vj&m jp '; , MM |p i * nf ■ _ V . r ; - . • 7 ■■ •; d * :c;%- jr ■■ ■ g9 m m . GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COLOR MEDVODE Leto XI. OKTOBER 1982 2 b O -J b U ŠT. 10 (123) Delovna organizacija Color odslej industrija sintetičnih smol, barv in lakov 23. septembra 1982 je Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani — registrsko sodišče, delovno organizacijo »Color« in temeljno organizacijo »Smole« ter temeljno organizacijo »Premazi« v sestavi delovne organizacije »Color« uvrstilo v register gospodarskih organizacij. Za realizacijo registracije je bilo registrskemu sodišču potrebno predložiti vrsto dokumentov (samoupravne akte, odločbe inšpekcijskih organov, sklepe samoupravnih organov ter izpolnjene, za to namenjene, obrazce) in s tem izvesti številne ak-da so se vsi ti dokumenti in predložili. Najprej je bilo potrebno pripraviti osnutke samoupravnih aktov, te posredovati v javno razpravo, po javni razpravi na osnovi pripomb in drugih strokovnih stališč pripraviti predloge teh, organizirati poprejšnjo obravnavo na zborih delavcev, organizirati referendum in sklicati delavske svete, da so ugotovili sprejem. To so le grobo naštete aktivnosti, ki jih je bilo treba izvesti za sprejem aktov. Samoupravni akti, ki jih je bilo treba sprejeti po prej predvidenem postopku, so bili: 1. Za DO »Color«: — Samoupravni sporazum o združitvi v DO »Color« — Statut DO »Color«- — Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in delavci TOZD v sestavi DO »Color« (sprejet na zboru delavcev). 2. Za TOZD »Smole«, TOZD »Premazi« in DSSS — Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS) — Statut TOZD (DSSS). (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Iz navedenega izhaja, da je bilo z osebnim izjavljanjem za nivo DO, TOZD in DSSS skupaj sprejetih devet samoupravnih aktov. Ko so bili izglasovani sklepi o sprejemu vseh navedenih aktov, je bilo potrebno pridobiti, zbrati oziroma izpolniti ostalo dokumentacijo: — Odločbi tržne inšpekcije mesta Ljubljane za obe TOZD, da poslovni prostori, oprema in naprave ustrezajo tehničnim, higienskim in sani-tarno-tehničnim pogojem, pogojem varstva pri delu, strokovne izobrazbe delavcev in drugim pogojem; predpisanim za opravljanje predmeta poslovanja oziroma glavnih in stranskih dejavnosti TOZD, — delitveno bilanco med TOZD »Smole« in TOZD »Premazi«, ki. je bila opravljena na dan 1. 1. 1977, — izvleček iz samoupravnega sporazuma o združitvi v DO »Color«, ki je bil sprejet v letu 1977, — zapisnike volilnih komisij TOZD in DSSS o izvolitvi delegatov delavskih svetov TOZD in DO v letu 1981 ter zapisnike delavskeh svetov TOZD, DSSS in DO o ugotovitvi izvolitve teh delegatov, . — zapisnike DS DO in obeh TOZD o imenovanju individualnih poslovodnih organov, — overovljene podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje DO in obeh TOZD, — izpolnjene obrazce za priglasitev registracije za DO in TOZD. Odločbi tržne inšpekcije smo na osnovi vloge in ugotavljanja pogojev dokaj hitro prejeli, prav tako pa je Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani — registersko sodišče po predložitvi vseh zahtevanih dokumentov v zelo kratkem času registracijo zaključilo. Z uvrstitvijo DO »Color« s temeljnima organizacijama »Smole« in »Premazi« v register gospodarskih organizacij, so te organizacije pridobile pravni položaj, opravljajo pa lahko naslednjo dejavnost: 1. DO »Color«: osnovna dejavnost — proizvodnja sintetičnih smol, — proizvodnja barv in lakov. Poleg teh dveh dejavnosti pa lahko samostojno opravlja tudi dejavnost zunanjetrgovinskega prometa in sicer: — izvoz lastnih izdelkov, — uvoz surovin, repromateriala in rezervnih delov za tekoče in investicijsko vzdrževanje za lastne potrebe, — uvoz opreme za lastne potrebe. To dejavnost zunanjetrgovinskega prometa je delovna organizacija lahko opravlja že od 25. 6. 1980. 2. TOZD »Smole«: osnovna dejavnost — proizvodnja sintetičnih smol. Stranska dejavnost: — vzdrževanje strojev in naprav ter energetika za svoje potrebe ter potrebe tretjih, — opravljanje storitev kontrole kakovosti. COLOR 2 3. TOZD »Premazi«: osnovna dejavnost — proizvodnja sintetičnih smol. Stranska dejavnost: — opravljanje transportnih storitev, — opravljanje storitev kontrole kakovosti. Registracija delovne organizacije in temeljnih organizacij daje možnost opravljanja dokaj široke dejavnosti. Torej se lahko samostojno izvaja dejavnost zunanjetrgovinskega prometa na nivoju delovne organizacije za svoje potrebe in v posameznih TOZD poleg glavne dejavnosti tudi stransko dejavnost za svoje potrebe in potrebe tretjih, to je TOZD in DSSS v okviru DO »Color«, kakor tudi za katerekoli druge OZD. Omejitev je samo v tem, da dohodek TOZD iz stranske dejavnosti mora biti manjši od dohodka, ki ga TOZD pridobiva z izvajanjem glavne dejavnosti. Z registracijo so za delovno organizacijo in temeljni organizaciji o-predeljena še: — pooblastila v pravnem prometu, — vrsta in obseg odgovornosti ter — imena oseb, pooblaščenih za zastopanje in meje njihovih pooblastil. Poleg vsega navedenega je bilo ob aktivnostih za realizacijo registracije potrebno izvesti še naloge za izbris iz SOZD »Polikem« (ta še ni bil izvršen), vpis odgovornosti za obveznosti do SOZD Kemija, izbris vseh predstavništev, ker ta delujejo v okviru DSSS ter pripraviti o-glas o objavi vpisa v sodni register za uradni list SFRJ. Viktor Potočnik Prošnja za sodelovanje Zbiranje slovenske pripovedne slovstvene folklore V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega gradiva (bajke, pripovedke, pravljice, smeš-nice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce vašega glasila z naslednjo prošnjo: — prosimo in vabimo vas, da bi bajke, pripovedke, pravljice, smeš-nice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulture — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali. — Druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da z njimi ljudsko oziroma ustno oziroma folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak. V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oziroma pripovedovanja. Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo. Marija Stanonik Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC, SAZU, 61000 Ljubljana Novi trg 3 Disciplinski ukrepi Poleg že objavljenih disciplinskih ukrepov, izrečenih na 24. javni obravnavi skupne disciplinske komisije, sta postala pravnomočna še naslednja sklepa: FRANC STRITAR, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu II TOZD Premazi, ki je bil že v postopku, je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela dva dni in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero mu je bil izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Pravnomočen je postal tudi sklep, da se delavcu iz obrata II TOZD Premazi, ob upoštevanju vseh bistvenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin, izreče najmilejši ukrep — OPOMIN. Z BOLJŠO ORGANIZIRANOSTJO DO BOLJŠIH REZULTATOV Konec lanskega leta smo se povezali z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane (ZOP) z namenom, da v medsebojnem sodelovanju opredelimo probleme, ki ovirajo hitrejši razvoj in uspešneje poslovanje DO »Color«, ugotovimo njihove vzroke in izvore, ter predlagamo ukrepe, s katerimi bi v prihodnje lahko probleme obvladovali in dosegali pri poslovanju boljše rezultate. Na podlagi v ta namen sklenjene pogodbe, je strokovni sodelavec ZOP na podlagi razgovorov s skoraj vsemi vodilnimi delavci v DO pripravil povzetek stanja s ciljno opredelitvijo problemov. Z razporeditvijo ciljev, ki jo je opravilo v aprilu 15 vodilnih in vodstvenih delavcev delovne organizacije, je bil določen naslednji vrstni red globalnih ciljev; z uresničitvijo katerih naj 'bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zagotovili delovni organizaciji primerno rast in razvoj: — povečanje uspešnosti razvoja DO in TOZD; — znižanje stroškov porabe materiala v proizvodnji; — povečanje obsega prodaje; — povečanje donosnosti; — povečanje obsega proizvodnje; — zmanjšanje porabe dela na enoto izdelka. V juniju je posebna delovna skupina imenovana s strani koordinatorja ob sodelovanju ZOP pripravila predlog projektov za uresničitev postavljenih ciljev. Predlagani projekti so bili naslednji: 1. upravljanje razvoja DO, 2. oskrbovanje z materialom, 3. sistem kalkulacij. Prvi projekt je usmerjen k štirim ciljem: — izboljšati usmerjanje celotne razvojne dejavnosti na ravni DO; — povečati proizvodnjo donosnejših izdelkov; — povečati uspešnost novih izdelkov na trgu in —• doseči natančnejšo razmejitev nalog. Drugi projekt pokriva pet ciljev: — znižati stroške nabav; — povečati proizvodnjo donosnejših izdelkov; —■ izboljšanje recepture z vidika stroškov materiala; — zmanjšati zastoje v proizvodnji in — izboljšati zanesljivost dobav izdelkov glede na dobavni rok. Tretji projekt pokriva tri cilj e i — povečati proizvodnjo donosnejših izdelkov; —• izboljšati recepture z vidika stroškov materiala in — izboljšanje informacije za določanje cen. O predlaganih projektih lahko rečemo naslednje: 1. Projekti zajemajo veliko število ciljev in so torej usmerjeni tako, da lahko upravičeno predpostavljamo, da bi njihova uresničitev omogočila boljše poslovanje. 2. Kateregakoli izmed podatkov je mogoče uresničevati samo postopno, po posameznih med seboj usklajenih fazah, vendar nujno na nivoju celovite delovne organizacije. 3. Delne rezultate uresničevanja, še posebej projektov »Oskrbovanje z materialom« in »Sistem kalkulacij«, je mogoče doseči v sorazmerno kratkem času (dva do tri mesece), s tem, da je celotni projekt »Oskrbovanje z materialom« lahko zaključen v nekaj letih. Projekt »Upravljanje razvoja DO« bi bil lahko v celoti realiziran preje, vendar bi se rezultati, razen nekaterih delnih, pokazali šele kasneje, to je dolgoročno. 4. Deloma se v projekt »Oskrbovanje z materialom« vključuje koncept izgrajevanja informacijskega sistema DO »Color«, ki ga uresničujemo v sodelovanju z DO »Sava«, v projekt »Sistem kalkulacij« pa se vključuje pripravljanje kalkulacij za predstavniške proizvode na VŠOD Kranj. 5. Vseh predlaganih projektov hkrati ne moremo uresničiti, saj za to nimamo kadrovskih in materialnih pogojev. Upoštevaje navedena dejstva, kakor tudi dejanske gospodarske razmere in pogoje, je bilo delavskemu svetu DO »Color« predlagano, da v zvezi z uresničevanjem predlaganih projektov sprejme ustrezna stališča in sklepe, katerih vsebino lahko povzamemo takole: 1. Izvajanje projekta »Upravljanje razvoja DO« se odloži za toliko časa, da se v zvezi z uresničevanjem projekta »Oskrbovanje z materialom« ne doseže pozitivnih rezultatov. ZOP pripravi osnutek strokovnih navodil, izhajajoč iz predloga projekta, na podlagi katerega pristojni delavci DO »Color« pripravijo operativni program ukrepov za razreševanje in odpravljanje slabosti na področju oblikovanja in vodenja razvojne dejavnosti oziroma politike DO »Color«. 2. V obsegu, kakršen je predviden s predlogom, se realizira projekt »Oskrbovanje z materialom«. ZOP pripravi osnutek projektne naloge, s katero se določijo tudi področja oziroma dejavnosti, ki morajo biti zastopana v delovni skupini in delitev dela med DO »Color« in ZOP. 3. Uvajanje projekta »Sistem kalkulacij« se odloži, nadaljuje pa se z delom obdelovanja kalkulacij na VŠOD Kranj, pri čemer se upošteva strokovna navodila katerih osnutek na podlagi predloga projekta pripravi ZOP. Pri tem si je prizadevati, da se obdelave v čimkrajšem času prenesejo na »Savo« Kranj. 4. Predloge projektne naloge in operativnih programov pripravijo delovne skupine, ki jih izmed delavcev delovne organizacije imenuje koordinatorij, ki je tudi odgovoren za uresničevanje sprejetih nalog. Na podlagi sklepov, ki jih je delavski svet DO »Color« sprejel dne 28. 8. 1982 in na isti seji izoblikovanih stališč je bil v septembru pripravljen predlog projektne naloge »Oskrbovanje z materialom«. Predlog, ki je že bil posredovan koordinatorju v obravnavo in sprejem vključuje: — rezultate, ki jih je potrebno doseči; med njimi naj omenimo pravočasno ugotavljanje potreb po mate- (Nadaljevanje na 4. strani) COLOR3 Izboljšan način točenja ... (Nadaljevanje s 3. strani) rialu, čim nižje nabavne stroške na enoto porabe materiala, vodenje evidence o zalogah materiala itd; — cilji, h katerim je treba težiti; rešitve morajo biti učinkovite in čimbolj enostavne, predvidena mora biti uporaba AOP; doseči je potrebno najmanj 2 % znižanje stroškov materiala, kar pomeni 3 milijarde starih din; — program dela; sestavljen je iz seznama aktivnosti in mrežnega programa, ki sta osnova za določitev obsega sodelovanja in delitev dela med ZOP in DO »Color«; — organizacijo izvajanja projektne naloge v okviru katere so določene pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti koordinatorja DO »Color«, koordinatorja del, vodje projektne skupine in članov delovne skupine in — roke za izvedbo naloge; s 1. 1. 1984 naj bi pričeli uvajati izdelane rešitve. Pripravljen je bil tudi predlog pogodbe o sodelovanju med ZOP in DO »Color«, s katerim je predvideno med drugim tudi financiranje izvajanja projektne naloge in operativnih programov. Konkretna višina potrebnih denarnih sredstev ni predvidena, ker je odvisna od tega, kako bo v okviru programa dela razmejeno delo med ZOP in DO »Color«, postavljena pa je cena 6.900,00 din za posamezen svetovalni dan oziroma dan sodelovanja. Predvidevamo lahko, da bo za uresničitev projektne naloge (oskrbovanje z materialom) in obeh operativnih programov (upravljanje razvoja DO in sistem kalkulacij) v letu 1983 in 1984 potrebno zagotoviti, računano po sedanjih cenah približno 2,4 milijone din. Pred nami so torej zahtevne in zelo obsežne naloge. Čeprav smo se odločili za sodelovanje s strokovnjaki specializiranega zavoda, pa se moramo zavedati, da je samo od nas samih odvisno, kakšne rezultate bomo dosegli. Ne gre namreč pozabiti, da je vsako strokovno rešitev potrebno spraviti v življenje, za kar pa je poleg znanja potrebna velika mera dobre volje in medsebojnega zaupanja. Bojan DOLAR M E DVO D E COLOR 4 Delovna akcija na Voglu 'Počitniški vrvež se je počasi umirjal. Približal se je september in življenje se je začelo vračati v ustaljene toikove. Lepo vreme se nikakor ni hotelo posloviti. Zato smo se člani pianinsko«smučars,ke sekcije odločili, da izpeljemo naj večjo letošnjo de-| lovno akcijo na Voglu, s katero naj. | bi se z enim zamahom opravila vsa | največja dela, potrebna pri vzdrževa-[ nju doma in okolice. Popraviti in | zgraditi je bilo treba ca. 10 m škanpe, | popraviti streho in zamenjati poško-| dovane strešnike, odmoiftirati staro in namestiti novo kuhinjsko pohištvo, napolniti cisterno z oljem in nazadnje odstraniti iz smetiščne jame med letom zbrane smeti. Resnično pisana paleta nalog, ki je zahtevala • resen organizacijski pristop in še bolj resne in volje do dela polne izvajalce. Glavni problem akcije je bil sinhronizirani- transport ca. 10 ton raznega gradbenega materiala in kurilnega olja do počitniškega doma, o-ziroma najtežje etape, zadnjih 100 m do doma. Na rešitev se je spomnil zidarski mojster Vinko, ko je pri ogledu terena, namenjenemu .kalkulaciji potrebnega materiala in števila delavcev skromno izjavil: »Zakaj pa ne bi postavili montažne tovorne žičnice?« Ideja je padla na plodna tla in resen strokovni pomenek z vzdrževalci je zadoščal, da je iz drobne misli nastal izdelek — tovorna žičnica, ki je bila bistven dejavnik za uspelo izvedbo akcije. Bil je petek, 10. septembra. Vse je bilo domenjeno. Sedej pripelje do 7. ure zjutraj do-spodnje postaje tovorne žičnice ca. 4 kubične metre peska in 1.500kg cementa. Bregar pripelje v soboito 2.0001 olja in nove j kuhinjske elemente. Strojnik in trak-| tor na Voglu bosta pripravljena, mi samo poskrbimo za nakladalce in j razkiladalce in samo po sebi razumlji-J vo, transport za zadnjih 100 m. Skr-; belo me je. Po glavi so se mi motale črne misli. »Transport do barake ne j bo problematičen, ker je bil že več-; krat preizkušen. A naprej? Kaj če včeraj postavljena žičnica ne bo delovala? Potem bo šele hudir. Deset ton materiala znositi na hrbtu do koče niso mačje solze in tudi časa nam bo zmanjkalo.« No, akcija se je začela. Težko fizično delo in novica, da vse poteka O. K., mi je pregnala črne misli. Ob 12. uri je bil ves material že pri baraki. Naša tovorna žičnica je izvrstno obratovala. Dane je poklical h kosilu. Dobre voilje smo ugotavljali: »Se eno uro pa bo ves material pri koči, Tudi škarpa je že podrta in zalit je del temelja. Več kot dovolj razloga za zadovoljstvo. Delo je teklo naprej. Prekinjali so ga kratki pomenki o izvedbi nove naloge. Nihče ni postajal. Vsak je znal poiskati sebi primerno delo. V nedeljo smo zaradi viška cementa zalili preostali del platoja pred vhodom, počistili prostore, zaklenili kočo, ter se v lepem vremenu napotili v dolino na kravji bab Akcija je bila uspešno zaključena, za kar gre zahvala vsem udeležencem. Ob koncu še nekaj razmišljanj o domu na Voglu in na splošno o počitniških kapacitetah. V sedanji oiblilki obstaja dom na Voglu že od leta 1967. V tem času se je dom solidno vzdrževal, saj je bila napravljena nova streha, strelovod, zamenjava zunanje obloge na južni strani, montirana centralna kurjava in Yista del, ki ise ne da našteti, vendar so prispevala ;k sedanji podobi. Nedvomno je res, da ima za to veliko zaslug planinsko-smučarska sekcija in posebno njeni najagikiejši člani ter vodstvo podjetja, ki z razumevanjem podpira te prostovoljne akcije. Rezultat tega je, da je dom najbolj oskrbovan in ohranjen počitniški objekt v DO Color. Da je res tako, naj navedem izjavo udeleženke zadnje akcije v oktobr-u, namenjene generalnemu čiščenju, ko je dejala: »Tu je umazano, toda v počitniških kapacitetah na morju je še desetkrat bolj.« Če združim to in razbite stdle, polomljene sani, ki smo jih preteklo nedeljo pripeljali z Vogla v popravilo, se mi zdi, da smo prav delavci Colorja tisti, od katerih je odvisno stanje in udobno bivanje v počitniških kapacitetah. Ja, dragi bralec, zamisli se, kako bi postopal", če bi bil dom v tvoji lasti. Ali bi tudi puščal umazanijo tn razbit inventar za seboj? Zavedaj se, da so sredstva iz sklada skupne porabe omejena in kot taka ne zadoščaj® za saniranje nastalih razmer. Zato bo nujno/ treba spremeniti odnos do družbene lastnine, ki je istočasno tudi tvoja. Ko bo to doseženo, se ne bodo več pojavljala razmišljanja, da bi ,se katero od kapacitet prodalo. N. J. Parkirišče pred novo tovarno smo tokrat ujeli v ogledalu ... Poročilo o delu DSSS DO Color v prvih devetih mesecih leta 1982 Delovna skupnost je v prvih devetih mesecih letošnjega leta izvajala dela in naloge skladno s sprejetim programom dela. Poročilo, pripravljeno po posameznih sektorjih, temelji na prikazu občasnih del in nalog, ne pa tudi del in nalog, ki so stalnega značaja in se pojavljajo bolj ali manj enakomerno in v enakem obsegu preko celega leta. Ta dela so bila opravljena v predvidenem obsegu in predpisanih rokih. 1. Finančno računovodski sektor Opravljeno je bilo delo na usklajevanju inventure za leto 1981, ter na zaključnih računih za leto 1981. Sestavljena je bila zbirna in "konsolidirana bilanca za DO v rokih in na način, kot ga predpisuje zakon o knjigovodstvu. V mesecu aprilu je bil pripravljen periodični obračun za I. kvartal, v mesecu juliju pa za I. polletje letošnjega leta za TOZD in DSSS (bilanca -uspeha, bilanca stanja, posebni podatki itd.). Na temelju poročil o finančnem poslovanju je'potekala razprava samoupravnih organov o zaključnem računu za leto 1981 in periodičnem obračunu za I. kvartal, ter I. polletje letošnjega leta. Izdelana je bila primerjalna analiza uspešnosti poslovanja s sorodnimi OZD v SFR Jugoslaviji in sicer po podatkih iz zaključnih računov ter periodičnih obračunov. Zajete so bile »Doga« iz Beograda, »Helios« iz Domžal, »Chromos« iz Zagreba in »Color«. Do konca januarja je bil prenesen obračun OD na IBM računalnik v »Savi« Kranj ob sodelovanju analitsko planskega in kadrovskega splošnega sektorja. Do konca I. polletja je bilo opravljeno delo na noveliranju sistema in racionalnejšem vnašanju podatkov. V II. kvartalu leta 1982 so bile pripravljene spremembe in dopolnitve pravilnika o inventuri ter pravilnika o knjigovodstvu in zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Od 6. 4. do 10. 6. 1982 je bila opravljena kontrola zaključnih računov za leto 1981 s strani SDK. Zapisniki o kontroli so bili obravnavani na delavskih svetih in organih samoupravne delavske kontrole TOZD in DSSS. Odločbe v zvezi z ugotovitvami SDK kontrole so bile izvršene konec meseca junija. V obravnavanem obdobju so nas nenehno pestile likvidnostne težave. Premagovali smo jih z najemanjem kratkoročnih kredi tov pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki, pri Narodni banki Jugoslavije — Vojni servis Beograd in pri ostalih. V obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1982 so potekala dela na rekonstrukciji mešalnice v TOZD Premazi, ki jih je sektor redno finančno spremljal. Istočasno je sektor sodeloval pri pripravi programa za povečanje kapacitet poli- estrskih smol (7. reaktor) v TOZD Smole, v III. kvartalu pa še na zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev za to naložbo ter Sklepanju samoupravnih sporazumov s sovlagatelji v reproverigi in na ravni SOZD, zagotovitvi ustreznega deleža s strani Ljubljanske banke, Gospodarske banke in potencialnih izvajalcev del. 30. 9. so bila izločena sredstva za naložbo v 7. reaktor. Stalna dela in naloge so bila opravljena v predvidenem obsegu in predpisanih rokih. 2. Analitsko plansko organizacijski sektor Služba za statistiko, plan in analize je izdelala in pravočasno predložila v obravnavo vsa mesečna, kvartalna in polletna poročila. Mesečno so bili sestavljeni pregledi o uspešnosti dela posameznih stroškovnih mest v TOZD in DSSS po sprejetih merilih. Med letom ni prišlo do sprememb in dopolnitev pri oblikovanju meril. Analize stroškov po stroškovnih mestih proizvodnje za proizvodno ljudsko uro so bile opravljene za kumulativno in kvartalno dejansko vrednost ure. Predlog plana 1982 je bil predložen v potrditev v mesecu februarju. Ka-■snitev pri izdelavi plana je povzročilo čakanje na sprejetje Resolucije in Dogovora za leto 1982. V mesecu septembru so bila začeta pripravljalna dela za izdelavo plana 1983. Izdelan je bil osnutek delovnega koledarja v dveh variantah, izračunane so bile poprečne prodajne cene po grupah izdelkov in izračunan poprečni odstotek rasti planskih cen, v letu 1983 v primerjavi z dejanskimi cenami v letu 1982. Oddelek AOP je v obdobju o katerem poročamo v celoti prenesel ob sodelovanju finančno računovodskega in kadrovsko splošnega sektorja, obračun OD v DO Sava Kranj. Delo teče z manjšimi odstopanji normalno in izplačilo OD je bilo v vseh šestih mesecih pravočasno, oziroma na izplačilni dan določen z delovnim koledarjem. V prvem trimesečju je bilo delo pri izdelavi šifrirnega sistema opravljeno skladno s planom, če izvzamemo manjše zakasnitve. Izdelan je bil šifrirni sistem za surovine, embalažo in etikete. Izdelani in izpolnjeni so bili obrazci s potrebnimi matičnimi podatki za surovine in embalažo in narejen računalniški izpis za kontrolo podatkov. Izpolnjevanje podatkov za etikete je v teku. Delno kasnimo pri izdelavi šifrirnega sistema za gotove izdelke in polizdelke, kjer je glavni problem v opredelitvi klasifikacijskega dela šifre. Ovira za delo po planu so bili med drugim tudi dopusti, tako da je delo spet steklo v septembru, polno aktivnost pa pričakujemo v oktobru. V Savi Kranj se je skladno s programom strokovno izpopolnjeval de-lavec-programer, ki je šolanje zaključil v septembru in se je v zadnjem trimesečju vključil v tekoče delo. V prvem trimesečju so bili pripravljeni podatki za računalniško obdelavo kalkulacij nadaljnjih 250 izdelkov. Občasno, tj. skladno s potrebami, so bile izpisane kalkulacije "po tekočih cenah, kakor tudi izračun pokritja za nekatere izdelke v absolutnem znesku in relativnem razmerju. Ob uporabi računalnika je bila izdelana ABC analiza surovin po vrednosti in količini, kakor tudi izdelan in izpisan izračun razmerij med tekočimi cenami za leto 1982 in planskimi cenami za leto 1983. Po predvidenem planu za leto 1982 je bil v Okviru službe za organizacijo izdelam organizacijski predpis o upravljanju s prevoznimi sredstvi in pripravljen osnutek pravilnika o premakljivem delovnem času, ter ponovno posredovan v Obravnavo TOZD in DSSS. Posneto je bilo stanje o poslovanju v zvezi z osnovnimi sredstvi (naročanje, prevzem, stanje osnovnih sredstev, razvrednotenje, odpis), kot gradivo za predpis, ki bo izdelan v mesecu oktobru. Obnovljen je bil organizacijski predpis o etiketah, izdelan osnutek kontrolne kartice, ter izdelane skice za lokacijo in montažo kontrolnih ur. Pripravljen je bil predlog za sestavo in imenovanje inventurnih komisij in plan dela v zvezi z inventuro. V sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja je bila konec meseca aprila izdelana analiza problematike organiziranosti. Na podlagi ciljne opredelitve problemov in njihovega rangiranja, pri čemer so sodelovali domala vsi vodilni in vodstveni delavci delovne organizacije, so- bili pripravljeni "predlogi projektov in predlagani v realizacijo delavskemu svetu DO. Gre za projekte v zvezi z oskrbovanjem z materialom, v zvezi z upravljanjem razvoja DO Color in v zvezi s pripravljanjem kalkulacij. Nosilec dela je bila delovna skupina, ki jo je imenoval koordinatorij DO. Na podlagi sklepov delavskega sveta DO je bil pripravljen predlog projektne naloge. Oskrbovanje z materialom in osnutek pogodbe o sodelovanju z ZOP pri realizaciji te, kot tudi drugih dveh nalog. 3. Razvojno investicijski sektor Gradbena, instalacijska in montažna dela v zvezi z rekonstrukcijo mešalnice so v zaključni fazi. Dokončanje del predvidevamo v mesecu decembru. COLOR 5 Za nadomestitev uvozne opreme za transportiran) e, tehtanje ih šaržiranje tekočih in praškastih surovin (I. faza), smo pred podpisom pogodb z »Iskro« za tehtalni in šaržirni del, dočim za transport praškastih materialov (II, faza) pripravljamo inovacijsko razvojno nalogo skupaj z Iskro, Smeltom in Kovinarjem pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Na osnovi rezultatov inovacijsko .razvojne naloge se bodo lahko izdelali projekti in delavniška dokumentacija za pneumateki transport ter skladiščenje praškastih materialov (problematičen je predvsem ti-tandioksid). Zaključek del I. faze je predviden koncem leta 1983, dočim se bodo dela v 2, fazi končala predvidoma v 3. kvartalu 1984. Za obrat razredčil je bil izdelan idejni projekt in dan v razpravo. Pridobljeno je bilo lokacijsko dovoljenje in izdelani projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za 1. fazo poliestrskih smol. Zbrana so vsa soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobljeno je bilo soglasje s strani Republiške komisije .za oceno investicij na osnovi katerega je LB GB odobrila investicijski kredit. Investicija je bila prijavljena SDK. Dela v zvezi s prestavitvijo linije kitov so končana, razen ventilacije. Meritve so namreč pokazale, da ventilatorji in klimat, ki so v »S« izvedbi, ne dosegajo tiste kapacitete, ki je predvidena s projektom. Zaradi tega je potrebno zamenjati motor z močnejšim, kar povzroča kasnitev pri dokončanju investicije. Predvidoma bo investicija zaključena v decembru. Glede na to, da novi zazidalni načrt ni bil sprejet, kljub konkretnim dogovorom z LUZ ni bila. naročena lokacijska dokumentacija za skladišče vzdrževalnih obratov. V teku je sanacija Skladišča topil. Dela se vršijo na sanaciji obstoječih podzemeljskih cistern — montaža merilcev nivoja, odvodnjavanje jaškov, zamenjava odvodnih cevi in čiščenje ter tlačni preizkus cistern. V izdelavi je idejni projekt etapne izgradnje in rekonstrukcije skladiščnih kapacitet tekočih surovin. V okvira SOZD Kemija so bili sicer opravljeni razgovori o gradnji pralnice embalaže, vendar zaradi neusklajenih stališč še 'ni billa sprejeta odločitev o gradnji. Poleg omenjenega sodelujemo pri ustvarjanju tehnične strojne dokumentacije (enotne za potrebe premazne industrije v okviru delovne grupe Chromos—Duga—Helios—Color). Izdelana je bila ocena investicijskega programa za izgradnjo obrata za proizvodnjo poliestenskih drogov, na podlagi katere mora avtor — Smelt, pristopiti h korekturi programa. Opravljeni so bili že razgovori s potencialnim dajalcem »tonowhow«, ter firmami zainteresiranimi za izdelavo dokumentacije. Rezultat sodelovanja v iniciativnem odboru za ustanovitev Samoupravne 6 COLOR interesne skupnosti za odpadke v ljubljanski regiji je SaS dan v javno razpravo. Izdelana je bila predinvesticijska študija o praškastih premazih. Rezultati sodelovanja pri spremembah zazidalnega načrta v okviru MEP 1 in 2 še niso znani, vendar osnutki, ki jih je izdelal LUZ, že prihajajo v javno razpravo (Posvetovanje Ljubljana 2000, sestanki z Donitom in občinskim IS itd.). V III. trimesečju so potekala vsklajevanja med krajevnimi Skupnostmi v Medvodah. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti naloge razvoja DO Color, je koordinato-r.ij DO izhajajoč iz ugotovitev posnetka dejanskega stanja naložil izdelavo naloge posebni delovni skupini, ki je s sodelovanjem ZOP Ljubljana pripravila kobkretno gradivo. Od odločitve koordinatorja in delavskega sveta DO je odvisno kdaj in v kakšnem obsegu bomo pristopili k njenemu uresničevanju. 4. Kadrovsko splošni sektor V sektorju so bila v prvem polletju opravljena vsa stalna dela in naloge. Poleg teh so bila opravljena še naslednja dela in naloge občasnega značaja: — popisani so bili vsi možni kandidati za delegacije SIS in DPS ter pripravljena vsa potrebna poročila v zvezi s pripravami in samo izvedbo volitev. Poleg tega je bila nudena strokovna pomoč ob izvedbi volitev, — izvedene so bile priprave in realizirano sodelovanje pri izvajanju programov uvajanja ipripravnikov in praktikantov, — izvajajo se priprave in sodeluje se s šolami za izvajanje proizvodnega dela il. letnika usmerjenega izobraževanja programa tehnik, — izveden je bil razpis štipendij, —- .izpolnjene so bile prijave oziroma obrazci za SPIZ in prijave za matično evidenco (PS 3, P 4), — izvedena je bila sprememba načina socialnega zavarovanja otrok delavcev Colarja, — pripravljen je bil osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD im skupno porabo za DO Color ter osnutek pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo za ZOZD in DSSS. Komisija za sistemizacijo, AODN in izvedbo individualnih in kolektivnih meril je na zadnji seji dokončno oblikovala besedila osnutkov teh aktov. Ti osnutki so v tem času predloženi vsem delavskim svetom, da jih posredujejo v javno razpravo, — izvršen je bil preizkus dvigal, — opravljen je bil preizkus znanja iz varstva pri delu za pripravnike in nove delavce, — opravljene so bile meritve prehodne upornosti električnih naprav, — opravljene so bile meritve stre-lovodnih naprav, — izveden je bil tečaj za izprašane gasilce, — izdelan je bil gasilsko obramb-no-napadalni načrt, —" izvršena je bila ocena investicijskih elaboratov z vidika vafstv^ pri delu, — organizirani so bili zdravstveni pregledi delavcev, — izvršenih je bilo več intervencij požarov (kuhinja lakov, osebni avto, požar odpadnega materiala v Sori, požar pomožnega poslopja na Senici in kozolec v bližini tovarne, ter začetek požara odpadkov v smetišču v Rakovniku), ; — v tednu požarne varnosti j er‘bila organizirana sektorska vaja v Celulozi, —i raziskovane in analizirane so bile vse nesreče pri delu, ki so se dogodile v obravnavanem obdobju, — izvršeni so bili vsi potrebni postopki za sprejem devetih samoupravnih aktov DO, TOZD in DSSS, ki so bili osnova za registracijo DO tol TOZD. Izpeljana je bila javna razprava, poprejšnja obravnava ter sprejemanje aktov na referendumu oz. zboru delavcev. Imenovane so bile tudi vse potrebne komisije za o-bravnavo pripomb in priprav predlogov. Referendum za sprejem, prej obravnavanih aktov je bil uspešno izveden dne 30. 6. 1982. Po tem času so bili pripravljeni in zbrani vsi dokumenti, potrebni za registracijo TOZD in DO. Vsa potrebna' dokumentacija je bila registrskemu sodišču predložena v mesecu j-uliju, 23. 9. 1982 pa je registrsko sodišče uvrstilo obe TOZD in DO v register gospodarskih organizacij, — urejeno je bilo zavarovanje za voznike osebnih in tovornih vozil in povečano kolektivno nezgodno zavarovanje, —• izvršene so bile vse potrebne naloge za Sklenitev sporazumov z zdravstvenim domom o priznavanju oziroma ugotavljanju bolniškega sta-leža delavcev Oolorja od 1. 7. 1982 dalje, —. izvršene sg. bile vse potrebne aktivnosti za sklenitev pogodbe o o-pravljanju zdravstvenih storitev v o-bratni ambulanti Colorlja. Zdravnik ordinira od 1. 9. 1982, od 1. 10. 1982 pa tudi medicinska sestra, — izvršene so bile vse strokovne naloge za dodelitev kreditov v spomladanskem in jesenskem razpisu za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in rezervacijo stanovanj oziroma sklepanje pogodb za nakup stanovanj. Po analizi rezultatov ankete je bilo interesentov več, kot smo u-speli rezervirati stanovanj, vendar pa je na koncu število interesentov močno upadlo, tako da je ostalo le nekaj resnih, oz. tistih delavcev, ki so sklenili predpogodbe, — izvršen je bil razpis letovanj na morju v Colorjevih počitniških kapacitetah, ter vse nadaljnje aktivnosti za letovanje, — preurejena in posodobljena je bila (nekatera dela so še v, teku) kuhinja obrata družbene pr.ehrane, ~ •— izvršena so bila vsa planirana vzdrževalna dela v počitniških enotah DO Color,' ------iz arhiva je bila izločena nepotrebna dokumentacija, — v pripravi je osnutek pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in DSSS, Skladno z novosprejetim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, — v sodelovanju v DO Varnost smo skušali uvesti večjii red in disciplino v času prihodov na delo in odhodov z dela ter izhodov med delovnim časom. Zavzemali smo se tudi za večjo budnost varnostnikov, — izvedene so bile spremembe in dopolnitve načrta proizvodnje in kadrov v vojni, — sodelovali smo na tekmovanju CZ v občini Šiška in izvedli tečaj za enote CZ, — pripravljeni so bili predlogi za dodelitev občinskih priznanj za delo s področja SLO in DS ter — izvršene naloge za razporeditev delavcev na delovno obveznost v primeru vojne oz. neposredne vojne nevarnosti. 5. Komercialni sektor Poročilo o delu komercialnega sektorja v obravnavanem obdobju ločeno po temeljnih organizacijah je naslednje' TOZD Smole Količinski plan nabave 9.673 1 ni bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava presežena za 4 odstotke oz. za 189 ton, uvoz pa je bil za 18% oz. za 828 ton nižji. Kljub temu je bila domača nabava težavna in večkrat, zelo kritična. Največje težave so bile pri nabavi AFK, ki ni bila zadostna, kjer dobave kljub devizni soudeležbi niso bile v skladu z dinamiko niti količinami. Iz domačih virov nismo realizirali nabav acetona in stirena, ker »Oki« Zagreb nima surovin. V celoti smo se morali preusmeriti na uvoz sitrena iz klirinškega tržišča. Do konca leta ne pričakujemo bistvenih sprememb. Podobne razmere so bile tudi pri nabavi ksilena.. Rafinerija Rijeka nam je zadnje količine ksilena dobavila v avgustu leta 1981. Neredne so bile tudi dobave bencinov in destiliranih mastni!) kislin. V nadaljevanju leta bo pereča predvsem oskrba z benci-ni. V primerjavi z letom 1981 se je izboljšalo stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid maleinske kisline, saj smo lahko nabavljali potrebne količine. Ker je perspektiva nakupa AMK dokaj nejasna, smo ga v večji količini kupili na zalogo, kar močno dviguje indeks realizacije domače nabave, niso pa bile na ta račun ogrožene druge dobave. Uvoz surovin je bil količinsko za 18% nižji, vednostno pa nižji za 14 odstotkov od planiranega. 33 %. vseh uvoženih, surovin smo zagotovili prek domačih kupcev. Količinska prodaja smol je bila v prvih devetih mesecih za 10% ali 949 ton nižja kot v enakem obdobju leta -1981. Plan je bil realiziran 95%, saj je bil predviden remont pri načrtovanju upoštevan. Prodaja na domačem tržišču je bila dva odstotka nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil dosežen 95 % ali za 28 ton manj kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 377 ton oz. 8 % nižja od planiTa-ne. Prodajne cene smol so bile spremenjene v mesecu juliju, ko so se povišale za 15 %. Povpraševanja po alkidnih in poliestrskih smolah na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. O-snovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin ,in embalaže. Ker smo tako stanlje pričakovali, smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju letnih pogodb dogovorili za devizno soudeležbo. Tako smo z vsemi kupci podpisali samoupravne sporazume, na o-snovi katerih so nam posredovali za ca. 150.000 ZDA dolarjev surovin v dodelavo, v približno enakem znesku pa so z namii združili tudi devizna sredstva. Kljub temu, da plan izvoza ni bil realiziran, nam že sklenjeni posli zagotavljajo, da bo izvozna obveznost do konca leta v celoti izpolnjena. TOZD Premazi Količinsko je bilo nabavljenih za 6 % ali 957 ton manj surovin, kot je bilo planirano. Od Lega je bila domača nabava manjša za 9 % ali 763 ton, uvoz pa je bil realiziran 97 %. Interna nabava je bila realizirana v ■višini 92 % oz. 377 ton manj kot je bilo planirano. Vzroki za tako stanje so bili: — pomanjkanje naftnih derivatov in aromatov, — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe, — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in ... po odkopu cevovodov je pogled na podzemno skladišče topil povsem drugačen .., — pomanjkanje embalaže. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila — 81 % (597 t izpada — izpadi tonlena, ksilena in pansolven-ta iz Reke im Pančeva. OSkrba s ksi-lenom, todiuenom bo do konca leta-nespremenjena. Pričakujemo pa boljše dobave pansolventa iz Pančeva. — mehčala — 82 % (27 t izpada) —' zahteva po devizni participaciji - — pomanjkanje deviz, zato težave pričakujemo tudi v drugem polletju. — NC — 58 % (2431 izpada) — zahteva za devizno participacijo v znesku 795 ZDA dolarjev za tono NC. Zaradi pomanjkanja deviz bo o-slkrba z domačo NC tudi v drugem polletju problematična. — smoile — 79% (169 t izpada) — 60% (263 t izpada) — zaradi sprememb v asortimanu in manjše proizvodnje ni bilo potreb po raznih dodatkih. — pigmenti ■— 117% (171 t več kot načrtovano) — boljša preskrba je bila zagotovljena v HI. kvartalu s cink-kromatom iz predelave c Inkovega belila in z nabavo Cinka prek domačih kupcev premaznih sredstev. — embalaža v liit. — 52 % — dobave dosežene z odstopom posl. skilada in devizne participacije kot tudi z nabavo pločevine prek kupcev premaznih sredstev. Situacija z embalažo bo tuidi v II. polletju kritična. — polnila — 118 % — povečana poraba v oddelku disperzij. Uvoz odobren s strani SISEOT je bil realiziran V celoti. Ker pa je bil znatno nižji od potrebnega tj. planiranega, so nam kupci zagotovili približno četrtino uvoznih surovin, tako da je bil količinsko realiziran 97 %. V nadaljevanju tega poslovnega leta ho potrebno vložiti maksimalne napore, zlasti v znižanje uvoznih cen, znižanje stroškov nabave in v zagotovitvi potrebnih deviznih sredstev. Količinska prodaja premazov je bi-. la v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 3 % ali za 560 ton nižj a kot v enakem obdobju lani. Plan je bil realiziran 92 %, tj. prodanih je bilo za 1523 ton izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 8% ali 1.180 ton nižja od planirane in za 6% višja kot v enakem obdobju lani. Plan izvoza na konvertibilno tržišče smo presegli za 31 % ali 126 ton, medtem ko je bil izvoz na klirinško tržišč,e za 13 % ali 349 ton nižji od planiranega. Povpraševanje po izdelkih TOZD Premazi je bilo na jugoslovanskem tržišču bistveno večje od naše realizacije. Osnovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin. Tako situacijo smo pričakovali, zato smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju letnih pogodb dogovorili za devizno soude- zmanjšanje potreb. — kemikalije — ležbo. Z vsemi domačimi kupci industrijskih premazov smo podpisali samoupravne sporazume, na osnovi katerih so nam v Obravnavanem obdobju dali za 2,800.000 ZDA dolarjev surovin v dodelavo im v istem obdobju združili za 1,200.000 ZDA dolarjev deviznih sredstev. Prodajne cene premaznih sredstev so bile spremenjene v mesecu avgustu. Republiška skupnost za cene je odobrila povprečno 10 % povišanje cen, kar pa je v primerjavi s podražitvijo surovin in embalaže ter sprememb v deviznih tečajih premalo, da bi lahko dosegli planirani nivo dohodka. V zaključnem teku je že realizaci-ja-jkompenzaeijskih poslov z Bolgarijo in Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslaviji a konvertibilni način plačevanja. Vrednostno je bil izvoz na klirinško področje za 13 % nižji od planiranega. Glavni vzrok je vsekakor bistveno manjši izvoz avtoemajlov in avtoreparatur, kjer sovjetski partner zahteva bistveno nižje cene od lanskoletnih. Izvoz v SZ se je praktično omejil na izvoz ladijskih barv, kjer so cene ugodne, porabi pa se razmeroma malo surovin deviznega porekla. Servisna služba je reševala večje reklamacije po številu devet. Demonstrirala je uporabo premaznih sistemov in proizvodov (Agra! sistem, Co:lpoly za drogove, gumbe, impregniram) e, Epolor). Seja izobraževalne skupnosti Ljubljana-Šiška Težave usmerjenega izobraževanja Pred nedavnim je bilo zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana-Šiška. Tam smo bili delegati seznanjeni s problemi, ki tarejo izobraževalno skupnost in nasploh usmerjeno izobraževanje. Izobraževalna skupnost organizacijam združenega dela daje nalogo, naj zagotovijo sodelovanje z vzgojno izobraževalnimi organizacijami. To sodelovanje naj bi se izražalo v tem, da bi organizacije združenega dela zagotovile pogoje za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. S tem bi omogočile kvalitetno izvajanje vzgojno izobraževalnih programov. Ta misel ni prav nič napačna, vendar je pomanjkljivo izražena. Vsakdo izmed nas se lahko zaveda, da dijak, ki se šele seznanja z delom, katerega bo mogoče v bodoče opravljal ne more delovni organizaciji prinesti veliko koristi. Seveda tega od njega tudi ne moremo pričakovati. Toda dijaku vseeno po končani praksi pripada nagrada. Prav tako smo mu dolžni dati malico. Poleg denarja in hrane rabi strokovno pomoč, zaradi katere je sploh prišel na prakso. Če dobro premislimo to ni tako majhen strošek za organizacijo združenega dela. O tem, kdo naj bi kril vse te stroške izobraževalna skupnost molči. Zato bi bilo bolj pametno poiskati izhod, kjer ne bi vsega bremena nosile organizacije združenega dela. Vsekakor pa ne sme priti do tega, da bi delovne organizacije zavračale dijake. Pri tem ne smemo pozabiti, da so ti dijaki naša prihodnost. Slej ko prej bodo oni morali prevzeti naloge in odgovornosti nase. V usmerjenem izobraževanju se nam odpira zelo važen' problem, ka- terega res ne smemo prezreti. Vemo, da uspeh učenca igra važno vlogo pri vpisu v prvi letnik srednjih šol. Zato se dogaja, da elitne šole poberejo večino dobrih učencev, preostali del učencev pa ostane poklicnim šolam. Tako prihaja do neenakomerne razporeditve. To pravzaprav ni nič vzpodbudno za naše gospodarstvo. Že danes se lahko zavedamo, da bo čez nekaj let (morda čez 10 ali več) veliko pomanjkanje nekaterih poklicev. O tem moramo začeti razmišljati že danes, kajti jutri je lahko že prepozno. Zavedati se moramo, da dokler ne bo uveljavljeno načelo srečujočega planiranja med občinskimi in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in med uporabniki kadrov, se ne bo mogoče dogovarjati za ustrezno strukturo vpisa. Delovanje v skladu z zakonom, ki obvezuje občinske in mestno izobraževalno skupnost Ljubljana, ne bo možno, če ne bo prišlo do aktiviranja uporabnikov po kadrih, kot to določa tudi 12. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju. KD Pelegrin ’82 V Šestnajst zadovoljnih Lep .poznotpoletni dan. Pred Color-iev.imi počitniškimi hišicami v Pelegrinu ustavi majhen avtobus, ki ga naši upokojenci že poznajo. Za šestnajst ljudi je konec letošnjega desetdnevnega letovanja. Kako so ta čas preživeli, naj kar sami povedo: Fani Smoleč: »Lepo smo preživeli teh deset dni. S kuhanjem je res precej dela, vendar šo mi ostali veliko pomagali. Pa jedli so tudi radi, to pa kuharici največ pomeni. Reda smo se držali, ko je bilo kuhano, smo se zbrali in lepo pojedli. No, ja, Lojze včasih ni mogel prekiniti kartanja in je prišel malo pozneje, pa nič zato.« Geni Somrak: »Zelo lepo je bilo ih želim, da bi lahko še kdaj letovala. Kot ena velika družina smo bili, tako smo se lepo razumeli, Sama .sem sicer imela smolo, ker sem bila bolna, tako da sem šla le malo v vodo, a sem se kljub temu odpočila.« Ivan Smolič: »Zelo sem zadovoljen z letošnjim letovanjem. Lepo smo se razumeli, dobro smo jedli, se zabavali . . . Ja, Fani dobro kuha — vsaka ji čast pri teh letih. Te dni je namreč praznovala 70-letnico, pa smo ji izkazali majno pozornost. Sli smo tudi v Umag, pa h kmetu po vino, tako da nam ni bilo nikoli dolgčas.« Francka Tehovnik: »Prvič sem letovala v Pelegrinu in če bo le mogoče,, bi rada še kdaj. Bom videla, kako bo doma — varujem namreč vnučke, pa tudi drugega dela je polno. Seveda je tudi odvisno od tega, če bo CoLor tudi v bodoče imel dovolj sredstev v take namene. Moram reči. da ,sem se v prijetni družbi dobro odpočila.« Pavle Žgajnar: »Ves čas smo imeli lepo vreme, dothro hrano, pa kregali se nismo nič, kar je največ vredno. