji in tujini - prevzamemo organizacijo manjših in večjih prireditev - poskrbimo, da je dogodek slišen in viden povsod po Sloveniji - če vas zanima še kaj, se oglasite pri nas in izvedeli boste resnico! 24 ur na dan! —Tmamam,maKKlFb~ Ne čakajte na prvi sneg! Zii« . . m n ii. i psj/w N MIKLAVŽEV KVIZ (brez parkeljnov) Pripravil Marko Modrej Noči vzele vajeti so v svoje roke, dnevi dobili kratke noge, čas kot nalašč je za razne norčije, potem pa, jasno, na to se pije. Pa ne se preveč nazaj nagibat, da ne bo treba iz dneva v dan tepihov ribat! Ostalo pride, do takrat vam ponovno na vsako vprašanje ponujamo več odgovorov in trditev, a le eden je pravilen. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Tako, mesec se je zavrtel in skozi 13 novih vprašanj se bomo zavrteli tudi mi. Takoj na začetku bomo preverili, kako je z vašo matematiko. Recimo, da našo naklado prepolovimo, nato zbrišemo ničle in to še dvakrat prepolovimo. Kaj dobimo? N 3, če se ne motim. V Uh, tam nekje blizu 6. Č 2, če to še enkrat prepolovimo. 2. Ogrevanje uspelo, gremo naprej. Na sliki je, ne... ne, sem skoraj izdal. Kar vklopite zgornje prekate. B nedokončana štirica E N iz znaka Interalte T 7 na vodni gladini 3. Če odpremo rubriko Še pomnite tovariši, potem bi jutri praznovali... K dan brez maščobe J dan Republike N nekaj smešnega 4. Halo! Pridite nazaj, zdaj, sem! Gruden trka na vrata in s seboj v torbi nosi star slovenski pregovor: Prvi teden huda zima, Z vso zimo nekaj ne Štirna F Miklavž izgubi polovico tima B osem tednov ne odkima 5. Je eden treh ognjenih astroloških znamenj, njegov planet je Jupiter, dan pa četrtek. Za katero znamenje gre? Tisti, ki te dni praznujete, boste zagotovo vedeli. 0 strelec 1 oven H škorpijon 6. Če vam povem, da je moškega spola, rodil se je leta 1924 in nosi kratico TNP, boste vedeli, kdo je to. O Tone Nosan Prigoriški Z tokrat nič posebnega Ž Triglavski narodni park 7. Prihaja čas smučanja in ostalih zimskih športov. Slovenci smo nekoč pred televizorji trepetali ob vsakem gibu našega smučarskega šampiona Bojana Križaja. Januarja bo 24 let od njegove in naše prve zmage, na tekmi za svetovni pokal, ki se je zgodila v... J Adelbodnu l_ Wengnu Ž Kranjski Gori 8. Se vam je že zgodilo, da vas je sredi Ribnice kdo pozdravil 'Hola? No, meni tudi ne, kam pa bi dali ta pozdrav oz. kateremu evropskemu jeziku pripada? R finskemu Ž islandskemu Z španskemu 9. L O D V nedeljo se nam ponovno obeta mistični večer, ko nas bo neslišno, skrivnostno obiskal, pridne obdaroval, se popoldne predstavil tudi v Hrovači... sv. Miklavž nevidni David predhodnik Božička 10. Še prej, prvega decembra, bomo praznovali mednarodni dan boja... O za pravice plešastih N proti aidsu K da bi bil dela prost dan 11. V novembru smo v centru Ideal v Ribnici videli kar nekaj proslav, jubilejev. Katerega pa je praznovalo Planinsko društvo Ribnica? A 25 let H 30 let I 50 let 12. 17. novembra smo slovesno vstopili v nove prostore ribniške Knjižnice, ki jih je le-ta pridobila v mesecu... I juniju V septembru O novembru 13. Napočil je veliki finale. Pri tem so pomembni le še finiš, zadnji zamahi in nato le še... K vnašanje odgovorov oz. črk v razpredelnico T doping test M dvig zastave in himna mladosti IPowaHü© ffsiOte saa ßsajp®®® to pa gxaSpis w lisKjasffao pa ra (äsiptoaflga d® us, tassmitei Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad. SICHET Podjetniške Vavčerski sistem svetovanja: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 300.000 SIT. Preko vavčerskega sistema svetovanja vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...). Razpisi Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR: • Spodbujanje razvoja inovacijskega okol-ja; Ministrstvo za gospodarstvo, Uradni list št. 39-42, 23. 4. 2004. Vrednost javnega razpisa: 8.313.410.000 SIT za obdobje 2004 - 2006, z možnostjo koriščenja do 2008. Zaključek razpisa: konec 2006 oziroma do porabe sredstev. Odpiranja vlog: Razpis je odprtega tipa z rednimi odpiranji vlog do porabe sredstev, vsake tri mesece, z začetkom v decembru, 10. v mesecu. Celoten razpis in več informacij: spletna stran Ministrstva za gospodarstvo in po elektronski pošti infoerdf1.mg@gov.si. - Gospodarska infrastruktura in javne storitve - Projekti razvoja raziskovalne infrastrukture centrov odličnosti: Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, 14. 5. 2004 v Uradnem listu št. 53/2004. Vrednost javnega razpisa: 1.843.585.000 SIT za obdobje 2004 -2006, z možnostjo koriščenja do 30. 6. 2008. Odpiranja vlog: Razpis je odprtega tipa z rednimi odpiranji vlog do porabe sredstev. 17. 6. 2004, 14. 7. 2004, 15. 9. 2004. Nadaljnja odpiranja bodo vsake tri mesece (začenši decembra 2004), 15. v mesecu, do porabe sredstev. Zaključek razpisa: konec 2006 oziroma do porabe sredstev. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom na spletni strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in na naslovu infoco.mszs@gov.si - Javni razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con: Izvaja: Javna agencija za regionalni razvoj, 4. 6. 2004 v Uradnem listu št. 61/2004. Vrednost javnega razpisa: 5.965.078.000,00 SIT v obdobju 2004 -2006, z možnostjo koriščenja do leta 2008. Odpiranje vlog: Razpis je odprtega tipa z rednimi odpiranji vlog do porabe sredstev. 5. 7. 2004, 17. 1. 2005, 14. 11. 2005. Zaključek razpisa: do 30. 1. 2006 oziroma do porabe sredstev. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom: na spletni strani Javne agencije za regionalni razvoj in vsak dan med 9. Podjetniške ZBŠflTO informacije in 12. uro, kontaktna oseba je mag. Igor Gabrenja na Javni agenciji RS za regionalni razvoj, dosegljiv je na telefonski številki 01/478 3755 in naslovu igor.gabrenja@gov.si. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 30P004A Objavljeno: Uradni list RS št.44-47/2004, stran 2731. Predmet razpisa: krediti Ekološko razvojnega sklada RS v skupnem znesku 4 milijarde SIT, namenjenih lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom posameznikom. Razpis je odprt do porabe oziroma do 20. 12. 2004. Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva: Razpisna dokumentacija za vse: www.jsmg-sklad.si ali na naslovu sklada. Informacije: 02/234-1274, 234-1272, e-mail: bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si: Objava javnega razpisa Nacionalni Program Phare 2004 Vseživljenjsko učenje, Uradni list št. 116-117/2004, stran 7405. Predmet razpisa: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zbira predloge za aktivnosti, ki prispevajo k uveljavitvi in razumevanju načela vseživljenjskega učenja in na osnovi pilotskega uvajanja inovativnih pristopov v proces izobraževanja in usposabljanja vzpostavljajo optimalno okolje za učinkovitejše usvajanje znanja, ob prisotnosti vseh ključnih akterjev razvoja v določenem okolju. Nasveti glede razpisa in celotne Smernice za prijavitelje so na voljo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana, ter na spletnih straneh: http://www.mszs.si/slo/solstvo/javni_razpi si.asp. Rok za oddajo prijave: Rok za sprejem prijavnic je 26. 1. 2005 ob 16. uri. Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/436-233), na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XlV.Divizije 12, 3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v Uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na številki 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij po e-pošti je brezplačno. informacije MAU OGLASI PRODAM Prodam otroški stolček za hranjenje, otroški avto sedež in avto zvočnike Jensen (2 x 150 W), hlače za nosečnice, otroški kombiniran voz-ičekJel.: 031 / 566 052. Prodam voziček Peg - Perego Atlantico, model 2004, modro-bež barve, z zimsko vrečo in senčnikom. Tel.: 041 / 384 618. Prodam električno klaviaturo Yamaha PSR 225 GM, malo rabljeno. Cena po dogovoru. Tel.: 01 / 836 00 57. Prodam zlato zapestnico - unikat, tapiserijo -ženski akt (vel. 120 x 60), sliko - Dama z vrtnico, avtorja Jožeta Cente. Tel.: 040 / 775 264. Ugodno prodam sobno kolo z vsemi meritvami. Tel.: 041 /384 618. Ugodno prodam dobro ohranjeno pisalno mizo. Tel.: 041 / 356 424. Prodam VW Polo 1.4,1. 