GLAS IZ AMERIKE str. 3
BREZI BRBEJRA, BREZI VRASTVA str. 6
Na prvom letošnjom srečanji so sé Sombotelski Slovenci spominali 55. oblejtnice smrti Avgusta Pavla. Na stauli pred kejpom Avgusta Pavla je gorejla svejča, iz magnetofona sé je čüla Oda radosti (Örömóda), štero je v slovenščini spejvo pevski zbor Avgust Pavel.
"Človek spet je brat človeku, koder veje tvoja moči” -Smo slišali v Odi radosti, ki jo je napiso Beethoven. Oda radosti je gnes himna Evropske unije, štere članica ške biti Madžarska pa Slovenija tö. »Pozdravnem mi, bratje moji!” - je zapiso v eni od svoji pesmi Avgust Pavel. Tisti Avgust Pavel, o šteroma je madžarski pisateu Gyülá Illyés tak pravo, ka je „zvesti.sin dveh narodov”, slovenskoga in madžarskoga naroda.
Avgust Pavel je biu polihistor, ka pomeni, ka na dosta vse sé je razmo, dosta vse je delo. Včüu je na gimnaziji, biu je etnolog in direktor v Muzeji Savaria, ustanovo in urejo je revijo Vaši Szemle, ustanovo je knjižni«) (gnešnjo županijsko knjižnico Dániel Berzsenyi). Prevajo je iz slovenščine v madžarščino. Piso je znanstve-ne razprave in - pesmi tö. Avgust Pavel je biu prvi po-klicni znanstvenik (hivatásos tudós) od Slovencev na Madžarskem. Tau je tö dojspiso, kak so pri nas lovili v zimi ftiče lanfore (brinjevke). Na mali razstave v sombotelskom drüštvi smo vidli klonjo, v štero so živoga ftiča nutzaprli, ka bi s svoji füčkanjem pauleg pauzvo drüge. Pauleg klonje so bile šibice, na šibicaj keldjé iz košč.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 25. januarja 2001	^ Leto XI, št. 2
Z globoko korenino
Té šibice so na vejke potegnili, ka bi sé ftiči gorzgrabili. Tak so ji leko vlovUi, njim šinjek zo-süknili in gospaudom odali v Grad«, v Beči pa v Pešti. Gos-paudge so te ftiče spekli z blekom vred, v šterom so bile brinje, djagde, ka so ftiči geli. Kak vse je tau šlau, je Avgust Pavel dojspiso madžarski in v števanovske Slovenskoj rejči.
Gospa Judita Pavel sé je spo-minala svojga očo s pomočjauv pesmi. Avgust Pavel ji je napiso v madžarščini, na slovenski jezik pa ji je dojobmo pokojni gospaud dühovnik in pisateu Lojze Kozar. (Naraudo sé je v Martinji, krščen pa je biu v cerkvi na Gorenjom Siniki.) Pesem je madžarski goršto János Csárdi, slovenski pa je Stejla Brigita Škaper.
»...v grudo vraščen sem z globoko korenino! ... nekoč mi je Usoda že prišla na pot, izruvala me iz prasta-rih tal.” - pravi Avgust Pavel in bi leko pravli Slovenci, šteri živijo v Somboteli. Njine korenjé so v Porabji, na Gorenjom Siniki, v Andovci, v Števanovci in v drügi vesnicaj kauli Monoštra. V Somboteu so si Prišli krü slüžit. Depa zato so tam tö leko Slovenci. Že dvej leti, ka majo svojo slovensko samoupravo, svojo slovensko drüštvo. Sre-čajo sé na slovenski programaj, bili so na Cankovi pa v Maribori v Sloveniji. Radi sé pogučavajo slovenski, radi majo svojo slovensko kulturo. Nej ji je sram, ka so Slovenci.
Marija Kozar
En mély gyökérrelforradok aJoldhöz,
és minden arc a holtomig kísér.
S ka záporok kimosnak a szemekből: a nézésüket magammal viszem.
Én hátrasíró arccal távozom,
és hátratámló karokkal
- ajót, a rosszat egyaránt zokogva -
a Minden-Multat ölelem. -
Én mély gyökérrel forradok a röghöz!
Oh, egyszer már utamba állta Šorš, és kigyomlált az ősi televényből. Sazóta
a durván kiszakított gyökerek sötét cseppekben mostanáig sírják, csorgatják véres könnyüket.
És minden csepp, mint kalapácsütés, koppanva hull szívemfalára.
S koreninami globokimi sem zraščen z zemljo,
in vsak obraz me spremlja vse do smrti.
In čejih nalivi sperejo z oči: njihovepoglede nosim s sobo. Odhajamjokajoč z ozirajočim sé obrazom, in z rokami ki segajo nazaj - dobro, slabo, vse enako objokujem -objemam Vse-Minulo!-Vgrudo vraščen sem z globoko korenino!
Nekoč mije Usoda žeprišla na pot izruvala me izprastarih tal In od tedaj
surovo izruvane korenine v temnih kapljah vse do danesjokajo, pretivajo krvave solze.
In vsako kaplja kot udarec kládiva mi Vodo bije na srce.
(Odlomek iz pesmi „Z zvestobo obremenjeni soljudje / Hűséggel megvert embertársaim”)
2
Vsakši ovak dela...
...pravi pregovor. Človeki je tau napamet prišlo 12. januara na Gorenjom Seniki. Ranč zatok sé poküsim eške
gnauk pisati od lüpanja goščic. Toga reda so že v nistarni vasnicaj organizirali lüpanja, največkrat penzionisti. Na Verici, v Števanovci so tü bile akcije pa ranč tak po drügi vasnicaj.
Na Gorenjom Seniki je vodja sekcije penzionistič-noga drüštva, Vera Gašpar vküp napelala program,
steri je ovak pa več biu kak goščice lüpanje. Tau je delala tak naskrivoma, ka smo sé rejsan presenetili (megle-pődtünk), gda smo Prišli večer v petoj vöri k Cifn, kama nas je zvala. Že na
avtobusi sé je kazalo, ka je Vera sploj »na šurko” mislila. Prišli so penzionisti, steri so gnauksvejta Gorenjesen-čarge bili, iz Varaša, iz
Slovenske vesi, z D. Senika,. Gda smo na D. Seniki - ranč nas nej malo bilau - gor staupiti na avtobus, nakak je nas pito: »Kama pa dete? Na vörostüvanje?” Baugi valanej, sploj nej. Šli smo na G. Senik goščice lüpat. Pozvani je bio na lüpanje Senički pevski zbor tü, tak ka smo sé že naprej bojali, ka nemo meli mesta v krčmej. Pa te gda smo sé not poklonili, smo vidli, ka tü nemo samo lüpali. Eden možak je karbülo pleo, dva moškiva sta sé kartala, flajsne ženske so kreprauže delate pa plete iz kukarčno-
ga lupinja, fudaš - Ciril Kozar - je pa že igro. Pa vejte, ka? Ešče so goščice tü bile po staulaj, ka je trbelo völüpa-ti. Istina, ka so te nindar mogle prejk ostati, pa te si je Vera mislila, ka mi, steri ne vejmo sé kar-tati, drvenke plesti pa rauže redti, naj sé spravlamo s tejmi drauvni-mi goščicami, med sterimi smo ranč ed-noga pezdaca nej najšli. Vera si' je tak mislila, da samo tak k šenki nam nede davala fajn friški domanji krü pa perece, pa eške lejpe rdeče djapka vcuj.
Mi smo pa zatok nej bili žalostni. Spejvali smo kak mali angelge, pa smo sé paškili, naj sé te »graube« goščice gnauk dojdejo, ka te dobimo krü pa perece, pa mo leko plesali. Ciril je fude ta lüčo pa si je vseo pred sinte-tizator. Vsefale inštrumente je iz Martinja na Senik pripelo, gvüšno je doma nika nej ostalo.
Te smo začnili plesati, tak ka sé je vse prašilo. Samo so tej kartaške pa ženske nej tak njale svojo delo. Ženske so tačas sükale pa baužale kreppapire, ka je naslednja eden lejpi košar bio vöpostavili. Dajte mi valati, ka je veselo bilau. I.B.
Gorenji Senik je leko Ponosen (büszke) na svoje krvo-dajalce, steri že dugo lejt davajo krv. Tau je prštimau županijski Rdeči križ tö, steri je vesi podeliu visoko priznanje. Priznanje je na 50. obletnici krvodajalcev v Sombotelu prevzejo žüpan vaši.
Žüpan vesi Martin Ropoš je na konci decembra vküppo-zvau vse krvodajalce iz vesi pa aktiviste, steri delamo na
tejm, da bi mlade leko pri-dobili za tau plemenito (ne-mes) delo. Pozvau je tajnika Rdečoga križa naše županije Lászlóna Poóra pa tajnico varaškoga rdečoga križaÁg-nes Csörnyi tö. Župan vesi nas je pogostiu pa povalo: «Krvodajalci ste leko ponosni, da ste zdravi in je vaša krv dostim v pomoč. Naj vsigdar bode pred vami pelda, srečnejše je dati kak dobiti. Pelda naj vam bau-
dejo tisti, steri so že 35, 40-krat sé podali za tau, ka s svojo krvjo pomagajo drugim.«
Svojo pripravlenost, ka bi drugim pomagali, so gorenjesenički krvodajalci 9-januara znauva pokazali, ka ji je pá dosti prišlo krv da-vat. (H)valalejpa vsakšomi.
Vera Gašpar predsednica RK Gornji Senik
Kleklova
pesem
Porabcem
Znani prekmurski narodno-prosvetni delavec, duhovnik in politik, izdajatelj in urednik Novin, Marijinega lista, Kalendarja Srca Jezušovoga in Marijikinega ogračeka Jožef Klekl (1874-1948) je bil tudi pesnik. Svoje pesmi, teh je registriranih 205, je objavljal v periodičnem tisku pod psevdonimom Srčen. Njegove pesmi lahko razdelimo na dva tematska sklopa: nabožne in posvetne.
Med posvetne domoljubne pesmi spada poteg zelo znane in tudi uglasbene pesmi Kaj je Mura šepetala (1919) deset let pozneje izšla pesem Mura svojoj sestrici Rabi. Obe pesmi preveva globoka naklonjenost njegovemu ljudstvu in skrb zanj.
Pesem Mura svojoj sestrici Rabi, ki je izšla v Novinah 18. avgusta 1929 na 4. strani, tukaj tudi objavljamo.
Müraje zašepetala, čüla jo je sestra Raba:
Motni tvoji so valovi..
-Je viher bio gor na gori?
-AT oblak sé Spüsto doli i poplavo vse okoli?
-Al’planine sneg cedijo v tvojega jedra globočino?.. Sestra daj mi odgovora, zakaj si tak strašno motna?
Raba smrtno tiha, nema jočič odgovor zavzema: Narodnoj je zročen smrti pri Monoštri rad slovenski... Njegov smrtni znoj me kali, zato motni so mi vali.
Müra bistra, srebrobela je odgovor zarazmela:
V	njo sé bodem razlejala... Smrtni znoj bom vküp pobrala.
V	znak lübezni ga vkovala, rad slovenski z njim pozvala osenajstoga augusta
da te ščisti, motna Raba!
SRČEN
Franc Kuzmič
RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz
Od pondejlka do Sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre.
_________ FM __________
88	92	96 100	104	4?	108
RADIO MONOŠTER	* 106,6 MHz
Porabje, 25. januarja 2001
3
Papiri pripovejdajo
Bitniczev avtogram v Postojnski jami
Sombotelski Profesor Lajoš Bitnicz sé je vküper včiu zJože-fom Košičem. Vküper sta pisala o Slovencaj v županiji Vas in Zala v novine Tudományos Gyűjtemény, štere urednik je biu tistoga ipa Mihály Vörösmarty. Leta 1838 je Profesor Bitnicz potüvo iz Sombotela v Benetke (Velence) v Italije pa je tau svojo paut dojspiso tö. Bitniczev potopis so objavile novine Vasmegyei Közlöny (januara 1878) že po njegovom smrti.
Bitnicz je odišo iz Sombotela 13. augustuša 1838-oga leta s trejmi moškimi. Počivali so prejk Maribora, Celja, Ljubljane, Postojne in Trsta do Benetk.
Bitnicz piše, ka Maribor je že pozno, že odo tam. Zdaj je eške
gnauk pogledno spominsko ploščo (emléktábla) v štem gim-nazije. Ta sé spomina sodaka Hohenlohena, šteri je 1809-oga leta s svojimi sodaki Sto Francuze dojobladati. Francuzi so ma konja dojstrlili, po tistom so pa dojsmeknili Hohenlohena ranč pred gimnazijo.
Drügi den zadvečarka so Prišli v Celje. V tom malom Varaši so vidli v stenaj nutzozidane rimske kamne s pisálom. V začetki Varaša Včasik je stau eden stari kip (szobor) sodaka. Zvün Varaša na ednom brejgi stogi grad celjanski grofov, šteri je že tistoga ipa biu fejst porüšeni.
Gda so iz Celja prauti Ljubljani pozvali, so po pauti srečali lidi, šteri so bili svetešnje gornaravnani. Na bučo so šli v sausadnjo ves. Bitnicz piše, ka moški pa ženske so držence/šator/drže-njek meli s seuv. Tisti tö, šteri so sé na konjaj gezdili. V tistoj krajini, med plaminani dostakrat naglo dež prileti. (Tau so gvüšno Gorenjci mogli biti, šteri v svojoj ljudskoj noši tö majo drženco.) Na grajnci med Štajersko in Kranjsko so vidli sla-volok (diadalív), šteroga so 1809-oga leta postavili Francuzi.
Zvečer v ausmoj vöri so prišli v Ljubljane. Drügi den so poglednili cerkve, pa so šli gor na brejg, gde je grad. Tü so meli tistoga ipa vauzo. Od tistec so gledali doj na Varaš, na srejdi šteroga teče Ljubljani. Više Ljubljanice je biu eden maust s strejo, gde so vsefele odavati'
V Postojni so si najoprvim poglednili lejpo djamo (csepp-kőbarlang). Gda so si karte küpili (za eden pengő forint), so njim ime tö gorspisali. Dobili so tri sprevajače, šteri so meli s seuv posvejte z olijom. Prejk Pivke so šli na lesenom mausti. V jami so vidli, kak je voda iz vapna naredla »špek, predganco, zaslato itn.”. V jami je biu eden vekši plac, gde so vsikšo leto na risauski pondejlek ples držali. Bilau je edno mesto na štem, kam sé je že več gezero lüdi podpisalo. Tak je naredo Profesor Bitnicz tö, püsto je svoj avtogram v Postojnski jami. V tom brlogi živi »človeška ribica”, štera takšo kaužo ma kak človek, vögleda pa, kak eden küšker. Bitnicz pravi, ka je un edno takšo že vüdo, kda je edno živo človeško ribico neso prejk Sombotela Profesor Kuzmič.
Od Postojne do Trsta je paut pelala po takšnoj krajini, gde je med kamenjami raste samo malo krumplinov, dine ali kukar-ce. Iz Benetk nazaj sé je pete Bitnitz prejk Rijeke (Fiume), Karlovca, Zagreba, Varaždina, Čakovca na Hrvaškem in prejk madžarski varašov Letenye, Nagykanizsa do Sombotela.
Marija Kozar
GLAS IZ AMERIKE
Nej tak dugo nazaj še namje oglaso Toni Kozar (Kodlin Toni) iz Amerike. Najprva nam je samo na kratki po e-maili napiso, ka je nase novine Porabje daubo od svojoga brata Lacina, steri tö v Ameriki žive. Tak smo se te pomaleg začnilipogučavali spomočtjauv tehnike. Prosili smo ga, naj nam nika napiše za nase novine, ka smo mi trnonajgeri, ka segodi sporabskimi Slovencipo svejti. On se je nika nej dau prositi, tak včasin se je podau za tau. Zanimivo (érdekes)je tau tö, ka namje napiso, eške bole še pa nam vidi, kak »Žmano« zna itak pisati v materno/ rejči. Vüpamo se, ka nede tau njegvo slejdnjo pisanje iz Amerike.
Živem z ženov vu ednom prédmestji (előváros) od Chicagona. Imam sina in hčerko, stera je že pri moži vuTexasi.
