št. 15 Cena 15 din Ииј, 21. aprila 1961 Letnik XfV Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Fzdaja »Ptujski tednika, zavod s samostojnim (inansiranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komtmalni banki Maribor podružrolci Ptuj, št. 604-75-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. ra Inozemstvo 1250 din. V Čestitke za predsednika Tita Včeraj, v četrtek, 20. aprila, dopoldne sta se v Ptuju na sta- dionu »Drave« za kratek čas za- (h-žali zvezna in okrajna štafeta, rz ra23iih .smeri občine pa so pri- tekle krajevne štafete s pozdravi, dobrimi željami in čestitkami za predsednika Josipa Broza-Tita. V vseh šolskih središčih, od koder so tekle lokalne štafete ali pa so tekle čez njihovo obm^je zvezna in okrajna ter lokalne štaiete, so se zbrali pionirji, uči- trfjstvo. mladinca in odrasli, funk- cionairji in čJanstvo organizacij in društev. V Majšperku, Kidri- čevem in Ptuju pa so se zbraili tudi člani kolektiva ter predstav- niki ljudske oblasti, komiteja ZKS, SZDL itd. S svojo navzoč- nostjo ter ploskanjem na vsebino staietnih pisem, ki so bila preči- tana zbranim, so navzoči potrdili, da so z množico državljanov, ki želijo svojemu pred.sedniku Titu ob roj.stnem dnevu vse najboljše in da bi pod njegovim predsed- stvom še mnoga leta dosegali nadaljnje vsestranske uspehe. V štafetnih pismih predsednáku Tttu so izražene želje, da bi se še naprej širilo in utrjevailo prija- teljstvo in medsebojna pomoč med narodi, da bi še daJje živeli vsi narodi v miru in da bi še dalje zmagoval svobodoljuben duh narodov, ki se borijo za odpravo kolonializma in proti vmešavanju imperialističnih krogov v notranje zadeve svobodoljubnih držav. Stadion »Drave« v Ptuju je bil poln mladino in odraslih. Zvezna štafeta je pritokla iz smeri Črnomlja čez Rogatec in Majšperk. v Ptuj, okrajna pa ix smeri Ivanj- kovc čez Ormož in Gorišnico, lo- kalne štafete pa so pritekle iz smeri Leskovca, Zavrča, Cirkulan, Polenšaka, Juršinc. Vitomarc in Vurberka. Vsaka štafeta posebej in vse skupaj so bile povsod pri- srčno pozdravljene. Med čaka- njem njihovega prispetja na sta- dion »Drave« v Ptuju je igrala godba na pihala DPD »Svobode«. V štafetah so sodelovali pio- nirji šo'1, pripadniki JLA, članice in člani »Partizana«, dijaki, ga- silci in članice ter člani drugih organizacij in društe%'. Avto-mobo društvo Pbuj je organtiziralo spremstvo štafet z motornimi vozili. v lepem aprilskem, sončnem dnevu, v polnem zelenju in cvet- ju, je mladina v svojem poletu ob navzočnosti in aplavzu odras- lih prinesla v Ptuj in od tu dalje prisrčne pozdrave vsega tukajš- njega prebivalstva predsedniku Titu, ki je bil te pozornosti ob dnevu mladosti vsako leto zelo vesel, ker ve, da ta prihaja iz srca delovnega ljudstva FLRJ. , Občinska revija mladinskih pevskih zborov v Ptuju | Prejšnjo nedeljo so bile pod- ročne revije mladinskih pevskih zborov v Desterniku, Gorišnici, Kidričevem in Majšperku. Skup- no je nastopilo na teh priredit- vah 20 pevskih zborov. Povsod smo letos ugotovili veliko ude- ležbo občinstva, kar dokazuje, da se starši zelo zanimajo za pevske nastope svojih otrok. Na vsaki področni reviji so ocenje- valne komisije izbrale enega, dva ali tri najboljše mladinske pevske zbore, ki bodo v nedeljo. 23. aprila nastopili na občinski reviji ob 15. uri na minoritskem dvorišču v Ptuju. To bo prava manifestacija mladinskega zbor- nega petja in prav posebna po- častitev 20. obletnice vstaje. Na- stopilo bo 14 pevskih zborov. Program revije jo zelo pester, saj se stop-njuje od enoglasnega petja cicibanov do večglasnega petja mešanega mladinskega pevskega zbora gimnazije-uči- teljišča. Nastopajo: 1. Zbor cicibanov Glasbene šole Ptuj. 40 pevce^', zborovod- kinja Irma Pirš; 2. Pionirski pevski zbor osnov- , ne šole Destemik, nO pevcevj zborovodkinja Ivanka Ogrinc; 3. Pionirski pe\'ski zbor osnov- ne šole Trnovska vas, 60 pevcev, zborovodkinja Vida Tos; 4. Mladinski pevski zbor os- novne šole Markovci. 80 pevcev, zborovodja Stefan Vugrinec; 5. Mladinski pevski zbor osn. .šole Gorišnica, 100 pevcev, zbo- rovodkinja Milena Pivko; 6. Pionirski pevski zbor osn. šole II Ptuj, 67 pevcev, zboro- vodja Borivoj Svetel; 7. Pionirski pevski zbor osn. Šole VidjMP, 70 pevcev, zboro- vodkinja Milena Moravec; 8. Pionirski pevski zbor osn. šole IV Ptuj, 150 pevcev, zboro- vodja Rajko Burg; 9. Pionirski pevski zbor osn. .šole III Ptuj, 98 pevcev, zboro- vodkinja Tatjana Tomšič; 10. Pionirski pevski zbor osn. šole Zetale, 60 pevcev, zboro- vodja Avgust Bedenik; 11. Mladinski pevski zbor osn. šole Lovrenc na Dravskem polju, 93 pevcev, zborovodkinja Hilda Pucko; 12i Pionirski pevski zbor osn. šole Ptuj I, 138 pevcev, zboro- vodkinja Manca Terbuc: 13 Pionirski pevski zbor osn. šole Kidričevo, 80 pevcev, zboro- vodja Branko Rajšter; 14. Mladin.ski mešani pevski zbor gimnazije-učiteljišča Ptuj, 80 pevcev, zborovodja Branko Rajšter; 15. Združeni pevski zbori (1166 pevcev) s spremljavo godbe na pihala DPD Svoboda Ptuj, diri- gent Drago Hasl. Vabimo Ptuj cane, da se v čim večjem številu udeleže velike mladinske pevske slavnosti. Revijske značke veljajo kot vstopnico. V primeru slabega vremena bo nastop pevskih zborov v telo- vadnici v Mkidiki. D. NapKwedan napad na Kubo se je začel v čudnih okoliščinah. Pet dni pred tem je predsednik ZDA Kennedy zatrjeval, da ne bodo izvedli napada z ameriškega ozemlja, niti z ameriškimi četa- mi. Pri tem pa ni jxxsebej po~ udaril, da napada ne bodo dovolili niti drugim oziroma, da ne bodo napada finansirali. Ta dvolična Kennedyjeva izjava je dobila pet dni kasneje tako ciničen prizvok, da napredna svetovna javnost še dolgo ne bo verjela Američanom in čeprav se bodo še toliko tru- dili, da bi popravili svoj moralni madež. Njihova krivda je v tem, ker so hote podpirali kontrarevo- lucioname sile, jih opremili, urili na svojem ozemlju in jih končno I prepričali, da so krenili v napad za interese ameri.škega kapitala. Ozadje je zelo preprosto. Ame- riški kapital je bil z revolucijo prizadet gmotno in moralno. Bo- jijo se, da bi bil kubanski pri- mer slab zgled za ostale južno- ameriške države, v katerih p>olo- žaj ni skoraj nič drugačen. Sklep kapitalistov je bil zelo enostaven: z vsemi silami zrušiti režim, ki »kazi« kapitalistični svet. Da je ameriška krivda zelo ve- lika, vidimo po poročilih, ki so jih začeli objavljati takoj po no- vem letu. Nihče nc more opore- kati, da so napadalce urik z ameriško pomočjo, saj .so med drugim objavili sliko uporniških vojakov v družbi ameriškega oficirja. Vsi so vedeli, da so opo- rišča na Floridi, da so jih potem premestili v Gvatemalo in da so najemnike oblekli v ameriške uniforme ter jih oborožili z ame- riškim orožjem. Nihče ne more zanikat: ogromno vlogo, ki jo imajo ZDA pri tem napadu, če- prav niso sodelovale njihove čete. Zlo ni nič manjše. Že v prejšnjih komentarjih smo opozarjali, da bodo izvedli napad in pri tem povedali, da pomeni takšen napad nevarnost za mdr in varnost na svetu, Co- m-inja na Hitlerjeva 2Íagotovila. Spomnimo se samo na Poljsko. Le nekaj dni pred napadom so ji zagotovili, da je ne bodo napadli. Kennedy je pet dni pred napadom govoril eno, potem pa omogočil napad. Sedaj govori, da so inter- vencionisti upravičeni napasti Kubo. ker Fidel Castro onemo- goča deniokratione svoboščine. Na karkoli se sklicuje, nič ne mo- re opravičiti dejstva, da se od- krito vmešavajo v notranje za- deve druge države, in to le zato, ker je nacion'alizirala ameriška podjetja in začela z izgrajeva- njem socializma. Ko f)oročarrK>, še ne moremo povedati izhod agresivnega na- pada. Kaže, da je Fidel Castro napad zadržal in da so napadalci pretrpeli velike izgube. Napad je sam obsodil izvajalce. Važno je le, da .spora ne bodo izrabili za reševanje drugih svetovnih pro- blemov. Obvestilo Ker prenehajo zadružne hranilnice m posojilnice v smislu predpisov o reorgani zac ji bančnega sistema s 23. aprilom 1961 s svojim poslovanjem, obveščamo nase cen.jene vlagatelje, da bomo preneeli z dnem preneha- nja našega pc&lovanja vse hranilne vloge na Komuna.no banko v Ptu.tu. Ob tej priložnosti se zahval.tujemo vlagatel.iem za nji- hovo zaupanje z želj^o, da bi z istim zaupanjem vlagali svoje prihranke tudi v bodeče pr. Komunalni banki v Ptuju, ki vam bo nudi.a iste pogoje. Zadružna hranilnica in posojilnica Ptuj Člani sindikata! i^bčinski sindikalni svet Ptuj Do v okviru proslav 20-letnice ljudske revolucije in medna- rodnejra delavske^^a pra/.nikči maja v nedeljo. '0. nprilii ''>G1, slovesno razvil P R .\ P O R ZVEZE SINDIKATOV PTUJ- SKE KOMUNE Slovesnost bo v Ptuju na Irfrii mladiiiskiii delovnih bri- K«n. s pričotkom ob Í730 na ^adicionalueitt prvomajskem 'zborovanju z naslednjim spo- rt^doni: 1- slavnostni fíovor, 2. razvitje prapora; 5- pripenjanje spominskih trakov na prapor in po- zdravni govori, 4. povorka in ognjemet. Sodelujeta godbi na pihala DPD .Svoboda* Ptuj in Kidri- čevo ter pevski zbor. Vabimo prebivalce mesta Ptuja, bližnje in oddaljenejše okolice, da se v čim večjem številu udeležijo slavnostni ob razvitju prajiora Zveze sindi- katov ptujsko komune in veli- kega prvomajskega zborovanja ter .sodohijcjo pri proslavljanju 20-letnico ljudsko revolucije in mednarodnega delav^krga pra- znika 1. maja. Ciani sindikalnih podrii/iiic naj se zberejo v sv.ojih podjet- jih, ustanovah in zavodih in pridejo kolektivno do IZ.