97, 2. lastnica, reg., do 6./ '05, prevoženih 144.000 km, 2 x air bag, sedež in volan nastavljiva po višini, garažiran, lepo ohranjen, ugodno. Tel.: 041 / 365 654. Prodam škodo Octavia 1.8 SLX, 20 V. Tel.: 041 /219 865. ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. Oddam dvosobno, opremljeno stanovanje na Knafljevem trgu v Ribnici. Tel.: 041 / 437 035. MALI OGLASI E«MEI SIF-KLEC^LE-ITTE vivinoci v/>*>>e vrviai Akcija 'Urejena Ribniška dolina 2004' » DOLINA VSE BOLI UREJENA, L OCENJEVANJE VSE TEŽJE Turistični informacijski center (TIC) Ribnica in Občina Ribnica sta v letošnjem letu že osmič zapovrstjo (šestič pa pod tem imenom) organizirala akcijo Urejena Ribniška dolina. Tudi na ta način se marsikoga še dodatno vzpodbudi, da še lepše uredi svojo okolico, svoj vrt in hišo. Že bežen sprehod po vaseh, Ribnici in okolici ustvarja lepo in čedalje bolj urejeno sliko. Zato je imela letos komisija še prav posebno veliko dela, ne samo na terenu, ampak tudi potem, ko se je morala odločiti, katere hiše so najlepše urejene. Župan z nagrajenkama akcije Urejenost ribniške občine močno podpira tudi župan Alojz Marn, saj se zaveda, da ljudje ob prvem stiku z našo dolino opazijo najprej skrb in lepoto ali pa neurejenost kraja. Vse zbrane je župan tudi nagovoril in vsem čestital za trud. "Kot sem videl s fotografij, imate res lepo urejene hiše. In trud, ki je vložen v to, ni majhen. Vidi se, da videz ni le plod nekega trenutka, temveč dolgotrajnega dela in ukvarjanja z rožami, vrtovi in nasploh z okolico," je dejal župan ter nadaljeval: 'Želim, da bi tudi v prihodnje sodelovali v akciji in še naprej skrbeli za urejenost. Tako se bodo tisti, ki bodo k vam prihajali, počutili lepo, saj urejenost prispeva tudi k gostoljubnosti vas in kraja nasploh." Zaključek letošnje akcije "Urejena Ribniška dolina 2004" je potekal 27. oktobra v zgornjih prostorih gostilne Mihelič. Kolje povedala Danica Čampa Marič iz TIC Ribnica, se v zadnjih letih pogosto sliši pohvale od obiskovalcev Ribniške doline o njeni urejenosti; na žalost pa tudi kakšno kritiko. Zato pa s to vsakoletno akcijo vzpodbujajo ljudi, da bi uredili vsaj svoje domove - saj vemo, začni pri sebi in drugo ti bo sledilo oz. skupna slika bo res lepa. Posebna komisija, ki so jo sestavljale občudovalke lepega cvetja in urejenosti hiš Danica Čampa Marinč (TIC Ribnica), Zalka Gorše (Občina Ribnica) in etnologinja Barbara Prelesnik (vse hiše in male posebnosti je tudi fotografirala), je imela težko delo, ko je v začetku jeseni začela s svojim ocenjevalnim pohodom. Videle so, da so hiše in domačije, ki so letos prvič vse spadale v eno kategorijo, po vaseh izjemno lepo urejene. V letošnji akciji je bilo 23 sodelujočih: Marija Ambrožič (Hrovača), Zdenka Malus (Žlebič), Jože Šporar (Dolenji Lazi), Francka Stimec (Dolenji Lazi), Marija Šilc (D. Lazi). Zdenka fO ^ Zakuska za boljšo voljo je nepogrešljiva Drobnič (D. Lazi), Igor Staudacher, Andreja O raže m in Andreja Dejak iz Prigorice, Vida Kaplan in Angelca, France Lovšin iz Rakitnice, Malči Perovšek (Krnče), Olga Drobnič (Graben), Milena Adamič (Hojče), Mateja Ilc, Marija Oblak, Marta Oražem ter Anica Mihelič in Janja Ilc z Griča, Rude Butala (Hudi Konec), Stanislava Pajnič (Bukovica) ter Nika Arko in Olga Zbašnik iz Dolenje vasi. Vsi sodelujoči so prejeli priznanje za sodelovanje, pet enakovrednih nagrad pa so prejeli (po abecednem vrstnem redu): Rude Butala, Andreja Dejak, Vida Kaplan, Angelca in Franc Lovšin ter Francka Štimec. Po podelitvi priznanj in nagrad je besedo prevzela redna gostja te akcije Ruth Podgornik Reš z Gorenjske. Ob digitalnih slikah je ureditev domov pohvalila ali pograjala, kar se je zgodilo le redko, največ pa svetovala, kako do lepše podobe in usklajenosti okolja in hiše. Dala je tudi vsem koristne nasvete, kot npr.: naj bodo ograje vse v vzpenjalkah, v skalnjaku velike skale ter kombinacija lesa (npr. štora) in skal, kapucinčki niso samo lepi za okras, temveč so njihovi vloženi popki zelo dobri (celo boljši kot kapre), hermelika naj bi bila v vseh vrtovih, betoni kar kličejo po divji trti, ki naj bo tudi po nekaterih pustih stenah hiše; pri obešankah naj bi plastiko zamenjala les in glina, vrtovi naj ne bodo čisto po vojaško urejeni, naj stroge ravne lilnije zamenja kakšna vijuga, afriški smilj naj bi raje zamenjal lotos. Podala je tudi kar nekaj barvnih namigov: opečnato rdeča in vijolična ne gresta skupaj, temno pobarvan les kar kliče po cvetovih bele barve, ki je bila v letošnjem Venerinem letu še posebej moderna, med rdeče rože naj ne bi dajali vijoličnih, temveč modre, bele, rdeče ali pisane rože. Pohvalila je tudi marsikatero lepo urejeno hišo, olepšana kmetijska poslopja, drvarnice, posebno simpatične detajle, skladne zasaditve in drobne motive, ki napolnijo dušo. Po pregledu ureditev hiš sodelujočih, smo se slikovno sprehodili skozi vrt gospe Podgornik Reš, kjer je poskrbljeno celo za zasaditev po nebesnih znamenjijh. Vodnarji, kot je tudi ona, imajo npr. radi modre odtenke (kitajska plavica, perovskia vijolična itd.). Sledilo je še strokovno predavanje o bučah (kot dve leti nazaj), ki so resnično pravi okrasni in prehrambeni hit zadnjih let, še posebej pa zadnjega. Njena sestra Mateja Reš pa je izdala tudi kulinarično knjigo Bučna kuhinja za vsak okus, kjer znanje o bučah lahko nadgradite s pravo pojedino ter se posladkate z bučnim sladoledom ali bučnim čipsom. Tekst in foto Zdenka Mihelič Olepševalna akcija VELIKE POLJANE -za pikico na i manjka ureditev središča vasi Poljanci so pod okriljem Turističnega društva Grmada že drugič pripravili akcijo Moja vas - lepa, prijazna in čista, ki je potekala od 1. junija do 30. oktobra. Kdo bi se morebiti vprašal isto kot mi, ko se še spominjamo, da so Velike Poljane nekdaj sodelovale v sklopu vseribniškega projekta Urejena Ribniška dolina. Zdaj pa ne več. Predsednica društva Mara Okorn meni, da so ljudi le s težavo pripravili do tega, da so se odpravili od doma v dolino, čeprav so tam pogosto pobirali priznanja za lepo urejene stanovanjske hiše in /J Nagrajenci (s priznanji) s članicama komisije .Rešeto domačije. Tako pa zdaj Poljanci akcijo vodijo na svoj način, ki naj bi bil domačinom bližji in bolj domač. Že spomladi so se zbrali in poslušali napotke, kako naj se lotijo sajenja rož. Predavanja se je udeležilo okrog 28 žensk. Rezultat je bil v času ocenjevanja komisije, od 11. do 15. septembra, že viden. Le-ta je imela težko nalogo. Čeprav je krajevna skupnost najmanjša v občini, je bila za komisijo kar velik zalogaj, ker ima vas devet zaselkov in je bilo treba obiskati 80 hiš. Hkrati so ubrali drug način: člani komisije so hodili kar od hiše do hiše in pogledovali preko plota ali pa se prikradli na vrt. K sreči so bili vsi prebivalci pripravljeni nanje in se niso hudovali, ko so ocenjevali urejenost vhodov v hišo, videz vasi kot celote in zaselke. Na splošno gre za lepo vas, je dejala predsednica komisije Blanka Bartol, krajinska arhitekta, ki je 29. oktobra v osnovni šoli Poljancem predstavila obstoječe stanje. "Ocenjevati je težko in nehvaležno delo, saj je trud povsod viden, zato smo se odločili, da letos podelimo tri pohvale in nobene nagrade. Namen je izpostaviti lepo okrašene hiše, za kar pa je potrebno stalno delo in trud." Pohvale so tako romale v vas, v roke družine Juvane