X. LETNIK 5. ST. MAJ 1969 n nT a> ^ **" J Cena 30 par ali 30 S din SkUPHOST q&isiCo-szd£ tju&f|avia ‘W\oste-'iTo^e letošnje aalUae pod dcaOuagtedam Konec delo krasi Z izvolitvijo poslancev republiškega zbora delovnih skupnosti in delovnih zborov zvezne skupščine, ki so bili izvoljeni 23. aprila na posrednih volitvah se je končalo večmesečno obdobje intenzivne volilne mrzlice. Solidne priprave na volitve in pa visoka zavest občanov sta pripomogli k temu, da je bila volilna udeležba izredno dobra. Ljudje iz odročnih hribovskih vasi so v snežnem metežu in brozgi prehodili ponekod velike razdalje, da bi prišli čimprej na volišča in oddali volilne lističe za najboljše Predvolilne priprave so terjale veliko napornega, včasih že kar garaškega, dela v katerega so bile vključene vse družbenopolitične organizacije, upravni organi in pasa-rrteaniki. Pri tem dedu pa je seveda največje breme nosila ravno Socialistična zveza. V razmeroma kratkem času, ki nam je bil na voljo, so bile izvršene mnogotere priprave, ki jih je terjal volilni postopek; to je bila v nekem smislu tekma s časom. Volilni štabi in komisije so delali domala brez oddiha. Samo za kandidacijske konference je bilo treba pripraviti gradivo za 500 udeležencev. Ce je na vsakega delegata odpadlo 20 tipkanih strani gradiva (kar je spričo velikega števila kandidatov za katere je bilo treba pripraviti podatke — razumljivo) je to že 10.000 strani. Kje pa so potem še vabila, razni seznami, volilni ilistki, letaki, zapisniki številnih sej imp. Samo k organizacijsko tehničnim pripravam za volitve je bilo v občini Moste-Polje pritegnjeno nad 2000 ljudi. Ce izvzamemo nekaj posameznikov, ki so otepali zadolžitev, moramo ugotoviti, da so vsi angažirani občani pokarali visoko zavest in disciplino. K uspehu letošnjih volitev je precej pripomogla tudi dobra informiranost občanov. Volivci so bili poleg ostalih sredstev obveščanja, prek volilnega informatorja, ki je izšel dvakrat v nakladi po 1.000 izvodov, pravočasno obveščeni o pripravah in poteku volitev. Vse to in visoka zavest občanov sta .pripomogli k temu, da je bila občina Moste-Polje na volitvah prva v Ljubljani. Čeprav smo morda v pripravah na letošnje volitve (Nadaljevanje na 2. str.) PREBERI TUDI... ■ Pogovor s pisateljem Ivanom Bratkom 3. str. ■ 20 let Glasbene šole Moste-Polje 4. str. ■ Najstarejši občan 5. str. ■ Vse o športu 8. str. Spet je tu maj! Spet je tu maj! S temi besedami je pravzaprav povedano vse. Vsa naša občutja, ki jih vsak po svoje doživljamo, so izražena v enem samem stavku. Nebogljen in betežen starček, ki mu je življenje viselo na nitki, pa se je vendarle pretolkel skozi dolgo zimo, bo sedel pred hišo na klop in se predajal blagodejnim sončnim žarkom; poet se bo sprehodil med cvetjem in snoval novo pesnitev; slikar bo na platno ujel pomladno pokrajino; mamica z dojenčkom v naročju bo kipela od srečnega materinstva in uživala lepoto pomladnega jutra; zaljubljena fant in dekle bosta tesno objeta sedla sredi cvetoče trate in prisluhnila žvrgolenju ptic; razposajeni otroci bodo na dišečem travni- ku zaigrali veseli ringa-raja; in sirota deklica, ki je prezgodaj ostala brez mamice, bo natrgala šopek marjetic in ga ponesla na njeno gomilo. Pomlad je tu in naš čas je napočil! je vzkliknil Spartak, ko se je s svojimi upornimi gladiatorji umaknil na ozeleneli Vezuv; partizanski borci so z vzdihom olajšanja sanjali in govorili o pomladi, ko so se prebijali skozi snežne viharje in sovražnikove obroče; in ko je bosta ozelenela, hajdučke borce vase je sprejela; in zimzelen si je kmečki puntar spomladi zataknil za klobuk; in mati je tiste pomladne noči objela sina — partizana in je verjela, da se bo vrnil; in žena je od sreče ihtela možu na prsih, ko je na dan zmage vriskajoč stopil pred njo. Sedaj vedo, kako je treba nuditi prvo pomoč Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je bilo 10. aprila organizirano tekmovanje podmladkarjev Rdečega križa, ki so se ga udeležili učenci 7. in 8. razredov vseh moščanskih osnovnih šol. Na tem tekmovanju, ki je obsegalo teoretični del v obliki testa in praktični del, je nastopilo 48 tekmovalcev. Vsaka šola je lahko dala toliko ekip, kolikor jih je bilo usposobljenih na šolskih tečajih prve pomoči. V vsaki ekipi je bilo po 6 fantov in deklet, ki so morali v desetih minutah odgovoriti na dokaj zahtevna vprašanja v testu. Pii dokončni uvrstitvi ekip je komisija upoštevala skupni seštevek točk iz teoretičnega in praktičnega dela tekmovanja. V hudi konkurenci je zmagala ekipa 8. c razreda osnovne šole VIDE PRi.-GARC, ki so jo sestavljali Hinko Lučovnik, Darko Alič, Bojan Škrbec, Marjeta Dede-jer, Vera Mikloš in Bojan Kosec. Ta ekipa se bo udeležila medobčinskega tekmovanja, ki bo predvidoma še ta mesec. Želimo ji, da bi se tudi na tem tekmovanju uvrstili kar najbolje. 27. april, praznik občine Ljubljana Moste-Polje v počastitev praznika bodo priredile šole, kulturna društva in družbeno politične organizacije akademije s kulturnim programom. Prireditve bodo: 22. aprila od 18. — 19. ure promenadni koncert godbe milice pred poslopjem občinske skupščine ob 19. uri 30 min. svečani koncert ob 20-letnici ustanovitve glasbene šole Moste v občinski dvorani; 24. aprila ob 17. uri srečanje mladih pevcev osnovnih šol naše občine v osnovni šoli Jožeta Moškričo — Jarše; 25. aprila - akademije ob 18.uri v Mostah — Titov dom; ob 18.uri v Polju — osnovna šola; ob 19. uri v Zalogu — zadružni dom; ob 20. uri v Javoru — kulturni dom; 26; aprila ob 19. uri v Zadvoru zadružni dom; ob 19. uri v Dolskem — kulturni dom; ob 19. uri v Hrušici — kulturni dom; ob 19. uri v Senožetih — gasilski dom; od 18. - 19. ure promenadni koncert vevškega pihalnega orkestra pred poslopjem občinske skupščine; 27. aprila ob 11. uri akademija na Prežganju — osnovna šola. Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje čestitajo a&čaaom za občinski pcaznik in l.maf Konec delo krasi (Nadaljevanje s 1. strani) pogrešali bolj svečanega ozračja in večjo razgibanost, fci je bila tako značilna za povoj no obdobje, so ljudje prihajali na volišča vedri in nasmejani — polni živi jenskega optimizma. Zato sodimo, da na prihodnjih valitvah malo več predvolilne pompe ne bi škodilo. Zlepa ne bomo pozabili kako je itridnsedemdesetletna ženica kljub bolezni in snežnemu viharju prišla med prvimi na približno poldrugo uro hoda oddaljeno volišče. Ali pa tista nadušljiva in betežna starka, ki je dve uri pešačila, da bi izpolnila svojo dx'žavljansko dolžnost. Kaj porečejo k temu tisti pomehkuženi meščani, ki se niso pojavili na volišču, čeprav jim je morda bilo samo čez cesto! Tudi mladi, ki so letos prvič volili, so se zelo dobro odrezali! Vse to nam priča o tem, da ljudi ni težko pridobiti za katerokoli akcijo, samo če smo jih na to temeljito pripravili. To pa je velika spodbuda za različne družbeno politične akcije, ki se jih bomo v prihodnje lotevali. Vsaka takšna na široko zasnovana akcija pa nujno poraja tudi določene napake in spodrsljaje s katerimi moramo bržčas računati. Navedli bomo samo nekaj najbolj bistvenih. V nekaterih delovnih organizacijah volivci niso bili pravočasno, ali pa sploh niso bili, obveščeni o volitvah. To se je na primer zgodilo v volilni enoti skupine obrtništva in v volilni enoti kmetijskih kooperantov. V neki delovni organizaciji 50 delavcev ni bilo vpisano v volilni imenik, v Izolitu bodo morali obnoviti volilni postopek, ker kandidatka ni dobila potrebne večine (50 %) glasov. Na eni od moščanskih osnovnih šol so šli na dan volitev vsi šolniki skupaj z učenci na ekskurzijo ne da bi predhod- no o tem kogarkoli obvestili. Podobno je bilo tudi na visoki šoli za telesno kulturo odkoder je šlo 30 študentov v tujino in o tem ni bil nihče obveščen. V enem primeru je bilo na vabilih napačno navedeno volišče, v drugem primeru pa napačno ime kandidata na volilnem lističu in bodo volitve ponovili. V neki delovni organizaciji 25 delavcev ni volilo čeprav so ina dan volitev bili v tovarni. V Šmartnem ob Savi je bilo iz volilnega plakata izrezano ime kandidata. Seveda pa ti in podobni spodrsljaji nikakor ne morejo zasenčiti splošnega vtisa in uspeha na letošnjih volitvah. Značilno je tudi to, da je bil odstotek neveljavnih glasovnic večji tam, kjer je bil na lista samo po en kandidat. To tudi potrjuje željo volivcev, da hočejo povsod imeti vsaj po dva kandidata, ker menijo, da so sicer volitve zgolj formalnost. To željo volivcev pa bo v bodoče treba upoštevati. Močno pa je tudi vprašljivo kaj smatrati pod neveljavne glasovnice? Ker so bila imena kandidatov na lističih odtiskana z dokaj drobnimi črkami nekateri stari ljudje imen preprosto niso utegnili prebrati. Potem so na razne načine obkrožali kandidate in takšne glasovnice so ponekod komisije smatrale za neveljavne. Nekaj pripomb je bilo tudi na rovaš prostorov kjer so delali volilni odbori, oziroma volišča. Mnogokje so le-hi bila tesna tako, da ni bila povsem zagotovljena tajnost volitev. Za konec naj izrečemo javno zahvalo vsem tistim številnim pridnim aktivistom v občini, ki so tako ali drugače sodelovali v pripravah in izvedbi volitev. Enaka zalivala naj velja tudi vsem občanom, k:i so tako množično in disciplinirano izpolnili svojo državljansko dolžnost. Predvolilnega zborovanja za mlade volivce z območja Vevč in Kašlja se je udeležil tudi poslanec republiškega zbora republiške skupščine Vlado Črne, ki je mladim govoril o vlogi in nalogah skupščine in o volinem mehanizmu Odborniki v imenu volivcev V prašan je: Osredkar: »Predvidena je gradnja nove tržnice v Mostah. Slišati je tudi, d bi milijon dinarjev prispevali bodoči uporabniki tržnice. Zanima me, kakšni so realni iz-gledi za to!