Odpoto sam se v Ameriko letal956, po revoluciji. Dvej leti sam v Győri sodak bio in sam si tam delo poisko. Vu fabriki sam delo kak šlosar. Tam me je revo-lucija zaojdila, pa gda so nas Rusi doj zbili, sam mogo vkraj.
Nikoga sam nej emo v Ameriki, sploj san sam začno eti. Preveč žmetan začetek je bio, vse znova začniti v tu-hinskom kraji. Gda sam se pomali rejč navčio, te je že lažejše gratüvalo pa vsakši den bokše. In tak sam ešče itak eti toga 2001. leta. Z ženov vret pokoren Žitek mava in sva zadovolniva z našim stanom, zavolej mava vse, ka je nama posebno, samo za zdravje molimo Boga, če zdravje geste, te vse geste.
Že sam štirikrat bio doma na obiski. Imam ešče edno sestro na Dolenjem Seniki , stero želim ešče dnok gori-poiskati.
Wienerschnitzli pa tökfőzelék Leta 1966, po deseti lejtaj vu Ameriki, sam se napoto, ka poiščem in poglednam mojo nazajostanjeno familijo doma na Gorenjem Seniki.
Z letalom sam se pete do Frankfurta, tam sam si skončo, ka mo z železnicov
se pete domo do Varaša. Vse je lepo bilo skoz Nemškoga, te skoz Austrije doj v Hegyeshalom-Győr-Szentg-otthárd. Iz Frankfurta do Beča osem vör trpi se pelati. Pa kakšni pech sam emo, da sam vu tej 8 vöraj nikanej za jesti dobo pa sam tak lačen bio, ka bi Štefanovo cerkev leko podjo v Beči. Vej je pa bio vagon, gde so gesti davala ali nej sam se pokisio moje pake pa kufre same njati pa vkraj oditi. Jestvino je pa nišče nej noso po cugir Gda sam v Beči doj s cuga stopo, sam se s taksinom do edne najbližnje restauracije dao pelati, gde so dobra jesti meli. Na srečo Znam nemški govoriti, buma sam si eden Veliki "Wienersch-nitzel" dao prinesti pa ka je vse cuj valon. Te so mi vse oči vö šte, tak sam nagaosti požirao.
Gda sam se malo že nadjo, je od nikec preveč dobra saga šla. Pitam kelnera, ka je tao za sage gé, ka tao tak dobra dejne? Mi pravi, ka se tikvina prikuha (tökfőzelék) küja. Pravim njemi: »Edno najvekšo skleco, ka mate, mi tao tikvino kase-zove prinesle!”. Pogledno me je tak vö z edne oke pa je vendar mislo, ka tome vendar kaj v glavi frncka! Pa če sam tak lačen bio! Vse sam pojo.
Merikanarska cona Domou sam prišo, vsi moji so se trno veselili. Očeta sam več nej najšo, oni so že
prva mrli. Čakala me je mati, trgé bratke in sestrica. Velko veselje je bilau.
Eden večer smo vsi koli Stola bili, popevali smo in se pogučavali, gda se je gnok moj bratec Pepi - že je pokojen - k meni obrno, mi globoko v oči pogledno pa me etak pito: »Toni, Vej pa ti Zdaj že znaš dobra engüški, jas ščem nika znati, če mi ti tou leko doj obraeš”.
Ja”, sam ma pravo, »doj ti obmem, ka mi ščeš pravili?”
Začne se pa tak, ka je bratec Pepi vu vojni bio in je zgra-bleni grato pod Amerika-naraj. V lager je prišo, dosta so mogli delati Merika-naram, vsigdar so je gnali na delo. In tak, gda so Aminge na nji kričati, posebno tej čmi, sé je naš Pepi malo engliški navčo, malo je gori zamerko.
Pepi me je pito: »Toni, ka tou znamenüje? Muv, muv,you no god san afa bitcs!” Gda sam jas tou čüo, sam se skor razpočo, telko sam se mogo smejati. Kak mo pa jas tou doj obrnjavo, sam si mislo, kak tou jas vküp skladem, ka nika s toga vö pride po slovensko? Amerikanarje tou cono radi nücajo, gda se njim kaj ne vidi ali če se njim stoj ne vidi. Tou poumni po slovensko: Gibaj se, gibaj se, ti nej dober sin od küse!" (Vredi imam tou? Pes on, küsa ona. Nőstény po vogrsko.)
Nikak sam vküp sklou tou merikanarsko cono, pa gda sam Pepini tou raztolmačo, se je on tö na velko smejao in etak pravo: »Vej je pa tou zatok nej tak lagvo, jas sam mislo, ka me tej črni škejo pojesti.”
A. Kozar
Porabje, 25. januarja 2001
Štirje novi ministri
Državni zbor je z imenovanjem štirih novih ministrov popol-nil vlado premiera Janeza Drnovška, ki je listo štirih kandidatov predlagal na podlagi novele zakona o vladi in z njo uvedenih sprememb v organizacijski shemi ministrstev. Državni zbor je imenoval Teo Petrin na položaj ministrice za gospodarstvo, Lucijo Čok za ministrico za šolstvo, znanost in šport, Pavla Gantarja (vsi trije LDS) na mesto ministra za informacijsko družbo ter Jakoba Presečnika na položaj ministra za promet.
Datum vstopa novih
članic EU bo znan do poletja
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je mudil na uradnem obisku v Veliki Britaniji, se je v Londonu sestal z britanskim kolegom Robinom Cookom, s katerim sta govorila predvsem o širitvi Evropske unije in zveze NATO ter o gospodarskih vprašanjih. Cook je med drugim izrazil pričakovanje, da bo mogoče ob koncu švedskega predsedovanja EU letos poleti že določiti natančen datum vstopa novih članic v povezavo, obenem je poudaril, daje VelikaBritanijazelo zainteresirana za širitev EU in zveze NATO, Slovenija pa je po njegovih besedah kredibilna kandidatka, ki ima dobre možnosti za skorajšen vstop v unijo. S tem v zvezi je Velika Britanija pripravljena postati mentorska država, ki bi Sloveniji pomagala pri približevanju evroatlantskim integracijam.
Slovenski vojaki so se vrnili domov Po šestmesečnem sodelovanju v mirovni misiji KFOR na Ko-soVu se je vrnila enota Slovenske vojske, sestavljena iz šestih častnikov. Po besedah vodje enote, majorja Antiše Grganto-va so bili pripadniki SV dobro obveščeni o t. i. balkanskem sindromu, nihče od njih pa ni bil na območjih, kjer naj bi prišlo do radioaktivnega onesnaženja zaradi uporabe protioklepnega streliva z osiromašenim uranom. Sicer pa je skupina šestih majorjev že druga enota SV, ki je pol leta sodelovala v omenjeni mirovni misiji.
Čüla sam praviti, ka se guči
Pismo iz Sobote
- Znate, sousida, ka si kaj takšoga od toga človeka ne bi nigdar brodila? Vejpaje ojdo tü po toj poštiji mimo nas vsikši nemili den bar dva ali trikrat. Mi vsi smo se z njim pozdravlali, se kaj zgučali, Un pa se je znau tak veselo nazaj pokloniti in se tak trno lipou šaliti med svojim gučom. Sto bi si tou od njega brodo, Sto bi si tou sploj leko brodo? Pa kak je biu vsigdar zriktani? Kak če bi vsikši den biu neka ekstra. Kak če bi njemi vsikši den prineso neka nouvoga. Tou sé njemije vidlo na obrazi tö. Tou je vö iz njega sijalo. Te pa zvejš vse takšo od človeka. Kak če bi ga sploj nej pozno, kak če bi biu z drugoga sveta. Pa sé ške spoumniš ka je rad kaj pomogo, če je sila bila. Nej pri kakšom velkom deli, tou sploj nej. Kaj tak malogaje prijo in ranč tak naredo, kakje trbelo. In sigdarseje najšo tam, ge ga je v tistoj minuti ranč najbole trbelo. Rejsan, stoj bi si brodo? Poštenje pravo, ka njemije vsigdar v rokou stisno pejneze, če njemi je prineso kakšo vekšopošto. Včasi ga je nut Pozvo pa njemi dau kaj za spiti. Njegva prva sousedicapapravi, ka se je nej nigdar z nikim koriu, kaje ranč nigdar nej glasa zdigno, ka je ranč nigdar nika lagvoga nej brodo. Zdaj pa te tou! Stoj bi si tou od toga mozakara brodo? Bautušicajeprajla, ka je v bauti nigdar nej emo sile. Prej je bilou nači, kak pa ka bi Silo delo. Za bauto si je vsigdar cajt zeu. Pomalek je ojdo tam med stala-zami, gledo, si brodo in te tak pomalek sklado nut v košar. Pa ške po tistom, gda je Že vse meu nut v košari, ka je škeu küpiti, ške po tistom se njemije nikam nej midilo. Rejsan, nikše sile je nej emo. Pa gda je tam v bauti vseplačo, kaje
küpo, je bautošicam vsigdar njaupejneze, ajsi kafej küpijo. Na, te pa vse takšo čüješ od toga človeka.
Na tom mesti si je moja tašča Regina po dugom cajti vzela malo lüfta in si oddejnola. Že včasi po tistom pa je mle-la tadale.
-Na, ške tou moram prajti, ka mijeprišlo na vüje. Čüla sam praviti, ka sé guči, ka je njigva mati nej nje-gva prava mati, likije njigva prava mati tista ženska, za stero pravijo, ka je nikdar nej mejla mlajšov. Za njegvoga očo pa pravijo, ka pa Un mlajšov ranč ne more meti. Tak Zdaj niške ne vaj, Sto je njegvi Oča. Čüla pa sam praviti, ka sé kouli po Varaši guči, kaje njegvipravi Oča nej od nas, liki se je pritepo nin od daleč. Te pa se ške čüje, ka sta njegvi Oča pa mama brat pa sestra. Dapa, tou sta sploj nej vedla do tistoga mau, gda se je Un naroudo. Te so pa pisali njegve papire in so tou gor Prišli. Vej nej bi tou nigdar zvedli, če bi nej bila tam v špilali edna padarka, ka je obapoznala inje vejdla, ka je od nje in od njega mama bila najboukša padašica od njene mame. Ja, od te/ padarke mama paje mejla ednoga moškoga, za steroga pravijo, ka je raj meu moške kak pa ženske in so se vsi čüdivati, kak leko ma takšo lejpo čerko, če pa sé njemi bole vidijo moški. Na, tou sé ge Zdaj tö leko pitam. Zato ge tojpadarki ne morem vörvati, ka bi tistim bila brat pa sestra, če pa je njeni Oča meu raj moške kak pa ženske. Moram pa tou prajti tö, kaje tista padarka nej bila ranč kakša dobra padarka. Vej pa njoj je mrou vsikši človek, ka je biu starejši od osemdeset lejt. Pa od nje tö gučijo, kaje nej mejla mlajšov zavolo nekšoga čüdnoga betega v glavej. Če bi ške
Živela, bi Zdaj mejla eno sedemdesetosem lejt, dapa več ne Živi. Na tak je tou, una je tö ta mrla. Ka ti pomaga, česipadargé?Vejje ške sebi nej moglapomočti z nikšim Drüštvom inje tak Sama preminoula kak vsikši človek.
Z debelim sam gledo mojo taščo Regino, trno čedno žensko, ka mi je Zdaj tou ta tumačila.
- Ge pa Zdaj več nika ne razmejm. Kaje pa te bilou s tistim možakarom? sam jo pito tak naraj.
-Sšterim možakarom? Vej sam pa nej gučala od nikšoga možakara. Ge sam samo škela prajti, ka sam čüla prajti, ka sé guči, kak si je naš žüpan küpo nouvi svetešnji gvant. Po tistom pa se njemi je....
Mojo taščo Regino, trno čedno žensko, sam püsto tam v künji, naj se zgučava tadale Sama s sebov. Če si zgučavle Sama s sebov, te bar vej, ka se zgučavle s čednov ženskov.
Miki
Črto na sredi poti
Lani so od Gorenjoga Senika do Varaša naredli lejpo pa dobra nauvo poštijo. Tau je že tak fejs trbölo, zato ka v nistarnaj mejstaj so velke grabe bile, ka buma tistim ranč šofer nej rad biu, ka pa te auto. Depa vala Baugi, ka so paut tö naredli pa Zdaj na srejdi so eške polovično črto (felezővonal) tö gomamalali, tak ka Zdaj že sploj fajn leko vozi. Toma, ka so tau naredli, so nej samo šoferge fejs radi gé, liki velko veseldje so spravili s tem enoma porabskoma pojbi tö, šteri ranč venak bicikli nejma, ka ga največkrat pejški videti. Un prej bi venak ranč te nej tak rad biu, če bi me nevejm tjelko penaz dali. Vsakšoma je gučo, ka bi tau že davnik mogli gomamalati, ka te bi njav Žitek Včasik-Včasik zatok tö baukši biu. Gda so meni tau gučali, sam nikak nej mogla vözaštundirati, ka en taši, šteri ne vozi, Zaka se tak veseli tomi.
Toma mladoma pojbi se včasik-včasik pošomeri malo več piti, pa gda more domau titi iz krčme, te je vsigdar v navauli ge, zatok, ka doj s pauti pride pa te zablaudi na drugo stran ceste, na pa Včasik prenočišče v šanci ma. Un je Zdaj že fejs rad gé, zatok, ka če de Zdaj vsigdar na srejdi pauti, po bejlom čiki kak čik üšo, več na zablaudi. Zdaj zatok eške eno navolo itak ma, ka pri njegvoma rami nega črte, tam gde se un more dojobamauti prauti domi. Kak je prej pravo, tau je najmenša navola, glavno je tau, ka ma več nede trbölo po šanci ojdti. Tau je brš vözašpakolero, ka gda pá pridejo tisti, šteri cesto farbajo, de je prosojiaj na lejvi en mali čik prauti njavomi domi tö namalajo. Ce ji je Baug dau, gvüšno ka gvüšno!
Kak sam čüla, je že vösprobo. Prva liki bi domau üšo, svojim padašom pravo: »Vej te vi vidli, ka kak na maudri mo ge Zdaj domau üšo.” Pa rejsan, na srejdi pauti gorstano pa po bejloj štrejki domau stapo. Cejli večer je prej tau gučo, depa padaške so ma nej dali valati, in gda je odhajo, na skrüma so za njim gledali, te so vidli, ka je rejsan na pauti cesti tagor šamlau.
No istina, ka je zatok gda pa gda doj s čika staupo, depa o toga je zatok veselo brundivo pesem: O kako je duga, duga pot!
No, hapsauk, ka je nej kriva!
M. Dravec
Porabje, 25. januarja 2001
5
Kraja našoga vsakdanesnjega..,
Toni ga pripela
Te se začne srmastvo, če si človek več kraja ranč ne more küpiti, pravijo starci, steri so tau že vösprobali. Vsakši zranjak so notra v Varaš šli pa so v red stanili za krü. Cejli den so tam stali, če so srečo meli, te so ga dobili, če nej, te so brezi kraja domau Prišli. Dapa bilau tak, ka so je na eden tovornjak goraspakivali pa so je taodpelali. Trideset kiíomejtrov so je pelali, po tistim so je vösklali s to-vornjaka pa so leko pejški šli domau. Dapa drügi den so zato itak tam stali pa čakali na krü. Mi mladi tau ranč ne damo valati, ka je bijo taši svejt, da je nej bilau krüja. Vejpa gnesden kama-kolinotradé človekvbauto, vsepovsedik je puno kraja. Več kak bi ga trbelo. Vsakši den zazranka, gda v bauto déiftÖrfnTék krü 'léko küpimo. Dapa rejdko, ali ranč nam ne pridé na pamet, ka zatau, ka vsakši den frišek krü dobimo v bauti, se dosta lüdi trüdi. Pa med tejmi je eden Slovenec tö.
- ToniKümjek ali kak te v Andovci zovejo Zetjin Toni, tebe v cejlom Porabji poznajo. Zaka?
»Zato ka krüj vozim vö v baute. Zdaj prauti Seniki vozim vö, dapa skur dvajsti* lejt sam v Števanovce pa Andovce vozo kraj. Zato me lüstvo pozna. Od sedemde-setdrügoga delam tau pa od tistoga mau živim tü v Varaši.«
-Kak tau, ka si iz Andovce notra prišo? V Varaši je baukše bilau?
»Tü sam emo delo pa Zazrankoma rano trbelo začnite Z avtobusom bi nej mogo notra odti delat na štrto vöro. Eden čas sam z motorom odo, dapa gda je velki snejg spadno ali če je dež
üšo, te je sploj težko bilau. Zato sam pa te v Varaš prišo.«
-	Kak ti je tau na pamet prišlo, da boš krü vozo? »Sodačko sam dolazaslüžo pa sam nikam mogo delat titi, te nej tak bilau kak Zdaj. Te sam čüjo, ka v pekarni šofera iščejo, Sto de kraj vövozo po vasnicaj. Pa tak sam se te glaso. Edendvajsti lejt star sam bijo te.«
-	Nej tije na pamet prišlo, ka bi doma austo zapavra? »Tistoga reda je doma nej vrejdno bilau delati, ka,si telko pejnaz nej daubo, ka bi s tistoga leko živo. Tisti čas se je dosta bola splačalo v fabriki delati ali gdekoli.«
- F kelšoj vöri začneš krü vövoziti?
»Vnoči v dvej vöri stanem, zato ka v tretjoj začnem delati. Pa do edenajste vöre delam. V Varaši začnem kraj vövoziti, gda zgutauvili te znauva nakladem auto pa prauti Gasztonya dem. Gda nazaj pridem, te znauva nakladem auto pa na Gorenji Senik pelam vö kraj. Gda nazaj pridem, te v Varaši lade vküppoberem,
gde je kraj notra bijo pa te končam.«
-	Vzimi je skur cejli cajt kmica, dočas delaš. Tak Ži-veškaksova. Vkmici delaš, gda je svaklau, te pa spiš. »Tau je tak. V paudvanajstoj dumau pridem, te obed mam, po tistim si pa malo dolaležem. Gdagorastanem v štrtoj vöri, je Vzimi že pá kmica. Sprvuga jfpmalo špajsno bilau, dapa Zdaj sam se že vcuj vzejo.«
-	Vzimi je zato težko. Dojspadne velki snejg, kak te leko vozite krü?
»Težko, zato ka mi rano Odimo, pa te še paut ne spucajo dola. Gda velki snejg spadne, prvi capaš mi napravimo v njem. Bilau tak, ka sam Predpodnaum vo-peló kraj na Verico pa samo večer v pau	de-
vetoj sam taprišo. Tak je veter snejg neso, ka sam ranč paut nej vido. Z lo-patov sam pred autonom taod-metavo pa deset mejtrov sam leko gnauk naprej üšo.»
-	Gda si več krüja vozo, Zdaj ali prvin?
»Prvin, zato ka te še nej tak dradji bijo. Zdaj že dosta menja kraja vozim. Zdaj že vsakši samo telko tjöjpi, ka ma trbej, nej kak prvin, ka še svinjam so ga polagate Tau Zdaj že nejga.«
-Spomnišse, gda smo miše mlajši bili pa smo pejški
ojdli prejk v Števanovce v šaulo. Vsigdar si nas domau pelo, če smo na pauti bili.
»Vejm, vejm. Tak mali ste bili, ka ste se z Mata komaj vövidla Če ste na pauti bili, vsigdar sam vas gorazejo zato, ka sam vas šanalivo. Ozark v ladi sam vas pelo kak zavce. Vsigdar sam vam kaj dau, žemle, kifline ali ka je ranč bilau. Te je še zato bola vse ostalo, nej kak Zdaj. Vedo sam, kak je težko po tistoj blatnoj pauti odti, zato ka sam dja tö dosta odo po njej.«
-	Kak se tebi tü v Varaši vidi?
»Vidi se mi zato. Najbaukše je tau, ka mi nej trbej dalač delat odti. Dapa mojo srce zato vsigdar v Andovce vle-če. Tistoga reda, nej samo dja, liki drügi mladi tü, so zato odišli z vesi, ka so slüžbo v Varaši meli. Avtobus na rejdki odo, zazranka dosta prvin trbelo gora-stanti, kak če bi v Varaši živo, zato se je pa vsakši notra v Varaš vlejko. Drügo pa tau, ka pavarski slöjž je slabi bijo, iz tistoga bi od gladi leko mrau.«
-	V Varaši Vaugri kak poštüjejo Slovence?
»Dja sam tak vpamat vzejo, ka nas poštüjejo pa nas ne gledajo dola. Nikdar sam še nej čüjo, ka bi komi tau prajli, ka si zato etaši ali takši, ka si Slovenec.«
-	Ka misliš, dobro za Slovenca biti gnesden?
»Dja tak mislim, ka ja. Bilau je tak gnauk svejta, ka nej bilau vrejdno za Slovence biti, dapa dja te tü pa Zdaj tü se za Slovenca držini. Dja se tau nikdar ne zatadjijo.«
K. Holec
Porabje, 25. januarja 2001
Načrtovani obiski in
pogovori
•	25- januarja bo Porabje obiskala državna sekretarka Magdalena Tovornik, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
•	26. januarja bo zunanji minister R Slovenije Dimitrij Rupel sprejel predsednike porab-skih slovenskih organizacij.
Prireditve
•	19- januarja so v Slovenskem kultumo-informativnem centru v Monoštru odprli razstavo slovenskega akademskega kiparja Metoda Friica. Razstavljenih 13 malih plastik je posredovala Galerija-muzej Lendava. Metod Frlic je 1.1999 že ustvarjal v Monoštru. Njegova skulptura, ki je nastala ob sončnem mrku, krasi dvorišče Slovenskega doma. Razstava bo na ogled do konca januarja.
•	27. januarja prirejata Slovensko društvo Avgust Pavel in Slovenska samouprava v Szombathelyu Slovenski ples, na kateirem ‘bo igral ansattibel Lacija Korpiča iz Monoštra, v programu bo nastopila folklorna skupina z Gornjega Senika.
•	Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo 4. februarja v Slovenskem domu v Monoštru. Ob otvoritvi fotorazstave Jožefa Kološe, ki se prireja s pomočjo Muzeja v Murski Soboti, se bo pred-stavila najnovejša knjiga Ferija Lainščka. Mislice so izšle kot del serije Literatura med Muro in Rabo. Ob tej prliliki se bomo spomnili tudi 10. obletnice izhajanja časopisa Porabje.
Časopis Romunov na Madžarskem star 50 let
V tem mesecu praznuje časopis Romunov na Madžarskem 50. obletnico svojega obstoja. Časopis je ustanovila Zveza romunskih kulturnih organizacij na Madžarskem. Izhajati je začel v mestu Gyula, nakar se je uredništno za nekaj let preselilo v Budimpešto. Odi. 1971 ponovno deluje v Gyuli. Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine, matična država Romunija jim pomaga s tiskarniškim papirjem. Tednik izhaja v nakladi 1000 izvodov.
6
Brezi brbejra, brezi vrastva
Ob dneva starcov v Slovenski vesi seje Labritzlluš néni nika lejpoga spaumnila. Med starimi je s toplim rečami posabapozdravilaPošujcino-ga Djanoša (Janoš Domjan), steri je 1. decembra 2000 staupo v 80. leto.
•	Djanoš bači, kak se poznate, čütite Zdaj, gda ste zadobili te lejpa lejta?
»Vala Baudji, zdravdja mam, ka brbejra ne nücam pa vra-stvo tü nikanej.*
•	Mislite, do tejgamau? »Dja, do tejgamau. Gda sam pri sodakaj bijo, te sam bijo v špitalaj. V bojni sam tü bijo spla-zeran. Vala Baudji, sam nej daubo takšen strelj, ka bi mi kaj nazaj ostalo.«
•	Te se vi znautra ranč tak dobro držite kak od zvöjna. Depa kak ste prajli, že bi se Večkrat kaj lagvoga leko Zgodilo z vami, nej? »Dvakart bi že leko bijo mrtev. Gda sam 18 lejt bijo star, sam išo na Štajersko (Avstrijo). Te je Štajersko nemško bilau, ka so Hitlerovi sodactje prevzeli. Delo sam na železnoj praugi pri Müri v Thalheimi, tau je bilau skrak pri talanjskoj granici. Kanal smo kopali. Nemcom so dolazaprli maurdje, oni so kul Vozili na Talanjsko. Etak je na den 80-90 mašinov (vlakov) šlau. Slovendja so tü delali z nami. Gnauk sta dva veltji kamen djala gora na šijne. Gda je ekspres mašin pelo z Beča v Romo, je kolau gorapočilo la-por pa zraven v mé. Naj bi tisti lapor malo viša skočo, bi me ranč v glavau zavado, te bi dja taum austo mrtev.
Od drudjin pa v bojni na fronti.«
•	Tjelšoga leta pa kak dugo ste bili na fronti?
»Na fronta sam dugo nej bijo, ka smo te že znak šli. Splazeran sam grato pa sam nazaj prišo es v Varaš v gimnazijo, ka so te tau bile sodačtje špitale. Po tistim sam tanazaj išo na front. Gora pri Fehringi sam bijo zg-rabljeni, ka smo z vojsko skaus Graca steli titi. Taum so nam nemštji sodactje tak prajli, .ka vogrstji Ciganji tü skaus nedo šli, naj demo tavö na Maribor. Taum je bijo SS lager, gde nas prej goraopravijo pa kak SS sodactje mo šli tanazaj na
Front. Te je pa eden vogrstji fp garstji oficir rotje vtjüp dejvo pa se je tak molo cejlqmi zászlóalji (bataljoni), naj dun nedemo ta, ka mo od tistec tanazaj mogli titi na front. Naj prej demo ta pri paverstji ižaj, vej je bojni tak konec pa mo te leko domau. Gda je bojna mi-naula, 10. majuša je edenrusu-štji oficir prišo po nas pa so nas v tabor gnali. Prajli so nam, ka mo šli na Jánosháza, gde dobimo papir pa mo leko šli domau. Gda smo taprišli, lagera več nej bilau. Te smo mogli titi na Intaháza, od tistec v Celldö-mölk, taum pa na mašine pa v Rusuško. Na Rusuškom smo delali, drva smo sekali dočas smo mogli. Depa 21. Septembra so mi že nojeti dolazmrz-nili na nodjej, ka sam male bakanče emo pa je že -32 °C mraza bilau. Na sveti den smo se pelali skaus Moskve tak 500 kilometrov daleč v takšen lager, gde smo malo k sebi Prišli. Na, pa smo te v majuša leko šli domau.«
• Te ste vi redno vö-zaslöjžili svojo pa ste dosta vse mogli pretrpati. Pa döjn, kak vas Zdaj tagle-dam, ste eštje pri dobroj mauči. Doma gvüšno vse zandolejte taobrediti.
»Mara nejmava pa mezeve tü vö mam dano v arendo. Eno njivo delava z ženauv. Ej pa delo zatau furt dje. Večkrat dem kaj pomagat, steri mi kaj s konji ali ovak pomora delati. Mi si tü pomagamo eden
drügoma. Vzimi zatok tü dje delo, polagate trbej pripravlati, goščice lüpati. Tri šištje sva mela, Zdaj smo že ednoga zabodnili, z njimi človek tü ma delo.«
• Ka vam je bilau do tejgamau najlepše v živlenji? Na koj se spaum-nite najraj? »Dja, bilau je. Depa žalost sam tü emo. 1980. leta mi je starejši sin mrau, 28 lejt star je bijo. Gda smo raum gorazozidati, je takšen beteg daubo, ka je mrejti mogo.«
•	Že tau samo je veseldje, ka se tak lepau poštüvala z ženauv.
»Dja, Zdaj februara bau 50 lejt, ka sva se oženila.«
•	Te te pa žlato gostüvanje mogli meti.
»A, nej, nej, gostüvanje zatok nemo držali.« pa so še -- Zdaj oprvin - tak žmano smejali, ka šlje gnesden čüjem tisti smej pa Vidim njigvi veseli obraz.
•	Vnütje tü mate, v Lacinoj držini so tri dekličine.
»Ej so ma pa včera Prišli pozdravo. Najmenša me je gora-pozdravila. Prej: Dejdak, veseli rojstni den ti želi Monika. Pa mi je dala darilo pa pusive. Mogo sam djaukati. Ta je najbola draga. Cejli zadvečerek so pri naja bili. Takšno plesanja, ka-ražnost je büau, ka je veseldje bilau gledati. Tau je sreča, ka so vsi zdravi dje, vej že nikak gorazrastejo.«
Djanoš bači, mi Vam tü Čestitamo pa želimo eštja dugo lejt takšno dobro zdravdje, dosta veseldje s svojimi vnutji pa v držini.
K. Fodor
Vej pa don nej?!?
Ta naslov sam si pokisila na posaudbo vzeti od Franceka Mukiča (Radio Monošter) pa ga prosim, naj zatok nede čemeren name. Tau je pa zatok, ka sam že pa gledala vogrsko televizijo pa sam Zdaj že ja kaj nej vedla s tejm, ka sam vidla pa čüla. Tak meni trbej!
Zrok je tau, ka sam Sama doma pa nišče ne čüje, kak muvim, gda kaj takšoga Vidim pa čüjem. Ka če bi ešče stoj bio pri rami, bi me drgauč dobro po praclinaj stuko, gda tiste gumbe klačim za televizijo.
No, tau je tak bilau, ka nej dugo po vsisvecovi sam sejdla pred televizijov pa gnauk samo Vidim, ka sploj lejpi cintor kažejo. Tau je ja lepau, če se lüdje brigajo za tiste, steri so več nej med nami, depa bili so nam bližnji. Vej pa mi vsi ta pridemo. Prej je v ednoj vesi cintor gledalo tistim lüdam, steri tam živejo.
Etak sam se radüvala, gda mi je začnila sapa stanjüvati od tistoga, ka sam vidla napisano na ednom marmornom (már-vány) spomeniki. Tam je etak stalo: »Naveke te žalüjem, vsigdar mo te rad emo, moj Bodi!«
Pa stau pa stau takši - lepši, slabejši, depa sploj dragi -spomenikov je postavleni na taum cintori, Marčini, Cincini, Kukuči pa vejga Baug komi nej. Iz reportaže sam tü leko ugotovili kaje tau cintor, gde živali - mačke, pisé - poka-pajo. Te sam mislila, kaje tau povejmo, v Meriki ali v kakšom bogatom rosagi. Pa nej.Nej, nej! Tau je pri nas na Vogrskom, gde se je eden podjetnik (vállalkozó) vzeo pa je vönajšo, ka on napravi etakši cintor. Tau je tü sveta istina, ka bi sploj lepau bilau, čebi’v našom rosagi za lüdi etakši cintori bili vsepovsedik. Žau, nej je tak. Kelko tazanjani, nej pokošeni nej ščiščeni cintorov mamo pa kelko zapüščeni grobov! Pa sam te ešče nej gučala (v dosti mestaj) od tisti spadjeni sodakov, od steri nišče ne vej, nešče vedeti. Pa so oni lüdje bili, so živlenje dali ali za tau ali za tisto domovino.
Prva liki bi me stokoli osaudo za volo toga, ka povejmo, ge nemam rada živino, moram povedati, kaje tau nej tak. Samo ka sam se ge eške tak včila, ka prej živina ma svojo mesto pa človek tü. Če je tistoga reda povejmo doma pri nas samo eden mali čuček, piščanec zgino, smo ga mi mlajši za ramon tü pokapali pa na Spomin smo ma na grob kakše vejke sklali. Ranč tak je zopodo maček ali pes. Za tau, ka bi ga na »cintor« nesli pa ma spomenik postavili, je buma nej bilau mauduša. V tauj reportaži so kazali takše spomenike, ka so 100-150 gezero forintov koštala Not so pokazali različne »škrinje« tü. Gospe pa gospaudje - če so tau - je tak vreda majo pa gledat odijo, ka tak mabiti očo pa mater nej.
Neščem nikoga nej osauditi, vsakši zna, ka dela. Edno je gvüšno. Podjetnik, steri je ta cintor stvauro, se je nej vujzno. Tak je pravo, ka me sploj dobro de, kakoli bi delo, bi se ma etak nej splačalo. Dam valati! Tej, steri svoje domanje živali etak dajo pokapati, so gvüšno pri pejnazaj. Človeka poka-panja je pa tak, ka ga morajo pokopati, če je srmak ali bogati bio, če je njau na pokapanja pejnaze ali nej. Etak pa človek dostakrat dosta slabejšo slednjo paut ma, kak povejmo eden pes, steri je v dobrom mesti bio.
Tau znamenüje, ka smo sploj daleč Prišli eden od drugoga. Človeška vrednost je tü pa tam pogüblena. Če maš dosta pejnaz, si človek, pa če nej, si v vrsti ozajek postavleni.
I. Barber
Porabje, 25. januarja 2001
7
Kak sam vido svejt spod Stola?
Prvo, ka se spominjam od svoji mladi lejt, je tou, ka sam se najraj špilo pod našim velkim stolom v künji. Tam sam se tak počüto, kak če bi tou biu moj mali ram, moj mali svejt, spod šteroga sam začo spoznavati velki svejt.
Tam pod našim stolom v künji sam se največkrat samo špilo in sam sebe spitavo o vsem tistom, ka sam nej mogo razmeti. Rejsan, če se spomnim ta nazaj, sam največ spitavo sam sebe. Po takšnom pitanji sam si te tisto, ka sam se. spitavo, ta razto-mačo tö. Gvüšno, ka sam si dosta toga nej glij čistak prav ta raztomačo. Zatok se mi je dosta tej moji mlešečih pitanj obrnoulo čistak naoupak. Gda se jih je nabralo že za cejli küp, me je Oča postavo pred sebe. Tak toplo me je pogledno in mi naraji dau rokou na glavou.
-	Ge neman nika prouti tomi, ka sé ti tam spodajpod stolom včasi cejli nemili den špilašpa si vsefele brodiš. Dapa, trno bi rad, ka bi mene ali pa mamo včasi kaj vöopito. Vej tü pa tam kajpitaš, dapa ge vejm, ka tebe trno vse zanimlepa te namesto, ka sam brodiš, leko brodimo vküper.
-	Vejpa je nej nika takšoga, Če pitaš. Touje nej Sramota,- bole lagvo je tou, če sé človik nouvi redi, ka vse Vej v resnicipa nika ne Vej, zato tisamospitavli, je kcuj povedala ške moja mama in čülo se je, ka si ranč tak brodi tü.
Potejgno sam se nut pod Sto in si brodo od toga, ka naj mojga očo in mojo mamo sploj pitam. Dugo, dugo sam brodo in sam si tisti den nej nika zbrodo.
Drugi den je biu kiseli. Z oblakov se je lejvalo, ka sé jéf nej vidlo do sousedo-voga rama. Najraj bi ousto v posteli. Dapa, trbelo je stanoti in že sam si
? ? ?
zbrodo, ka mo pito mojo mamo.
-Mama, Zakoj dež kaple doj na zemlou?
-	Toupaje zato, kaje v oblake voda, ingdasooblaki puni, po tistom sé dež vö iz nji spisti, mi je mama tak pomali tou ta raztumačo. Dapa, meni sé tou nej najbole vidlo. Zato sam brž pito nazaj.
-	Zakojpa te voda ne kaple gori v nebo«,-gda je naš veški potok čista pun?
-	Vej voda dé gor na nebo, dapa nej tak kak dež, liki kak nekše fajtepara, je tumačila tadale.
-Pa kak tou, kagordepara, doj pa dež?
-	Tou pa zato, kaje tou tak in nači nemre biti! sam že začüto, kak se je moje spi-tavanje za en čas skončalo. Kaj mi je ostanolo drugoga kak tou, ka sam se s falatom krüja v rokej potegno ta nut pod Sto.
Popodnevi je iz slüžbe prišo moj Oča. Kuman sam že Čako, ka ga začam spitavati.
Tam nut pod stolom se mi je takši in ovakši pitanj nabralo za sedem dni vküpar.
-	Mi leko prosim povejm Zakoj sam prišo na svejt ge in nej kakši drugi pojbič?
-	Ka ge vejm, Zakoj je tou tak bilou, sam v njegvomi glasi čüto, ka nema vole kaj dosta gučati. Vejn jef lačen biu. Zato sam počako, ka je pojo obed in sam te spitavo tadale.
-	Pa kak te sploj človek na svejt pride? sam ga pito v istoj minuti, gda je pojo slej-gnji falat mesa.
-	Vej ti je pa že mama prajla, ka siprišo vö iz nje, se njemi je začalo nikam nebesko miditi.
-Kakpasam nutvnjoupri-so?
-	Tou pa ti ške ne morem povedati, ka ne boš čista nika razmo, sta se zglasila v en glas in nagnouk sam ousto čistak sam tam srejdi künje. Potegno sam se nut pod Sto in si brodo, Zakoj sta od toga nika nej škela gučati. Tou mo njiva mogo ške pitati, sam si obečo. Dapa, mi je tou vöovado moj sou-sed, gda sva se ta za pet lejt špilate kre potoka in gledala ednoga moškoga in žensko, šteriva sta se trno flajsno küšüvala.
Miki Roš
Priljubljena domača žival: mačka
Neverjetno, toda resnično: nekoč so se ljudje bali mačk. Mislili so, da so mačke spremljevalke čarovnic ali hudičevi šli. Šele pred 200 leti je postala mačka priljubljena domača žival. Mačke ljubijo svobodo. Kadar se jim ne ljubi igrati, praskajo. Mačka potrebüje suh prostor za spanje in redno hrano. Naša muca želo rada jé klobase in suho hrano Kitekat. Ko se dobro počuti, prede. Mati-mačka se rada igra z mladiči in jih varuje.
Krispan Treiber, Gornji Senik
Zimske počitnice
Zimske počitnice so se začele 21. decembra in so trajale do 3. januarja. Jaz sem jih že komaj čakate.
Na začetku sem se pripravljala na božič. Ko se približuje božič, imam veliko dete. Tudi letos je bilo tako. Pomagate sem mami pospravljati v stanovanju. Z očetom sva šla v gozd in poiskala lepo smrečico. Na sveti večer sem to božično drevo okrasila. Po mojem je v zimskih počitnicah najlepše, ko prižgemo sveče in pod drevesce položimo darila. Videla sem, da je vsak vesel.
Razen tega sem preživete lepe dneve. Ko je zapadel sneg, sem se s prijateljico in prijateljem šla kepat. Tam so nas fantje malo umili v snegu. Bilo je malo hudo. Na Silvestrovo smo se malo poveselili. Najboljše je bilo, da sem imela tudi čas in sem lahko brate.
Veselilo bi me, če bi zimske počitnice trajale dalje.
LiUa Fasching, Gimnazija Monošter
Zimske počitnice so se začele 22. decembra in se končale 2. januarja. Težko sem jih že čakala.
V prvih dnevih počitnic sem se pripravljala na božič. Pomagala sem mamici peči pecivo, orehove in makove potice. Prišel je najlepši praznik, božič. Brat in sestrica sta z očetom šla k babici, medtem sva z mamico okrasili veliko božično drevo. Ko so prišli domov, so se zelo razveselili. Družina je piraznovala skupaj. Vsi smo radovedno pogledali darila. Vsak je bil zelo vesel. Jaz sem imela pod drevesom pulover, hlače, knjige, video, prstan, namizno svetilko. Veselite sem se daril. Peli smo božične pesmi hi 'poslušali kasete. Na sveto noč smo šli tudi k polnočnici, tam so peli lepe svete pesmi. Naslednji dan smo šli k babicama, tam smo voščili vesele božične praznike in obdarili drug drugega. Tudi k nam so prišli gostje.
Ko so minili prazniki, sem gledala televizijo, video, brala sem nove knjige, poslušala sem glasbo in počivala. Pred Silvestrovim je snežilo. Zelo sem se razveselila, ko sem pogledala skozi okno in je bilo vse lepo belo. Popoldne smo se šli z bratom in sestro sankat, potem smo naredili velikega sneženega moža.
Na dan novega leta smo šli k sorodnikom in voščili srečno novo leto. Zadnje dni sem se učila, ker se je 3. januarja začete šote.
Beata Bajzek, Gimnazija Monošter
Rada berem
Že v prvem razredu smo se naučili brati. Takrat smo brali počasi, v četrtem razredu beremo hitreje in lepše. To je zelo pomembno. Celo življenje bomo morali znati brati. Bom kar povedala po pravici, da zelo rada berem. Rada hodim v knjižnico in si izbiram knjige. Naša šolska knjižnica je lepa in svetla. Na knjižnih policah so knjige, revije, časopisi. Rada berem živalske zgodbe in pravljice. Moja najljubša knjiga je Pekarna Mišmaš, katero je napisala Svetlana Makarovič. Rada berem tudi Ciciban. Po predlogih Cicibana naredim razne izdelke, naprimer papirnate ptice.
Ildiko Geček OŠ Gornji Senik
Porabje, 25. januarja 2001
Žujca v ognji
Zima nam je na peči - pravi lüdski pregovor. To je čas za počivanje!? Na našo srečo je letošnja zima nej trda, kaje dobro zadrvare. Gnesden je ležejše drvar biti kak na priliko pred štirideseti-mi lejtami. Zdaj mamo motorno žage, s Sterimi eden--eden človek leko podira drevo, raznok žaga in Mesti tü.
Za tiste drvare pred štiride-setimi lejtami, leko povem, ka smo tistoga časa drvari »mantarniki« bili. Dreve smo podirali z ročno žagov, z zibancov. Prek smo je tü z ročno žagov žagali, vejke klestili pa z žmetnov seki-rov. Z edno žagov sta dva drvara delala, tak ka zvek-šoga trbelo doj pokleknoti na zemlo, v sneg ali pa na led. Za volo toga smo mogli nücati frečo za kolene. Ta freča je na gosti mokra gratala, ranč tak kak cejli gvant. Vzimi je čeli naš gvant nej samo moker grato, ali ledeni, zmrzljeni tü, zatoga volo, ka smo mokra drva, lejs k pauti mogli nositi.
Zatok smo mogli vsigdar ogenj küriti. Pri ognji se je naš brigad posüšo pa segajo. Ogenj je pa največ vre-den bijo, gda smo drvari lačni poslali. Tistoga časa so krepke zime bilé. Pri -15 °C je našo jesti, štero smo v torbi ali v cekari prinesli, tr-do gratalo kak najbole trde čonte.
Te čas, gda smo leko djeli, je bijo vsakši den najlepši. Leko smo se malo pogučavali, malo smo se hecali. Edni so špejk pekli, drugi mešo pa kakšno meseno kapüsto se-grevali pa tak dale. Z nami so delali eden starejši človek, Alajoš. Oni so pa gnauk iz cekara vöpotegnoli edno skleco žujce. Te človek so preveč ponosni bili (büszke volt) na svojo ženo, štera je dobro znala küjati, sploj pa žujco.
Pred nami so se etak hvalili: »Poglednite tau žujco, mo dukši cajt držo više ognja pa mi notri v skleci ostane, zatok ka je tak trda kak kamen.« Alajoš so skurok Istino meli. Žujca je dugo trpela vročino, ali gnauk je
samo kak gda strejla vdari, hip-hop, sredi v ogenj spadnila. Vsakši si je kumaj zdržo smej, nej smo steli zban-tüvati našoga starejšoga padaša. Samo Tibi - kak naj-mlajši - je smej nej mogo zdržati pa se je na Špot sme-jao. Natou so se pa Alajoš razčemerili in zgrabili z ognja eno napolonja zgoreno vejko pa hajde, za Tibinom po velkom snegi. Tibina so zgrabiti nej mogli. Gda so nazaj Prišli k ognji, žujca se je do takrat raztupila je več znamenja nej bilau.
»Ka do Zdaj naš Alajoš? Lačni ne morejo ostati,« smo se spitavali. »Ge mo šeo domau, vej sem pa tü poleg, v Polauvi mam kučo. Se fest nadjem pa v čemeraj ešče eden pintek šmarnice tü spigem, vam drugim pa ne prinesem, zatok ka ste se smejau z mene.«
Starce so odšli domau, potem je naš Tibi daubo batrivnost in je naprej prišo. Oblübo je, ka našoga starca de bole poštüvo, naj bo med nami mir.
Joška Zrím
Na kratko
16. januarja so se nadaljevale konkretno priprave na odprtje mejnega prehoga Verica-Čepinci, ki so se začele lani decembra. Pristojne slüžbe so si skupno ogledale traso ceste. Slovenska stran je Predlagala pri izvedbi projekta za nostrifikacijo projektne dokumentacije in za uskladitev s slovensko dokumentacijo sodelavca Lineal d.o.o., Vilija Zemljiča. Dogovorili so se tudi o tem, kakšna bo cesta pri bodočem mejnem predodu (širina vozišča: 5 m + 2 x 1 m bankine). Naslednji koordinacijski sestanek bo sredi februara.
O g I a s
Unichem d.o.o. (Sinja gorica 2 SI
-	1360Vrhnika)
za hčerinsko Podjetje Unichem -Hungary bt, Lenti vabi k sodelovanju
VODJO MARKETINGA.
Če imate:
-	ustrezno strokovne usposoblj e-nost,
-	višjo ali visoko šolo,
-	delovne izkušnje pri podobnih delili,
-	veselje in voljo do samostojne-ga dela,
-	sposobnost komuniciranja in ustvarjalnost
-	znanje uporabe PC-j a in programov Word, Exel...,
-	opravljen vozniški izpit B-kate-gorije,
Vas pri nas čaka:
-	Zanimivo delo,
-	ustvarjalci delovno okolje,
-	dodatno strokovne izobraževa-nje,
-možnost dobrega zaslužka, -možnost osebnega razvoja -in drugo.
Delovno razmerje bomo sklenili zanedoločen čas s šestmesečnim poskusnim rokom.
Vabimo vas, da pošljete svojo prijavo na naš naslov v osmih dneh po objavi oglasa. Priložite dokumente o strokovni usposo-bljenosti in življenjepis. Dodat-ne informacije so vam na voljo na telefonu 00-386-41-757-645.
Sloven = szlovén
Od 1. do 21. februara do na Madžarskom vküppisali lüstvo. Odgovarjajte na 23. pitanje!
23.1.	Kakšo lüstvo je tisto, k šteroma vi slišite? slovensko = szlovén 199
23.2.	Šteroga lüstva šege poznate, pesmi spejvale? slovenskoga = szlovén 199
23.3.	Štera je vaša materna rejč, šteri jezik je vaš materni jezik? slovenski = szlovén 199
23.4.	Doma v družini, v vesi s sausadi, padaši kak gučite?
Štero rejč nücate?
slovenski, madžarski = szlovén 199, niagvar 327 (dva, tri leko nutspišete!)
Britvo
Naš Janči se etognauk etak dere v rami: »Ženska! Kakši red pa ti držiš v mojom rami?« Žena pa etak: »Ka je tau, ka „v mojom rami”? Nej bole v najinom rami? Pa ka vraga že pa iščeš?«
»Vej pa najino britvo,« pravi Janči.
Tau je ja rejdko Vili pa njegva žena Kristina
pravi možej pa ga lepau za rokau primle: »Ti tau ranč ne znaš, kak ge tebe rada mam!«
sta etognauk po Somboteli ojdla pa sta Vsefale baute gor poiskala. Gda tak ojdita po ednoj velkoj bauti, Kristina zagledna edne vage pa hajde, not lüči 20 forintov pa se zvaga. Gda fejst na ki-selo gleda, kelko vage kažejo, ji mauž, Vili etak pravi: »Ja, tau je ja rejdko, ka za 20 forintov gnes več dobiš kak pred desetimi lejtami.«
Edno tejlo, edna düša
Stari Amerikaner, steri je milijonar, se sonči s svojov sploj mladov ženauv na sun-ci. Mlada lepa ženska etak
Stari pa: »Ge ranč tak. Edno tejlo, edna düša sva. Samo tau ne Znam, ka baude z nama, če povejmo eden vkraj merge. Ti si že mislila na tau?«
Mlada pa: »Kaj pa nej mislila. Te se ge tak nagnauk spakivam pa odidem v Lon-don.«
I. Barber
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1, p p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denamo pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjiine na Madžarskem.