s hišne št. 17, Antonu Andoljšku, ki je doma na št. 3, ter družini Gregorič, ki živi na Vel. Poljanah št. 6. Poljanci se ob vsaki prireditvi izkažejo kot izvrstni gostitelji Komisijo so najbolj navdušile zamisli krajanov, ki so svoje domove okraševali na naraven način - ne toliko z izdelki in rastlinami, ki jih je moč kupiti v trgovini, marveč so bolj izvirni. Pri čemer, seveda, niso korenito posegali v celovit videz vasi. Z novejšimi gradnjami se struktura vasi že spreminja, nove hiše pa se nič kaj dobro ne vklapljajo vanjo, je opozorila krajinska arhitekta. Moteče se ji zdijo tudi visoke škarpe, ki kar bodejo v oči zaradi obsežne gradbene ureditve pobočja, zato je svetovala, naj jih zakrijejo z raznimi zasaditvami. Še posebej pa je ljudem svetovala, da naj tam, kjer za to imajo možnost, rastline raje posadijo v tla, ne v posode, ki delujejo manj naravno. Vas se Bartolovi nasploh zdi nekaj posebnega, ker gre za kulturno krajino, s cerkvijo, sadovnjaki in z obdelanimi površinami, izgubil pa se je skupen prostor sredi vasi. Na enem izmed glavnih križišč je bilo napajališče, ki bi se dalo imenitno urediti, če bi ob asfaltiranju poskušali vsaj malo artikulirati prostor. Tako pa je zdaj tam le 'Štirna', tabla za vaščane, pod njo pa smeti...Gnojišča ob glavni cesti bi bilo tudi dobro prikriti s kakšnimi nadstreški, moteči pa so tudi skladiščni prostori ob cesti, meni Bartolova. O, da! Rezultati akcije pa so vidni, je prepričana Mara Okorn. Že po prvi akciji je bilo opaziti, da se na oknih in vrtovih pojavlja večje bogastvo rož, ženske pa so se želele na predavanjih poučiti o tem, kako vse skupaj lično uskladiti. Bog vedi, kako se namerava vas še lepše okititi do naslednjega leta, ko Turistično društvo Grmada praznuje 50 let! Tekst in foto A. Pahulje Po lepi Ribniški dolini... Z3 .Rešeto ■■■ vrsjinoci x/>i■ txj■>* vMHi-anHn xoflEi JtfNJLaicMniJL (|)t Po lepi Ribniški dolini... PREDSEDNIKA RŠK-ja “NASLEDIL” DVE LETI STAREJŠI PRIMOŽ KOŠIR Občni zbor Ribniškega študentskega kluba je prinesel v vodstvo nekaj sprememb. Vodstvo je le del aktivnih članov, zato je predsednik Primož Košir poudaril, da se veseli vsakega novega člana, še posebej tistih z novimi idejami. Petek, teden pred občnim zborom Ribniškega študentskega kluba. Predsednik Primož Košir skliče sestanek. Klubske prostore napolnijo mladi študentje, polni energije. Začne takole: "Še nihče se ni javil na razpis, ki smo ga dali ven pred enim mesecem. Kaj to pomeni, da moram jaz določiti funkcije?" Vsi molčijo. Sam zase zagotovi, da bo ponovno kandidiral, ker še ni izpolnil vseh svojih obljub. sprejeli funkcijo, začne razbijati srce. Predsednik ostane Primož Košir, njegova desna roka Maruša Prelesnik. Tudi v odbore je zapihal svež val. Upravni odbor po novem sestavljajo: Katja Podobnikar, Blaž Merhar, Katja Prelesnik, ki je zaradi računovodskih izkušenj prevzela blagajno, Tjaša Tanko in najslavnejši tajnik Dejan Dzukic. V disciplinsko komisijo je predsednik določil tri dekleta, v zadnjem letu aktivne sodelavke v klubu, to so tri vrle Žlebičanke: Tina Trdan, Katja Grebenc in Helena Debeljak. Nadzorni odbor, ki bo budno spremljal dogajanje kluba in seveda veliko pomagal pri dejavnostih, sestavljajo predsednica Urša Jaklič in dva fanta -Sašo Tanko in Mitja Zbašnik. Predstavnica dijakov je postala Tjaša Tanko. Že drugo leto zapored so dodelili Andreju Lampetu funkcijo svetnika RŠK-ja, kar pomeni, da bo zastopal ■ Mladi obrazi so veseli njegove kandidature. Na očeh jim bereš le vzpodbude svojemu vodji. Po triurnem, zabavnem sestanku se dogovorijo in skupaj določijo preostale funkcije v klubu. Dan občnega zbora. Predsednik se pritožuje, da mu gre danes vse narobe, punce in Lampe mu pomagajo pri pripravah. Zbere se okrog trideset najbolj zagnanih študentov. Dekleta se pomenkujejo in zabavajo, kajti polne so svojih doživetij. Družbica na drugi strani okrogle mize se zabava na svoj način. Predsednik pripravlja še zadnje podrobnosti. Sledi slavnostna otvoritev. Začnejo s poročilom predsednika. Ponosno pohvali vse projekte, izvedene v preteklem letu. Februar je prinesel Pesniško zbirko, ki je romana po večini gospodinjstev Ribniške doline. V maju so RŠK-jevci osvojili Škisovo tržnico, še prej nogometaši naslov najboljših med študenti. Na svoje loge je vabila tudi Kolpa, najbolj vztrajni so se tja odpravili kar s kolesom. Festival mladih je eden največjih projektov preteklega leta, saj študentje skrbijo za zabavo kar dva dni. Pohvalijo pa se lahko tudi z organizacijo novoletne zabave. Sledijo besede podpredsednika Andreja Lampeta. Obrazloži pravne spremembe v statutu kluba, kajti študentje so ustanovili dijaško sekcijo. Začnejo se volitve. Vsem, ki vejo, da bodo barve kluba na zvezi ŠKIS IN ŠOLT. Prvič v zgodovini kluba so okronali tudi častnega člana. Titulo je prejel Klemen Ivan ec, bivši predsednik in od občnega zbora naprej večni študent. Po strogih uradnostih, ki so bile napolnjene z dobro voljo, je sledilo kramljanje pozno v noč. Najbolj vztrajni so se okrog šeste ure zjutraj odpravili domovin potihem vedeli, da jih bodo naslednji dan bolele noge, kajti preplesali so celo noč. Ribniški študentski klub Naslednja številka Rešeta izide 27. decembra. Gradivo oddajte do 15. decembra. Rbšbto Sto let Mauracherievih orgel pri Novi Štifti Drugi jubilej, ki ga pri Novi Štifti letos praznujemo, je - sto let naših orgel. Instrument je prestal bombardiranje Nove Štifte - leta 1942-, in še vedno služi svojemu namenu. Letos po veliki maši smo začeli s temeljito obnovo. Mojster Marjan Bukovšek iz Ljubljane in njegovi sodelavci so pridno čistili, popravljali, obnavljali in na novo zaščitili orgelsko omaro in piščali. Ob tej priložnosti smo obnovili tudi pod in stopnice na kor. V Sloveniji sta samo še dva instrumenta mojstra Mauracherja... ... na zahvalno nedeljo so se uresničile dolgoletne sanje. Blagoslovitev obnovljenih orgel. Dela so z vso natančnostjo in zavzetostjo opravili priznani mojstri: za obnovo orgel je poskrbel Marijan Bukovšek iz Ljubljane, za obnovo električne razsvetljave Franc Arko iz Kota, lesene stopnice in pod na pevskem koru pa je obnovil Stane Košmrlj iz Žlebiča. Slovesnost je vodil p. Stane Zore - naš bivši provincijal in aktivni magister novincev na Sveti gori. Po maši je sledil krajši orgelski koncert, ki sta ga pripravila gospodična Petra Vrh in domači organist br. Marijan Cvitak. Pri tej sveti maši smo se zahvalili za sadove zemlje, človekovega dela in darove dobrotnikov, ki so od letošnjega marca do zahvalne nedelje zbirali denar za obnovo instrumenta. Delo je dokončano in plačano. Vrednost investicije je bila 2,5 mio SIT. Boglonaj vsem dobrotnikom. Lepo je živeti z ljudmi, ki tako čutijo za svojo romarsko cerkev kot vi. Mir in dobro! Br. Marijan Cvitak, OFM, predstojnik samostana Foto Peter Centa 2. revija domačih ansamblov V sklopu prireditev ob občinskem prazniku občine Sodražica je klub harmonikarjev "Urška Zamostec" v sodelovanju z občino organiziral glasbeni večer z narodno-zabavnimi skupinami in tamburaši. Prireditev je potekala 24. oktobra v Rešeto dvorani osnovne šole Sodražica. Sodelovali so: člani harmonikarjev "Urška Zamostec" (Marko Drobnič z Velikih Poljan, Dejan Vesel iz Kota pri Ribnici in Blaž Puželj iz Zapotoka), ansambel Majnik iz Sodražice, ansambel Srčev as iz Kočevja, ansambel Vandrovček, Ansambel Ribniški pušeljc iz Ribnice, skupina Rok Žlindra z Vinic s pevko Barbaro iz Žimaric, ansambel bratov Štrukelj iz Cerknice, ansambel Mali Parižani iz Ponikev in tamburaški orkester Sodražica. Vsaka skupina se je predstavila s tremi skladbami. Dvorana je bila povsem polna, odziv poslušalcev zelo dober in trud je bil poplačan z bučnim aplavzom. Ozvočenje nam je omogočil Jože Žlindra z Vinic, moderatorka programa pa je bila Barbara Cvar z Vinic. Za humor je poskrbel domači humorist Janez Arko - Cvik. Vsem, ki so pripomogli k izvedbi te prireditve, se najlepše zahvaljujemo. Podobnih prireditev si v Sodražici želimo tudi v prihodnje, saj s tem dajemo priložnost našim mladim skupinam, da združijo prijetno s koristnim, poslušalcem pa sprostitev. Klub harmonikarjev 'Urška Zamostec' POVABILO Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju s Zavodom RS za transfuzijsko medicino vabi vse krvodajalce in tiste, ki se bodo odločili prvič zato plemenito in humanitarno dejanje, da se udeležijo zadnje letošnje krvodajalske akcije, ki bo v zdravstvenem domu Ribnica, v prostorih fizioterapije, 15. in 16. decembra 8004 od 7. do 13. ure. DANES JAZ TEBI..., JUTRI TI MENI! 