« Odgovarja: Komunalno podjetje LJUBLJANSKI Živilski trg, LJUBLJANA: Ureditveni načrt poslovnega centra v Mostah predvideva lokacijo za gradnjo enonad- stropne podkletene tržnice, ki bo imela okoli 1500—1800 m2 uporabne površine. Na podla' gl ureditvenega načrta je SGP PIONIR razpisal natečaj za idejno rešitev. Ker natečaj še ni zaključen, podjetju niso znane površine in lokacija tržnice. Po predvidevanjih se bo zbralo od bodočih uporabnikov tržnice 1,000.000 N dinarjev in sicer od družbenega sektorja (proizvajalci in trgovska podjetja). Do oktobra letos je pričakovati, da bo na razpolago vsa potrebna dokumentacija. IZVOLJENI SO BILI V družbeno politični zbor zvezne skupščine: MAJDA BOJC V republiški zbor skupščine SRS: VLADO SRNE POLDE MAČEK V mestni zbor mestne skupščine Ljubljana: MARKO OSREDKAR PIA KUHARIC-MAHKOVEC MIRO KLANČAR MILENKO ROS BORIS BRICELJ inž. JOŽE MIHELIČ RUDI ZUPANČIČ JOŽE RASPOTNIK FRANC KUMSE V občinski zbor občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje: TARZILA PLANTAN LEOPOLD KOS MANICA LOBNIK TONE KOCJANClC FRANC OSTERMAN FRANC BERNIK ALBIN MAHKOVEC FRANC LOZINSEK ALBERT AMBROŽIČ ALBIN HACLER FRANC REJC FRANC MEHLE MILIVOJ SAMAR STEFAN GLAVAČ MILIVOJ SAMAR CIRIL UDOVIČ RADOVAN HRAST IVAN MOČNIK LEOPOLD MAČEK ROMAN KLESNIK NEŽKA dr. SNOJ PETER ZUPANČIČ MATEJ BOŽIC MILAN MAROLT JANEZ JANČAR STANE KEBER MIRKO SELAN IVG AVBELJ ANTON NOVAK ALBIN LEVICNIK MIRKO JERIHA SLAVKO JAKIČ MARIJA ERZNOŽNIK DANIJEL ŽITNIK STANE JANČAR inž. JANEZ POGAČAR ANTON KOROŠEC ANTON DEBELJAK ALEŠ JELEC MARKO LOKAR Ker pred zaključkom redakcije še nismo prejeli rezultate volitev poslancev za zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine, jih bomo objavili v naslednji številki Nsk. V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine LEVAK FRANC RESNIK SREČKO MARKOVIČ ing. ALOJZ PLETERSKI JOŽE TRAJBORIC ing. STEFAN KRISPER ing. PRIMOŽ PLETERSEK ing. ANICA HERIC MIRAN ZORE IVAN PIRKMAJER ANDREJ GOLJAR FRANC GRUM JANEZ ARH ZORAN JEROMEN ing. JOŽE BRGLEZ VINKO SEVER JOŽE SLANA ing. MARJAN HAMBROS JANEZ GEROM MIRO HRIBERNIK BRANISLAV ZEHELJ MAJDA PROSEN JOŽE ZALETEL IVAN ČERNE STANE PETROVIČ DUŠAN PFUNDNER VILKO DORNIK MAKS SOPAR FRANC PRIJATELJ ing. FRANC HRIBAR CIRIL ROLIH JANEZ STARIN ROMAN KUNST ZALKA CUCEK SONJA CAFT LJUDMILA KUŽEJ dr. MIKLAVŽ POŽARNIK HUBERT LAMBERGAR FRANC V zbor delovne skupnosti mestne skupščine GOSTINČAR ing. MARJAN POČIVAVSEK JOŽE PRESL JANEZ JERMAN MILAN VIDMAR ANDREJ JECNIK MARJAN Kljub temu da nosi na ramah že 96 križev in da je bilo 13. aprila zelo slabo vreme jo je Avgust Kuhar kar peš mahnil na volišče Konec prisilne uprave v Kemični tovarni Moste Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na zadnji seji pred volitvami sprejela sklep o ukinitvi prisilne uprave v Kemični tovarni Moste. Sklep naj bi začel veljati 6; junija letos. S tem bo prenehalo enoletno delo odbora prisilne uprave, ki je imel nalogo preučiti gospodarsko problematiko podjetja in ga skušati finančno sanirati. Za dokončno rešitev problema Kemične tovarne v Mostah obstaja več možnosti, med katerimi je morda še najbolj ugodna ta, da se obrat Yulon priključi k Jugotekstilu, stari obrat aluminijevih soli pa se osamosvoji ali združi z ustreznim podjetjem te stroke. Občinska skupščina je na isti seji zavzela odklonilno stališče do predloga kreditne banke in hranilnice Ljubljana o poroštvenih obveznostih, ki naj bi jih prevzela občinska skupščina. Te obveznosti bi znašale letno 110 milijonov S dinarjev, in to za dobo 17 let. Svet za gospodarstvo pri občinski skupščini' je namreč ugotovil, da omenjeni znesek pomeni 8 % celotnega proračuna občine, ki ga že sedaj močno bremenijo obveznosti do šolstva, socialnega in otroškega varstva varstva borcev, komunalne potrebe obveznosti do gradnje kliničnih bolnišnic in podobno. ŠPEDTRANS na Šmartinski cesti Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji 4. aprila odobrila podjet.i.u JTRANS iz Maribora, da lahko ustanovi na Šmartinski cesti 152/a svojo poslovalnico za lokalno špedicijo, prevoz in skladiščenje blaga ter garažiranje avtomobilov. Na isti seje je skupščina sprejela odlok o likvidacih stanovanjske zadruge Kodeljevo. Skupščina stanovalcev V začetku aprila je bila sklicana druga redna SKUPŠČINA STANOVALCEV za območje Ljubljana Moste-Polje. Najprej je direktor stanovanjskega podjetja Beži-grad-Moste JOŽE CRNU-GELJ prebral poročilo o poslovanju podjetja za leto 1968, nato pa so razpravljali o predlogu programa investicijskega vzdrževanja stanovanjskih in poslovnih zgradb za leto 1969. GRADMMO rooiiTjc Zato je skupščina sklenila o tej problematiki seznaniti tudi republiško skupščino in izvršni svet ter angažirati pristojno javno pravobranilstvo, ki naj bi po potrebi pravno zaščitilo občinske interese. Na koncu je skupščina stanovalcev razpravljala še o’ osnutku odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljana. Počitniška skupnost Moste - samostojno podjetje Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na zadnji seji pred volitvami siprejela odlok o ustanovitvi samostojnega podjetja, ki se bo imenovalo: Počitniška skupnost Ljubljana Moste. Podjetje, ki ga bo vodil RADO AGIC, bo imelo svoj 6-članski organ upravljanja, v katerega so iz delovnih organizacij z območja občine Moste-Pol i ’ imenovani JANKO TRI-BUSON iz Komične tovarne, LOJZE PAJK Iz SAP in MILOVAN OLICH iz Toplarne. LJUKUANA, VOŠNJAKOVA I* TIKOCI UACUN NARODNA BANKA UUBUANA SOM 41 - POIINI PRIDAL m tzvnfup m rto)M nnA vh vtm inžinmu«*« loium »Delali smo brez oddiha!« Ob občinskem prazniku Narodnoosvobodilno gibanje je bilo po razpadu bivše Jugoslavije v Ljubljani in posebej v Mostah zelo razgibano. Da bi ob občinskem prazniku 27. aprilu obudili spomin na pomembne dogodke tistega časa, smo zaprosili tedanjega sekretarja rajonskega odbora OF za teren Moste, književnika in publicista IVANA BRATKA, da nam odgovori na nekaj vprašanj. 1. Za uvod vas prosim, da nam nekaj poveste o sebi in posebej o vašem pisateljskem in publicističnem delovanju? Verjetno vas bo zanimalo, da pripravljam knjigo, v kateri bom obravnaval obdobje v drugi polovici leta 1941 in v začetku leta 1942. Del tega literarnega teksta, ki se bo opiral na zgodvinsko dogajanje, se odvija v takratnih meščanskih krogih, zlasti delavskih. Književnik IVAN BRATKO 2. Ustanovni sestanek rajonskega odbora Osvobodilne fronte za teren Moste je bil 2. junija 1941 v tesarski delavnici Pavla PAVŠIČA na Zaloški cesti št. 181. Na tem sestanku ste bili izvoljeni za sekretar,ja rajonskega odbora OF. Povejte, prosim, kakšni spomini vas vežejo na ta sestanek? V tem odboru smo bili trije: Martin Perme, ki je predstavljal sokolsko organizacijo, Anton Marinček krščanske socialiste in jaz. Organizirali smo okrog 100 odborov OF, ki so bili v veliki večini aktivni. Tovariša sta živela legalno, jaz sem bil že ilegalec. Pripadala sta starejši generaciji in drugačnem miselnem krogu, vendar smo se dobro razumeli. Perme je imel zelo razpredeno mrežo znancev, prijateljev in številnih pripadnikov iz sokolske organizacije. Te smo vse vključevali v terenske odbore OF. Perme je bil odličen blagajnik, natančen in vesten mož, ki ni Poznal oddiha. Imel je torej lastnosti in prednosti, ki so bile nam mladim novincem v Mostah še kako potrebne. Vodil je natančno evidenco o prispevkih vsakega posameznika in o terenskih odborih. Pozimi 1941 — 1942 jih je bilo dvainpetdeset, junija 1942 osemindevetdeset itd. Podrobneje sem orisal naše tedanje delo v zborniku LJUBLJANA V ILEGALI, ki je izšel leta 1961. 3. v tedanjih okoliščinah io bilo politično in aktivistič-ho delo silno težavno. Povejte, prosim, kako vam je v razmeroma kratkem času uspelo organizirati mrežo kvart-nih, uličnih in tovarniških odborov OF in kakšne naloge »o le-ti imeli? Dejavnikov, ki so zagotovili uspeh je bilo več, zlasti pa Velja poudariti nenavaden po- let med ljudstvom, ki je iskalo aktiviste in intenzivno organizacijsko delo, ki se je končalo s »kopra fokom-", ko ni smel nihče več na ulico. Ta polet je bil sicer značilen za vso Ljubljano, a naj intenzivnejši je bil najbrž prav v Mostah. Tako močno in vseobsežno revolucionarno vrenje sem srečal samo še na Primorskem v letu 1943. Izbruh v Mostah in v Ljubljani je trajal kako leto dni, kar je mnogo v primerjavi s podobnimi izrednimi napori drugod. Odlikoval se je po tem, da je bil zelo zavesten, organiziran, postopen in smotrn. 4. Verjetno ste takrat tesno sodelovali z voditelji osvobodilnega gibanja Kardeljem, Kidričem in drugimi. Kaj bi lahko povedali o tem? S Kardeljem in Kidričem sem se srečaval redkeje, če-šče z Leskovškom-Lukom in s Tonetom Tomšičem, vsak dan pa z Borisem Kraigherjem, ki je bil partijski sekretar ljubljanskega okrožja. Sestajala sva se vsako dopoldne ob pol desetih zdaj na Linhartovi, zdaj v Staničevi, zdaj pri Žalah ali na Povšetovi cesti. Ti sestanki so bili kratki, največ po pol ure, oba sva bila na kolesih. Popoldne in zvečer so se vrstili sestanki na terenih in po tovarnah. Dopoldnevi so bili še najbolj primerni za stike v ožjem krogu. Vsak dam je prinesel nova navodila, vsak dam sem se povezal z novimi ljudmi, sprejemal poročila in se dogovarjal o konkretnih akcijah. Nekaj časa me je Boris Kraig- her neprestano spraševal, kdaj bodo stekle diverzije po tovarnah. Tudi njemu se je poznal polet tistega časa — bil je nagel, neumoren in živahen. Ko so se odbori OF in organizacije KPS konsolidirale in se je delo »normaliziralo«, sva se srečavala vsak drugi dan. Včasih se je sam udeležil ustanovnih sestankov partijskih organizacij ali pa prišel na srečanja, kjer je bilo treba premagati težje odpore, rešiti kaka zamotana vprašanja ali pripraviti velike akcije proti okupatorju. 5. Kakšen pomen pripisujete slovenski obliki organiziranja ljudstva v Osvobodilni fronti in ali je morda po vaši sodbi ta oblika koristila tudi drugim narodnoosvobodilnim gibanjem v svetu? OF je bila — kolikor vem — prva trajna široka antiim.pe-rialistična formacija, v kateri so se družili pripadniki različnih svetovnih in političnih nazorov. Vietkong je mogoče še širša organizacija različnih političnih in ideoloških struj. Opažamo tendenco v svetu, ki govori za to, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do še širših in še dolgotrajnejših blokov različnih gibanj na osnovi protivojne in socialistične ali nacionalno suverene platforme (npr. v Italiji). 6. 27. april je proglašen za občinski praznik občine Ljubljana Mostc-Polje, da bi obudili spomin na pomembne dogodke tistega časa. Kaj bi lahko vi povedali o tem? Datum 27. april ustreza najslavnejši strani dz meščanske zgodovine. 7. Vam je morda iz tistega obdobja ali iz poznejšega kak dogodek ostal še posebej v spominu? Ko danes premišljam o tistem času, občudujem zlasti to, kako so se ljudje naglo spreminjali. Vida Pregarčeva je bila npr. jeseni 1941 mestno dekle, ki so jo delavke iz Saturnusa gledale kot pripadnico nasprotnega družbenega kroga. Njeno vedenje, oblačenje in zanimanja, ki jih je kazala, so jih potrjevaie v tem. Leto dni pozneje, pa je padla herojske smrti. Na zu- naj drugače, a v bistvu podobno se je zgodilo z mladim Kogojem, z uradnikom Židanom in mnogimi drugimi. Spreobrnjenje, ki ga je doživel uradnik Židan, sem popisal v noveli POROČNIK BRKIČ. Takoj po prvi svetovni vojni je streljal v zaloške žrtve, leta 1943 pa je umrl za posledicami mučenja, ker ni hotel izdati kje je ile- upanje volivcev. To nam potrjujejo tudi visoki procenti volilnih izidov tam, kjer je kandidat kandidiral sam, oziroma majhna razlika med oddanimi glasovi, kjer je bilo kandidatov več. Načela, za katera smo se potegovali, so bila znana vsem — kandidirati za odbornike in poslance čim več neposrednih proizvajalcev, žensk in mladih. Razen tega smo težili tudi k temu, da izberemo čim več novih kandidatov, torej lakih, ki prvikrat kandidirajo. Te kriterije pa ni bilo vedno lahko upoštevati, saj je bila zahteva po kvaliteti, ki so jo postavljali volivci marsikdaj tako močna, da je preglasila vse ostale dejavnike. Te zahteve pa so istočasno zelo jasna obveza poslancem in predvsem odbornikom, da nadaljujejo z delom dosedanjih skupščin in da volivce oziroma občane stalno seznanjajo in obveščajo o svojem delu ter da zavzeto in odgovorno rešujejo in izpolnjujejo naloge in probleme, ki jim jih bodo postavili njihovi volivci. Take zahteve pa bo odbornikom galna tiskarna. So pa bili tudi nasprotni, žalostni primeri. Socialist Vraničar je postal kolaboraoionaiist in izdajalec. Najbolj mi je ostalo v spominu uničenje kemične tovarne leta 1942, ki ga je po naših načrtih izvedel kemi-čar F anc Kralj. To je bil eden naših nnjodločnejših udarcev okupacijskemu vojno-gospodarskemu stroju. 8. Ali imate morda kakšno željo, ki bi jo radi Moščanom sporočili ob njihovem prazniku? Želim Moščanom vso srečo ob njihovem prazniku ter nadaljnjih uspehov pri izgradnji njihovega kraja. in poslancem možno realizirati le v bolj pogostem oziroma stalnem kontaktu ter delovnem vzdilšju z volivci. Svojo odločenost vztrajati na tako postavljenih zahtevah so volivci v nedeljo 13. aprila polnoštevilno potrdili. S tem so potrdili ne samo izvolitev svojega kandidata pač pa tudi odločnost, da se s takim izborom še za korak bolj približajo ciljem socialistične in družbene reforme. Naloga bodočih skupščin, poslancev in odbornikov pa je, da opravičijo izkazano jim zaupanje! Vsem občanom čestita za občinski praznik in prvi maj uredništvo Nsk ----------------V----'--------------■------------------- ---------------- Čeprav je bilo na dan neposrednih volitev po vsej Sloveniji izredno slabo vreme, je bila volilna udeležba zelo dobra. Procenti udeležbe v posameznih občinah oziroma celotno poprečje za Slovenijo so pokazali, da je bilo nekaj mesečno živahno politično delo uspešno in da je pozitivna in konstruktivna klima predvolilnih priprav zagotovila uspešen finale, ki bo popolnoma izzvenel na posrednih volitvah v zbore delovnih skupnosti in na volitvah slovenske delegacije za zbor narodov. Argumenti te ocene so dokaj številni, razen tega pa skrivajo v sebi tudi nove kvalitete, ki jih nismo poznali v dosedanjih volilnih postopkih. Če bi se najprej zadržali pri kvantitativnih pokazateljih predvolinega postopka, bi lahko zapisali, da so se predvolilne priprave v naši občini uspešno zaključile po sprejetem rokovniku. Zelo zadovoljiva je bila tudi udeležba na konferencah tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih organizacijah SZDL. Po podatkih, ki jih ima občinska konferenca SZDL Moste-Polje, so bile raz- prave na kandidacijskih konferencah zelo pestre in številne. Se bolj pestra in široka je bila aktivnost na pred-kandidacijskih zborih, kjer so volivci razpravljali o pravilih in postopkih pri kandidiranju in volitvah, predvsem pa zelo tehtno in prizadeto razpravljali o kriterijih za odbornike in poslance. Tu, posebno pa še na kandidacijskih konferencah se je v veliki meri pokazala ena od bistvenih odlik iti razlik našega novega volilnega sistema, ki omogoča veliko širšo funkcijo volivca s tem, da mu daje možnost odločanja in postavljanja kandidatov, ne pa samo odločitev za tega ali onega že postavljenega kandidata. Prav zaradi tega so bile diskusije o kriterijih za izbor kandidatov življenjske ne pa zgolj akademske razprave v pomenu volitev in podobno. Da so bile priprave res kvalitetne ter kriteriji ostri in objektivni, nam govorijo tudi zbori volivcev, ki so potrdili kandidate, ki jih je izbrala občinska kandidacijska konferenca, kar kaže, da je izbirala med tistimi, ki uživajo za- mmmmm ITg ................. ......... - *......... Glasbena šola Moste - Polje 20 let dela in načrti Te dni bo minilo 20 let, odkar je občina Moste dobila svojo glasbeno šolo. Tako je tudi ta predel Ljubljane dobil eno najpomembnejših kulturnih institucij za ustvarjanje najmočnejše tradicije med našim narodom — glasbe. V dvajsetih letih svojega obstoja je glasbena šola vzgajala in izobraževala mnogo mladih ljudi. Nekateri od njih so glasbo tako vzljubili, da so nadaljevali glasbeno šolanje na srednji glasbeni šoli in akademiji za glasbo, na glasbeni šoli kmalu osnovali različne skupinske sestave: godalnega, trobilnega, pihalnega, različne vokalne sestave. V zadnjih letih, ko je poraslo zanimanje za harmoniko, se je na šoli osnoval harmonikarski orkester, ki že Kdo ne pozna slovenskega okteta? Kaj čudnega torej, da na strokovni šoli uznikne prav tak ansambel Pot do uspeha je seveda zahtevna, a mladi pevci sc ne ustrašijo naporov. Osnovna zahteva je: učiti se, vaditi, nastopati, pa spet: učiti sc... Tega se zavedajo tudi člani okteta glasbene šole Moste-Polje, ki jih vidimo na sliki večini pa je ostala želja po glasbenem doživet ju sestavni del njihovega življenja. Že po prvem letu obstoja so se pokazali sledovi trdega in zavzetega dela pedagogov na prvih nastopih učencev. Glasbeno življenje v občini pa se je še bolj razcvetelo, ko se je glasbeni šoli Moste priključila še glasbena šola Polje. Odslej ni bilo večje prireditve v občini, da ne bi na njej sodelovali tudi učenci glasbene šole Moste-Polje. Vsa leta svojega 'obstoja je šola težila za tem, da bi imela različne ansamble, kjer bi lahko učenci skupinsko sodelovali, spodbujali in navduševali drug drugega za skupinsko muziciranje. Zato so nekaj let zapored žanje lepe uspehe na prireditvah v občini in 'tudi zunaj meja svoje ožje domovine. Prav posebno pozornost in skrb posveča glasbena šola najmlajšim — predšolskim otrokom in otrokom nižjih razredov osnovnih šol. Široko jim je odprla svoja vrata in tako imajo sedaj tudi najmlajši možnosti, da se že v naj-nežnejši dobi seznanijo z glasbo skozi pesmice, glasbene igrice in otroške inštru-mente. Mali šolarji pa lahko sproščajo svoja nagnjenja do glasbe v petju in v igranju na blokflavto. Vsi iti otroci bodo prav gotovo glasbo vzljubili tako, da jim bo po- stala stalna spremljevalka skozi življenje. V bližnji bodočnosti je glasbena šola sklenila pritegniti k sodelovanju tudi odrasle. Mnogo je staršev, ki v svoji mladosti niso imeli možnosti, da bi se glasbeno izobrazili. Vsem, ki bi kakorkoli želeli vedeti o glasbi, bo glasbena šola priskočila na pomoč. Tako se bodo v bodočnosti odpirala vra/ta glasbene šole otrokom in odraslim. Pri tem, ko pedagogi glasbene šole mislijo in kujejo načrte o bodočem delu, pa si prav vsi želijo, da bi v ko-likortoMko bližnji bodočnosti poučevali v modernejših, sodobnejših ali vsaj preurejenih učilnicah in z modernimi pripomočki, s katerimi se otroci dandanes seznanjajo s snovjo po osnovnih šolah. 20-letnico svojega obstoja bo glasbena šola praznovala z glasbenim večerom v dvorani občinske skupščine. Z jubilejnim večerom pa želi šola proslaviti tudi občinski praznik in se tako skromno oddolžiti občinski skupščini za njeno razumevanje in pomoč glasbeni šoli. Individualno delo je ena od dejavnosti ki ji glasbena šola posveča vso skrb. Klavirski oddelek pri tem ni izjema. Na sliki: Evica Tržan na enem zadnjih javnih nastopov Harmonika včasih ni imela enkopravnega mesta med inštrumenti. Še pred vojno je bil koncertni mojster na harmoniki izjemna redkost. Danes temu ni več tako. Seveda so k temu prispevali svoje izpolnitev inštrumenta, obogatitev literature zanj in ne nazadnje tudi spremenjen odnos do harmonike nasploh. Mojstrsko obvladanje omogoča izvajanje najzahtevnejših partitur. Takih se v zadnjih letih loteva tudi harmonikarski orkester glasbene šole Moste-Polje, ki dosega s svojim izvajanjem priznanja tudi zunaj meja ožje domovine 1 Zadnja leta se v svetu in pri nas vedno bolj uveljavljajo različna pihala, posebno blokilavte. To so preprostejši melodični inštrumenti, ki jih lahko dokaj hitro obvladajo že cicibani, pionirji pa so lahko pravi mojstri igre. Skupinsko igranje omogoča hitrejšo pot v doživeto muziciranje S skupinskim delom lahko pričnemo že zelo zgodaj. Posebno hvaležno izhodišče je seveda zborovsko petje, saj smo Slovenci znani kot narod pevcev. Ce pa priključimo pevskemu zboru še kak inštrumcntalni ansambel, je uspeh zagotovljen. Na sliki: pevski zbor cicibanov glasbene šole Moste-Polje nastopa ob spremljavi ansambla kitaristov Tekmovanje za bralno značko Na svetovni dan knjige, 2. aprila, so se naši učenci zopet pomerili v tekmovanju za bralno značko Prežihovega Voranca. Prijavilo se je 79 tekmovalcev. Cicibanovo značko je osvojilo 14 učencev, bronasto značko 22 učencev in zlato značko 12 učencev. Učilnice, v katerih je tekmovanje potekalo, so bile za ta dogodek posebno urejene; v ustreznem okolju in vzdušju so učenci pred komisijami, ki so jih sestavljali po l slavist in dva člana, govorili o dobrih knjigah, pripovedovali o prebranih delih, deklamirali pesmi. K doseženemu uspehu iskreno čestitamo vsem l>t! učencem, ki so skušnjo dobro opravili. Pridobljena značka pa naj ne bo samo priznanje, ampak tudi vzpodbuda za nadaljnje izpopolnjevanje, ki ga nudi dobra knjiga. Boris Bole (!. c osn. š. Vide Pregare Kulturna dejavnost v Javoru V preteklih tednih smo imeli kaj razgibano kulturno dejavnost v vasi. Marca smo imeli v gosteh prežganj-sko igralsko skupino z Golarjevo Vdovo Rošlinko, Čez tri tedne so nas nato obiskali še igralci iz Slap 1 Novakovo Dobrodošla mlss Agata. Medtem smo proslavili dan žena in pogostili vaške žene in dekleta. Sami pa smo gostovali v Senožetih. Pogovor z najstarejšim občanom Recepta za dolgo življenje preprosto ni TAKRAT, KO SO SVETILI SE S TRSKAMI — V SAMIH SPODNJICAH SMO BE2ALI PRED POTRESOM — GENERAL RUDOLF MAISTER JE PIL V MOJI KRČMI — NA LUNO PA ne bi Sel za nobeno ceno Demografski podatki dokaj prepričljivo dokazujejo, da ženske živijo dlje kot moški in sicer v povprečju okoli 10 let. Nihče pa še ni točno dognal, zakaj jc temu tako. Tudi sam sem premišljal o teh rečeh. In ko mi je prišlo na uho, da živi v Kašlju najstarejši občan AVGUST KUHAR, sem se vprašal, kako da je Gustl »prekosil« svoje vrstnice daleč naokoli. Nenadoma se je Gustl nečesa spomnil in s prstom pokazal v smeri Vevč: »Dedek je bil v papirnici za mojstra več kot trideset let. Najprej se je pri neki firmi v Nemčiji izučil — specializiral —, potem ga je firma poslala v tovarno, kjer je izdelal prvi vzorec papirja. Se se spominjam tistih časov, ko še nismo poznali petroleja. Svetili smo s trska- Slišal sem že in bral o kav-kaškem fenomenu tisoč stoletnikov (eden od teh je menda star celo 160 let), toda to je pojav zase in ga bodo nekoč razvaljali gerontologi. . Kašelj-ski in občinski fenomen pa je prav gotovo Gustl, ki s tako lahkoto prenaša svoja »metuzalemska« leta. Imeti na plečih domala 96 križev ni mačji kašelj. In če ga povprašaš, kakšen je recept za dolgo življenje, ti bo povedal, da recepta preprosto ni. »V vsem je potrebna zmernost«, je dejal, ko sva sedla za mizo, »nekaj pa je po mojem temu kriva tudi dednost. Sicer pa ima vsako pravilo izjeme. Kot se v vsaki mnogoštevilni rodovini od časa do časa izlušči kakšna gei i-alna osebnost, tako se tudi zgodi, da neka rodovina da »grčo«, ki vse preživi. V naši družini je bilo na primer sedem otrok, pa so vsi — razen mene — že precej časa pod zemljo.« »Nedeljskega še najraje berem« Medtem, ko sva se z njegovo ženo Pepco zapletla v krajši pogovor, je Gustl z naglo kretnjo vzel v roke časopis in ga na hitro preletel. Sem in tja se je ozrl na štedilnik, če je voda za turško kavo že zavrela. Ponavadi se ljudje tega poživila izogibajo že pri petdesetih, Gustl pa jo srebal z velikim užitkom. Tudi polič »cvička« včasih rad spije. »Ej, to so bili dobri stari časi,« je začel obujati spomine, ko sem ob začetku tega stoletja na Vevčah odprl svojo gostilno. Tedanja ljubljanska gospoda se je ob nedeljah v razkošnih kočijah pripeljala k meni. Mastili so se s pečenimi piškami in jih s pridom zalivali z dobre kapljico. Pa brhke gospodične v dolgih suknjah in na iskrih vrancih so se v spremstvu galantnih kavalirjev ustavljale pred mojo krčmo. Jahanje je bilo v tistih časih za mlade ljudi to, kar je danes vožnja na mopedu ali kolesu.« Njegov stari oče je bil doma iz Tuhinjske doline in je sinovoma, ki sta študirala v Ljubljani enkrat mesečno prinesel v bisagi ovsenega kruha in slanine. Ker ovsena moka ni bila presejana, so špičasete pleve molele iz kruha! Pa je mladeničema vseeno šel v slast. mi, ki so bile pričvrščene na železno stojalo in sem se — kot vsak otrok — rad igral z ognjem. Pa takrat je bilo hudo, ko je bil v Ljubljani potres. Stanovali smo v stari poljski šoli, kjer je bil moj oče učitelj. Bilo je okoli Velike noči. Pravkar sem prišel od vojakov na dopust. Ponoči je nenadoma zabobnelo. Močan sunek me je vrgel s postelje in v samih spodnjicah sem tekel na piano. Zidovi na cerkvenem zvoniku so močno popokali, omet in opeka sta padala na vse strani. Hiteli smo v Ljubljano in k sreči ugotovili, da med prebivalstvom ni bilo veliko žrtev; nekatere hiše so bile močno razmajane in so jih morali pozneje porušiti.« Gustl je v mlajših letih pridno raztezal meh. Igral je tudi na violino. Mladina se je v njegovi gostilni ob poskočnih vižah kaj rada zavrtela. Od harmonike se ni ločil tudi med prvo svetovno vojno, ko je svojim bojnim tovarišem s prijetnimi melodijami lajšal težave vojaškega življenja. In tudi tisti pregovor, ki pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa, se je v njegovem primeru uresničil :sin JANEZ KUHAR je znan slovenski glasbenik, saj med drugim že vrsto let s harmoniko spremlja invalidski pevski zbor. Z Gusteljnom sva še in še kramljala. V njegovi krčmi na Vevčah se je večkrat zadrževal general Rudolf Maister, vodja borcev za severno mejo. Nekega dne je general zgodaj zjutraj potrkal na okno in zaklical: »Hej, Gustl, vstani, Rudi je žejen!« Gustl je hitro vstal in šel odpirat, potem sta ga oba »dala na zob.« Ob slovesu sem mu zaželel še mnogo zdravih in srečnih let in da bi se vdrugič srečal z Abrahamom. France Fajdiga Mladi in ljudska tehnika Ze kot osnovnošolka sem čutila veliko veselje do elektro — oziroma radiotehnike. Pri urah tehničnega pouka sem z zanimanjem opazovala sošolce, ki so delali razne poizkuse s področja elektrotehnike, a sama nisem imela toliko znanja, da bi lahko sodelovala, čeravno sem si kaj takega najbolj želela. Zelja se mi je izpolnila po končani osnovni šoli, ko je bilo v okviru mladinske organizacije Papirnice Vevče formirano društvo Ljudske tehnike z radio in foto klubom. Sprva nisem vedela, kaj organizacija te vrste pomeni. Kasneje, ko sem izvedela, da lahko postane član društva vsak, ki čuti veselje do tovrstnega dela, pa sem vedno pogosteje zahajala v prostore LT. Delo v društvu mi je postajalo iz dneva v dam privlačnejše. Ko sem tako spoznala cilje in naloge društva, sem se brez oklevanja odločila postati članica te organizacije. Sedaj že obiskujem radioamaterski tečaj in zelo sem zadovoljna, da se mi je izpolnila želja spoznati zakone elektro in radiotehnike. Prej se mi še sanjalo ni, kaj so frekvenca, nihajni krog, resonance, oxilator, transistor, elektronka, sprejemna in oddajna radijska postaja itn. Priznam, da zahteva učenje tega dosti truda, a ko pomislim nazaj, se mi zdi, kakor da sem prej živela v temi. Radijski ali TV sprejemnik sem poznala le po imenu, nisem pa vedela, kako vse to deluje, da vidimo sliko na TV ekranu, da slišimo glasove napovedovalcev iz bližnjih in daljnih radijskih postaj. Sedaj to vem, čeprav še ne popolnoma. Zavedam se tudi, kaj pomeni organizacija te vrste za mladino. A mnogo je še mladine, ki tega ne ve ali pa nima možnosti, da bi to izvedela, ker v krajih, kjer živi, ni društva LT. Zavedam se in zavedali bi se lahko vsi, kako znanost z neverjetno naglico napreduje. V delovnih organizacijah, trgovini in drugod se pojavlja vse več avtomatičnih naprav, ki vztrajno izpodrivajo zastarele načine dela. Fizično delo se um lica avtomatskim sistemom. Tako bo bodočnost terjala od človeka vse več umskih sposobnosti. Zato se mladi ljudje morajo izpopolnjevati. Družba pa je dolžna mladini nuditi vse možnosti izobraževanja. Treba bo poleg šole poiskati še druge možnosti, kjer bo mladini dano izobraževati se na tistih področjih, ki jo zanimajo. Eden teh je LT, ki omogoča (in iki bi lahko še v večjem obsegu omogočala) mladini Izpopolnjevati se na vseh področjih tehnike ter talko postati koristen, sposoben član družbe, ki iz dneva v dan potrebuje vedno več dobrih, sposobnih strokovnjakov. Kadar prisostvujem seji UO društva, kjer razpravljamo o bodočih nalogah, vidim, da predstavlja največji problem pomanjkanje finančnih sredstev. Treba bi bilo urediti učilnice ter jih opremiti s sodobnimi učnimi pripomočki. To sicer velja precej denarja, vendar ga za take koristne namene vse pretežko dobimo! Samo predstavljajmo si mladino, ki del svojega prostega časa preživi v sodobno opremljeni učilnici, kjer si želi pridobivati čimveč znanja in odkrivati pojave elektronike, pri čemer ji pomagajo razni sodobni pripomočki! Ali ni to velika razlika od brezciljnega potepanja po cestah, zahajanja v zakajene lokale ali uganjanja vsemogočih drugih neumnosti? TEHNIKO LJUDSTVU! Jožica Bratun Radio klub Papirnice Vevče Stanovanjsko podjetje Bežigrad -Moste v novih prostorih V začetku aprila se je uprava stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste preselila v nove poslovne prostore v Topniški ulici. Doslej je imelo podjetje svoje pisarne v Črtomirovi ulici št. 10, kjer so delali v baraki pod zelo težkimi pogoji in ob nenehni nevarnosti, da jim bo požar uničil dragoceno dokumentacijo. Zato so sc na pobudo direktorja podjetja JOŽETA CRNUGLJA odločili za nakup trinadstropnega poslopja (42 sob s 1098 m2 površine v vrednosti 1.912.558 N din. V klet- nih prostorih je tudi gostinski obrat zaprtega tipa, ki pa so ga dali v najem podjetju družbene prehrane Bežigrad. Vsi upravni prostori so zelo funkcionalni, svetli, zračni in sodobno opremljeni tako, da nudijo delavcem tega podjetja res lepe pogoje za uspešno delo. Gradbeno podjetje Obnova je pravočasno in strokovno solidno opravilo pogodbene obveznosti. Naj omenimo še to, da urejajo tudi okolico poslopja in bodo tudi ta dela kmalu končana. »Tudi med prvo vojno se nisem ločil od harmonike. Vale zraven mene, ki čisti čevlje, pa je bil moj »purš« iz Besnice doma« Novice iz Dolskega Letos se je povsod na voliščih pojavilo veliko število mladih volivcev, ki so prvič volili. Na fotografiji vidimo skupino le-teh na predvolilnem zborovanju, ki so ga organizirali za mlade volivce iz Most in Kodeljevega. Mladim so ob tej priložnosti spregovorili predsednik občinske skupščine Moste-Polje Polde Maček, predsednik krajevne skupnosti Moste Leopold Kos in Albin Mahkovec Prvič na volitvah V soboto 5. aprila se je 93 mladih, tal letos prvič volijo, udeležilo predvolilnega razgovora. Prišli so mladi volivci iz krajevnih skupnosti Moste in Kodeljevo. O pomenu in poteku letošnjih volitev ter o vključitvi mladih občanov v krajevno samoupravo sta govorila Albin Mahkovec in Leopold Kos. V živahni razpravi so mlade predvsem zanimale možnosti kontafctiranja z izvoljenimi odborniki in poslanci, fiinanoirainje mladinskih klubov, razširitev mladinskega kluba Kajuh in povezava s krajevno samoupravo. O gospodarski politiki in o perspektivi občine je govoril Polde Maček. Ker je bil to v Mostah sploh prvi razgovor v taki obliki, so prišli navzoči do zaključka, naj hi se po volitvah ponovno sestali in pomenili o konkretnih nalogah in o vključitvi v delo. Problemov, s katerimi se srečujejo mladi občani, je veliko. Zato je dolžnost med drugim tudi krajevne skupnosti, da rtiladince vključi v delo. Tako se bodo »brusili« bodoči upravljavci, ki bodo tudi aktivno sodelovali pri razvoju naselja. Po razgovoru je bil mladinski ples v TD Partizan Moste. Vojaškemu orkest-ru so mladinci poklonili 5 garnitur šaha. Leopold Kos IZ JAVORA IN OKOLICE TUDI V DOLSKO PRIHAJA POMLAD 2e pretekli mesec smo poročali, da se je na severovzhodnem delu naše občine — v Dolskem — po dolgem času spet pričelo živahno kulturno življenje. KUD Dolsko je po uspeli premieri Frankove drame Jezusovi apostoli pripravilo še eno krstno izvedbo. 23. marca je gledališka skupina izvedla komedijo Duška Roksandiča Babilonski stolp. Z obema igrama so že pripraviti nekaj gostovanj. Tako so z Jezusovimi apostoli gostovali v Titovem domu v Pokopališki ulici za osnovno šolo Vide Pregare in v Zalogu za 5. revijo gledaliških skupin občine Ljubljana Moste-Polje. Babilonski stolp pa so uprizorili v Jevnici, Beričevem, Senožetih in v Vačah pri Litiji. Zelo uspela je bila revijska predstava v Zalogu, kjer je tamkajšnje KUD pripravilo prisrčen sprejem in pogostitev igralcev. V prihodnje imajo v načrtu še gostovanje v Zalogu — za revijo — In v Javoru (Babilonski stolp) in predstavi Jezusovih apostolov za osnovne šole Dol, Križevska vas in Polje. V sodelovanju z osn. šolo Dolsko pa pripravlja KUD tudi proslavo v počastitev občinskega praznika in 50-letnice ZKJ. Proslava bo 26. aprila. GLASBENA DEJAVNOST V DOLSKEM V mesecu marcu so v Dolskem ustanovili glasbeno šolo. V prostorih os- Večkrat padajo očitki na račun mladinskega kluba Slovan na Kodeljevem. Pa poglejmo, kakšno je stanje v resnici! Mi mladi smo zadovoljni in veseli, da ga imamo, saj je to edino shajališče, ki nam je na voljo ob prostem času. Res je, da tudi šporni klubi v okviru športnega pouka privabijo veliko mladih, toda v klub mladih zahaja veliko mladih tako s Kodeljevega kot iz Most. Karakteristika članov pokaže, da je člansko izkaznico prejelo že čez 160 mladih, in sicer srednješolcev, vajencev in učencev višjih razredov osnovnih šol. Članarina je minimalna in znaša le 0,50 din na mesec. In kaj jim je na voljo za ta denar? Poleg popustov na izkaznico v Drami, Operi SF, si lahko izposojajo šahe, karte, dnevni tisk in razne slovenske revije. Imajo vstop na vsa predavanja in plese, ki so v klubu večkrat na programu. Obiskujejo disko večere in sploh dovoljen jim je vstop v te prostore. Upravni odbor, ki šteje 8 članov, je dokaj dobro povezan z drugimi klubi in družbenopolitičnimi organizacijami v Mostah. Priredili smo občinsko mladinsko šahovsko tekmovanje, vendar so kljub obljubi prišli le mladi iz MK Laze, čeprav je bilo prijavljenih pet klubov. Klub je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 16. do 21. ure, v nedeljo pa tudi dopoldne. Mladim obiskovalcem je na voljo bife z brezalkoholnimi pijačami In sendviči. novne šole 2 krat tedensko okoli 30 učencev marljivo vadi igranje na harmonike in kitare. Poučuje jih Anton Semeja iz Doba pri Domžalah. Z vajami je začel tudi tamburaški orkester. Na podstrešju zadružnega doma so že mnogo let zapuščene ležale tamburice, ki jih ni nihče uporabljal. V orkestru igrajo učenci višjih razredov osnovne šole. Vaje imajo dvakrat tedensko. Za proslavo občinskega praznika že pripravljajo krajši program. KRAJEVNA SKUPNOST DOLSKO V LETOŠNJEM LETU Krajevna skupnost Dolsko si je za letošnje leto postavila obširen program. 2e v mesecu marcu so uredili cestno razsvetljavo v Dolskem, Senožetih in Kamnici. Preteklo leto so uredili vodovod v Dolskem, letos pa so pričeli z delom v Vinjah, Senožetih in v Dolini. Nekaj sredstev je prispevala občinska skupščina, po vaseh pa so uvedli samoprispevek. Na območju KS je še vedno nekaj hiš brez električne napeljave. To so zgradbe v hribovitem predelu Laz. Na zboru volivcev so sklenili, da se bodo zainteresirani dogovorili s podjetjem Elektro — Ljubljana okolica in pripravili predračun. Elektrifikacijo bodo pospešili s samoprispevkom v obliki delovnih ur in lesenih drogov. Letos imajo v načrtu tudi razširitev in obnovitev dveh cest v Dolini, ceste Veliko mladih fantov se redno zadržuje ob ročnem nogometu. Gledajo pa lahko še TV program in poslušajo radio. Vidite: prav nič slabega se tu ne dogaja, čeprav ne morem reči, da je vedno vse tip-top. Zgodilo se je že, da je prišlo do pretepa, vendar nikoli v prostorih kluba, temveč zunaj. Tudi kartanje za denar nam očitajo. Denarja na mizi še nisem videl, da pa pišejo potek igre na list, to še ni hazard. Vedno je v klubu tudi honorarno zaposlen pedagog, ki nadzoruje vedenje obiskovalcev in delo kluba. Čeprav je vsak večer v klubu približno 30 mladih, bi želeli še več mladine v svoje vrste. In kakšni so naši načrti za bližnjo prihodnost — do počitnic? V mesecu maju bomo sodelovali s športnimi ekipami na tekmovanjih z* drugimi mladinskimi klubi Ljubljane, udeležili se bomo qviza skupaj s pripadniki JNA, nadaljevali bomo s plesi, prirejali disko večere in predavanja. Prispevali bomo tudi člane za enotno ljubljansko klubsko delovno brigado in imeli ciklus predavanj z motiviko o narodni obrambi. Veseli bomo vsakega novega člana, njegovih Idej in želja, kako naj bi izpolnili program dela. S tem člankom apeliram na vse mlade Ko-deljevčane, da se včlanijo v klub in. Če utegnejo, tudi pomagajo pri realizaciji programa, saj bomo skupaj več naredili. Aleš Kardelj Kosovelova 20 Ljubljana na Hrib in še nekaterih drugih. Prav tako nameravajo urediti cesto od Laz do Dolskega čez Savo in njene pritoke. Ta je zelo pomembna, ker hodijo po njej občani iz Dolskega v Laze na vlak, otroci iz Laz pa v šolo v Dolsko. Most čez Savo bo treba prekriti z asfaltom in prebarvati ograjo. Dokončno pa bo treba urediti tudi dovozno pot pri mostu čez Mlinšico (pritok Save), ki jo narasla voda iz leta v leto znova razdira. Nekaj sredstev bo dala na razpolago občinska skupščina, vaščani obeh vasi pa bodo pomagali s samoprispevkom. V prihodnjih mesecih bodo v Dolskem zgradili otroško igrišče, katere- ga si otroci že dolgo želijo. Poleg tega bodo vaščani poskrbeli tudi za lepši izgled vasi. Uredil.' bodo zelenico pred zadružnim domom in na pokopališču ter olepšali pročelja in okolice hiš. NOVICE IZ VEVČ Plavalci so tekmovali Nov rekord SRS na 100 m kravl Letošnjega zimskega prvenstva v plavanju so se udeležili tudi nekateri najboljši plavalci PK llirija-Slavija. Tekmovanje je bilo v novem 50-metrskem bazenu, edinem teh dimenzij v Jugoslaviji. Kljub slabim pogojem za trening (plavalci imajo v Ljubljani le 14-metrski bazen!) so člani PK Ilirija-Slavija dosegli dobre čase, še posebno na 100-metrskih progah. Ekipno so zasedli 9. mesto, za kar so zaslužni predvsem finalisti: Jana Herzog (3 X), Niko Potočnik (2 X), štafeta 4 X 100 m kravl (Jurman, 2nidaršič, Marin, Potočnik). Najbolje se je uvrstila Herzogova, in to dvakrat na 4. mesto in enkrat na 5. mesto ter pri tem postavila nov mladinski rekord SRS na 100 m kravl (19 10,0). Narodna obramba V skladu z novim zakonom o narodni obrambi so stanovalci Vevč, ki imajo v svojih hišah zaklonišča, le-te očistili in jih pripravili za pregled komisije. Niko Potočnik Vsa hribovska naselja vzhodnega dela naše občine so precej raztresena. Pri nas v Javoru se dvigajo od 513 do 643 m nadmorske višine. Imajo različna imena, kot npr. Roje. 2agarski vrh, Vrh, Lanišče, 2itnice in — kot najbolj strnjen naselok, po ka terem ima vsa vas ime — Javor. Ta je v najnižjem delu vasi in leži kakor v kotlu. Vsi vaščani zato govore, da gredo v Javor in ne na Javor, kakor slišimo govoriti ljudi iz drugih kra- jev. Uradno nazivajo našo vas Javor pod Ljubljano, kar se marsikomu zopet čudno zdi. Poslali so mi že marsikateri dopis, ki je bil naslovljen v Javor nad Ljubljano. Treba je samo poznati zemljepisno lego kraja in ne bo neprijetnih napak. Šentvid leži severno od Ljubljane in je zato — nad Ljubljano, Javor pa je južno od mesta, zato je - pod Ljubljano ☆ Mnoge težave iz poročila v zadnji številki Nsk so že zadovoljivo urejene. Veseli smo, da je Mercator tako hitro in zadovoljivo uredil našo trgovino. Glavni problem pa so še vodno ceste. Z odjugo in nastopom pomladi so močno »vzbrstele«. Krajevna skupnost je obljubila, da bo prispevala delež k popravilu naših glavnih dovoznih cest, ki sta dolgi 12 km. V sosednem Ravnem brdu si je podjetni vaščan Ivan Kamnikar sam omislil, da bo zgradil nad 2 km dolgo dovozno pot iz Zg. Besnice proti Ravnemu brdu. Pridobil je Še nekaj vaščanov, ki so začeli z delom še pred novim letom. Delali so že nad 900 ur. Marsikje je kamenje huda zapreka, saj so doslej na novi poti zvrtali že 102 vrtini In bo samo miniranje stalo nad 2000 din. Upamo, da bo požrtvovalnim Ravenčanom preko krajevne skupnosti pomagala tudi občina. Zelo pomembna in potrebna bi bila šo razširitev in ureditev ceste iz Zg. Besnice pri Mar tinku v Javor. Močno jo potrebuje med drugimi tudi Agrokombinat Barje in bi tudi on morda kaj prispeval, da bi cesta služila svojemu namenu Andrej Berčič KOLESARSKI IZPITI Med različne dejavnosti naše šole šteje tudi prometna vzgoja. Letos so v prometni krožek vključeni vsi učenci od 4. — 8. razreda. Najprej je vseh 420 učencev preizkusilo svoje znanje ob testih; 372 odgovornega dela. Po objavljenih rezultatih je skušnjo iz praktične vožnje dobro opravilo 98 kolesarjev. Najbolje se je odrezal Ivan Pjevič, za njim pa še Marjan Karpe, Danilo Dobovšek in Dušan J"reb. jih je teste tudi pravilno rešilo. V soboto, 5. aprila pa je 122 učencev pokazalo še znanje v praktični vožnji s kolesi na pobgonu, ki so ga po tekmovalnih predpisih pripravili na šolskem igrišču. Komisija, v kateri so bili poleg učiteljev tudi učenci iz 8. razredov, je imela mnogo Tako smo si zagotovili člane za dve ekipi, ki bosta našo šolo zastopali še na občinskem tekmovanju. Želimo jim mnogo uspeha! Boris Stamač, 8. d osn. šole Vide Pregare Podvoz na Kajuhovi cesti v Mostah bodo še letos začeli urejati. Vprašanje pa je če bo dovolj denarja tudi za most čez Ljubljanico. Ko bo ta prepotrebni prometni objekt dokončan bo to pomenilo veliko razbremenitev tovornega prometa skozi mesto Delo mladih v mladinskem klubu Slovan VESTI S TEREIVA - VESTI S TERENA - VESTI TEKMOVANJE V ZNANJU PROMETNIH PREDPISOV Osnovna šola Dolsko je v preteklem mesecu pripravila za svoje učence zelo uspelo tekmovanje v znanju prometnih predpisov. Prvi razred je odgovarjal na vprašanja o prometu, drugi in tretji razred pa sta tekmo- vala v znanju prometnih predpisov in na področju likovnega ustvarjanja. Skupaj s četrtim razredom je tretji razred tekmoval še v ocenjevalni vožnji s kolesi, četrti razred pa je poleg vsega navedenega imel še testiranje. V vseh razredih so pisali spise o prometu. Za izvedbo tekmovanja pa so porabili športni dan. Najboljšim so podelili praktične nagrade (knjige in učne pripomočke). SPREJEM MLADIH V ZK je prišlo 15 ekip s 5 šol. Ob šahovnicah so se srečali mlajši pionirji in pionirke. Soli Polje in Sostro so zastopale po 4 ekipe, Jarše je poslalo 3 ekipe, po 2 ekipi pa sta tekmovali za šoli Ketteja in Murna in Vide Pregare. Izidi tekmovanja: mlajši pionirji — 1. mesto os. šola Kette Murn, 2. mesto os. šola Vide Pregare, 3. mesto os. šola Jarše; starejši pionirji: 1. mesto os. šola Jarše, 2. mesto os. šola Kette-Murn, 3. mesto os. šola Vide Pregare; mlajše pionirke: 1. mesto os. šola Jarše, 2. mesto os. šola Sostro, 3. mesto cs. šola Polje; starejše pionirke: 1. mesto os. šola Sostro. 2. mesto os. šola Polje, 3. mesto — Zveza prijateljev mladine občine Moste-Polje je poskrbela tudi za ustrezne nagrade (šahovske garniture in knjižna darila) ter za pogostitev otrok. Tako smo izbrali tekmovalce, ki bodo našo občino zastopali še na medobčinskem tekmovanju in, če bodo dovolj borbeni, tudi na republiškem. Želimo jim mnogo uspeha I KRAJEVNA SKUPNOST VEVČE Na sestanku odbora krajevne skupnosti Vevče-Kašelj so se dogovarjali o urejanju okolice novih stolpičev in sosednih blokov. Občani želijo, da bi bile poti asfaltirane, a za to ni sredstev. O predlogu, da bi za to zbrali sredstva s samoprispevkom, bodo hišni sveti še razpravljali. CESTE, CESTE . . . Zbora volivcev dne 19. 3. 1969 na Vevčah se je udeležilo od 1300 volivcev le kakih 40 — kljub vsemu prizadevanju SZDLI število prisotnih občanov je bilo premajhno, da bi lahko predlagali ali ovrgli dotedanje kandidate. Prisotni volivci so bili seznanjeni s kandidati za odbornike občinske mestne skupščine in s kandidati za poslance republiške in zvezne skupščine. Z glasovanjem so njihovo kandidaturo potrdili. Po poročilu dosedanjega odbornika tovariša Goršeta o dveletnem mandatu občinske skupščine se je razvil pogovor o problemih terena. Problem, ki se je zdel prisotnim posebno pereč, je bilo vsekakor asfaltiranje ceste od trgovine na Vevčah do glasbene šole v Polju. Da bi delo v redu potekalo, so izvolili komisijo za asfaltiranje ceste. Predsednik KS tovariš Gorše je izrazil upanje, da se bosta KS Polje in Vevče sporazumeli glede razdelitve finančnih stroškov. Občani upajo, da bodo dela v redu stekla, saj so, kot je bilo slišati na tem zboru, obljubljena tudi finančna sredstva, ki jih bosta prispevali podjetji Mercator in Združene papirnice Ljubljana. Ker je staremu odboru KS potekel mandat, so na tem zboru izvolili nov odbor KS Vevče-Polje. Niko Potočnik V petek 4. aprila je bila v prostorih krajevne skupnosti Dolsko krajša slovesnost. Po mnogih letih so sprejeli v zvezo komunistov štiri nove člane. V slovesnem nagovoru je sekretar ZK v Dolskem tov. Tomšič poudaril, da so si novi člani zaslužili vstop v organizacijo s svojim dosedanjim delom in da so si s tem naložili še nove dolžnosti. V ZK so bili sprejeti trije mladinci: Ciril Zupančič, Jelka Božjak in Jure Zidar. Novi člani so dobili izkaznice, rdeče nageljne in knjige. Ob koncu so jim prisotni še enkrat čestitali, nato pa so se zapletli v prijateljski razgovor. VOLITVE V DOLSKEM Letošnje volitve je v volilni enoti Dolsko pripravila SZDL v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Po živahni predvolilni dejavnosti je bilo pričakovati, da bo zanimanje za volitve veliko. Člani mladinske organizacije so vsa štiri volišča — v Dolskem, Senožetih, Vinjah in Klopcah — lepo okrasili. Največ volivcev je volilo že v zgodnjih jutranjih urah. Do 11. ure je v Dolskem volilo že 74 % volivcev. Zanimivo je, da so kljub slabemu vremenu prišli med prvimi na volišče volivci iz oddaljenih hribovskih krajev. Največjo udeležbo so zabeležili v Vinjah (100 %)# na drugih voliščih pa je bila udeležba nekaj manjša. Sašo Novak DROBNE O UPOKOJENCIH Podružnica Ljubljana-Moste Dne 2. 4. 1969 je Franc Šinkovec praznoval 75-letnico rojstva, pa tudi 15-letnico vodenja tajniških poslov podružnice. Za njegovo požrtvovalno in nesebično delo se mu prav iskreno in prisrčno zahvaljujemo, želimo mu obilo zdravja in da bi še dolgo vrsto let vodil tajniška dela z isto vnemo, skrbjo in njemu prirojeno natančnostjo kot sedaj. še na mnoga letal ☆ Podružnica Ljubljana-Moste Izleti: Podružnica Ljubljana-Moste namerava prirediti v letu 1969 naslednje izlete: 1. 21. maja 1969 — Trbiž—Udine— Gorica. Udeleženci naj si pravočasno preskrbe individualne potne liste. Prijave v društveni pisarni od 6. maja 1969 naprej med uradnimi urami od 9. — 12. ure; 2. 12. junija 1969 — Kumrovec-Bre-iice—Kostanjevica; 3. v juliju — Pazin-Moščenička Dra-ga-Opatija; 4. v avgustu — Dravograd—Maribor; 5. v začetku septembra — Plitvice— Crikvenica — dvodnevni izlet. Točni datumi zadnjih treh izletov bodo določeni naknadno. Izletov se lahko udeležijo tudi člani drugih podružnic DU. OBČINSKO ŠAHOVSKO SREČANJE NA OSNOVNI ŠOLI VIDE PREGARC V nedeljo, 23. t.m. so se pomerile med seboj ekipe šahistov z meščanskih osnovnih šol. Tekmovanje je organizirala občinska zveza prijateljev mladine v prostorih osnovne šole Vide Pregare. Prijavilo se je 6 šol s 17 ekipomi, k tekmovanju pa Kurirčkova oošta Kot vsako leto, bodo tudi letos slovenski pionirji organizirali kurirčkovo pošto. Že v mesecu aprilu bo ta pošta pohitela z izhodiščnih točk, s skrajnih meja naše domovine: Štajerske, Koroške, Gorenjske, Primorske, Notranjske in Dolenjske. Kurirji-pionirji bodo to pot prenašali kurirčkovo pošto prav tako kot nekdanji kurirji med NOV: po poteh in stezah, mimo sovražnikovih zased, prek ovir in zaprek. Na javkah bodo s svojimi že naprej določenimi gesli predajali pošto in s teh javk zopet hiteli naprej proti beli Ljubljani. Dne 16. maja — tako so nam pionirji zaupali — bo kurirčkova pošta prispela iz Štajerske prek Litije na Janče, kjer jo bodo litijski pionirji predali pionirjem osnovnih šol občine Ljubljana Mo-ste-Polje. Nekje na meji litijske ih meščanske občine v okolici Janč, kjer so bili v letu 1942 težki boji II. grupe s številčno nadmočnimi sovražniki Nemci. Tu bo svečan sprejem, na katerem bodo tudi predstavniki ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje skupaj s predstavniki bivših kurir- jev. Ta skromna svečanost bo obenem tudi spomin na kurirske TV postaje, ki so med NOV delovale prav na tem področju v okolici Janč. Na Mamolah nad Litijo je delovala kurirska postaja TV 3, nekje v bližini Janč pa kurirska postaja TV 2. S teh postaj so kurirji prenašali pošto na Dolenjsko in v bližino same okupirane Ljubljane, na drugo stran pa prek Save na Štajersko. Kurirčkova pošta je danes resničen simbol in veren naslednik kurirskih TV postaj in nekdanjih kurirjev, ki so v najtežjih pogojih prenašali pošto po skritih poteh in ste- OB 10- LETNICI PODJETJA IZOLIT Uspešno prilagajanje potrebam trga Montažno podjetje za izolacije IZOLIT je bilo ustanovljeno spomladi leta 1959 kot obrtna delavnica s sedežem v Vevčah. Program je bil dokaj skromen: izolacija toplotnih naprav in kleparska dela. Spričo vedno večjega povpraševanja po tovrstnih storitvah pa se je njihov proizvodni program nenehno izpopolnjeval in obsega danes vse vrste toplotnih in hladilnih izolacij, hidroizolacije, an-tikorozijo in akustiko. Do leta 1966 je podjetje — glede na dobro konjukturo — poslovalo zelo uspešno in si je tako v Jugoslaviji kot v tujini pridobilo sloves solidnega poslovnega partnerja. Potem pa je prišlo obdobje težav, ki so jih povzročile reformne spremembe in notranja nesoglasja. V dveh letih so zamenjali kar tri direktorje in dva komercialista. Podjetje se je znašlo v velikih te- žavah, ki so močno ogrožale njegov obstoj. S pomočjo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje in ob podpori novemu vodstvu s strani celotnega kolektiva pa je podjetje v razmeroma kratkem času prebrodilo krizo. Poravnali so nastalo izgubo in poslovno leto 1968 zaključili celo z nekaj starimi milijoni čistega dobička. Danes potrebuje ta 171-članski kolektiv novih 50—60 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, ker načrtujejo večja dela doma in v •tujini. S tem si bo podjetje zmanjšalo lastno ceno režijske oziroma kalkulirane ure in bo omogočena večja konkurenčnost na trgu. Pri tem že uporabljajo tudi nove in sodobnejše izolacijske materiale in uvajajo boljše tehnološke postopke pri delu. Ob jubileju je sedanji direktor podjetja Jožko Škafar podelil zapestne ure trem delavcem, ki so v podjetju že 10 let. To so: JANEZ RAT, FRANCE MATIČIČ in STANE PEČNIK. zah, mimo sovražnikovih zased do krajev in oseb, kamor je morala priti. Zato bodo zdaj naši pionirji osnovnih šol v to akcijo vložili mnogo truda in svoje iznajdljivosti, da bo pošta varno prišla do Ljubljane in nato do samega našega maršala Tita v Beograd. Kje bo javka, oziroma kje bodo litijski pionirji predali kurirčkovo pošto, tega ne povemo, ker bi lahko za to javko zvedel sovražnik. To prepuščamo iznajdljivosti jan-ških in poljskih pionirjev. Nekako 21. maja v jutranjih urah bo kurirčkova pošta prispela pred osnovno šolo Ketteja in Murna, od koder bo letos odšla na sprejemno mesto v Ljubljano. V Tivoliju bodo predstavniki slovenskih pionirjev predali pošto za maršala Tita in raport nekdanjemu komandantu NOV in POS tovarišu Francu Le-skovšku-Luki. Ludvik Kukavica 0 imenovanju direktorjev bodo odslej odločala podjetja sama V občini Ljubljana Moste-Polje je moralo lansko leto opraviti postopek za ponovno imenovanje direktorjev kar 31 delovnih organizcaij; med njimi je tudi večina največjih in za gospodarstvo občine najpomembnejših. Tudi stare hiše v ulici Bratov Rozmanov se bodo morale kaj kmalu umakniti neizprosni urbanizaciji mesta. Čuden in domala nerazumljiv odnos podjetja za urejanje stavbnih zemljišč do lastnikov teh hiš in stanovalcev pa povzroča mnogo hude krvi. O tem bomo še poročali Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri občinski skupščini je skupaj s prizadetimi delovnimi organizacijami prapravi-la načrt razpisov. Rezultat tega sodelovanja je bil, da razpisi za delovna mesta direktorjev niso bili tako kampanjski in formalistični kot ob prvi reelekciji. Ne moremo pa trditi, da smo se s tem izognili formalističnemu postopku pri izvedbi reelekcije v posameznih podjetjih. Še vedno se namreč dogaja, da so ponekod bile že naprej jasne in znane vse kasnejše konkretne odločitve. Močno so namreč še prisotni razni problematični »-referendumi«, določanje razpisnih pogojev »po meri« direktorja, posplošene ocene in samozadovoljstvo z doseženimi uspehi, »strah« pred kakršnimikoli spremembami, opravičevanje s tveganjem in podobno. Kljub temu, da so bili organi samoupravljanja v delovnih organizacijah ob prvi in drugi reelekciji opozorjeni na navedene probleme, maramo ugotoviti, da so razpisni pogoji v večini primerov še vedno skupek kombinacij formalne šolske izobrazbe in delovnega staleža tec včasih dopolnjeni z zelo podrobnimi zahtevami, ki jih izpolnjuje le povsem določena oseba v podjetju. Značilno je tudi to, da se razpisni pogoji praviloma vedno zaostrujejo v tistih delovnih organizacijah, kjer so delovna mesta direktorjev izpraznjena. Delavca torej čutijo potrebo po večji strokovnosti vodilnih oseb, vendar največkrat prepuščajo reševanje tega problema prepočasnemu naravnemu obnavljanju kadrovskih struktur. Prav tako je za lanskoletno reelekcijo značilno dejstvo, da je za vseh 31 razpisanih direktorskih mest kandidiralo 50 kandidatov, med njimi 27 dosedanjih direktorjev. Samo v štirih primerih dosedanji direktorji niso ponovno kandidirali in sicer v treh primerih zato, ker niso zadovoljevali razpisnim pogojem, v enem primeru pa je odšel dosedanji direktor v pokoj. Spričo tega, ker bodo po novih zakonskih določilih samoupravni organi v delovnih organizacijah popolnoma suvereno odločali o imenovanju direktorjev, je tudi občinska komisija za volitve in imenovanja, v katere pristojnosti je bila ta dejavnost, prenehala z delom. O&čiti&ka piaenstua a gimnastiki V telovadnici Visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem je bilo ob prisotnosti številnih strokovnjakov za gimnastiko, ob polni galeriji mladih gledalcev in številni udeležbi telovadcev vseh osnovnih šol in društev Partizan naše občine (140 tekmovalcev in tekmovalk) zaključno prvenstvo pionirjev in pionirk naše občine v gimnastiki. Najštevilnejši ekipi sta poslali šoli Kette Murn in Vide Pregare; po kvaliteti izvajanja pa velja pohvaliti vse osnovne šole in društva, pri čemer gre še posebna pohvala vodnikom vrst — učiteljem telesne vzgoje na šolah in vodnikom društev Partizan Zelena jama in Moste. V tekmovanju deklet so še vedno izstopala dekleta s šole Vide Pregare, 1. mesto pa je razumljivo pripadlo olimpijski kandidatki Lučki Jurjec. Vendar podatek, da je 7. uvrščena Metka Koščak zaostala za zmagovalko le za točko in da je zaostanek 2 točk zadoščal Janji Klemen šele za 18. mesto, pove, da so bile tudi druge tekmovalke zelo izenačene in na visoki kvalitetni ravni. Med pionirji je bil najboljši Miran Ferjančič, ki je že lani zasedel 3. mesto v Sloveniji med pionirji. Tu je bil boj trši, saj so bili med prvimi desetimi po Štirje tekmovalci iz Polja in s šole Vide Pregare, ter 2 iz TVD Partizan Moste. Tekmovanju so prisostvovali skoraj vsi najvišji funkcionarji in strokovnjaki gimnastične zveze Slovenije, ki so vsi dejali, da je delo občinske zveze za telesno kulturo naše občine na tem področju pionirsko in vzorno. REZULTATI: PIONIRJI: ekipno: 1. Vida Pregare I. 281 točk, 2. Polje I. 277,6, 3. TVD Partizan Moste I. 271.4, 4. Kette-Murn I. 263,4, 5. Polje II. 261,2, 6. TVD Partizan Mo- ste II. 257,4 točke. Posamezno; mnogoboj: 1. Miro Ferjančič 29,0 točk, 2. Delo Jožo 28,6 (oba VP), 3. Anton Novak 28,1 Polje. Bradlja: 1. Ferjančič 9,8, 2. Delo 9,7 3.-4. Marolt (Polje) in Djorovič (VP) 9,6. Parter: 1. Delo (VP) 9,5, 2. Ferjančič 9,4, 3. Novak (P) 9.2. Preskok: 1. Ferjančič 9,8, 2. Krozman (P) 9,5, 3.-4. Novak (P) in Delo (VP) 9.4. PIONIRKE: ekipno: 1. Vida Pregare I. 282,6, 2. TVD Partizan Zelena jama 275,8, 3. Vida Pregare II. 269,7, 4. Jože Moškrič 266,1, 5. Kette-Murn I. 259,2, 6. TVD Partizan Moste I. 258,1 itd. Posamezno; mnogoboj: 1. Lučka Jurjec 28,7, 2. Neva Železnikar 28,5, 3. Jožica Miiller 28,2 (vse VP). Preskok: 1. Železnikar 9.6, 2.-3. Jurjec in Miller 9,5. Gred: 1. Jurjec 9.5, 2.-4. Železnikar in Miiller (VP) in Četrtič (Zj) 9.4. Parter: 1. Jurjec 9,7, 2.-3. Železnikar in Mozetič (VP) 9,5. Telovadka Vida Perišič govori za Našo skupnost Pokalna članska prvakinja Slovenije za leto 1968 Vida Perišič je bila že lansko leto v anketi Naše skupnosti na tretjem mestu med športniki naše občine. V minulem letu pa je dodala še tako pomembne uspehe, da skoraj ni ni bilo dvoma, komu bo letos pripadal naziv najboljšega športnika v občini. Čeprav pravijo o vsakem športniku, ki ga intervjuvajo, da je skromen — moramo to zapisati tudi o Vidi. Preprosto zato, ker to res je. Ce pa menite, da temu ni tako, potem mi po- Slovenska prvakinja v gimnastiki VIDA PERIŠIČ prejema darilo za svoje lanskoletne športne dosežke skupka st •cASJUD SZDL u»uei-iANA AAOtVni.PO^/r Ureja uredniški odbor, plavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon .'»15-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Mostc-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk »-Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. vejte telovadca, ki ni skromen. Skromnost je namreč poglavitna odlika telovadcev, ki si jo privzgojijo z neverjetno napornim delom in neštetimi samoodpovedmi. Pri vsem tem pa je Vida stara šele 17 let, dijakinja tretjega letnika pedagoške gimnazije v Ljubljani in telovadi šele peto leto. Kratek pogovor z njo je tekel takole: Nsk: Kdaj in kako si pričela telovaditi? VP: V sedmem razredu osnovne šole. Ker nisem imela ob večerih drugega dela, sem šla v telovadnico. Sprva dvakrat na teden, kasneje pa vse pogosteje. Nsk: Kakšen je tvoj trening? VP: Zdaj treniram vsak dan pol- drugo uro do dve, ob večerih; največ pa treniram ob nedeljah, ko imam največ časa. Nsk: Kakšen je tvoj delovni dan? VP: Sola, trening, učenje, pa zo- pet šola, trening . . . Nsk: Kaj ti pomeni šport? VP: V začetku jo bilo to le raz- vedrilo. Pod vodstvom trenerja Mavriča pa sem se veliko naučila. Sedaj mi pomeni telovadba vse in je ne zamenjam z nobenim drugim razvedrilom. Pomeni mi tudi ustvarjalno delo. Ali veste, kaj vse je treba, da telovadka pokaže eno svojo vajo? Nsk: Dogodek iz športnega življe- nja? VP: Najbolj vesel je bil tisti na letošnjem pokalnem prvenstvu Slovenije, ko sem na veliko presenečenje sebe, trenerja in vseh premagala Marlenko Kovač, edino slovensko tekmovalko zveznega razreda. Nsk: Ali misliš, da s svojimi nastopi koristiš le sebi? VP: Tekmujem le zaradi veselja in zadovoljstva. Nsk: Misliš, da boš sodelovala na olimpiadi leta 1972? VP: Sodelovanje bo odvisno od vztrajnosti na treningu in od športne sreče. Nsk: No, pa še šola in Tvoj bodoči poklic? VP: Ko končam gimnazijo, se bom vpisala na visoko šolo za telesno kulturo, ker bi se rada tudi v poklicu posvetila športu, delu z mladino. Priznanja najboljšim športnikom občine v L 1968 Letos je že drugo leto izdala občinska zveza za telesno kulturo naše občine ciklostirano in lepo broširano letno poročilo o delovanju telesne kulture, to pot za leto 1968. Na 45 straneh je v strnjeni obliki prikazana izredno uspešna dejavnost tako same občinske zveze, ki je ena najbolj delavnih v Sloveniji po vedno novih idejah, ki jih uvaja v svojo dejavnost, pa tudi med najbolj naprednimi. Poleg tega pa so prikazani tudi uspehi naših klubov in društev, kjer so v minulem letu še posebej izstopali telovadke Zelene jame, rokometaši in dekleta RK Slovan, hokejisti Slavije ter plavalci Ilirije-Slavije in obnovljena množična dejavnost v TVD Partizan Moste. Pomembne so v poročilu realne številke o aktivnem članstvu, kar je pri tovrstnih poročilih dokaj redek pojav. Se posebej zanimiva pa je anketa o priljubljenosti posameznih športnih panog med šolarji 5. razredov osnovnih šol naše občine. Občinska skupščina je sklenila, da se telesno kulturnim delavcem oddolži tako, da priredi zanje sprejem. Tako so bilj na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine Poldetu Mačku predstavniki vseh osnovnih organizacij v naši občini, člani upravnega odbora Ob ZTK, športniki, ki so v letu 1968 osvojili naslove republiških prvakov, najboljši športniki, izbrani v anketi Naše skupnosti, ter predstavniki nekaterih delovnih organizacij. Na sprejemu so bili tudi novinarji DELA in RTV, ki so temu sprejemu posvetili tudi pozornost v tisku. Ob tej priliki so bili nagrajeni najboljši športniki in najboljši klubi v občini (o rezultatih smo poročali že v prejšnji številki Naše skupnosti), športniki pa so predsedniku občinske skupščine Poldetu Mačku poda- Anketa o priljubljenosti športnih panog med šolarji V letnem poročilu občinske zveze za telesno kulturo so objavljeni rezultati ankete o priljubljenosti športnih panog med šolarji. Anketo je ob pomoči vseh učiteljev telesne vzgoje izvedel Janez Virk. Ker je bil cilj ankete ugotoviti za kaj se otroci najbolj zanimajo to pa zato, da bi jim skušali potem nuditi pogoje za to interesno dejavnost, so izbrali učence 5. razredov osnovnih šol. V tej starosti se v večini športnih panog otroci začno ukvarjati z bolj ali manj načrtnim treningom. Zaradi točnejših rezultatov ni bila anketirana »zorčna skupina, ampak prav vsi učenci 5. razredov osnovnih šol naše občine. Komentar prepuščamo bralcem, rezultati pa so bili naslednji: (odgovarjalo je 273 deklic in 259 dečkov — skupaj 532) : 1. Vprašanje: Katero športno panogo imaš pri pouku telesne vzgoje najraje? Odgovor: Rokomet 203, gimnastiko 135. med dvema ognjema 79, atletiko 54, nogomet 55 in košarko 42. Le enega dečka ne zanima prav nič. Poglejmo kako so na to odgovarjali po spolih: fantje: 1. rokomet, 2. nogomet, 3. košarka, 4. gimnastika; dekleta: 1. rokomet, 2. gimnastika, 3. med dvema ognjema, 4. atletika. 2. Vprašanje: Katero športno panogo bi najraje vadil ob prostem času v šolskem športnem društvu? Odgovor: Rokomet 133, plavanje 81, gimnastiko 80, nogomet 69, smučanje 54, atletiko 47 in košarko 40. Zunaj pouka prav nič ne zanima telesna vzgoja 10 deklet in 6 fantov (3%). Ločeno po spolih: fantje: 1. no- gomet, 2. rokomet, 3. smučanje, 4. plavanje, 5. košarka. 6. atletika; dekleta: 1. rokomet, 2. gimnastika, 3. plavanje, 4. atletika. rili statuo, ki prikazuje skupino športnikov — delo akademskega kiparja Aladarja Zahariaša. Predsednik skupščine se je športnikom zahvalil za njihove uspehe in obljubil še nadaljnjo podporo skupnosti, ne samo množičnemu športu, v katerem smo dosegli sorazmerno visok nivo. ampak tudi športnikom. Drobne Tekmovalec AMD Moste Tone Grilj je no mednarodnem tekmovanju v go-cartu na Dunaju zasedel v tekmovalni kategoriji 100 ccm odlično 3. mesto. ☆ Izreden uspeh v streljanju je dosegel član strelske družine Železničar iz Most Stane VRSCAJ; osvojil je najvišji strelski naslov v Sloveniji ZLATO PUSCICO. Kljub temu, da je strelstvo v naši občini v precejšnji krizi in mu zaradi pomanjkanja sredstev grozi celo razpust organizacij, je dosežen tak izreden uspeh. Stane Vrščaj je eden najstarejših strelskih funkcionarjev v naši občini. Zadnje čase se je posvetil predvsem vzgoji mladih strelcev, a ob tem vendar še našel čas za svoj trening. Zato zasluži še posebne čestitke. ☆ Rokometni klub Slovan še nadalje z enako pozornostjo skrbi za vzgojo mladine, kljub temu, da so pogoji za tekmovanje mladincev in pionirjev v rokometu v Sloveniji zelo slabi. RK Slovan je prevzel patronat nad ljubljansko pionirsko reprezentanco (fantje), ki bo od 23.- 25. maja igrala na turnirju v Trentu v Italiji. Poleg tega pa pripravlja trener Močnik ekipo mladincev (lanski republiški prvaki), ki bo prav tako od 23.- 25. maja kot zastopnik Ljubljane sodelovala na velikem turnirju v Zahodni Nemčiji. ☆ Iz letnega poročila Ob ZTK Ljubljana Moste-Polje: V naši občini je 32 osnovnih športnih organizacij, ki so registrirane in redno delujejo 2 ki posegajo po naslovih republiških in državnih prvakov, pa delajo in trenirajo v dokaj težkih pogojih. Vsi prisotni so bili zelo zadovoljni s tako obliko srečanja športnikov naše občine, pa tudi s pozornostjo vodstva občinske skupščine ter de lom občinske zveze za telesno kulturo. iz športa pa delujeta občasno. Aktivno se v teh društvih ukvarja s športom (v večini redno tedensko) 3.279 članov, od tega 1.543 v šolskih šport nih društvih (skupno se ukvarja s športom 7,85% občanov). Med temi je 2.156 moških in 1.123 žensk. Poleg tega pa se še precejšnje število občanov ukvarja s telesno vzgojo v okviru svojih delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti, kar pa ni evin-dentirano. ☆ Letošnja sezona je prva uspešna sezona smučarskega kluba Golovec. Ta klub je bil ustanovljen pred 3 leti, In sicer iz najboljših pionirjev in pionirk na prvenstvu naše občine v veleslalomu. Sedaj so ti tekmovalci že začeli dosegati svoje prve uspehe, kar je zelo pomembno, saj stopajo v konkurenco z Gorenjci v povsem neenakopravnem položaju. Vse potne stroške in bivanje na tekmovanjih plačujejo tekmovalci sami oziroma njihovi starši. ☆ Na republiškem prvenstvu za ml. mladince in mladinke je zasedel Vojko Fakin 9. mesto, Andrej Seleš je bil 10. Jure Polajnar pa 17. med 40 tek-valci v veleslalomu. Na tekmovanju za Bibijev memo rial, ki je eno največjih pionirskih tekmovanj z udeležbo vseh najboljših, je med mlajšimi pionirkami zasedla 5. mesto Zvezdica Engelman, med mlajšimi pionirji je bil 8. Sašo Jeraj, mod starejšimi pa je bil Matjaž Rozina 4., Marko Jurjec pa 9. Skupno je na tem tekmovanju nastopilo 150 tekmovalcev. Mercator Delovna skupnost veletrgovine Mercator vam iskreno čestita k občinskemu prazniku in prazniku dela! Ko danes upravljamo s 300 prodajalnami, blagovnicami, in samopostrežnicami, s sodobnimi obrati za skladiščenje, predelavo živil in mesno proizvodnjo ter vsestransko moderniziramo našo trgovinsko mrežo, vas še s posebnim zadovoljstvom vabimo v naše prodajalne z željo, da vas kar najbolje postrežemo. V sejni dvorani občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je bila skromna slovesnost na kateri so podelili nagrade najboljšim športnikom in klubom v občini za lanskoletne športne dosežke Delovne organizacije čestitajo za občinski praznik in 1. maj r \ * f ! * * * : ! * t * * * * * tovarna trikotažnega perila LJUBLJANA, Zaloška c. 14 V naš proizvodni program smo vključili naslednje novitete: — vse vrste kopalnik oblek iz najsodobnejših surovin in najnovejših krojev — trenirke za odrasle in otroke — proizvode iz movila: ženske in otroške pižame ter plenice — vse vrste ženskega in moškega perila imai LJUBLJANA- FUŽINE STANOVANJSKO PODJETJE Bežigrad-Moste 5, Kemična tovarna Moste Ob železnici 14 MIZARSTVO MOSTE Vide Pregarčeve 8 — izdeluje sobno in kuhinjsko opremo za lokale in poslovne prostore. črevarna Dimnikarsko POLJANSKA C. 95 podjetje LJUBLJANA LJUBLJANA Pokopališka 11, tel. 33-450 teol Zaloška cesta 54 Poslovno združenje prevozniških, industrijskih, avtoremontnih in drugih podjetij AVTOIVAUAVA LJUBLJANA GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, KORVTKOVA ? __ - - gradi industrijske objekte, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; - izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in montira gradbene konstrukcije; - opravlja ključavničarska, kleparska in krovska dela; - projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih objektov; - izvaja investicijska dela v tujini. AGROKOMBINAT Obrat mesne industrije Zalog Združene papirnice Ljubljana, P. LJUBLJANA-POUH proizvajajo vse vrste najkvalitetnejših papirjev za tisk. FOTO-I> R A CxO Izdeluje vse vrste barvne fotografije, amatersko komercialno in tehnično fotografijo. Od 20. aprila do 1. maja dobijo vse stranke, ki bodo naročile več kot 30 fotografij brezplačen barvni film AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA V Ljubljani, Kopru, Poreču in Reki, kjer vam nudimo: # mleko in mlečne izdelke - sveže meso, suhomesnate izdelke, konzerve in delikatese - \ čajna jajca in perutninsko meso — ribe in ribje konzerve — sadje in zelenjavo — osvežilne \ in alkoholne pijače — bonbone in peciva r Obiščite nas, prepričali se boste o visoki kvaliteti in večkrat nagrajenih naših izdelkov. \ 4 Počitniška skupnost Ljubljana Moste podjetje za oddih, rekreacijo in izletništvo čestita vsem občanom za občinski TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV ARBO praznik 27. april in praznik dela 1. maj ter se priporoča za obisk v svojih domovih — Portorož — Crikvenica — Jadranovo — Bohinj — Novi grad Izolit LJUBLJANA MOSTE — PROLETARSKA 4. Telefoni: komerciala 315-120, direktor 315-471, skladišče 48-008. MONTAŽNO PODJETJE za hidroizolacije, toplotne izolacije, hladilne izolacije, antikorozijske izolacije. iOLMA LJUBLJANA MOSTE Pokopališka 5 J 1 ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« NUDI: — vse vrste žit in mlevskih izdelkov — vse vrste priznanih testenin PEKATETE — specialiteto RAVIOLI — vse vrste kruha in peciva — vse vrste ješprenjev in OVSENE KOSMIČE UUBL3ANA Potrošniki, kupujte naše proizvode, prepričali se boste o prvovrstni kvaliteti! Toplarna čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik in 1. maj, ter se priporoča. Ljubljana Gradbeno podjetje OBNOVA Ljubljana, Titova 39 lil! iiii Pilit iiii ulili " ' i Splošno gradbeno podjetje liiili * Novo mesto — gradbišče .11 i m o:n i r :::::: :: lii iiiiiiiiiiliii LJUBLJANA Vektor Poslovno združenje za cestni in transportni promet Ljubljana, Smartinska 110 ŠOFERJI pozor: AVTO-SOLA AMD MOSTE prireja redno tečaje za voznike motornih vozil za A-B-C-D in F kategorijo. Pouk je kvaliteten! Obiščite nas in prepričajte se sami. Cene so konkurenčne. kovinsko predelovalna industrija, embalaža avtooprema Proizvajamo: - Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, belo in alu-pločevine. — Svetlobna telesa za motorno industrijo in bicikle — Elek-trotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kalorilerje — Litografirane in eluksirane plošče in napisne ploščice • SATURNUS ustanovljen leta 1921 • med NOB imenovan »rdeča trdnjava« • leta 1950 so tovarno prevzeli v upravljanje delavci — tedaj se je začelo bogato in revolucionarno obdobje življenja in rasti v kolektivu # leta 1951 smo proizvedli 484 ton izdelkov — leto aksneje pa že za 2 in pol krat več • leta 1966 je proizvodnja narasla na 10.664 ton -v lanskem letu pa smo proizvedli 12.535 ton v vrednosti 136,095 dinarjev 9 veliko vlagamo v razvoj podjetja in imamo 4 specializirane obrate za proizvodnjo • naše geslo je: »Skrb za delovnega človeka, modernizacijo in visoko kakovost izdelkov.« Za 27. april - občinski praznik čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo v bodoče še mnogo uspehov. LJUBLJANA Vsa navodila in pojasnila o pravilnem mazanju vozila in strojev zahtevajte pri podjetju PETROL — tehnična služba KINO TRIGLAV OB LJUBLJANICI 36 PODJETJE Protektor-Vulkan LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 64 projektira vse dimenzjie avtoplaščev, popravlja in vulkanizira vse vrste plaščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste tehnične predmete ter tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij, gradbenih konstrukcij in elementov v elektroindustriji. Kolektiv podjetja »PROTEKTOR-VULKAN« Ljubljana se priproroča. — Poslužujte se uslug in proizvodov, ki jih izdeluje! • 1*1 LJUBLJANA — MOSTE 1 I telefon 313-557 in 316-852 ZA HIDROIZOLACIJE bitumenske strešne lepenke, ibitol-bitumenska raztopina, bitumenske mase za temelje, strehe, bitumenske paste za strehe bitumenski kit. ZA GRADNJO CEST bitumenske emulzije, rezani bitumen, bitumenske mase za fuge. ZA ANTIKOROZIJO ibitol lak, bitumenska pasta za avtomobile. ZA TERMO, AKUSTIČNE IZOLACIJE mineralna vlakna, $tyropor, stramit. ZA ELEKTROIZOLACIJE izolirane bergmanske cevi, bitumenske mase za kable. V zvezi s problemi uporabe izolacijskih materialov se obračajte na informativno službo »IZOLIRKE«, kjer boste solidno postreženi. KOLINSKA TOVARNA HRANIL PUDING DESERT PUDINGI BREZ KUHANJA Pudingi so cenena slaščica, ki hrani in osvežuje. V trgovini jih lahko dobite v široki izbiri. Pazite le, da so to priznani ROVAL pudingi. 4 4 ! 4 4 4 4 4 4 4 4 ! 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 t 4 A