^O na Trg mladinskih brigad, z za- stavami in transparenti. Podjetja, ustanove in zavodi naj bodo čimbolj svečano okra- šeni žo prod 1. majem. Trgov- ska podjetja naj čiralepše okra- sijo vse izložbe. Hišni sveti naj poskrbe za pravočasno okrasi- tev stavb, izobesijo zastave pred 1. majem itd. S skupnimi napori storimo vse, da bodo naši delovni ljudje čim prijetnejše praznovali svoj delavski praznik 1. maj in pra- znik ob dnevu razvitja prapora Zveze sindikatov plujsk(> ko- m u n C. Občinski sindikalni svet Ptuj Priprave na 1. mal v Mafšperku Predstavniki političnih orga- nizacij in društev 7 območja Majšperka so že 7. aprila 1961 izdelali načrt za letošnje pra- znovanje 1. maja. Zvečer 27. aprila se bo zbra- lo ljudstvo pred domom >Svo- bode , kjer bo proslava za 1. mai in 20-lotnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Pred domom »Svobode« in v Majšperku bosta stala dva mla- ja. Postavili ju bosta obe sin- dikalni podružnici, gasilci in krajevni odbor S/DL. Od igri- šča šole do doma S\obode« bo zvečer 27. aprila l'Kil povorka z baklado in godbo -Svobode« na čelu. Bakle hodo nosili otro- ci in bodo tudi pripravljene v šoli. Pri proslavi v domu Svo- bode« bosta sodelovala godba »Svobode; in pionirski tambu- raški zbor. Slavnostni nagovor bo imel direktor Tovarne vol- nenih izdelkov tov. Lojze .Jere. Zgodaj zjutraj 1. maja 1961 ho igrala po Majšperku godba ■i-Svobode« budnico. To jutro bo godba obiskala tudi Ptujsko goro in Na rapi je. Vozili se bodo z avtomobilom. V soboto zvečer, 29. aprila 1961, bo v domu »Svobode« za- bavna prireditev, ki jo bo pri- pravila in izvedla v s.voji režiji Delavsko-uslužbenska restavra- cija Tovarne volnenih izdelkov. Praznovanje v Majšperku se bo videlo daleč naokoli, saj bodo 27. aprila 1061 pred slo- vesnostjo v domu jioslali v zrak nekaj svetlečih raket in pretresli zrak s petardami RAZPIS Občinski odbcr SZDL Ptuj razpisuje ob sodelovanju TVD Par- tizan. šf>ortnih organizacij, LMS :n drugih organizacij v spomin na herojski boj Slovenjegoriške čete v času NOB ter v počastitev 20-letmce pričetka vstaje jugoslovan.skih narcdov PARTIZANSKI POHOD »PO POTEH SLOVENJEGORIŠKE ČETEu Prireditev ima množičen značaj. Tekmovalne skupine: množičen partizanski D--hod obsega na- slednje kategorije: 1. tekmovalni pohod za pionirje :n pionirke v starosti od do 14 let na 4 km dolgi progi; 2. tekmovaJni pohcd za mladinke cd 14 do 18 iet st;arosti na 7 km dolgi progi; 3. tekmovalni pohod za mlad ince v starosti od 14 do 18 let in članice v starosti od 18 let naprej na 12 km dogi progi; 4. množičen partizanski marš za člane od 18 let starost na- prej na 20 km dcigi progi. Datum tekmovanja. Priredite v za vso kategorije množičnega pchoda lx» v nedeljo. 23. aprila 1961. Tekmovafni pofloji. Ekipo sestavlja pet tekmovalcev, ki morajo prispeti na Cilj istočasno, sicer s e plasma in rezultat ne upošte- vata. Pravico rastopa ;majo: učenci in učenke, stari nad deset let, vseh osnovnih šol v občini, dijaki vseh srednjih soi, člani vseh športnih organizacij, pripadniki društev TVD Partiizan, mladnski aktivi, člani osnovnih družbenih organizacij, ekipe sindikalnih po- družnic, člani Zveze bcrcev. gasilska društva, člani predvojaške vzgoje, pripadnik; Ljudske milice in JLA itd. Profle. Tekmovalna komisija bo objavila načrt in opis prog v )Ptujskerñ tedniku« in na startu. Zborno mesto za vse kategorije je na Titovem trgu. pričetek pohoda za vse kategorije cb 8. uri. Tekmovalna proga bo ozna- čena in postavljene bodo številne sodniške kontrole. Nagrade. Zmagovaine ekipe bodo prejele lepe nagra^ in praktična darila. Stran 2 PTUJSKI TEDMÎK PTUJ, DNE 21, APRILA 1961 DRU2BENI PLAN OBČINE 0RM02 ZA LETO 1961 Največje povečanje proizvodnje v industriji Družbeni plan cbcine Ormož za leto 1961 predvideva največje po- večanje proizvodnje v letu 1961 v indiistriji. Ta bi se naj pove- caila za 32,4 odstotka v primerjavi z letom 1960. V letošnjem letu prihaja do zraza industrijska pro- izvodnja v zavodu »Ježe kerenčič«, ki je svoje poslcvsnj« v glavnem kons oli diralo in nastopa letos v industrijski proizvodnji z dckajš- njim 'prc'zvodnim p'anom. Tudi ormoška opskama bo p:veča a proizvodnja qlede na invest cijska vlagianja v lanskem Jetu. Za na- bavo opreme bo cpskarna tudi le- tos investirala 3.5 milijona dinar- jev. Oljarna v Središ:u 'bo letos ada'ptirala svoje zqradbe. posebno potrebni pa so j< skladiščni pro- stori za oljna semena. V te na- mene bo !;tos v"ož;la 3,3 mi'ijona denarjev. Za nadaljnji razvoj in- dustrijske dejavnosti se bo inten- zivno delalo na tem, da se usta- novi lesno orede'ovglni obrat. Kmetijstvo v letu 1961 se predvideva po- večanje kmeti.iîke proizvodnje za 10 odstotkov. Predvideno pove- čanje temelji na povečanju pro- izvodnje družbenega gospodarstva pa tudi v zadružnem sodslcvanju. Dobro organizirana proizvodnja v socialist čnem sektc^rju in v sode- lovanju bo pozitivno vpliva'.a tudi na zasebne proizvajalce. Vincgradn;ško gospodarstvo Je- ruzalem upravl.ja skoraj vse kme- tijske in go-zdne površine družbe- je lastnine v občini in obsega 3106 ha. Lanskoletni gcspodarski razvoj je pckaza-l. da je gospodar- stvo znatno povečalo pro zvodnjo in s tem tudi dchcdke. Velika vla- ganja v preteklih "etih so se za- čela vračati tako, kct je oosiDo- darstvo predvideva'o. Gospodar- stvo bo letos obnavljalo vinograde in sadovnjake, začelo .je graditi mo-derno v-n:sko in predelcvalno klet, povečalo bo stadež živine in dogradilo potrebne h.eve. Pove- čalo bo tudi mehan zacijo in za- ključilo z arcndadjami. Predvde- no je, da bo gosoodarstvo leta 1961 investiralo 315 milijcnov di- narjev. Kmetijsko zadružništvo Kmetijske zadruge so v prete- klem letu organizacijsko močno napredovale n so se tudi gospo- darsko okrept'e. S tem so bile "ponovno zboljšane osnove za n.jr- hov letošnji razvoj. Na osnovi te- ga ipostavlja občina pred zadruge razne naloge, ki bi naj krepile kmetijsko proizvodnjo. Zadruge bi nai organizirale ekonomije, ki bi naj bile okolci za zgled in pom'č. Proizvodnjo v pogodbenem sode- lovanju bo treba širiti in kako- vostno izboljševati ter vpliva'ti пз povečano uporabo umetnih gno- jil. Zadruge hi si naj prizadeva"e, da bi se čimprej vpelja'a prcduk- tivnejša pasma s mentalca. Na njivskih površinFh bi naj pride- < lovali več krmskih rastlin, znatn- pa se naj tudi na travnikih po- veča proiizvodnja kvalitetne krme. S povečanjem kmetijske mehani- zacije se naj poceni prr^zvodnja. Gozdarstvo Na območju občine Oimož je skupno 6037 ha gozdov, 67 odstot- kov je v lasti zasebnih prsestnf- kov, ostalih 33 odstotkov pa je last družbenega sektorja. Pc- vprečna lesna zaioga je komaj ne- kaj nad 100 kubičnih metrov ,:n temu primeren je tudi lesni prira- stek, ki znaša komaj 3.50 kubič- nega metra na hektar. Pospeši naj se vzgajanje hitro rastočih j'stav- cev, predvsem topola, v podrav- skih predel h. Osnovni pian seč- n.je v vseh sektorjih lastništva znaša v letu 1961 v cboni 11.000 kubičnih metrov lesa, od teh 3300 kubičnih metrov iglavcev in 7700 kubičnih metrov listavcev. Obnav- ljanje gozdov .je treba v čim večji meri pos peš ti, kar je povezano z ustanavljenjem novih gozdnih dre- vesnic. InvestiQja bodo 'etos ne- koliko večje od lanskih. Vzgoji gozdarskega kadra je treba posve- titi največjo pozornost. V ta na- men je treba organizirati razno tečaje in strokovna predavanja. Trgovina Zaradi večje kupne meči km.eč- kega prebivaistva in zaradi spro- stitve cen kmetijskim imdelkcm se predvideva porast bruto pioiz- voda v ietu 1961 za 19 - vača, ki jo padel v jeseni leta 1041 v Prekmurju. je po mo- ževi smrti s podvojeno silo de- lala za osvoboditev. Ta (к11о<па žena, ki ni poznala nobenoffa omahovanja, je leta 1942 orlio čilno po^ejrla v razvoj narodno- osvobodilnesra .¡ribanja v ptuj- skem okra) 11. V Ииј Ptujski komunisti. ki jih okupator .še ni aretiral, so se umaknili v ilepalo. Ker pa je okupator postavil po vaseh svo- je ovaduhe, so bili v večni ne- varnosti izdaje in aretacije. Tako jc trpela tudi orpranizaei- ja OF. Pokrajinski odbor ()F za Štajersko je zato poslal v ptujski okraj Mimo Kovač- Barčko. Sama piše o tiun tako- le: 5>Pokra jinski komite kPS in OF za Štajersko me je poslal v Ptuj marca 1942 /. nalo-ro. da tam organiziram o>v(>h'Klilno gibanje in povežem predvsem domače komuniste, ki so se morali skrivali pred okupator- jem. Najprej sem spo/nala FraiKvi Osojnika, ki je prišel pome. Od ptujskega kolodvora sva šla peš na njegov dom. Na.ša na- loga jc bila. organizirati oboro- ženo skupino in utrditi OF. Moram reči, da se je v ptuj- skem okraju zelo poznalo, ria je tam delala Ki>munisti('na partija /e pred vojno. Zlasti v okolici Ptuja in v okolici Dc- sternika smo dobili dosti opo- rišč. Partizani Tov. Mima piše dalje: »Apri- la smo formirali main partizan- sko skupino. Njeno jedro so bili trije bratje Reši z Vinta- rovec, ki so se za nalašč zato vrnili s Kapfenberga, kjer so bili zaposleni. Zasluga teh fan- tov je neprecenljiva, kajti za- četek je bil težak, in oni so premagali prve težave. Kmalu so se tej skupinici pridružili dijak Zvonko Saga- din iz Ptujd, kmet Franc Osoj- nik iz Di^senec in Drago Stojko iz ljutomerske okolice, delav(M' Alojz Zavec in l'ranc Petrovič iz Ptuja. Janez Pukšič iz Kiear- ja in Tomšič iz Tomaža pri Or- možu. Pozneje sta se pridružila še Ceh in Knez, oba — izda- jalca. Frane Kramberger i/ ž(d(-zni- ških-'delavnic in Jože Lacko iz Nove va^i sta bila prf>pagntorja OF po Slovenskih goricah, šele en dan pred usodno izdajo sta se pridružila partizanski sku- pini, ker sta mislila, da bosta tako laže delala. Slovenjegoriška č(4a je bila zelo napailaliia. O njej so sple- tali na terenu cele pravljice. Med ljudstvom je vladalo pre- jiričanje, da j(> jiariizanov ve- liko, ker so se pač pojavljali na raznih krajih. V kratkem času, ki jim je bil določen, za- radi ј/(1ај(> — so na mnogih krajih najiadli nemške posto- janke.: Napadi na nemške postojanke Mirna Kovar-Ba reka, ki se ne more več spomniti, kaj vse so j)arlizani slovenjegoriške čete storili v boju jirofi okupatorju, omenja, da so iiaiiadli neko orožniško j)ostaj(> blizu Dester- nika, da so razorožili nekaj orožniškili palrul, požgali ope- karno blizu Ptuja in likvidirali \vr izdajalci^v. Ko je mu/ej v Ptuju razisko- val akcije Sloven jegoriške čete, je ugotovil, da so partizani te male četici' najiadli 7. 6. 1942 orožniško j)ostajo v Vintarov- cih, da hi osvobodili ujetega soborca Rajši)a. njegovo ženo in Vineenea »ica. kar se jim ni posrečilo. Pri napadu sta îiadla dva nemška orožnika. Takrat so aretirali Nemci očeta in mater bratov Rešev. 24. maja je četa napadla ob- činski urad v Vitomareili. kier je zaplenila živilske karte in pisalni stroj ter demolirala dvorano, ki so jo Nernci pri- pravili za proslavo. Živilske karte so izročili trgovcema Ci- glar jevi Л- Rogoznici in .Stesrer- TU v Gerlincih. da bi dobavljala hrano partizanom. V svetinskih iro/dovih sta brata Resa napadla dva nem- ška oro/aika. i eia je napadla tudi orožniško post.iio v Cer- kvenjaku, kjer ^ta padla dva nemška orožnika, med Ptujem in Domavo pa j<- onesposobila, telefonske naprave in minirala progo. Prvega avgusta so se borci napotili na Polenšak. kjer so prisilili občinskcira tajnika, da jim je izročil radio in živil- ske nakaznice. v neničiirski trgovini ¡)a so zaplenili blago. Na komu junija je sklicala Mima Kovač-Barčka sestanek v rojstni hiši v Kicarju. na ka- t(>rega so ])rišli Facko. Osojnik, Kraml)('r;:er. Favrenčič. Jože (~ ("Il in /elenko. Po tem sestan- ku so [)artizani likvidirali izda- jalce Л janežoveih. T,evanjcih in Kiiiirjii. tiste, ki so zakrivili aretacije prvih pobf>rnikov za svobodo v Slovenskih goricah. Izdaja Sl(>venjeg()ri--ki partizani so izkrvaveli zaraili i/dajalca Kneza na pesniškiii gajih 8. av- gusta 1942. Padli so Franc Kramberger, železni.