'Vljudno vabljeni! DRUŠTVO UPOKOJENCEV obvešča člane, daje organiziran ogled Andrejevega sejma' v Gorici 4. decembra 2004. Odhod bo ob 7. uri izpred centra Ideal v Ribnici. Prijavite se čimprej! Vabimo vas tudi na praznovanje novega leta v gostišču Pugelj v Ribnici, v nedeljo, 19. decembra 2004, ob 12. uri. Vljudno vabljeni! Prijavite se na tel. št. DU Ribnica 8361 277 ali pri ge. Keržan 8361 291. OBVESTILO Turistično društvo Grmada obvešča, da je KOČA NA GRMADI odprta od 1. novembra 2004 pa do 31. marca 2005 ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Vabljeni! >■?> viwaivvo' Dobrodelna akcija Ribniškega študentskega kluba ŠTUDENTJE r POMAGALI OTROKOM Ribniški študentje smo se odločili, da naredimo nekaj tudi za najmlajše, zato smo organizirali dobrodelno akcijo. Poimenovali smo jo 'Študent otroku'. Dobrodelna akcija je bila v soboto in nedeljo pred župnijsko cerkvijo. Ideje so v Ribnico pripotovale iz drugih študentskih klubov po Sloveniji, ki tovrstnim dejavnosti posvečajo veliko pozornosti. 4^ Organizatorji smo se tako odločili, da bi poleg Ob tednu Karitas "TUKAJ SEM, POŠLJI MENE." Teden od 22. do 28. novembra je bil posvečen tednu Karitas. Potekal je pod geslom "TUKAJ SEM, POŠUI MENE." Najbolj odmevna prireditev, imenovana Klic dobrote, je bila 24. novembra v Celju. Prireditev je neposredno prenašala RTV Slovenija. Isti dan je tudi radio Univox iz Kočevja organiziral Klic dobrote za kočevsko in našo občino. Srečanja z ljudmi v stiski nas vedno znova nagovarjajo, da ostajamo povezani s Karitasom, da iščemo nove sodelavce, nove ideje in poti za skupno in celostno reševanje stisk, ki jih doživlja Ta svet bo lepši, če boš nekomu nekaj dal, ta svet bo lepši, če boš imel nekoga rad, ta svet bo lepši, če boš prisluhnil komu, ki ga nekaj teži. Ta svet bo lepši, če boš človek do ljudi. študentskih žurov in številnih akcij, ki jih imamo za študente, nekaj naredili tudi za otroke. Sprva nismo vedeli, kaj naj zbiramo, ali oblačila, ali šolske potrebščine, ali igrače. Odločili smo se, da bomo prvo zbiranje namenili le šolskim potrebščinam in igračam. Pred cerkvijo je bilo prav zabavno opazovati dekleta, kako Ribničanom razlagajo, da ničesar ne prodajajo, da tudi ne zbirajo denarja, ampak samo najnujnejše, kar potrebuje osnovnošolski otrok. Nekaj dobrotnikov je, ko je izvedelo, kaj sploh pomeni stojnica pred cerkvijo, odšlo domov in prineslo svoj dar. V prihodnje lahko pričakujemo še več tovrstnih dejavnosti Ribniškega študentskega kluba, zato vas vabimo, da se jih udeležite v večjem številu, in s tem tudi vi naredite nekaj za neznance, ki nas potrebujejo. Maruša Prelesnik JAVNO VPRAŠANJE Zanima me, zakaj ribniški kino tone v pozabo? Zakaj lahko deluje v Kočevju, kjer imajo veliko slabšo dvorano in zakaj v Velikih Laščah, ki so manjše kot Ribnica? Ali mora naša mladina iskati zabavo le po gostinskih lokalih? Od pristojnih oseb pričakujem konkreten odgovor. Mati pubertetnikov človek sodobnega časa. Stiska je najhujša pri posameznikih in družinah, kjer se soočajo z brezposelnostjo, boleznijo, stanovanjskimi problemi. Vsemu temu se navadno pridružijo še učne težave otrok, nasilje, alkoholizem, mamila in drugo. Prostovoljci v Karitas se zavedamo, da nismo sposobni v celoti reševati vseh stisk. Lahko pa jih ublažimo, odvzamemo kakšno skrb, informiramo, posameznike in družine pa podpremo v njihovem iskanju prijaznejše prihodnosti. V skupnostih, kjer vlada služeča ljubezen, se razvijata solidarnost in medsebojna pomoč, ki sta temelj, na katerem raste karitativno občutljivo občestvo, ki je sposobno prisluhniti potrebam svojih bližnjih doma, na delovnem mestu ter v ožji in bližnji okolici. Vabimo vse karitativno občutljive posameznike, da se nam pridružijo. Morda je kdo prezrl oba Klica dobrote na dan Karitas in nabirke v cerkvi na nedeljo Karitas, želi pa nekaj darovati v ta namen. Svoj dar lahko kadarkoli nakaže na poslovni račun ZK Ribnica. Hvala vsem, ki ste že ali še boste darovali. Dragica Petelin ŽUPNIJSKA KARITAS, Škrabčev trg 11, Poslovni račun: OS 3S1-009S165573 ES RIBNIČANI NAJŠTEVILČNEJŠI KRVODAJALCI Rdeči križ Slovenije in z njim vseh 56 območnih združenj imajo pooblastilo, da organizirajo skupaj s Zavodom RS za transfuzijsko medicino krvodajalske akcije. Območno združenje Rdečega križa Ribnica ima dve akciji letno, in to eno v spomladanskih mesecih, drugo pa v mesecu decembru. Letos je bila spomladanska akcija v juniju, druga pa bo 15. in 16. decembra. Zavest, da daš delček sebe in s tem pomagaš mnogim, je na našem območju močno prisotna. To kaže vsako leto večje število krvodajalcev, ki se udeležijo te plemenite humanitarne akcije. Številke zadnji pet let to nakazujejo. Leto Število 1999 392 2000 474 2001 510 2002 521 2003 629 Ker pa se iz našega okolja veliko ljudi vozi na delo v Ljubljano, je med njimi tudi lepo število takih, ki daruje kri na Zavodu za transfuzijsko medicino. OZRK Ribnica je eno izmed 12 OZRK-jev, ki je lani povečalo število krvodajalcev, in to za 107, kar nas procentualno na število prebivalcev uvršča na prvo mesto. Tudi po številu novih krvodajalcev, ki so darovali kri prvič, smo med vodilnimi. Leta 2002 je bilo takih 11, 2003 13, lani 28, letos junija pa že 23. To je razveseljiv podatek in si želimo, da bi bilo tudi v bodoče tako. Osebno vabilo na akcijo pomeni krvodajalcem več kot oglasi v medijih in na plakatih, čeprav je oglaševanje po medijih zelo pomembno, saj marsikdo prisluhne, se zamisli in se odloči, da daruje kri. Za vsako akcijo razpošljemo okoli 800 vabil, to je tistim, ki so se krvodajalstva v zadnjih petih letih udeležili vsaj enkrat. Tisti, ki kri prvič darujejo, so evidentirani, in ob naslednji akciji dobijo vabilo. Mnogi mladi dajo kri prvič v 4. letniku srednje šole, a kasneje ne več. Za njih so vabila nedosegljiva, ker so na študiju ali se zaposlijo in preselijo. Dekleta se poročijo in spremenijo priimek ali se preselijo. Zato smo še toliko bolj veseli vsakega novega mladega krvodajalca. Kdo je lahko krvodajalec? Vsak, ki je dopolnil 18 let in je zdrav, ne jemlje zdravil vsaj en mesec pred odvzemom krvi, daje preteklo 6 mesecev od vstavitve "okraskoV na posamezne dele telesa. Gornja starostna meja tako za moške kot ženske je 65 let. Prej je veljalo, da se da kri lahko na vsakih 6 mesecev, sedaj pa lahko moški na tri, ženske pa na 4 mesece. Zavedamo se, daje podjetjem, kjer je med zaposlenimi veliko število krvodajalcev, težko organizirati nemoteno in tekočo proizvodnjo, da je nadomestilo osebnega dohodka, povrnjenega od ZZZS manjše, kot je lahko izpad proizvodnje in s tem dohodka. A vseeno naprošamo vodstva, da dopustijo krvodajalcem udeležbo v akciji, saj ne vemo, kdaj bomo kri potrebovali sami. V letu 2005 so planirane redne dvodnevne krvodajalske akcije 5. in 6. maja in 8. in 9. decembra ter izredna enodnevna akcija 9. februarja. Kljub razvoju znanosti in medicine ostaja kri nenadomestljivo zdravilo. Krvodajalci ponovno vračajo nasmeh v prenekatero družino, nekomu povrnejo zdravje, drugemu življenje. OZRK RIBNICA .HeŠETO Politični preobrat, ki nas lahko opogumlja V utrjenih demokracijah se vsak ali vsaka dva mandata odločijo za spremembo oblasti, tudi če se je oblast dobro "obnesla", kajti po določenem času si vsak človek želi sprememb. Tudi v našem poklicnem življenju in bivanju smo naklonjeni spremembam. To je nekakšen notranji impulz, v katerem so zgoščena pričakovanja, upanja in nov zagon. Zato ne govorimo, kdo je izgubil - razumi-mo to kot priložnost, da vsi nekaj pridobimo. Tudi poslanska skupina Nove Slovenije je močno spremenjena in povečana za en mandat, zato velja spregovoriti nekaj besed o naši ekipi. Med nami sta dve novi simpatični poslanki - Marjeta Uhan in Mojca Kucler Dolinar, in tako imamo zopet največji delež žensk. Prvi nastopi poslancev so pokazali, da je Nova Slovenija dobila poslance, ki so dobro strokovno podkovani in z izkušnjami v javnem delovanju ter dosledno zavezani tistim vrednotam, ki so oblikovale slovensko stvarnost in obstoj v obdobjih preizkušenj in različnih pritiskov. To postaja vse bolj pomembno, da bomo v razmerah jezikovnega, kulturnega in gospodarskega pritiska evropeizacije in globalizacije zagotovili našo identiteto. Po dolgem času smo uspeli izvoliti poslanca iz prekmurske regije Jožeta Horvata. Kakor nam je znano, je edini izvoljeni v tej regiji, ki bo glas zapostavljenih nekje na robu države. Naš dosedanji tajnik NSI Anton Kokalj je bil tudi izvoljen in postal predsednik največjega in verjetno najpomembnejšega delovnega telesa v parlamentu - odbora za evropske zadeve. Z vključitvijo v EU se bo morda kar polovico naše zakonodaje sprejemalo v Bruslju, zato bomo morali v Sloveniji pravočasno in zelo premišljeno gblikovati svoje predloge, stališča in rešitve, ki bodo uveljavljale našo voljo in interese. Med novimi poslanskimi obrazi sta še Drago Koren in župan Rogatca Martin Mikolič, oba z univerzitetno izobrazbo, tako kot vsi poslanci Nove Slovenije. Med poslanci iz prejšnje ekipe je dipl. veterinar Alojz Sok, ki bo vodil odbor za kmetijstvo, verjetno pa bo tudi vodja poslanske skupine NSI. Povsem upravičeno pričakujemo njegovo preudarnost in prispevek k boljši zakonodaji na področju kmetijstva, ki mora postati naša pomembnejša panoga in dejavnik poseljenosti podeželja. Iz prejšnje ekipe sva še dr. Andrej Bajuk, predsednik stranke, ki je strokovnjak za finančno področje, ter moja malenkost, ki sem v prejšnjem obdobju vodil poslansko skupino, komisijo za peticije in zastopal vas. Naša poslanska skupina ima v povprečju najvišjo izobrazbo med vsemi poslanskimi skupinami in je med mlajšimi po starosti. Pa še nekaj jo krasi: v povprečju imamo največ otrok, kar naj bo simbolno sporočilo o veselju do življenja, ki ga ne samo oznanjamo, ampak tudi udejanjamo. Poslanci Nove Slovenije bomo sedaj v vladni koaliciji, kar pomeni večjo odgovornost za upravljanje z javnimi zadevami; želimo delovati v dobro vseh državljanov, za vladavino prava, poštenost in odgovorno ravnanje. V parlamentu ni več stranke mladih, ki očitno ni znala nagovoriti svojih vrstnikov. Zato je to izziv za ostale stranke, tudi nas NSI, da prisluhnemo mladim, njihovim načrtom, željam in stiskam, ki jih tarejo: Na mladih svet stoji, v srebrnih laseh pa je morda več modrosti. Pa srečno! Vaš poslanec mag. Janez Drobnič Gneča pri razporeditvi na pomembne funkcije Zadnje čase se večina državljanov sprašuje, kako to, da še nimamo nove vlade, čeprav je že kar nekaj časa jasno, kdo naj bi jo sestavil in vodil. Vendar je sestavljanje vlade zahteven in dolg proces, vezan na roke in postopke, ki se medsebojno pogojujejo. Ne glede na to, da je bil neuradni rezultat volitev znan že kmalu po zaprtju volišč, je bilo potrebno počakati še glasove po pošti, pa na uradno objavo republiške volilne komisije in na iztek pritožbenega roka. Konstituirati se je moral tudi novi sklic državnega zbora(DZ). Šele zaključek teh postopkov je omogočil predsedniku države dr. Janezu Drnovšku, da je po posvetovanju z vodji poslanskih skupin ugotovil voljo političnih strank in predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Ta pa je lahko šele po potrditvi v DZ začel uradne pogovore o sestavi bodoče koalicije in bodoče vlade. Jasno pa je, da če hoče mandatar sestaviti vlado in če hoče, da vlada kvalitetno in odgovorno upravlja državo, potem mora s predvidenimi partnerji najprej urediti organizacijska in vsebinska vprašanja. Najprej je torej potrebno določiti, kaj bodo prioritete bodoče vlade in na kakšen način bosta vlada in koalicija delovali. Da ne bodo Rešeto vedno na dnevnem redu razna "tehtna in odločujoča" vprašanja katerega od koalicijskih partnerjev, ki so v preteklosti vedno hromila delo vlade in DZ ter povzročala nepotrebne zaostanke in konflikte med tistimi, ki so vlado sestavili in bi morali biti kar najbolj usklajeni. Dosedanje slabe izkušnje koalicij so novega mandatarja Janeza Janšo "prisilile", da se je sestave vlade lotil drugače, kot je bil običaj do sedaj. Na osnovi programskih ciljev novih koalicijskih partnerjev in na osnovi analize dela in načina dela Ropove vlade je bila sprejeta tudi drugačna razdelitev nalog. Nastala so nekatera nova ministrstva in spremenjena so tudi področja ministrstev. Čeprav je Ropova vlada dosegla vrsto dobrih rezultatov, je bolehala tudi za precej pomanjkljivostmi, ki so izhajale predvsem iz organizacijske in vsebinske-programske nedoslednosti. Ministrski resorji oziroma njihova področja dela so bila neobičajno sestavljena in so včasih bolj sledila špekulativnim interesom lobistov in ozko povezanih skupin kakor dejanskim nacionalnim ciljem in širšim interesom. Tudi zato smo velikokrat imeli občutek nemoči, da se kljub očit- no napačnim političnim in strokovnim odločitvam vlade ne da ničesar storiti. Kar se ni dalo politično pokriti z glasovanjem v DZ, običajno na nočnih sejah, je pa morda obtičalo v predalih nekaterih malomarnih posameznikov v pravosodnih organih. Nekateri posebej izbrani tožilci in sodniki so poskrbeli, da so kljub naporom policije zastarali številni postopki in da so jo brez kazni odnesli mnogi kršitelji, ki so brezobzirno pobasali ogromno nekdanjega družbenega premoženja. Njihovi politični izvrševalci pa so v posmeh vsem "preko reda" napredovali po strokovnih, političnih in drugih pomembnih funkcijah. Hitreje kot večina sposobnih in odgovornih državljanov. Tudi novi mandatar se je relativno hitro uspel dogovoriti in uskladiti organizacijo ter vsebino dela ministrstev. Vendar se praviloma največje težave pojavijo, ko je na konkretne naloge potrebno namestiti imena. Imena ministrov, sekretarjev ali drugih odgovornih članov v upravi, družbah,... Praviloma vedno se ob takih priložnostih pojavi vrsta političnih in strokovnih bleferjev, komolčarjev, karieristov,., za katere je najvažnejše, da so oni zraven ali da njihova stranka zaradi kakšne kvote dobi resor. Njihov interes je najpomembnejši, najbolj državotvoren, njihova prisotnost nepogrešljiva. Upam, da bo tokrat le prevladalo nekoliko več razuma, kritične in samokritične presoje in da bo takih tipov v vladi in njeni bližini čimmanj. Za dobro nas vseh. Jože Tanko, poslanec S r n H H n< V nesreči spoznaš človeka - Človeka z veliko začetnico Rada imam svoj azil na Velikih Poljanah. Z menoj domuje kuža King, ki se počasi, a neustavljivo stara z menoj. Pa seje zgodilo, da je zbolel dragoceni prijatelj in varuh. V skrbeh sem opazovala njegovo hiranje. Iskala sem oporo -pomoč pri poljanskih prijateljih. Svetovali so mi, naj pokličem živi-nozdravnika dr. Gačnika, kije vedno pripravljen pomagati, če zboli kakšna žival. Pri krajanih je zelo priljubljen. Prišel je k nama in takoj opazil, da mi moj King veliko pomeni. Trikrat naju je obiskal, čeprav sta bila vmes dva prosta dneva in celo ribniški semenj. Ko sem mu omenila nedeljo, me je potolažil, da bo vseeno prišel. V stiski sem spoznala dostopnega, prijaznega, čutečega strokovnjaka. Javno se mu zahvaljujem za hitro in uspešno pomoč. Želim mu vse dobro! Sonja s Poljan i >* inj i>e jl m i f« jl» 0*1 s JOCiA V VSMQ)i\NJEM ZR^EBN.RJ Obdarovanje PLAVALNI KLUB ZDAJ NOSI IME INLESA Piše: Darinka Suljevič Praznični dnevi so lepši dnevi našega življenja, saj se lahko sprostimo bolj kot običajno, poleg tega pa imamo več časa za najbližje in najdražje. Po sivem in temačnem novembru nastopi december, ki ga doživljamo drugače že zaradi praznikov. Miklavža se najbolj veselijo otroci, Božička in dedka Mraza pa vsi. Cel mesec ali pa več potekajo priprave na njun prihod. To je čas, ko po hišah in mestih zagori na tisoče lučk, ki prižgejo iskrico svetlobe v vsakem posamezniku. Le komu se ne ustavi pogled na božično-novoletnih okraskih? Ogromno jih ponujajo trgovci, a kljub vsemu se marsikdo odloči za domačo izdelavo. Ročna dela so bila in so še vedno cenjena. Pa ne samo zato, ker so unikatna, pač pa jih čutimo drugače, bolj domače, pristno, ker več dajejo, saj je vanje vložene več energije že od same ideje pa do končne izdelave. Prav ta nevidna energija nas potegne tako kot nas določena oseba, čeprav se sploh ne poznamo z njo. Beseda steče, kot bi se poznali že več let. Ne zavedamo se, da ob tem steče tudi energija, nevidna vez, vibracija, ki nas zbliža, lahko tudi oddalji. To energijo, frekvenco, pa obarvajo naše misli, čustva, besede in dejanja. Bližajoči se prazniki so priložnost, ki je že kar tradicionalna - spomnimo se na vse, ki jih imamo radi, ki so nam naredili kaj dobrega, so naši sorodniki, sodelavci, sosedje, prijatelji... Obdarujemo jih. Ne samo z lepimi besedami, tudi s konkretnimi darili, materialnimi stvarmi, ki zaživijo z našo energijo, saj pustijo pečat v darilu še dolgo časa. Zato je izrednega pomena namen, s katerim poklanjamo. Naj ne bo to le formalnost in nujna obveznost. Razmišljanje o darilih, kupovanje, izdelovanje lete h so posebni, svečani trenutki, s katerimi so se prazniki že začeli. Sam praznični dan je samo krona vsega veselja, ki nas dvigne, nam da notranjo moč, dvigne nivo naše energije, morda nas za trenutke odzemlji. Delavni vsakdanjik po praznikih nas kmalu spusti na tla, prizemlji, uravnovesi. Z namenom darilo uravnotežimo, s tem pa pozitivno delujemo na obdarovano osebo. Vsaka akcija ima tudi reakcijo, pravimo v jogi, torej obdarovanje drugega deluje povratno nazaj na nas in nas polni z enako kvaliteto energije, kot smo jo oddali ali vložili. Vsak človek je rad obdarovan, saj vsak v sebi nosi potrebo po sprejetosti, ljubezni, razumevanju. Darila so odraz le-tega. Mnogokrat ne vemo, kaj bi v današnjih časih, ko ugotavljamo, da imajo mnogi res že vse, poklonili. Pa vendar tudi ti, ki imajo že vse, radi sprejmejo darilo. Prav zanimivo je opazovati radost na njihovem obrazu pa hvaležnost v kretnjah in besedah. Obdarovanje je trenutek, ki duhovno bogati darovalca in mu dovoli pokukati v ' VkuVKJit K Plavalni klub Inles Ribnica, kot se ribniški plavalni klub po novem imenuje, je 16. novembra na svojem občnem zboru ocenil minulo sezono kot zadovoljivo. Franci But ostaja na čelu kluba. Predsednik kluba Franci But je poudaril, da je to eden najbolj aktivnih športnih klubov v ribniški občini in da je v njem redno vadilo kar 120 otrok (največ pa 150). Lanska sezona je bila za klub precej naporna, saj so se otroci zaradi prenove Športnega centra Ribnica in bazena morali na treninge voziti v Ljubljano, tako da so do 15. januarja 2004 porabili kar 1,5 milijona SIT za prevoze sekcij v Ljubljano. : V poletnem obdobju so se plavalci prav tako vozili v Ljubljano, kajti po zaprtju ribniškega bazena jih je čakalo še državno prvenstvo. Starši so tako naredili kar 10.800 km. Starši, pravi predsednik, še vedno ostajajo pomemben člen in močni donatorji plavalnega kluba. Zahvala gre tudi Občini Ribnica, da namenja sredstva za šport, vendar pa je dodal, naj bodo kriteriji čim bolj korektno postavljeni in naj ustrezajo realnemu stanju. Klub ima tudi kar nekaj sponzorjev, glavni pa je v letošnjem letu postal Inles. Tako so klub v ta namen in reprezentativno preimenovali v RK Inles Ribnica. Hkrati so v nadaljevanju občnega zbora dopolnili statut kluba, da lahko izvršni odbor kluba odloča o imenu, kateremu za eno plavalno sezono doda ime generalnega sponzorja in o tem obvesti Plavalno zvezo Slovenije. Poročilo je podal tudi trener, prof. Dare Petkovič, ki je minulo plavalno sezono ocenil kot zadovoljivo. Ponosni pa so, da so se plavalci udeležili kar 22 tekmovanj, od tega 4 v tujini (dvakrat v Italiji, po enkrat v Nemčiji in na Hrvaškem). Prvič v zgodovini kluba se je zgodilo, da so se člani udeležili prav vseh državnih tekmovanj. In čeprav so sezono 2003/2004 začeli na kopališču v Ljubljani, kjer je treniralo samo 15 plavalcev, se je z j začetkom januarja 2004 slika obrnila, ko je začel obratovati ribniški bazen. Med prvomajskimi počitnicami je 30 otrok odšlo na že tradicionalne priprave v Čateške toplice. Tudi trener je izpostavil prekratko plavalno sezono v Ribnici, saj je 15 tekmovalcev zaradi tekem državnega prvenstva od 18. junija po zaprtju tukajšnjega bazena vadilo s skrajšanim programom v Ljubljani na Iliriji. Glede na nepopolne možnosti treningov in še vedno pretoplo vodo v ribniškem bazenu ocenjuje trener Petkovič, da je bila sezona za prvo selekcijo le 65 -odstotno realizirana, za ostale selekcije pa le 50 - odstotno. Zato, pravi trener, niso mogli biti konkurenčni ostalim klubom. Kljub problemom pa so na mednarodnih tekmah in na tekmah državnega prvenstva nekateri plavalci dokazali, da niso daleč od slovenskega plavalskega vrha. Tako ima nekaj plavalcev potencial priti v Hh Člani vodstva (z leve): Jeranko, Zobec, Valčič, But ■ :::::::::::j ■ • • • • ■;; naslednjih sezonah na državnih prvenstvih med prve tri ter se uvrstiti v državno kadetsko reprezentanco. V sezoni 2004/ 2005 imajo še naslednje cilje: udeležiti se 30 do 35 tekem v vseh selekcijah ter 6 do 8 tekem v tujini, na intenzivne priprave so bodo za prvega maja odpravili v Čatež in morda za en teden konec šolskega leta še v Italijo (Pordenone). Upajo pa tudi, da bo bazen drugo leto odprt dlje v poletje kot letošnje leto. Pod točko razno je predsednik But obrazložil svoje morebitno redko pojavljanje v klubu po začetku novega leta 2005, kajti tedaj odhaja za nekaj let službeno v tujino. Predsednik But je sicer klubu ponudil svoj odstop, vendar mu je klub svoje zaupanje kot predsedniku izrazil tudi za naprej. Direktor Inlesa, generalnega sponzorja kluba v sezoni 2004/ 2005, Andrej Mate pa je za konec pojasnil, zakaj so podprli klub. Mate meni, da so v klubu zelo dobri odnosi in delo pregledno, drugi razlog pa je bil, da starši otroke in klub podpirajo tako moralno kot finančno. "Plavanje ni samo šport, ampak tudi oblika vzgoje,"\e dejal Mate. Tekst in foto Zdenka Mihelič B8 Hsšero TOMŠIČ S PSIČKO OLO DRŽAVNI PODPRVAK Andrej Tomšič, predsednik Kinološkega društva Ribnica in inštruktor za sledenje psov oz. vodja šole, je na nedavni zaključni tekmi državnega prvenstva psov v sledenju, 5. in 6. novembra, zasedel skupno odlično drugo mesto. Njegov uspeh se skupaj s psičko Ulo vsako leto izboljšuje, lani je bil tretji, letos drugi, naslednje leto pa morda sledi naslov državnega prvaka, kar ni nič nemogočega, saj bo sedaj šestinpolletna Ula v idealnih letih za sledenje, njena forma pa še raste. Državno prvenstvo 2004 je obsegalo štiri tekme, ki so bile v aprilu, septembru, oktobru in novembru v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Pes sledar je najvišja kategorija športne kinologije, pes pa na tekmovanju sledi 3 ure stare sledi, ki jih polaga tuja oseba. Na dolžini 1400 metrov mora najti osem različnih predmetov. V kratkem naj bi psi sledarji opravili preko Kinološke zveze Slovenije tudi šolanje za iskanje pogrešanih oseb. Pot do tako vrhunsko izšolanega psa pa je dolga in zahteva veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in ljubezni do živali. "Psu moraš zaupati in mu dopustiti, da se samostojno razvija," je dejal Tomšič, ki z Ulo opravi na teden tri do štiri treninge. Pes pa mora biti tudi drugače v psihofizični in vohalni kondiciji. 'Trenutno najboljši psi za sledenje so nemški ovčarji, kar je tudi moja Ula. Imam pa še eno nemško ovčarko, Doro, ki je stara eno leto in pol. Tudi ona je velik potencial." V državno reprezentanco se je Tomšič uvrstil že drugič. Letos je bil v njej poleg Tomšiča še Dane Lipič iz Prekmurja (prvi na DP) ter kot rezerva Stane Malnar iz Kočevja. Z državno reprezentanco se bodo v letu 2005 od 7. do 10. aprila najprej udeležili svetovnega prvenstva, ki bo v Sloveniji, na Ljubljanskem barju. Letos je bila slovenska reprezentanca s Tomšičem na SP v vzhodnem delu Nemčije skupno četrta, drugo leto pa si uspeh želijo izboljšati, saj naj bi bilo poznavanje domačega terena tudi prednost. Tomšič, ki ga pri svojem ukvarjanju s športno kinologijo in tek- m o v a n j i domači v Lastnik Ule, Andrej Tomšič celoti podpirajo, je aktiven tudi v domačem društvu. Po uspehu na letošnjem tekmovanju v agilitiju so društvu že ponudili tudi organizacijo ene tekme državnega prvenstva v agilitiju. Sicer je bilo ribniško kinološko društvo ustanovljeno leta 1977, kar pomeni, da bodo kmalu praznovali 30-letnico delovanja, čeprav šele zadnjih 14 let delujejo intenzivnejše. Tekst in foto Zdenka Mihelič Mladi plavalci izboljšali svoje osebne rezultate Prva tekma v sezoni 2004/05, ki se je odvijala v avstrijskem Gradcu, je po besedah trenerja Dareta Petkoviča pokazala, da so plavalci v mesecu novembru na veliko višjem nivoju kakor predhodni dve sezoni. Dejstvo je, da so imeli normalne pogoje dela v mesecu oktobru in prvi polovici meseca novembra -trening v domačem bazenu v Ribnici. Predhodni dve sezoni so morali trenirati v mesecu oktobru v Ljubljani, kjer je bil nivo pogojev slabši in obseg skrajšan. Plavalci so popravili osebne rezultate v disciplinah na 50 m za 1 do 3 sekunde, v disciplinah na 100 m pa za 5 do 7 sekund. Uvrstitve plavalcev PK Ribnice po kategorijah (prvih pet): (kategorija ‘90/’91) Nejc Lovšin: 3. mesto na 50 m prosto Rebeka Babnik: 5. mesto na 50 m hrbtno (kategorija '92 in mlajši) Nik Zobec: 1. mesto na 50 m hrbtno, 2. mesto na 50 m prosto Blaž O raže m : 3. mesto na 50 m prosto Anže Pavlin: 2. mesto na 50 m hrbtno Jan Mate: 4. mesto na 50 m hrbtno Nika Zobec: 5. mesto na 50 m hrbtno ZešfiTo Tekme so se udeležili še: A. Dejak, K. Andoljšek, A. Čampa, J. Starc, K. Rajh, T. Valčič, S. Jeranko, S. Kočevar. V mesecu novembru se bodo plavalci pod novim imenom kluba - PK Inles Ribnica - udeležili tekme za Pokal mesta Celja. Decembra pa čaka plavalce kar nekaj tekem. Plavali bodo na Miklavževem mitingu V Ljubljani, v Mariboru na Božičevem memorialu in na Novoletnem mitingu v Trbovljah. Karin Kočevar JOCiA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU dušo in srce obdarovanca. To je v resnici tudi nujno, če želimo vez med obema še poglobiti. In obdarovanje ima ta namen. Krepi se nevidna nit, ki povezuje za vse čase, ki pušča sledi, ko nimamo iz različnih razlogov več fizičnih kontaktov. Tedaj ostanejo spomini, ki so misli, čustva, torej energija. Ta je nenehno v gibanju in vsak spomin, le bežen in trenuten, ohranja te sledi ter briše prah z njih. Res je najlepše, če lahko obdarujemo ljudi okrog sebe vsak dan z lepo besedo, nasmehom, pozornostjo, hvaležnostjo. Res je pa tudi, da potrebujemo praznike, prav božično-novoletne, ko v mislih, besedah in dejanjih objamemo vse, ki jih imamo radi, brez zadržkov tudi ves svet. Občasno potrebujemo spremembe, drugačne dneve, več veselja, presenečenj, iskrivosti, druženja... Vse to poživlja in krepi našo energijo. Kupovanje ali izdelovanje daril je pot, ki vodi k praznikom. Pred vami je še cel december, še dovolj časa, da se odločite, koga in s čim boste obdarovali. To je kaj tradicionalnega kot steklenica vina z vašo izvirno dekoracijo ali še kaj več. Pa uživajte na tej poti in ne pozabite tudi na sebe. Literatura: "Najboljših in najlepših reči na svetu ne moremo videti niti se jih dotakniti. Čutiti jih moramo s srcem." (Helen Keller, O ljubezni, ZMK, Ljubljana 1995). "Vedno veš, kdaj si poklonil pravo darilo. Namesto besed: "Oh, hvala, dragi, prav to sem si želela!" zaslišiš: "Oh, joj, oh!!!"” (Vesel božič, ZMK, Ljubljana 1994). "Babice znajo ceniti nespretno zavito božično darilo." (Judith C. GrantVesel božič, ZMK,Ljubljana 1994). DECEMBER Datum: Kam: Odhod: Izhodišče: Zahtevnost hoje: Trajanje hoje: Vodja izleta: SOBOTA, 4. 12. 2004 na KOPITNIK (910 m), VELIKO KOZJE (993 m) s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Obrežje pri Zidanem Mostu LAHKA 8 ur Marjan Intihar Datum: Kam: Odhod: Zahtevnost: Trajanje: PETEK, 31.12. 2004 na SILVESTRSKI POHOD Z BAKLAMI K SV. ANI ob 21. uri izpred veterinarske postaje v Ribnici (pri Riku) LAHKA 3 ure Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). Zdenka Mihelič ssiatammmmmmmmmmm l33 ■>i ixi m i c»*i «s onnnnKi Živahen utrip v Športnem centru Ribnica LJUBLJANSKI MARATON 2004 Deveti Ljubljanski maraton, 24. oktobra, je bil zopet zapisan po rekordnih številkah udeležencev, tako pri članih kot dijakih in osnovnošolcih. Lepe uspehe so desegli ribniški osnovnošolci in dijaki, sicer tudi člani Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica je tako ekipno osvojila odlično drugo mesto in prejela veliki pokal, ki bo krasil vitrino Športnega centra Ribnica. Od prvega do devetega razreda je nastopilo 1459 tekačev osnovnošolcev iz cele Slovenije. Sprva so se pomerili otroci nižje stopnje na netekmovalnem promocijskem teku na 1000 m. Za ribniško osnovno šolo so nastopili Tara Lavriv, Maruša Andoljšek, Nejc Kromar, Jaka Kaplan, Manca Dečman, Tim Zobec, Mark Šporar, in vsi so uspešno premagali razdaljo enega kilometra. Na nekoliko daljši progi, 2700 m, kjer pa je že štela uvrstitev, so se pomerili osnovnošolci od 5. do 9. razreda. V kategoriji deklic letnika '92/'93 je Monika Oražem osvojila odlično 4. mesto. Nastopili pa sta še Nika Kožar (20. mesto) in Sabina Andoljšek (130. mesto). Vseh deklic letnika '92/'93 je bilo na Startu kar 284. V kategoriji dečkov letnika '92/l93 (267 tekmovalcev) je po izvrstni tekaški predstavi zmago slavil naš osnovnošolec Nik Zobec. Aljaž Andoljšek, je zasedel 11. mesto, Žan Hočevar 38., Matej Petek 52., Kristjan Dimitrovič pa 133. mesto. V kategoriji deklic letnika '90/'91 (211 tekmovalk) so naše osnovnošolke zasedle naslednja mesta: Janja Benčina 19. mesto, Aleša Oražem 50. in Anja Češarek 164. mesto. V kategoriji dečkov letnika '90/'91 (vseh je startalo 229) sta takoj na začetku teka prevzela vodstvo Luka Kaplan in Vid Pucelj. Po izvrstni predstavi obeh je Luka slavil zmago, takoj za njim pa je pritekel Vid. Luka in Vid sta bila tudi absolutno najhitrejša na 9. Ljubljanskem maratonu za osnovnošolce. Nastopil je še Anže Klemenc in zasedel 61. mesto. Odlične rezultate so dosegli tudi ribniški dijaki in dijakinje, ki so zastopali svoje gimnazije in srednje šole. Tako je Bojan Čebin (Gimnazija Ledina) osvojil prvo mesto med dijaki, Jure Tanko (Gimnazija Kočevje) je bil 8., Simon Pogorelec (Srednja strojna in kemijska šola) 14., Albert Pelaj (Gimnazija Lj,- Šiška) 18., Matej Remic (Gimnazija Kočevje) 21. in Nejc Arko (Gimnazija Lj.- Šiška) pa 34. med 151 tekmovalci. Dijakinji Karin Žnidarčič in Maša Tramte (obe Gimnazija Kočevje) pa sta zasedli 21. in 37. mesto med 87 tekmovalkami. Med tekmovalci na 21 in 42 kilometrov je bilo zaslediti tudi kar nekaj Ribničanov in Ribničank, oziroma članov tukajšnjih in sosednjih klubov. Na klasičnem maratonu sta med 461 tekmovalci nastopila Toni Žagar (88.) in Ervin Pust (182.) iz ŠD Lončar. Med polmaratonci (1555 tekmovalcev) pa je bil Damijan Kromarj na odličnem 17. mestu (2. na vojaškem prvenstvu), na 23. mestu je bil Robert Šmalc in na 36. Aleš Rijavec (oba iz TŠD Grič) ter Stojan Bavdek na 847. mestu. Zavidljivo drugo mesto absolutno med pol maratonkami (21 km, 549 tekmovalk) pa je zasedla Darja Kokalj, članica ŠD Lončar. Luka Kaplan, zmagovalec v letniku '90/'91 If H ■ Bojan Čebin osvojil prvo mesto med dijaki Zdenka Mihelič Foto Brigita Kromar Z jesenjo se gibanje v naravi večinoma preseli v zaprte prostore in tudi pri nas to ni izjema. Najbolj je to opazno po živahnem utripu v ŠCR. Od jutra pa do enajstih zvečer potekajo v njem razne športne dejavnosti, tako v parterju kot na galerijah. Že starim znancem, tekmovalcem in rekreativcem, rokometašem, nogometašem, plezalcem, košarkarjem, odbojkaricam in igralcem badmintona so se pridružile dejavnosti, namenjene tudi bolj ženski populaciji. Tako naši obiskovalci uživajo na galerijah dvorane v orientalskem in trebušnem plesu, aerobiki vseh vrst, borilnih veščinah, namiznem tenisu in plesnih tečajih za vse generacije. Povečanemu zanimanju za vodne športe je nedvomno pripomogla tudi v poletnih mesecih uspešno opravljena adaptacija zimskega bazena. Seveda z veseljem pričakujemo obisk rekreativnega plavanja vseh, ki so pred poletjem množično izražali interes za tovrstno športno dejavnost. Obveščamo vas, da je bazen za rekreativno plavanje odprt od ponedeljka do petka med 20. in 21. uro ter na sobote in nedelje od 16. do 20. ure. Torej, najdite sebi primerno aktivnost in nas obiščite, saj so vsi urniki vadbe (tako tekmovalnih kot rekreativnih skupin) na naših oglasnih deskah. Skupaj z vami bomo še naprej oblikovali pestro dogajanje v Športnem centru Ribnica in vas z veseljem obveščali o vseh novostih. Sašo Hribar, upravnik ŠCR DRUGI NAJBOLJŠI. Take stvari se pač ne spregleda. Naš sodelavec Marko Modrej se že drugo leto zapored vihti na najvišjih mestih po priljubljenosti radijskih voditeljev. Tudi letos mu je po izboru Vikend magazina uspelo postati drugi najboljši radijski voditelj v Sloveniji. Pravi, da ni še vsega dosegel, kar si je začrtal. "Nikoli ne smeš obstati na mestu in se zadovoljiti z doseženim... Veliko dela je sicer potrebno, še več odrekanja, pa nekaj sreče in veliko zdravja. Če se ti pojmi najdejo v skupnem stičišču, je uspeh tukaj, včasih takoj, lahko pa minejo leta in desetletja!" Modrej pravi, da je bogate izkušnje za nadaljnjo pot v največji meri prejel na RTV Slovenija, kjer je delal pet let, njegov mentor pa je bil Mito Trefalt, za Modreja je bil to najboljši učitelj. Trenutno se Marko Modrej vrti kar po nekaj radijskih postajah, ki so del mreže Infonet, najbolj pa s svojo avtorsko oddajo menda blesti na kranjskem radiu Belvi. Srečno še naprej in čestitke, Marko! Uredništvo .lešero 30 I RIBNICA, VELIČINA MAJHNOSTI Nadaljevanje s strani 2 V imenu gostitelja, Mestnega muzeja Ljubljana, je množico obiskovalcev, ki so jo številčno precej dobro okrepili Ribničani, najprej pozdravila njegova direktorica Irena Veselko, nato pa je besedo prevzel ribniški župan. "Malokdaj imamo priložnost, da svoje znanje pokažemo izven kraja. Nikakor pa nočemo priznati majhnosti svojega kraja." Mestni muzej ni naključni izbranec za pomoč pri predstaviti ribniškega muzeja in Ribnice v Ljubljani. Celotni projekt je rezultat prizadevanja in načrtnega dela Mestnega muzeja, da vzpostavi muzejsko mrežo z 22 občinami izven Ljubljane, za katere opravlja javno službo. Tvorno sodelovanje z Ribnico seje začelo že leta 1995, ko je pomagal pripraviti smernice razvoja ribniškega muzeja, ki so še danes izhodišče za delo, je povedala direktorica Miklove hiše Vesna Horžen. "Od tedaj seje rodilo veliko odmevnih razstav, kijih beleži tudi katalog, izdan ob današnji priložnosti." Horženova seje ponovno javno zahvalila ribniški Občini za njen posluh in podporo pri izvedbi zamisli in projektov ter ministrstvu za kulturo. Do 15. januarja se bo Ljubljani in Sloveniji Ribnica predstavila še s prikazom izdelave suhe robe, ki ste ga žal že zamudili, povabite se pa na naslednje dogodke v KIG-u (nasproti vhoda v Križanke): 9. decembra ob lih bo predavala Dragica Trobec Zadnik, dolgoletna strokovna sodelavka pri snovanju današnje podobe ribniškega muzeja; 11. decembra dop. in pop. bo sobotna delavnica o ribniški lončariji, 15. decembra ob 18h bosta predstavljeni zgoščenka Od Rib'nce do Rakit'nce in knjiga Življenjske zgodbe iz Ribniške doline, 18. decembra dop. in pop. bo delavnica na temo Božična zgodba z Ribničani, 21. decembra ob 18h predstavitev Škrabčeve domačije, 8. januarja ob 10. uri delavnica za osnovnošolsko mladino o tem, kako se splete košaro, dan pred zaprtjem, 14. januarja ob 18. uri, pa še predavanje Alenke Henigman o turističnem razvoju naše doline. Le lučaj od mesta je podeželje, dragi bralci, zato naj se vam pot do Ljubljane ne zazdi toliko dolga, daje ne bi zmogli opraviti tudi v zimskih dneh, ki znajo biti tako zelo dolgi, če jih ne napolnimo z vsebino... Tekst in foto Alenka Pahulje ,Rešeto 31 prireditve V MESECU DECEMBRU 2004 Sreda, 1 .dec. ob 17. uri; na parkirišču pred hotelom v Ribnici ZAPOJTE IN ZAIGRAJTE Z NAMI, organizator Vrtec Ribnica (Vljudno vabljeni tudi otroci s starši, ki niso vključeni v vrtec.) Četrtek, 2. dec. od 9. do 10.30 ure; v Vrtcu Ribnica PREDPRAZNIČNE USTVARJALNE DELAVNICE (Vljudno vabljeni tudi otroci s starši, ki niso vključeni v vrtec.) Petek, 3. dec. ob 19. uri; Skedenj Skrabčeve domačije v Hrovači V OBJEMU INDIJANCEV- potopisni šov o Ekvadorju Nedelja, 5. dec. ob 17. uri; Hrovača, MIKLAVŽEVANJE, organizator VETD Hrovača Sreda, 8. dec. ob 17. uri na vrtu pri Amadeusu PRAVUIČNI VEČER ZA NAJMLAJŠE (Vljudno vabljeni tudi otroci s starši, ki niso vključeni v vrtec.) Četrtek, 9. dec. ob 10. uri; center Ideal novoletna predstava IŠČEMO DEDKA MRAZA (Vljudno vabljeni tudi otroci s starši, ki niso vključeni v vrtec.) Četrtek, 9. dec. ob 18.30 uri; prostori bivše Manufakture ODPRTJE BOŽIČNE RAZSTAVE, organizator DPŽ Ribnica (Razstava bo odprta vključno do nedelje, 12. dec. od 9. do 18. ure.) Četrtek, 9. dec. ob 19. uri; Galerija Miklova hiša, IZ LIKOVNE ZBIRKE RIKO Sobota, 11. dec. ob 19. uri; Športni center Ribnica, VELIKI KONCERT TEREZE KESOVIJA z gosti Sreda, 15. dec. ob 17. uri; na vrtu pri Amadeusu PRAVUIČNI VEČER ZA NAJMLAJŠE (Vljudno vabljeni tudi otroci s starši, ki niso vključeni v vrtec.) Sobota, 18. dec. ob 10. uri; Galerija Miklova hiša, LIKOVNE SOBOTARIJE Sreda, 22. dec. ob 17. uri; od hotela do Amadeusa PRESENETIMO VAS - POIŠČITE NAS! (Vljudno vabljeni tudi otroci s starši, ki niso vključeni v vrtec.) Sreda, 22. dec. ob 18. uri; Knjižnica Miklova hiša, PRAVUIČNA URICA ZA NAJMLAJŠE Sobota, 25. dec. ob 17.uri; Hrovača, ŽIVE JASLICE, organizator VETD Hrovača Sobota, 25. dec. ob 18. uri; Velike Poljane, POHOD Z BAKLAMI Z VELIKIH POUAN NA GRMADO, organizator TD Grmada Nedelja, 26. dec. ob 17. uri; Hrovača, ŽIVE JASLICE, organizator VETD Hrovača Nedelja, 26. dec. ob 18. uri; Športni center Ribnica, BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT Petek, 31. dec. ob 21. uri; Lepovče - pri veterinarski postaji, POHOD Z BAKLAMI K SV. ANI, organizator PD Ribnica Petek, 31. dec. ob 22. uri; parkirni prostor pred Miklovo hišo, SILVESTROVANJE na prostem