ški delavec iz Nove vasi, Kostja in Vinko Reš iz Vintarovee, in Alojz Za- vec. Oku[)ator je ujel ranje- nega Stf>jka Draga, Alojza Pukšiča in Janeza C(dia. Ceh je sramotno klonil zaradi okupa- tor jevesra nasilja in izdajal za- vedne Slovence, ki so podpirali borce za svoIxkIo. Franc Osoj- nik in Jože Packo ter Mirko Reš so se prebili skozi sovraž- nikov obroč pri Mostju. a tudi njim so bile ure št(-te. Packo je končal v ptujskih zaporih 18. S. 1942 zaradi strahotnih telesnih poškcMlb. ki mn jih je prizadejal okupator. Mirko Reš se je iz obupa ustreld na domu svojega deda. Osojnik pa je učakal smrt 29. dec^^mbra 1942, ko se je vrnil z Ruške čete za nekaj dni v ptujski okraj. Po- končali so ga streli gestapov- ce v zaradi podle izdaje. Borcev slovenjegoriske čete ni več. razen tovariša Zvonka Sagadina, ki je četo zapustil pred nesrečno bitko pri Mostju. — Spomin na junaške borce bo živel Tued ljudstvom Slovenskih goric iz roda v roil. Nanje nas opozarja sfK>menik v Mostju in občinski praznik, ki pa praznu- jemo iz leta v leto ob obletnici boja pri Mostju 8. 8. 1942. Ju- naki Slovenskih goric so izkr- vaveli, njih življenje je ugas- nilo, v srcih živečih pa ni ugas- nila želja po svobodi, nadalje- vali so boj do zmag-^ nad faši- stičnim zavojevalcem. V. R. 300-letnica sole în vsakoletno praznovanje v Središču Letos so v Središču In okolici praznovali že sedmič krajevni praznik. Letošnjemu praznovanju je dalo obeležje odkritje spomin- skih plošč dvema bivšima učite- ljema središke šole, ki je prav ob letošnjem krajevnem prazniku slavila tristoletnico svojega ob- stoja, Antonu Kosi ju in Veniger- holcu Miroslavu ter otvoritev no- vourejenih prostorov zdravstvene postaje. 11. aprila je datum žalostnega spomina za Središče in okolico. Na ta dan leta 1942 je okupator pobil obenem največje število ro- doljubov. Zato so organizacije do ločile pred leti ta dan za krajevni praznik v spomin na vse žrtve, ki jih je terjala sovražna okupacija s tega področja. Ta dan vzbuja še druge spomine: 11. aprila 1941 je zasedel sovražnik Središče in oko- lico in 11. aprila 1945 so ga parti- zanske, bolgarske in sovjetske osvobodilne vojske osvobodile, V proslavo tristoletnice šole v Središču so pripravili njeni seda- nji učenci pod vodstvom Zinke Kupljenove otroško igrico Pavla Golije »Jurček«, kj so jo predva- jali pred nabito polno dvorano »Partizana« v nedeljo. 9. aprila zvečer in ponovili v nedeljo, 16. aprila zvečer. Med stošestdeset učitelji, ki so doslej poučevali na središki šoli, sta posebno zaslužna Anton Kosi in Venigerholc Miro- slav, ki sta oba umrla v obdobju druge svetovne vojne. Obema jc v torek, 11. aprila t. I. odkril spo- minski plošči v avli središkega šolskega poslopja ljudski poslanec in član Izvršnega sveta LRS Milko Goršič, ki je ob tej priložnosti poudaril pomen izobraževanja mladine. O obeh bivših učiteljih sta gcvorila Vitor: Srečko, ravna- telj središke osemletke in Albert Žerjav, pedagoški pisatelj in pro- fesor v Mariboru, bivši učenec in učitelj te šole. V torek, 11. aprila jo bila tudi otvoritev zdravstvene postaje v preurejenih prostorih. Preureditev prostorov je bila omogočena s krajevnim samoprispevkom in ob- segajo zdravniško ordinacijo s potrebnimi prostori za admini- stracijo in rentgen ter laboratorij. zobozdravniško ordinacijo s po- trebnimi prostori in oddelek za matere z otroci. Mirko Goršič odkriva spominsko ploščo Zdravstvena postaja je v zgradbi pri spomeniku žrtvam narodno- osvobodilnega boja Drago Zavec iz Ptuja je рошзуа! s^ovenjegoriškimi partizanom Obiskali smo uslužbenca »Pe- trola" v Ptuju, tov. Draga Zavca. ker smo slišali, da je pomagal slovenjegoriškim partizanom, in mu zastavili nekaj vprašanj: »Ali ste poznali borca slove- njegoriske čete Franca Petro- viča?« Na to vprašanje nam jc tov. Drago odgovoril takole: »Franca Petroviča sem spoznal preko svojega brata Alojza, slovenje- goriškega partizana. Brat je bil zidarski delavec in vem, da sta on in Franc Petrovič skupaj od- šla k partizanom. Takrat so ju ravno mobilizirali k vermanom 2e v uniformah sta pobegnila Slovenske gorico." Na v^ražanje: »Kako ste po- magali partizanom?«, jc tov. Drago odgovoru: ^ »Ko je četa napadla občinski urad v Vitomarcih, .so partizani prišli k nam v Ptuj, na Krčevi- no 5.Í. Živo se še sixîminjam svo- jega brata Alojza in Franca Pe- troviča, ki je bil visoke, vitke posiave in črnih kodrastih las. Z njima je pri.šel tudi mlajši Stanetov, po imenu Ivan, zidar- ski p>omočnik. Tudi Reši so jih spremljali, a so ostali zadaj na poti. Naš Lojzek nam je takrat izročil živilske karte, ki so jih zaplenili v Vitomarcih. Bilo jih je res veliko. Nekaj kart je od- nesel v sosednjo hišo, kjer je stanovala šiviljska p>omočnica Milica Vučak. Kakor je poveda- la, jc karte odnesla k trgovki Ciglarjevi v Rogoznico, da jc zanje dajala živež našim bor- cem. S Slovenjegoriško četo so sodelovali poleg mene tudi moj prijatelj Ivan Hrenič. trgovski pomočnik: Milica Vučak in Ma- rija Hrenič, poročena Person. Ko smo imeli ž.ivilske karte, smo si jih razdelili in nanje kupovali 7.a partizane.« »V muzejskem arhivu je raz- vidno, da so občino v Vitomar- cih napadli partizani 24. maja. Ali veste, kateri borci so sode- lovali?« »Občino pri Andražu ' (Vito- marci) so napadli Franc Osojnik, naš LfOJzek, Ivan Stanet, Franc Petrovič in Reši, ker so takoj po napadu prišli vsi ti v Ptuj. Mi- dva sHreničem sva jima nesla hr-ano do Peršonovih, ki so sta- novali v neki stavbi, kjer je se- daj novo naselje. Takrat so nam borci izročili tudi propagandni material. Spominjam se, da je bil to Slovenski poročevalec in letaki ter tiskane bojne delavske pesmi Matija Gubec, Nabrusimo kose in Internacionala. Najina naloga je bila, da ta material razneseva med ljudi. Največ vse- ga sva razdelila v cerkvi, kjer sva med mašo potikafla lističe po žepih ljudi. Propagandnega ma- teriala je bilo za debel snopič. Prinesli so ga še dva- ali trikrat. Enkrat ga jc prinesel Lojzek sam. drugače jc bil z njim Ivan Sta- net, doma z Grajene, star 23 let. »Ali veste kaj o pripravah čet<> na odhod v Haloze?« »Slišal sem, da mislijo parti- zani Slovenjegoriske četo v Ha- loze, kaj več pa o tem ne vem. Spominjam pa se dobro, da sta nekoč odšla v Haloze po orožje moj brat Lojzek in Franc Petr(^ vič. Na drugo stran Drave ju ji pripeljala Olga Meglic. Nato sta se napotila v Sedlašek, kjer je imel moj oče vinograd. V vino- gradu je bila takrat moja mati. Orožje je skrival kočarski sin Ivan Pernek. Bili sta to dve pu- ški, star samokres in naboji. Se- daj je Pernek v službi v Mari- boru pri »Transportu«, on bi lahko povedal še več o vsem tem. Kakor se spominjam, sta ostala oba partizana v neki za- puščeni hiši nekaj tednov, ker nista dobila sporočila za prevoz orožja čez Dravo. Nazadnje sta se le vrnila nazaj. Nevarni tovor in oba borca je prepeljala na levo stran Drave spet Olga Me- glic, neumorna pomočnica parti- zanov. V Halozah jima je kuhala moja mati. moj mlaj.ši. takrat Iñ- letni brat Vlado pa jima je hra- no prinašal.« »Partizani so poškodovali tudi železniško proíío med Domavo in Ptujem. Ali veste kaj o tem dogodku?« »Za to akcijo sva dala vrečico brezdimnega smodnika in štiri zavoje dum-dum patronov tudi midva z Ivanom. Menda so do- bili še kaj municije od drugod. Kar sva dala midva, so nato pre- delali za napad. Eksploziv je prevzel Ivan Stanet. Tu je bilo pa še nekaj pomembnega. Moj oče je imel gostilno, kjer so bili dostikrat nemški vojaki in ofi- cirji. Nekoč je nekdo slišal o vo- jaškem transportu za Kreto, kar smo sporočili partizanom, ki so nameravali ta transport iztiriti. Pa se ni posrečilo; poškodovali pa so progo blizu Rogoznico.« Ker smo tovariša Draga zmo- tili med službenim čašom, smo morali prenehati z vprašanji, da je z delom nadaljeval. Obiskali ga bomo drugič, da bo osvežil še kak spomin na naše prve borce. Prosvetno društvo pri Lovrencu pridno dela l'rosvetno dnišivo Lovrenc na Dravskem polju, ki šteje 42 čla- nov in članic, je iiašludirnlo pod vodstvom učiteljice tov. \ Cre Šlnncer iffro Mladost pred sodiščeuK'. Premiera je bila v П(м1(>1јо. 0. a|)rila 1')61. v i)rosvetni dvo- rani pri Lovrencu, ponovili pa jo bodo še v Staršah, v Kidri- čevem in (^irkovcih. Gledalci so režiserko in igral- ce nagradili s ploskanjem ])<> vsakem dejanju in na koncu igre. Pred tem so igrnli Vrnil se jer in gostovali na Ptujski gori. v Cirkovcih in Sciali. Tórrale!, člani in članice dru- štva kažejo za dramsko delo izredno zanimanje in talent. Režiserka п|)а. da bodo lahko pripravili za iuler še več del. Odkar imajo urejeno dvorano s ■>«« sedeži, je dramsko delo neprimerno la^je in prijetnejše. 1?AZSTA> A V ŠOLI V MAjÑPLIÍKll V nedeljo, li», aiirila 1961, je bila v Majšperkn v enem od- didku šole razstava v okviru letošnjih jugoslovanskih pionir- skih iger pod naslovom »Moj kraj včeraj, danes in jutri« za šole Majšoerk. Stoperce. Nerap- Ije, Ze|ta!e, Ptujska pora in Rodni vrh. Vse šole so zbrale zn ra/sla- vo najlepše snise. risbr. kim^ in tehnične izdelke učencev. Ogle- dalo si jo je mnogo r>l)iskoval- cev, ki so se prepričali, da raz- vijajo šole vse talente otrok in da je vrsta izdelkov, ki so jih otroci mojstrsko izdelali. Zani- miva je vsebina s])isov. ki se doükajo vseh važnih vprašanj z območja šole — zgodovine, sedanjosti in bodočnosti raz- voia. Popoldne ob 1^. uri pa je bil v domu »Svobode« v "Majšnerkn fosti val šolskih nevskih zborov ob voliki udeložbi ofrok in od- rnslih. ki ЧО občudovali prijet- no petje zborov. PTUJ, DNE 21 APPTLA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Ptuj v četrtek. 2Г. april 1961, do- poldne ob 10. uri bo v dvorani Občinskega komiteja ZKS slav- nostna seja plennma občinske- ga odbora SZDT. v počastitev 20. obletnice ustanovitve osv4>- bodilne fronte. Občinski odbor SZDL Pttij je povabil na slavnostno sejo vse člane plenuma, predstavni- ke ljudske oblasti, JLA, orga- nizacij in društev iz Ptuja in Maribora. Po slavnostni seji si bodo člani plenuma in gostje ogle- dali razširjeni oddelek NOB na gradu. Turistična zveza Maribor in Turistično društvo Ptuj bosta priredila v času od 21. maja do 3. junija v Muzeju v Ptu- ju turistično razstavo, ki bo propagandno-vzgojnega pome- na. Razstava bo v času. ko se je bodo lahko udeležile vse piujske in okoliške šole. V času razstave, 22. maja 1961 bo v Mestnem kinu Ptuj pje^lvajanih več turističnih fil- mov in sicer ob 11. uri za osnovno šolo, ob 14. uri za di- jake in ob 20. uri za odrasle. V sredo, 26. aprila 1961. ob 20. uri bo v Mestnem gledali- šču Ptuj akademija v počasti- tev mednaT(xlnega praznika de- la — 1. maja. Akademijo pripravljajo ptuj- ske sjednje šole pod vodstvom gimnazdte Ptuj skupno s SZDL. RAZNO IZ PTUJA Društvo kn.iiflovodi.i v Ptuju or- flantlzira za vodiilne uslužbence ptujskih qo.spodarskih organizacij in zavodov .strokovna predavanja v zvezi z novim gospodarskim si- .stemom in z novimi zakonskimi pred p« .si. Predavatelji -z Ljubljane in Ma- ribora so na predavanjih 11. apri- la 1961 v dvorani občin-skega ko- miteja ZKS številnim poslušalcem iz občine Ptuj ipredavali o poseb- nostih novega g'.:^spcdgf.skega si- .«îtema, zlasti pa o delitvi dohod- ka in o družbenih skladih, pro- metnem davku i'td.' Takih predavani ho še več, ker je društvo knjigovodij prevzelo skrb za podobna .strokovna preda- vanja. Društvo knjigovodij, ki šteje 124 članov na območju občine, je med mlajšimi društvi v ptujski občini in bo imelo v soboto, 22. aprila 1961, redni letni občni zbor. Na njem bo obravnavalo med drugimi društvenimi in članskimi vpraša- n.ii tudi vprašanje statusa knji- govodij. ★ Kmetijska zadruga Ptuj, ki združuje .sedaj območje bivših krmetijskih zadrug Markovol, Jur- šinci. Trnovska vas in Ptuj, je na S€.iii zadiružnega sveta 30. liiarca 1961 siprejela načrt priprav za vo- litve v zadružne .svete 25. aprila 1961 ter določila pet nagrad za najlepše ^ikrašeno volišče, za eim- bnljšo udeležbo in čimprej kon- ćaBoris Kidrič- Kidričevo člani sindikalne organizacije pro- svetnih delavcev občine Beži- grad — Izubijana. Tovarna dovoljuje v zad- njem času ogled svojih oddel- kov le tehničnim šolam in so- rodnim podjetjem, ker ne mo- re prevzeti odgovornosti za mo- rebitne nesreče ogledovalcev šolarjev, ki so možne pri naj- manjši neprevidnosti. V soboto, 29. aprila 1961 bo v Strojnih delavnicah TGA >Bo- ris Kidrič« Kidričevo proslava 1. maja za kolektiv tovarne. ■Skrb za njo je prevzela sindi- kalna komisija za proslavo 1. maja. Pevski zbor že vadi. enako godba na pihala >.Svo- bodcf. Na večer pred 1. majem bo v restii ciciji v Kidričevem (Iriižabn.i prireditev s plesom. Restavracija pričakuje vse 5 dni prvomajskih praznikov ve- lik obisk, zato bo vsak večer te dni v Kidričevem ples. 15 članov kolektiva se bo s kamioni udeležilo prvomajske povorke v Ljubi iani s prika- zom proizvodov TG.\ Kidriče- vo. GORIŠNICA Elektrika Gorišnicani .smri se že precej časa pritoževal nad slabim tokom. Vzrok le temu je prevelika odda- ljenost cd transformatorja v šk^njcih, ki je že preko mere obremenien. Pred dne\i pa so za- čeli piagati nov dalinovod iz Go^ nišnicp cez oolie do Male vaei. Čez nekaj mesecev, ko bosta do- grajena tudi še dva nova moč- nej.sa trajnsformart-o^rja (Mala 'ves m fror.šmca), bomo tudi v Goriš- nic« pošteno zasvetil' ter brdo lahko v ^polnem pogonu vsi \4>do- vodi, zdravstvena postaja z rent- genom in končno že tako težko pričakovani kino. Volitve v Zodružni svet Po dolgih, včasih že kar muč- nih, tu in tam krivičnih in ne- upravčeintih razpravijanjth okrog združitve KZ Gorišmca-Gajevci s KZ Moškanjci-Muretinci se bodo v nedeljo. 2.1. t. m., le vršile vo- litve v .skupni Zadružn" sve' nove zadruge Moškanjri-Gorišnica z za- časnim .sedežem v Moškanjcth. Pozivamo vse zavedne člane кте- t j.s.kih izadrug, da .se teh svojih kra.jevno najvažnejših volitev v polnem šte\qlu udeleže m tako ponovno pokažejo svojo pripad- nost naši kmečki politiki, k-i more vkljub v.sem morebitntim napakam in pomanjkljivostim le rodit -/eč in boljši kruh za vse delovne ljudi. Člani KZ naj .se preverijo, če so pravilno vpis-ant v volilra imen'k. Vse člane tudi poz varno, da izvT.še svojo dolžncs^ že v do- poldanskih urah. Kopališče na Pesnici v novi .strugi regulirane Pesni- ce .so izginila t udii vsa pesniška »kopališča« in nas je bilo že strah, k.je .se bomo kopal. Z ve- seljem pa ugotavljamo, da se bo- mo v poletni vročini že lahko hla- dili v novem »kopališču«. Pri že- leznem mestu čez Pesnico v Go- nšnici nastaja namreč pravo prav- cato kopališče (čez 3 m globoka voda), ki bo dovoli široko in dol- go. Bregovi in s tem dostop do vode bodo cbloženi s kamnom ozir. zasejani .s travo. Novi prag pod mcstcm pa bo nudil pravi užitek ob pogledu na ukročeno silo naših voda in s tem za naše domače razmere vsa i v malem pokazal ustvarjalno siio naših de- lovnih ljudi. 1. maj Na letošnje proslavljanje 1- ma- ja — praznika dela — se že tud pndno pripravljamo. Slavnostna akademija, bakada s kresom in tradicionalna ljudska veselica bo v nedeljo. 30. t. m., pred prazni- kom. Pričakujemo, da bodo tudi letos naši ljudje s svojo množič- no udeležbo dokazali svrjo pn- padnost idejam delavskega raz- reda. -nI- OB LETOSNHH JUCOSLOV ANSKIH PIONIRSKIH IGRAH Moj rojstni kraj včeraj Olstrak Anton se je rodil 24. dec. 1919 na Jaužkem vrr hu štev. 44 pri Ptujski gori. Oče je bil ekonom na držav- nem posestvu, mati pa gospodi- nja. V družini je bilo še več otrok. Tonček je imel dve sta- rejši in tri mlajše sestre ter tri mlajše brate. Šolo je ob- iskoval na Ptujski gori. Bil je vedno odličnjak. Po dovršeni osnovni šoli -^e je šel k trgovcu Beraniču v Majšperku učit za trgovca. Ko se je izučil, je moral služiti vojaški rok. Poslali so ga т Sa- rajevo. To je bžb leta 1941. Tiste dni, ko je scvražnik vdrl v našo domo- vino. Pričela se .je vcjna. Fan- te, ki so služili vojaški rok v Sarajevu, jc obkolila peša- dija nemške vojske, nad njimi pa so krožila sovražna letala. Nemci so jih nekam odgnali in Tonček je med tem pobegnil. Vrnil se je v Majšperk, stano- val je pri Beraniču, Olstrakovi so se med tem preselili v Kam- nico pri ^Гariboru. Na Janžkem vrhu je ostala samo materina sestra, pri kateri sta ostala osemletni nečak Stane in nje- gova šestnajstletna sestra Sla- va. V Majšperku se je Tonček leta 1942 seznanil s fantom, ki je imel tesne stike s partiza- ni. Podnevi je bil v službi, po- noči pa je iz Maribora pri- našal letake in brošure, ki so pozivali zavedne Slovence v boj proti okupatorju. Sedaj je to delo prevzel Tonček, nje- gov tovariš pa je bil preme- ščen. Pri tem delu je bil zelo drzen. Pribijal je letake na vrata nemške policije na Ptuj- ski gori. Г. marca 1943 je do- bil poziv v nemško vojsko. Še tisti dan je odšel domov v Kamnico. Mati je med tem po- stala vdova, kajti mož se jc pri padcu s češnje smrtno pone- srečil in kmalu za tem umrl. Tonček se je takoj posveto- val z materjo in na njen na- svet še tisto noč zapustil dom in odšel na Ruško Pohorje med partizane. Njegov nenadni odhod iz Majšperka je vzbudil sum pri nemški policiji in domačih iz- dajalcih. Tončkova sestra Slava je med tem dobila zaposlitev v otro- škem vrtcu, ki je stal na meji Ptujska gora Nfajšperk. Vila, v kateri se je nahajal, še da- nes stoji. Brata Staneta je kmalu po Tončkovem odhodu v partizane aretiral nemški učitelj Heinzel, ki je bil takrat na Ptujski go- ri. Zahteval je od Staneta, naj izda, kje je sedaj brat Ton- ček. Ker je Stane molčal, mu je učitelj obljubil 100 mark. če pove. Ko ni šlo zlepa, je posku- sil zgrda. Nastavil mii jc revol- ver na prsi in mu zagrozil s smrtjo, vendar tudi sedaj ni iz njega spravil niti besedice, ki bi lahko Tončku škodovala. Zap-rl ga je v stranišče v pr- vem nadstropju, od koder pa je Stane pobegnil skozi okno po žlebovih na tla. Ko se je vrnil domov že pozno zvečer, so prišli Nemci po teto in jo odpeljali. Stane je splezal na visoko smreko in od tam y me- sečini opazoval, kako je joka- la uboga teta m se trgala }z rok fašistom. Udarci, ki jih je dobivala s puškinimi kopiti, so Staneta boleli. V jezi je stiskal pesti, po licu pa so mu polzele solze. Splezal je s smreke in ^se še enkrat ozrl za odhajajoči- rai. potem pa je odšel v Slape k Sajkovim, ki so bili lastniki njune koče. Bili so zavedni Slo- venci in Stane je pri njih dobil zaščito. Tam je tudi izvedel, da so teto odpeljali v Auschwitz, sestro Slavo pa so kar iz vrtca odgnali v Nürnberg. Te- ta se ni iz taborišča nikoli vr- nila. Tonček je iz partizanov pri- hajal redkokdaj domov in še to le ponoči. V partizanih so ga klicali za Zvonka in to ime mu je potem ostalo do smrti. Pri zavzetju nemške orožar- ne v Rušah ga je po nes.reči prijatelj obstrelil v nogo. Ostal je v Rušah pri družini škela, zdravit pa ga je hodil dr. Ma- jor iz Maribora. Ko je nato okreval, je spet odšel v parti- zane, od koder pa se je še vča- sih vrnil k Škeletovim, ker z njegovo nogo ni bilo vse v re- du. Zasledovalka, ki je bila v ljubezenskih odnosih z gesta- povcem, je Zvonka zopet izsle- dila in ga izdala Nemcem. Neke noči. ko je bil spet pri Škeletovih. so Nemci obkolili hišo in ga ujeli. Škeletove pa odpeljali v taborišče Maut- hausen. Zvonka so zaprli v Mariboru, kjer je bil od 18. VL do 15. IX. 1945. Ker ni hotel ničesar izdati, so ga zverinsko mučili in pretepali. • Mati je od ust pritrgala sebi in otrokom, da je od časa do časa poslala sinu pošiljko v za- por. Takrat je že odšel v parti- zane tudi Zvonkov brat Vlado, sestra Jožica pa ie bila parti- zanska kurirka. Skrbna mati je jKxinevi delala in garala, po- noči pa so jo budili gestapov- ci in jo zasliševali. 15. septembra leta 1945 so Zvonka odgnali v Mauthausen. Meseca januarja 1944 je dobil paket od matere. Kolikor ni pojedel, je stlačil v žepe iд mi- slil pobegniti. Ker je bil dojjer telovadec, je upal, da bo pre- skočil žico, ki mu je zapirala pot v zlato svobodo. To bi se mu tudi posrečilo, če ga ne bi zavohali psi. Planili so po njem in ga pričeli trgati. Pritekle so straže in SS-ovci so ga od- gnali v barako, kjer so ga pre- tepli do nezavesti, nato pa po- lili z vodo in spet pretepali. To se jc trikrat ponovilo. Cez nekaj dni. ko si jc malo opomogel, so ga gnali v sredi- no taborišča in ga v svarilo vsem ujetnikom obesili. Ker ni- so imeli pri roki vrvi, so mu z železnim kavljem preb xlli mišice na vratu in ga tako obe- sili na železni drog. še na pol živega so vrgli v krematorij in ga sežgali 4. februarja 1944. Njegovi materi so poslali spo- ročilo, da jc umrl in jo obve- stili, da lahko dobi sinov pe- pel ali pa mrtvaški list. Mati pisala po mrtvaški list, kajti vedela je. da v krematoriju za- žigajo več ljudi hkrati in kdo ve, čc ..1 bilo kaj njegovega pepela zraven. Mrtvaški list so ji poslali in hrani ga Se dan- danes. Av^riista lota 1945 sp jo vrni- la liri Slava iz taborišča. ?Vje- nc vrnitve ni nihče več priča- koval, ker so jo že imeli /a m rivo. /vonkova mati, moja babica Í0 žJvi. Sedaj je stara "4 let in včasih nam pripoveduje o ši- rni Tončku in o vojnih grozo- tidi. ki jih jr sama doživela. Marjana Olstrak VII. razred Anton Ofistrak TOVARIŠKO SODELOVANIE Med pomembne uspehe aktiv- nosti Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v tem letu, se uvr- šča tudi sodelovanje z ostalimi občinskimi sindikalnimi sveti v Sloveniji, z Jesenicami, Mari- bor-Tezno in drugimi, po«nbno pomembno sodelovBnje pa jc sodelovanje z občinskimi sindi- kalnimi sveti iz bratske repu- 1)1 ikc Hrvatske. iako je Občinski sindikalni svet Ptuj letos navezal stike z Občinskim sindikalnim svetom Varaždin in Občinskim sindi- kalnim svetom Čakovec. Pred- stavniki Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj, so se udeležili občnih zborov teh »-ind ik;i 1 n ih svetov ter se vrnili z najlep- šimi vtisi. Na Ictoinjcm občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. pa bodo tudi naši dele- gati imeli priložnost toplo po- zdraviti jiredstavnike sindika- tov varaždinske in čakovske komune, ki se bodo 7. maja 19f)l udeležili VI. občnega zbo- ra Občinskega sindikalnega svota Ptuj. Stiki, ki so bili navezani, so pokazali, da so dani vsi pogoji Za čim tesnejše medsebojno sodelovanje med Občinskimi sindikalnimi sveti Ptuj, Varaž- din in Čakovec. V maju je predvideno, da se bodo v Ptu- ju sestala na skupno sejo vsa tri predsedstva občinskih sindi- 'Dragi tovajtiši! i^prejeli smo Vaše pismo, ki ^e nam ga poslali po naši letni skupščini, katere so se udele- žili Vaši predstavniki. Posebno nas veseli, da ste z Vašo prisotnostjo orisali po- men naše letne skupščine, a še posebej so nas razveselile Va- še besede in predlogi za na- daljnje sodelovanje Občinske- ga -sindikalnega sveta Ptuj / Občinskim sindikalnim svetom Varaždin. Zelo cenimo tak način tova- riškega sodelovanja in •^кпрпе- ga reševanja podobnih vpra- šanj, ki so v interesu in za do- brobit daljnega razvoja, na- predka in sreče vseh na^ih de- lovnih ljudi. Z naše strani si bomo priza- devali, da se bo začeto sodelo- vanje med našima sindikalni- ma svetoma še bolj zbližalo in uspešno razvijalo. Z velikim zadovoljstvom sprejemamo Va- io vabilo in Vam sporočamo, da se bomo odzvali in udele- žili vašega Vi. rednej'a letne- ga občnega zbora Občinskega "sindikalnega sveta Ptuj. 7. ma- ja 1961, ter vas tovariško po- zdravi jnmo!t Pismo nas jc zelo razvese- lilo in prepričani smo. da se bo začeto sodelovanje res uspešno razvijalo. Delavski razred na- še ptujske komune pa bo vedno znal ceniti tovarištvo in brat- stvo med sindikati ptnjskc. va- raždinske in čakovske komune in s tem da! svoj prispevek v utrjevanju bratstva in enot- nosti delavskega razreda so- cialistične Jugoslavije. F. P. Nagrade iz črnega fonda Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru se je moral zagovar- jati bivši upravnik Brivsko- frizerskega podjetja v Ptuju Ivan Tkalec zaradi poneverb, uničevanja in ponarejanja uradnih listin in zlorabe urad- nega položaja na škodo pod- jetja. Sodišče ga jc obsodilo na eno leto zapora in povračilo povzroč-ene škode. Obravnava pred sodiščem jc pokazala žalostno dejstvo, (la so Tkalcu omogočili izvršitev kaznivih dejanj člani delovne- ga kolektiva ženskega »salona s siprejctjem nezakonitega sklepa o ustanovitvi črnega fonda, (e je sodna obravnava ustvarila predstavo, ki postavlja to pod- jetje v slabo hič. potem ta oči- tek ne zadene samf> tistega, ki je sedel na zatožni klopi, am- pak tudi ostale člane kolektiva, ki jim je z zakonom priznana pravica upravljanja, pa te pra- vice niso izvrševali lako. kot bi jo morali. Ko sc je v letu 1'*50 bližala desetletnica obstoja pokontrolirano porabil za iz- redne nagrade in finansiranje kolektivnih izletov v Velenje in Opatijo. Ostanek 23.000 din j(^ [)a zadržal in porabil za sebe. Seveda s takim poslova- njem v pleklrično črpalko s (•e\'mi \re(lnn 40.000 dm !^ ¡ ni bila ev iden I i ra na v (м idenoi i>s|l(>\Ilill sr(M!st('V. iS ka/nivimi dejanji, storjeni- mi po I ka!' II. jo poiliolje oško- dovano /a skii[ini> ■>4().0()0 din. Ta pojav /nova itnirjiije /e do- kaj znano resnico, da iKvako- nili sklepi organov iijira \ 1 ja n ja vselej odpirajo pot k nejiravil- nostim in kriminalu. lo pa kvari ljudi in pov/rcK'a pod- jetju nepotrebno materialno in moralno škodo. -ec Povrtnina: čebula 100—130, čcbiilček 300. fižol luščon 80, hren 100. krompir 18—20, ko- renje 30 ()0. peteršilj 80 -90, por 30. kisla пфа 40. rcdkcv 10-13. radič 160. česen 200. so- lata bcrivka 100-160. solata cnflivija 130. solata v glavah 140 -160. špinača 100-140, kislo zelje 30. Sadje in sadeži: beluši 500. jabolka 50 -80. Žitarice in mlevski izdelki: koruza 30 -40. ajdova moka 60, oves 60. proso 60, koruzni zdrob 50. Mleko in mlečni izdelki: su- rovo maslo 500—600. smetana 200, sir 40 100, Perutnina in jajca: jajca 14 do 15. kozlički "lOOO 1500. Maščobe: zaseka '00. Sadike: zelje 2. koleraba 5, sr>lata 1. karfijola 5. paradiž- nik 5—10, paprika 5—7, ohrovt 2 din. Pismo uredništvu Tov. urednik! Prijavil sem se na razpisano mesto direktorja gostinskega podjetja v Ormožu in službeno mesto nastopil 1. avgusta 1960. Zena je učiteljica 1er je spreme- nila službeno mesto, prišla je iz Kopra v Ormož. Občina mi je obljubila stanovanje za naju ter za tri otroke. Toda sedaj sva z ženo skoraj že eno leto tukaj, pa stanujeva skupno z otroci še vedno v majhni sobici brez vseh pritiklin, ki nama je bila za- ča.sno dodeljena v bivšct^ ormo- škem hotel\i. Moja, predvsem pa ženina služba je precej naporna in se nima žena kje pripravljati za svoje vsakodnevno šolsko delo. iPredvsem pa je za otroke zdravstveno .škodljivo, da mora- mo bivati skupaj v tako nepri- mernem prostoru. Prepričan sem, da bi lahko občina svojo obljubo že izpolnila, ker so bila v tem času dodeljena stanovanja ljudem, ki so v Ormož prišli pomeje. Tudi je bila dovoljena zamenjava stanovanj osebam, ki Novi darovalci krvi Dne II. aprila 1961 so daro- vali v Ptujski bolnišnici kri krvodajalci iz Borove: Marija so bile tega manj potrebne kot jaz. Vem, da jc stanovanj po- vsod premalo, zato pa občina ne bi smela vabiti ljudi z obljuba- mi, katerih potem ne more ali mogoče noče izpolniti. Tako sva sedaj z ženo primorana dati ostavki na najini službeni mesti in si iskati delo tam, kjer bova našla več razumevanja. Po vsem tem je videti, da občini strokov- ne moči niso potrebne. .J02E MAČEK. __Ormož, Vrazova ul. ò/b Prejac. Neža Pintarič, Neža Janžekovič. Marija Valcnko. julijana Poharič. Marija Lajh, Marjeta Kuhar, Genovefa Mli- naric. .Antonija .Muršič, Marija Lešnik. Marija Cvetko, Liza Morvaf. Li/a Crcšnik. .\na Ilrga. Marija Bratec. Marija Tašner. Angela Bratce. Krista .\ rnejčič. Vsem krvodajalcem in orga- nizatorju najlepša hvala. Dne 15. aprila 1961 so se pri- javil krvodajalci z Dornave: Marija .Šešerko. Zvonka .Sarlah. Liza Seguía. .Štefka Brmež. Ma- rija Arnuš. Terezija Hrga. Eli- zabeta Zorko. Terezija Cuš, Alojzija Duh. Liza Sok. Vera Dolinar. Katarina Hojski. An- tonija Šemenicki. .Anton Cuš. .Mojz Alt. Terezija Horvat, Martin Duh, Milan Belšak, Ja- nez Mislovič. Anton PeterSič, Jožef Cigula. Jakob Silak, Stan- ko Horvat. Vsem krvodajaleem in orga- nizatorki Faniki Marin se za številno udeležbo lepo zahva- li II jemo. Posebno zahvalo izrekamo požrtvovalnim krvodajalcem, ki so se v nujnih primerih od- zvali in nam priskočil na po- moč tudi v poznih nočnih urah: ?'ani Nanižar. Anka Sotlar. Bo- gomir Vebcr. Alojz Rihtarič, Nežka llržcnjak. Štefan Oršič, Ludvik Petek. Roza Mašanovič. ,V istem tednu so se prijavili posamezni krvodajalci: Mari.ja Toplak. Ivan Valenko, Alojz Cesaree. Rudolf Horvat. Ivan Korez. Štefan Kranjčič. Branko Cadran, .\ngela Horvat. Franc- ka Petek. Peter Prelog, Ludvik Ceh. Vsem darovalcem krvi in or- ganizatorju se v imenu bolni- kov lepo zahvaljujemo. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Stron 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DiSE 21. APRILA 196Í Lep uspeh občinske dramske revile Od 15. do 17. aprila se je na ptujskem gledališkem odru zvr- stilo v revialnem nastopu 6 ama- terskih dramskih družin. Med njimi so bile 4 znane dramske skupine iz Vitomarec (Petrovič: Ploha), Hajdine (Frelih: Vrnil se je). Gorišnice (M. Kranjec: Pot do zločina) in Rogoznice (Držič: Tripče de Utolče), ki se lahko pohvalijo, da že delj časa redno delajo in imajo pri svoji publiki velik uspeh ter dve letos usta- novljeni mladinski skupini iz F^uja (Frank: Jezusovi apostoli) in Stojnec (Molière: Zdravnik po sili). Lahko rečemo, da je prva ob- činska revija zelo lepo uspela. Pokazala nam je zadnje dosežke amaterskega odrskega igranja pri na.ših najboljših dramskih družinah. Dala nam je tudi pri- ložnost, primerjati sedanje do- sežke z dosežki prejšnjih let. Ugotavljamo lahko, da se je tako izbira po kvaliteti del kakor tudi sama raven igranja v zadnjih letih zelo popravila, tako da lahko upamo, da .se bo delo na- ših amaterskih odrov v bodoče še izpopolnilo in doseglo še višjo raven. Gledališče je bilo v teh dneh vedno polno zasedeno. Med stalnimi gledalci in poslu- šalci so bili člani omenjenih igralskih družin ter precejšnje število vnetih obiskovalcev na- šega gledališča. Ne moremo se v tem poročilu spuščati v podrobno oceno po- sameznih iger. To je opravila ocenjevalna komisija. Po vsaki odigrani igri je sledila kratk; analiza kreacije poedinih vlo;., in analiza celotne uprizoritve. Komisija, ki so jo sestavljali predsednik Sosveta za dramatiko pri Okrajnem svetu Svobod Ma- ribor tov. Franc Karlin in prof. Koropec ter člani občinske ko- misije tov. Slavko Orovič, Ivo Kostajnšek in Martina Kovač, je dala v teh analizah prav ko- ristne pripombe. Kritično je pre- motrila režijo, sceno in vse osta- lo, kar pač pride pri uprizoritvi dramskega dela v ix>átev ter opozorila poedine igralec na po- kazane napake in vrline. Igralci so si na reviji nabrali mnogo ko- ristnih izkušenj. Revijo je za- ključila s svojim nastopom igral- ska družina iz Rogoznice. Na koncu se je zahvalil v ime- nu Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev predsednik tov. Stane Stanič vsem igral- skim skupinam za .sodelovanje. Režiserjem oziroma zastopnikom prosvetnih društev je razdelil v priznanje posebne plakete. Šti- rim najboljšim nosilcem vlog sta bila izročena dva šopka in dve knjižni nagradi. V imenu Občinskega sveta za prosveto in kulturo je čestital prirediteljem revije in igralskim družinam predsednik tov. Drago Hasl. V svojih kratkih izvajanjih je poudaril л^еИко vzgojno na- logo, ki jo izvršujejo naša pro- svetna dmštva z uprizarjanjem gledaliških iger na vasi. Pri- poročil je, da izbirajo le kvalitet- na dela, kajti le ta imajo tudi vzgojno vrednost in so tudi vred- na uprizoritve. Priporočil je, da skrbe za vzgojo amaterskega igralskega naraščaja. Tudi tehnična stran revije je odlično uspela po zaslugi taj- nika Obč sveta tov. Karla Ko- rena. Občinski svet- Svobod je nasto- pajoče pogostil. Igralci so pre- živeli lep večer in so se s pri- jetnimi vtisi razšli. D. Magični iik Vodoravno in navpično: 1. ve- kko pristaniško mesto na severni SiCLlaji ( lad j e de" ni št vo); 2. popu- larni angleški filmski igralec rn režiser, k. smo ga videli v filmu (»Hamlet«), (Laurence), zaro- čenka: 4. Lzoldin ljubimec; 5. če- ški skladatelj (Bedrich). (opera ;/Da"rbor«). REŠITEV MAGIČNEGA LIKA IZ ŠTEV. 14: 1. Nkrumah. 2. sredina, 3. bu- disti, 4. Smislov, 5. MantcA-a. y Kidričevem so peH ženski zbori z Dravskega polia V nedeljo, 16. aprila t. I. so dosegle na festivalu pionirskih pevskih zboroa' šol Cirkovci, Ha jdina. Kidričevo. I^ovrenc in Vi- dem pevski zbori šol Kidričevo, Videm in Ix)vrenc prva tri me- sta in bodo tudi nastopili na ob činskcm pevskem festivalu v Ptuju. Velika dvorana restavracij.e v Kidričevem je bila v nedeljo po- polnoma zasedena. Napolnili so jo odra.sli in šolarji, poslušalci in nastopajoči. Uvodoma je vse na- vzoče pozdravil v imenu Društva prijateljev mladine Kidričevo Rudi Klepač ter je podčrtal po- men in namen jugoslovanskih pionirskih iger ob 20-letnici vst;aje. Zbore in pevovodje je predstavljal in tolmiičil njihovo delo zborovodja Branko Rajšter iz Kidričevega. V ocenjevalni komisiji so biil prof. Jože Gre- gore, Manca Tcrbučeva in Bori- voj Svetel. Pionirski pevski zbor Kidriče- vo, ki obstaja že nekaj let in šteje 7,") poa'cev iz razredov šo- le, poje trnijlasne pesmi in ie že nastopal na ši>Isk>h i)roslavah ter pionirskih feslivalih. lani pa ie imel samoslo.ien konrf^rt. VoiU ?a uritclj Branko Ka.jšter. Pio- nirski pevski zbor osnovne šole Videm obsto.ia že 3 leta in šteje nad .'iO pevcev in pevk. Vadi v jutranjih urah pred poukom, ker so učilnice ves dan z^scc^one. Zborovodja je učiteljica Milena Moravor. Pri Lo\tcncu imajo 3 pevske zbore z nad 170 pevci- šolarji. Zborovodji sta Hilda Pucko in Majda Muhič, učiteljici na tej šoli. V prvem zboru so učenci 1. in 2. razreda, v dru- gem in tretjem pa učenci od 3. do 8. razreda. Vadi,)o v šolskih odmorih ali m.ed dopoldanskim in popoldanskim poukom. Tretji zbor je zbor učencev od 5. do 8. razreda, ki vadi ob ". zjutraj. Ta zbor je na,stopt 1 vsako leto na festivalu v Kidričevem, na občinski reviji in lani na okraj- ni reviji v Mariboru. Pevski zbor osnovne šole Hajdina šteje 120 pevcev. I'ravzaprav sta dva pev- ska zbora in pojeta troglasne pesmi. Vodi ju učiteljica glasbe Irma Pirš. Pevski zbor osno\'ne šole Cirkovci obstaja že od 1947. leta in ima iz leta л' leto çlede na nastope ob raznih proslavah in prireditvah vedno večji po- men, Л'odi sa učiteljica Milena Piitonja. Na odru na vzhodnem koncu dAorane so se vrstili zbori ome- njenih .šol s pevovodjcm na čelu. Otroci so bili enako pripravlje- ni na nastop. Vsi iz zbora so imeli enake rožice ali metuljčke ali pionirske rute. Pred petjem jo iz vsakega zbora po ena de- klica recitirala vsebino pesmice. Glede na 20-letnico vstaje je ve- čina zborov pela borbene pesmi. Po oceni komisije in poslušal- cev zashižijo rborovoiijc in pev- ski zbori za ves trud in uspehe festivala vse priznanje, ki so ga vsi udeleženci festivala izrazili s ploskanjem. Prof. Jože Gregore je ob koncu festivala zborovod- jem sporočil oceno in ugotovitve kom.isije. Poudaril je, da je zelo razveseljiva ugotovitev, da glas- bena dejavnoíít v osnovnih šolah iz leta v lelo napreduje. Za te uspehe je potrebno žrtvovati mnogo truda, volje in časa ce- lotnega zbora in zborovodje. Posebej je pohvalil zbore Kidri- čevo. Videm in I>ovrenc glede na inlonaci.jo, ritem, dikcijo, dinamiko in ostale kriterije. Vsem zboroл-odJem .jo ob tej pri- ložnosti nakazal najpogostejše hibe in napake pionirskih zbo- r«)v. ki Jih jc mogoče odpraviti in doseči najboljše uspehe. Zelo pohvalno se je prof. Jože Gre- gore izrazil o skupnem nastopu vseh zborov ob sodelovanju godbe na pihala DPD »Svoboda« Kidričevo. Zapela sta 2 pesmi. Najboljše ocenjeni pevski zbo- ri iz Kidričevega. Vidma in I/O- vrenca bodo nastopili na občin- skem festivalu v Ptuju, najboljši izmed tam nastopajočih pa na okrajnem festivalu v Mariboru. Nedovršena osemletna osnovna šola ovira poklicne odločitve Skoraj Tsak dan lahko zapa- /amo v časi^pisju članke, ki uravnavajo in usnu-rjajo )o- sehno v aprilu, mesecu pok le- nega usmerjanja, našo mladl(k'ilev. Prinivsem pride pretnnogokrat pri tem obrav- navanju s starši in tudi z mla- dino do izraza nepoučeiiost o poklicih in nesigurnost pri od- ločanju, ki onemogočajo ])o- klicno izbiro in odločitev. Vsekakor j(^ to razpotje oti- ločilno za večino naših mla- dostnikov, ko se morajo odlo- čiti glede na svoje psihofizične zmogljivosti, pred vsem po svo- jih nagnenjih in željah, učnih nspidiih v šoli. pa tudi po druž- benih potrebah za ta ali oni poklic. Bežni pomisleki nam tu pač najvidneje pokažejo, kako je človek po svojem nagncnju že nekako vezan, usmerjen in vključen v družbeno dogaja- nje in da se kot v('rižni d(d ne more ali se le težko loč-i od njega. Vidika in odgovorna je skrb naše doraščajoče mladine in ofiločitev za življenjski poklic, ki ga bo morala opravljati vse do konca svojih dni. C'e bi bila mladina še tako pripravljena na ta odločilni preobrat v živ- ljenju, s tem še zdaleč ni opravljena skrb staršev. Vsaka pravilna, še brdj pa nepravilna mlloc'itev jih kakor koli zade- ne, saj gre za srečo in zado- voljstvo njihovih otrok. leto za letom, dan za dnem je bilo tu že mnogo storjene- ga in vendar še premalo, da bi Ixilo vsem ustreženo. Naša pri- zadevanja kažejo рг! vsem tem |)reveliko kampanjsko usmer- jenost. Prav zaradi tega, ker so kampanjsko usmerjajočn in urejajoči činitelji, so prepoz- ni. l\)krat l>i se dotaknil nedo- aršene osemletne osnovne šole, kot glavne ovire za poklicno odločitev. Učencem je dobro znano, da jim je z nedovršeno osemletno šolo zmanjšana mož- nost izbire poklica. Ker raču- najo s to pomanjkljivostjo, pri- hajajo težje pozneje do odlo- čitve. Najpogos-tejši vzri>k pomanj- kanja poklicnih (nJIočitev in šibkosti poklicnih želja je slab učni uspeh v šoli. Trojna ovi- ra: slabo in pomanjkljivo zna- nje, prekoračena starostna do- lía, zaostalost v razrednem na- predovanju in očitno odkrite slabe in pomanjkljive lastno- sti, sama neugodna priporoči- la za zaželjen in izbran poklic, če bi jih jemali enostransko. Zelo veliko jc število mladin- I cev, ki imajo premalo razredov osnovne šole. ^Kakšen poklic si lahko izberem s šestimi, sedmi- mi razredi osnovne šole in za kateri poklic naj se odločim?< se sprašujejo prizadeti. Njiho- ve želje se težko izpolnijo. Mnogi so tako v življenju pr- vič razočarani. Brez dvonia. vsi niso sami krivi svoje zaostalo- sti. Ce bi bili pravočasno po- učeni o težavah in ugodnostih zaželjenega poklica, bi se po- trudili z marljivejšim in vest- nejšim delom in večjo priza- devnostjo izpolniti pogoje za pravo in zaželjeno učno mesto. Praktično je najtežje prav z mladostniki, ki se ne morejo ali se le težko vključijo v za- željeni poklic. So malodušni, izgubljajo voljo in postajajo ravnodušni do vsega. Malošte- vilni poklici so dostopni z ne- popolno in pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Tem mladincem je treba dati predvsem poguma, da se sprijaznijo z dejanskim položajem in se zagrizejo v de- lo ter nadomestijo zamujeno. Ce pokažejo dobro voljo za izpopolnjevanje z naknadnim izobraževanjem, kar jim naša družbena skupnost tudi omo- goča in nudi, je zamujeno še vedno možno nadoknaditi in popraviti. Naše posredovalnice za delo s svojimi poklicnimi svetoval- nicami lahko pomagajo takim mladincem in mladinkam. Ob preizkušnji in ugotavljanju njihove sposobnosti in zmož- , nosti jih lahko usmerijo r j ustrezne poklice. Zato po pravi svet in pomoč y posredovalni- co za rlMo, k psihologu in po- klicnemu usmerjevalcu! j Ustvarjalno delo je časti ' vredno in omogoča zaposlene- | mu pošten zaslužek in ima tudi dovoljne možnosti, da se po svoji sposobnosti uveljavi vsak, ki 1t1u v življenju ni šlo vse gladko od rok. se lahko vključi v našo družbeno dejavnost. Kot koristen in ugleden član se lahko uveljavlja v naši no- vi socialistični družbeni ure- ditvi. F. A. 1 IZ GORIŠNICE Sektorski pevski festival Po"na dvorana Zadružnega do- ma v Gonšnici je doživela .spet i^membe vreden kulturni užitek. Pod paroo »Tudi v petju se zr- cali lepcta in izrazna moč na.še besede« so nastopili pionirski pe\'siki zb^^ri o.snovnih šo'. iz Mar- kovec (zborovodje Vugnnec Š'te- fan), Zavrča (zborovodja Makoter Ivanka), Dornave (zborovodja Hle- bec Rado) in Gorišnice (zborovod- ja Pivko Milena). Občinska oce-. nj'cvalna kcmisija .se je pohvalno izraziiia o uspehih vseh zborov. Po odličnem glaso'.-nem materialu, ki je pnše. pK-),sebno do izraza pn skupnem nastopu vseh 317 pev- cev in pevk, in po us'pehu, ki so ga dosegli (čeprav so bile neka- tere pesmi nekcHko pretežke za te mlade glasove), moramo izreči prlno pohvalo vsem nastopajočim in njihovim zborovodjem. Še prav posebno zborovodjem, ki za vod- stvo zborov niso pKDsebej izšolam' in ki so v'ozili v delo z zbori mnogo, mnogo truda in ljubezni ter prostega časa. Da bi doseg i poleg glasbenega uži'tka tudi še sicer nekaj več. so izpolnjevali odmore med posamez- nimi zbon recitaci.jske tcčke (Ža- VTČ z zborno recitacijo »Bataljon na mrtvi straži«), simbo'ičn© vaje picoirk z žogami (Markovci) in p'es po narodnih pesmih (picnirke Gor;.šnica), za kar gre zasluga tov. Fričevi IZ Gori.çnice, ki je sploh v celoti najr'eč doprinesla k tako visokemu uspehu (vsebin.sko in org«nizacijskc) te mladinske ma- nifestacije. Razstava Pod parolo Jugoslovanskih pio- nirskih iger »Moj kraj včeraj« so odprli v Gori.šniici pionirsko raz- stavo. Zbrani materia' razstav- ljajo šole Domava, Zavrč, Mar- kovci m Gonšnica. Vse pcnirske odrede moramo pohvaliti, da .so vsebinsko v F>o!ni meri izpclnili SVO.JO nalogo in pri'kazali v pisani besedi, rsbah, izkopaninah iz ka- mene dobe in rimskih časov ter fevdalizma, v spominih na slavno NOB svojih šolskih okolišev, v maketah kmečkih hišic (haloške in po'anske) in še v mnogem svojo najožjo domovino. Za uspeh raz.stave. k( si jo je z vel kim zanimanjem in prizna- njem ogl-edaio že mnogo prebival- cev bližnje in daljne okolice, ima- jo precej z-aslug tudi naši učitelji, ki so ponovno pKikazali, d'à refor- ma š-le z vsemi novirru prijemi ;n nečin ne gre mimo njih kot nfkaj, kar j« po sili živo, temveč kot nujna zahteva novega časa z novim č'o\rkom. Lunine spremembe in vremenska napoved /Л CAS OD 22. IX) 29. APRILA Prvi krajec bo dne 22. aorila 1961 ob 22.50. Hladno, proti kon- cu tedna spet toplo. Iz programa RTV LiubSjana NEDELJA. 23. APRILA 6.00—6.30 lutratiji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved io dnevni koledar. 6.30 Veselo na pot! 7.00 Napoved časa, poročua, pregled Uska. vremenska napoveložiia. Iz jajčec mladičev se šest izvali, na vrtu se pevski zbor ix>n^noži. Prepeva veselo ko dan .se rodi z radostjo srčeca mlada polni. Doživljaj z veverico .\ck(-,u-,l jc'-rnskc;,';! j ii I Га v jesimi.ski nicpli ,4cm šla skozi ifozd na polje. V.se jc bilo tiho, le rahel veter je majal dreve- sa, i^rmovje in travo. .Slišati je hilo milo i)c(je ptičev, \ckje v filobini }í(>z(Ih se je slišalo se- kanje in žvižganje. Bilo mi ie tesno pri srcu. saj me jc bilo skorili strah, .'^la sein (h.Ijc in nenaan- skr-nemški fi'm »NE POZABI ME«; 24. in 25. aprila jugoslovanski film »TRI ANE«; 26. ;n 27. aprila ju- goslovanski film »PET MINUT RAJA«. Kino »Svoboda« Kidričevo predva.1a 22. aprila ameriški bana- ni film »BAGDADSKA SIRENA«; 26. apnia angleški film »BAND.^ Z LAVENDER HILLA«. Kino Zavrč predvaja 23. aprila francoski barv- ni fi m »FRENCH CANCAN«. V ckviru prcs'.av 20-letnice vstaje našega ljudstva, prire.jata Fizkultumi akt v JLA »Jože Lac- ko« rn Šahovsko društvo Ptuj ve- liki brzcpo;ezni šahovski turnir. Tekmovanje bo v prostorih Doma JLA 23. aprila 1961 z začetkom ob 9. uri dopoldne. Da bi to tekmovanje bilo oim- bc4j množično, vabimo vse ljubi- telje šaha, da se ga zaneslj vo udeleže in s tem prispevajo k do- stojni prcslavi tega pomembnega jubileja. Tekmovanje je razdel.jeno na dva dela. V prvem delu — pred- tekmovanju se bodo tekmovalci borili za čimboljši plasman, kar bo vpliva"o za uvrstitev v zaključ- ni del tekmovanja, tako da bo po zaključku tuimirja vsak udeleže- nec vedel za svoje doseženo me- sto. Tempo igranja je 5 sekund za vsako potezo. Prireditelj, želi.jo, da bi to tek- movanje postalo tradiCicnalno ob prihžnosti vsako'etnega prai^no- vanja 1. maja. Tako bi obenem pripomogli k množičnosti te ko- ristne, lepe, vzgojne in poučne igre, kakor tudi tesnejšemu so- delovanju pripadnikov JLA n me- sta Ptuja. Za zmagovalce grup so predvi- dene nagrade! Ljubitel.ii šaha, udeležite se tega t€kmovan.ia v čtmvečjem številu! хосомкт Mladinci in pionirji Dravom so preteklo uímIcIío. 16. aprila 1961, nastopili v .Sladkem vrhu kot gostje »Severa«. Mladinsko moštvo NK Dra- ve«, ki je igralo prvenstveno tekmo z mlad. moštvom NK >Scvcra< je v lepi tehnično nadmfK^ni igri odpravilo mla- dince >,Severa« z izdatnim re- zultatom 12:0. Gole so dali: Potočnik 4, Šegnla ". Cebck "> in Ivartnik 2. Rezultat Severer : -Drava« pionirji 0:6 fO:") za Ptujčane. Cole so dali; Kraiubergcr 2, M;iiir(4' 2 in Ijueršič 2. T. v. ŠPORT Elan (Morska Sobota) : SAG (Ptul) 15. aprila je mladi športni aktiv ptujske gimnazije prvič tekmoval s svojimi vrstniki iz Murske Sobote. Na stadionu Elana se je zbrala vidika mno- žica gimnazijcev iz .Murske .So- bote in Ptuja, ki so potem ves dan zasledovali zanimivi in fair dvoboj med Prekmurci in Ptujčani. Tekmovali so v atle- tiki, košarki in rokometu. V glavnem .so vsi pričakovali precej gladko zmago Klana, vendar so sc Ptujčani borili s tako vnemo, da so na koncu dosegli lep uspeh z porazom samo 5 točk. V atletiki so bili pri moških Prekmurci precej boljši, kar pa ni čudno, saj je tekmoval za njih kandidat za evropsko pr- venstvo ?дшес. SAG je izgubil z 32 : 44, medtem ko so dekleta nepričakovano zmagala z 31:24. Končni rezultat pri atletiki je bil 68 : 65 za Elan. V košarki so povsem domini- rali domačini, v rokometu pa gimnazijci Ptuja. Celo tekmo- vanje sc je mivijalo v znaku odlične organizacije in izredno športnega A'cdenja vseh tekmo- valcev, ki so se borili v pravem športnem duhu. Košarka moški: Elan:.SAG 74:56 (58:21) ženske: Elan : .ŠAG 54:10 (16:0) Rokomet moški: .ŠAG : Elan 14:8 (8:6) ženske: .ŠACi : Elan 28:5 (17:1) Atletika 100 m: Antolič (E) 11.3, T.ogar (E) 11.4. Eah (š) 12.4. Rot'ak (iš) 12.4: 1000 m: Gojčič (.Š) 2:55.4. Kla- sinc (Š) 2:59.3, Nemec (E) 3:01.2: višina: Žuncc (E) 175, Milosevic (E) 170. Toplak (S) 160; daljina: Miloš(>vič (E) 6.58, Lah (Š) 5.68, Logar (E) 5.50: krogla (5 kg): Žunec (E) 14.02. Vrabič (Š) 12.20. Korenjak (S) II.-4: kopje: Belšak i.Š) 42.20. Uršič (E) 41.85. Vrabič (S) 58.20: disk (2 kg): Žunec (E) 42.53. Antolič (E) 39,78. Belšak (Š) "4.95, Petrovič (Š) 29,56: ženske: 60 m : Komac (.š) 8.8, Kerčmar (i) 8.9, Podpadec (S) 9; 100 m: Meh (S) 1'.6. Kerčmar 13,9, Močan (E) 14.0. Podpa- dec (is) 14,5; višina: lurcš (E) \2~\ Tomanič (Š) 120: daljina: Rižnar (.š) 4-.03. .šiam- i)ar (E) 'M. Meh (Š) -.*Г\ Jures (E) 3.58; krogla (3 kg): jomanič (.Š) 9.22. l'"ric (.Š) 9. Lcr (E) 9, ŠadI (E) 8.42. R. ROKOMET Poraz v Črnomlju in Icpn igra na Ravnah PARTIZAN (črnomeli) : DRA- VA НЉ (4:1) Drava jc nepričakf)vanf) klo- nila v Črnomlju. Po naporni vožnji so bile igralke uirujene in niso pokazale igre vodeće- ga, meoljši Širovnik (9 golov), med- tem ko so se vsi ostali odliko- vali s kolektivno igro in рг(ч1- vsem — odlično cono. Končno se tudi pri članih oblikuje neki sistem igre. R. LEP USPEH KAJAKASEV IZ PTUJA... Л' nedeljo so v Novi Gorici sodelovali tudi brod^rji iz Ptu- ja, ki so se udeležili spusta jugoslovau'íkili kajakašev na Soči. Na tej prvi prireditvi v letošnji sezoni jc sodidovalo nad 50 tckmoval((>v. med njimi člani in mladinci brodarskcira društva îSplavar- \/. Ptuja. To društvo nima nobenih dohod- kov, vendar so štirje člani so- I delovali џн tem tekmovanju in si vse stroške ]dačali sami. Pro- ga za člaTie je bila precej dol- ga. Med domačimi tekmovalci jo bilo opaziti nekoliko slabo kondicijf>. Kljub *(inu da so nekateri potovali ponuK'jo >avtostopa«, so prispeli pravo- časno na tekmovanje. V naj- močnejšem razredu sta tekmo- vala člana Eranc Vidovič in Sergej Pavličev. Kljub veliki konkurenci sta se oba plasira- la, in sicer na tretje in četrto mesto. Prvo mesto jc zasedel doma- čin Bone. sledi predstavnik Hrvatske Tllavaček in nato Vi- dovič ter Pavličev. V kategoriji c2-mlddincev sta zasedlft prvo mesto mladinca iz Ptuja Kralj in Kostanjcvec, kar je tu
  • j>ri Pliiju. DOBRO ohranjeno moderno kuhinjsko pohištvo ugodno prodfini tudi na ček. Naslov v u lì ra v i. RAZPRODAJA raznega pohi- štva in flriigih prednuMov bf> 23. in 24. aprila na Rajšpovi štev. 4. Ptuj. .Marica Sirec. PREKLICUjEM žaljive bese- de. ki чеш jih izrekla o Te- reziji Dragar. Rogaška cesta štev. 7 ter se ji zahvaljujem, da jv (xlstopiln od tožbe. Vuk Marija. Rogaška cesta 11. KDOR .Ml M'Dl POSOJILO 80.000 flin dam visoke obre- sti, lahko tudi v živilih. Na- slov v iijiravi. KUHINJSKO KREDENCO, .stolč- ke, dve cmari in dve postelji poceni prodam. Naslov v uoravi, KUPI.M staro zidno opeko. Ka- mcnšek Janez. Ordina 6. Sto- pcrc(4 S 1. MAJKM spr(\jmem žensko /a poinr>č v gospodinjstvu za dve uri fincvno. Naslov v upravi. Obveščamo interesente za /agoviiio. fla jo ima Splošno mizarstvo in žaga. Ptuj. dovoli na razpolago. Interesenti nai se čimprej zglasijo pri podjet- ju- ZAHVALA Zahvaljujemo se fir. Emilu Blagovičii in duhovščini, vsem sosedom in >Pletarni< Ptuj ter vsem pogrebcem. ki so sprem- ljali našo mamo in /eno na zadnji poti. Družina Štrulc iu Rus OPOZORILO Nisem plačmk nobenih dolgov, naročil ali kakršnihkoli uslug, ki bi juh na moje imc narrči a moja žena. Dr. Milan Carli Zahvala Ob težki izgubi, k; nas je za- dela s smrt .jo Anice Polič, s« čutimo dolžni zahvaliti se zdrav- niku dr. Neudauerju ter vsemu zdravstvenemu osebju internega oddelka splo.sne bolnišnice v E*tu- ju, ki so ji nudili zdravniško po- moč, kakor tudi dr. Pircu, ki ji jo v najtežjih trenutkih lajšal bolečine na domu. Obenem se zahvaljujemo hej- dinskemu g. kaplanu za sprem- stvo in poslovilne besede ob od- prtem grobu, prav tako pa vsem .sorodnikom, sosedom in znan- cem, ki so jo .spremljali na zad- nji poti. ter ji darovali vence in Cvetje Zg. Hajdina, 17. aprila 1961. Žalujoči oče, prijateljica Zof- ka, nečr^kinja Irma, .sestri in drugo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste spremljali mojega ljubega moža Franceta Bibiča iz Ptuja, Oreš je 4 na njegovi zadnji poti in mu po- klonili cvetje, najlepša hvala. Posebno zahvalo dolgu jem tova- rišu Rižnerju za njegov tolažbe poln ^xxsloviln: nagrobni govor, kakor tudi zdravnikom dr. Neu- dauerju Jožetu in dr. Pircu za za lajšanje trpljenja v času bo- lezni; v hi.ši stanujočima Her- mini ;n Marici ter družini Gorjup za n.jihovo požrtvovalno pomoč v moževi težki bolezni ter vsem so- rodnikom in prijateljem za so- čustvovanje in tolažbo, še enkrat najlepša hvala. Žaluojoča žena MARIJA BIBIČ. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO 1961 - PO DELIH RAZPIS stanovanjska skupnost Ptuj razp.suje naslednja pfo.sla delov- na mesta: 1. KV.\LIEICIRANEGA ZIDARJA 2. KVALIFICIRANEGA ELEKTRIČ.\RJA 3. KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA INSTALATERJA Prošnjo dostavite na naslov Stanovanjske skupnosti Ptuj, naj- kasne,ie do 10. maja 1961. — Nastop .službe po drgovcru. OBVESTILO Sindikalne podružnice in vse izvoljene dojegate sind kal- nih p?družni1c, ki so bili izvoljeni na Ipet prišel v modo, da se tako izrazimo. Veliko gospodarsko in politično središče cb severnem Jadranu, Aquilea-Oglej, je prevze- la od domorodnih p'emen Istre in Benečije ljubezen do jantarnega ckrasa in ga začela izdelovati. Iz jantarja so dela i prstane, obeske, bsere in tudi lasnice, škatlice za igle in šminko :n druge lepctilne predmete. Dasi je jantar prihajal zelo cd daleč, so ga vendar tovo- rih v takih ko'ičinah. ker je bila -egejska trgonna zelo dobro or- ganizirana, da nakit iz jantarja n. bil drag in je bil pogosto nakit nižjih slojev, ki si niso mogli pri- vešeiti dragih kovin. Toda že po nekaj več kct sto letih so ga za- menjale druge snovi, kovine, ste- klo, gagat itd. Naši kraji so bi: prvotno gcspcdarsko in politično povsem pod vplivom Ogleja, saj .je bilo to veiko pristanišče na- šim krajem, komaj csvojenim :n priključenim rimsk: državi, ed'ina zveiza z Itali.jo. To ye veljalo zle- sti za pni čas, ko so bila mesta samo naselbine priseljencev iz Ita- lije in kot taka opera nove obla- sti, za razliko od pretežno domo- rodnega podežeskega prebival- stva. V plasteh z ruševinami rimske- ga Ptuja-P-cetov a niso našli dosti jantarnih predmetov. Vendar so nekateri od njih prav lepi. Zani- miv je relief nek;h božanstev, iz- rezlj-an iz jantarja, ki ga zdaj hrani muzej v Gradcu. Najlepši jantarni predmet našega muzeja pa je debeli prstan z ležečim psičkom, pogostim mot:vom za izdelke iz jantarja. Več teh pred- metov je bilo gotovo uvoženih iz Ogleja, kjer so bile velike delav- nice. Toda ne vsi. Redkim celim jantarnim predmetom i^z Poete via se namreč pridružujejo tudi kos: neobdelanega :n na pol o.bdelane- aa jantarja. Ti kosi bi m:gli: pri- čati o manjših delavnicah izdel- kov iz jantarja v Ptuju in po dru- gi strani o tem, da je šel jantar kct surovina skozi roke poetov j- .=kth trgcvcev. Majhni so predmeti, ki .smo :ih danes pogledali v muzeju, a ven- dar so zanimivi, kar nam pripo- vedujejo o življenju našega kraja v pretekicsti. I. M._ Aeroklub pred velikimi nalogami Iz poročil letošnjef^a občne- ga zbora Aerokluba Ptuj, ki jc bil 11. marca, smo zvedeli o delu naših letalcev v lanskem letu ter o načrtih dela za le- tošnjo letalsko sezono. Lahko rečemo, da je bilo delo ptuj- stkih letalcev v lanskem letu zelo plodovito, saj so izvršili veliko število poletov z motor- nimi in jadralnimi letali, s skupno nail 450 urami letenja. Pet jadTalccv je osvojilo sre- brno značko >Č«. kar je dokaz velike izurjenosti in sposobno- sti naših jadralcev. Nadalje jc bilo doseženih sedem diplom C in 15 B«, padalci pa so iz- vršili skupno 92 skokov. Plan za letošnje leto pa jc še veliko obsežnejši, saj je predvideno 267 padalskih sko- kov, nadalje izšolanje 10 ja- dralcev z značko >C« ter večje število z značko »B«. (Ta načrt bo pa najbrž propadel, kajti Aeroklub Ptuj ne razpolaga z jadralnim letalom, ki bo po- trebno za nov način šolanja jadralcev-zatetnikov. Nemote- no pa se bo vršilo letenje »sta- rih« jadralcev in onih kandi- datov, ki bodo Içtos polagali izpite pred letalsko komisijo, za naziv športnega pilota. Teo- retični del začetniškega padal- skega tečaja gre h koncu, zato se vsi tečajniki marljivo pri- pravljajo na izpite. Po uspešno opravljenih izpitih bodo začeli s praktičnimi skoki na ptuj- skem letališču, iz letala PO-2. Program obsega tudi čim širše sodelovanje .\erokluba na raz- nih prireditvah in paradah ob dnevu mladosti ter prireditev velikega letalskega mitinga 6. avgusta v počastitev 20-let- nice ljudske vstaje jugoslovan- skih narodov. (-nko) diti in si prilagoditi. Sodobno stanovanje naj bo živ organizem. Pohištvo naj bo lahko, da ga lahko premikamo v nove funkcionalne skupine, kadar koli si to zaželimo. Tako pohištvo bomo lahko prestavljali iz sobe v sobo in iskali z različnimi kombinacijami posameznih kosov opreme nove harmonične enote. Težko p>ohištvo z reprezentanč- nimi kosi naj zamenja lahka bo to v dekoraciji ali pa v ik>- hištvu. Poudarki naj usmerijo pozornost na določeno skupino opreme ali na določeno dekora- cijo, ki daje celemu prostoru — ali posameznim skupinam — do- ločen ton. Pri arhitektonskem oblikovanju stanovanja uf>oštevamo nekaj osnovnih prvin, ki dajejo stano- vanju skladno sliko in <>■-' "qrede lepega: Stanovanje: prostor in oprema Prazen stanovanjski prostor nam ne pomeni ničesar — če- prav nam je v današnjih prili- kah zavest, da imamo stanovanje, v veliko zadovoljstvo. Prav tako si s samo opremo, toda brez sta- novanjskega prostora, ne more- mo prav nič pomagati. Imeti mo- ramo oboje, oboje moramo vskla- oprema proprostih oblik. Po- membna pridobitev sodobnega stanovanja so vsekakor vgrajene omare. Vsa ostala сцргета naj bo v sodobnem stanovanju čim- bolj praktična, da omogoča raz- gibano življenje. Pazimo pa na akcente. Vedno naj bo nekaj poudarjeno, najsi vse pohištvo naj bo namešče- no tako, da sprošča čimveč pro- stora, linije naj bodo vsklajene, upoštevajmo barve in tkanino, plastične snovi, dekorativno blago in tkanine z vtkano struk- turo nam omogočajo nešteto možnosti, s katerimi dopolnimo harmonijo v stanovanju. Vsak stanovanjski prostor se po opremi lahko razlikuje od drugega. S funkcionalno p>oveza- nostjo vseh pa moramo doseči zaželeno harmonijo. Presenečena sva nad vsem V petek, 14. aprila 1961, je ebiskal Ptuj g. George Hour- roughs kot piredstavn'k turist^ ctie družbe »Gorton Travel Bureau Ltd.« iz Greenwieha, .s soprcgo. Prispel je v s^preimstvu Boga Te- plyja, ravnatelja pokrajinskega muzeja v Mariboru, in Jara Do- lar.ia. ravnatefja študijske knji žnice v Mariboru. Po ogledu Ptuja in kulturnozgodovinske zbirke na gradu ter po krajšem zadr- žan.ju v grajski restavraciji, je dal g. Bourrougbs za naš Mst v zvezi z ohiskom Maribora in Ptuja sledečo izjavo: »Zelo sva presenečena nad vsem kar sva prijetnega dožiivela p- vas. Močan vtis je na naju na- pravila prijaznost in ustrežljivrst vseh ljudi, s katerimi sva prišla v dotiko. Mtnogo vsega sva videla. V začetku nisva vedefa, kaj naj pričakujeva. Mislila sva, da bova našla primitivne razmere. Situa- cija v vaših hntelih je mnogo bolj- ša kot sva pričakovala. Organiza- cija ogledov jo zelo dobra. V Mariboru in Pttiju so na.fu navdušile zeb lepe trgovine z br>- gato izbiro stvari ter z ugodnim od^)iralnim časom. Prepričala sva se, da imate poíee, pa je že |X)vsem čista kot pred uporabo. Mlada dekleta v starinarnici živahno trgovino z mladimi dekleti je zganjal trgovec s sta- rinami Aleksander Kotzbek v svoj; prodajalni v Feuerbach- gasse v Gradcu. Ustanovil je pravcati krožek »deklet na poziv« in posredoval mlada dekleta po telefonu. Na razpolago je imel dvanajst deklet, ki so za vsako »uslugo« prejele 100 do 200 ši- lingov. Del tega zneska so mo- rale oddati posredniku, ki je ra- zen tega od časa do časa tudi posameznim strankam zaračuna- val manjše aJi večje posredovalne premije Podjetnega trgovca so aretirali, dekleta pa prigaivili za- radi prepovedane prostitucije. Za »pridobivanje .strank« je starinar ju služil ne.Kiuševne in moralno krize«, ki se v zadnjem času lo- tevajo pilotov, najsodobnejš».h reaktivnih letal na dolgih progah. Po anketi so sitrokovnjaki pove- dali svojo diagnozo: gre za tako imenovano »nyctemeralno arit- mijoodnebjema, med dvxîjnim rajčunanjem časa . .. Najmodernejša reaktivna potni- ška letala letijo prehitro in — predaleč. Pilot vzleti zjutraj p>o zajtrku, na koncu svoje poti — ko je ves čas uspešno tekmovali s Soncem — pa ponovno zajtrku- je. Tedaj bi se želel naspati, to- da tam, kjer pristane, je jutro in se dan šele začenja, čeprav je v kraju, od koder je priletel, tisti hip že večer ali pa vsaj pozno popoldne. Ko je pilot vzletel v Parizu, je bila tam zi- ma, v .lužni Afnki aili Južni Ame- riki, kjer pristane, pa je vroče poletje. Normalni ritem izprememb dneva in noči in letnih časov, ki sicer usmerja funkcije pilotovega organizma, jc tako povsem ne- urejen, kar se naivsezadnje pozna pri njegovem počitku m teku do jedi. Tako pilotovi živci mora.jo prej ah slej popustiti m posle- dice so omenjeni bolezenski po- „KRHKE" KOSTI Naše okostje, človeški ske- let, velja sicer kot prispodoba smrti in minljivosti, v našem telesu pa je ta okostnjak organ največje živosti in čvrstosti. Ta >krhkar snov nikakor ni krh- ka. Telo brez kosti — grozljivo groteskna misel: kot zdrizast j)uding bi sc mehka gmota [mv greznila vase. Naloga okostja je pot(untakem: opora telesu. To terja gradivo, iz katerega je naše telo. Kako si naj eden ali dva stota >mesa« ohranita obliko pod različnimi obreme- nitvami? Zgodilo se je, da se je člo- vek nepremišljeno zravnal in se hudo udaril po glavi. V gla- vi sicer v takem primeru bren- či, vendar se nič hudega ne zgodi. Nadaljnja naloga je to- rej varovanje dragmenih or- ganov. Najbolj smiselno je to- rej varovanje pri lobanji, kostni mozeg je izde- lovalec krvi. Okostje sestoji, vsem študen- tom medicine na žalost, iz 240 kosti. Največja med njimi je stegnenica, ki jc približno pol metra dolga, najmanjša pa jc >stremence« v srednjem ušesu. ki ga lahko vidimo le s pove- čevalnim steklom. Vseh 26 kosti našega okostja v nogi n. pr. tehta le 125 gra- mov. Na teh lahkih oporah te- ka gospodinja ob navadnih dneh sedem kilometrov, ob po- sebno delavnih dneh pa 15 kilonictrov. prodajalka v trgo- vini z velikim prometom celo 20 kilometrov. To bomo lažje razumeli, če bomo upoštevali, da imajo male kosti v nogi tako tezno trdnost kot hrasto- vina in trdnost proti pritisku, ki ustreza trdnosti kovanega železa. Prir. po dr. Kirchu Fosfor na znamkah Britansko ministrstvo za pošto je dalo v promet sedem novih znamk, natiskanih s posebnim tipografskim barvilom, ki vsebuje f<»for. Fosforne črte na znam- kah pri dnevni svetlobi sicer ni- so vidne, prično pa se svetlikati pri osvetlitvi z ultravi.jolično svetlobo. Te znamke so naredili posebej za elektronski sortimi aparat, ki deluje na osnovi foto- celice m samodejno žigosa pisma. Foiskusni avtomat na pošti v Southhamptonu v Anglija ožigosa na uro po 300 pisem. ..„_^ V zadnjem ča.su so se zdravili v ptujski bolnišnici naslednji po- nesrečenci. : Katarina Mihelak. Črmlje 4 — padla je in si poškodovala glavo; .ložefa Kumer, Žerovinci 68 — pri sekanju drv ji je padla sekira na levo nogo; Janez Gerger, Ptuj, Mlinska 1 — pri igri si je poškodovala desno nogo; Marija .ЛтиЕ, Mezgovci 17 — pri delu si je poškodovala obe nogi; Franc Marušič, Krčevina 20 — padel je, s kolesa in si poškodoval telo; Marija Korošec, Gorca 48 — po- drla jo je krava in ji poškodovala telo; Marija Vesenjak, Gradišče 7 — p>adla je in si poškodovala desno nogo; Jože Nemec, Sredi- šče 40 — .padel je in si poško- doval levo nogo; Jožo Horvat, To- maž 42 — s sekiro se je vsekal v levo nogo; Jožefa Kolarič, Li- banja 18 — z nožem se jo vre- zala v levo roko; Verica Rotar, Derbetinci 16 — padla je na se- kiro in si poškodovala glavo; An- ton Bezjak. Cvetkovci 84 — padel je s kolesa in si poškodoval levo roko; LeoiX)ld Kodrič, Nova vas 23 — padel jo pod vo? in si po- škodoval prsni koš; Vladimir Ma- sten, Frankovci 34 — padel je z voza in si poškodoval glavo; Mir- ko Petrovič, Slovenja vas ,54 — padel je s kolesa in si poškodo- val desno nogo: Viktonja Šenkiš, Mezgovci 52 — padel ji je hlod na levo roko; Franc Voda, De- stemik 32 — nekdo ga je napa- del in mu z nožem poškodoval prsni koš; Stanko Molner, Ptuj, Zsgrebška 34 — podrl ga je avto in mu poškodoval "levo nogo: Franc Stajnko, Dragonja vas 14 — padel je in si poškodoval levo nogo; Antonija Sever, Trnovci '44 — padla je m si poškodovala 1^ vo nogo. J;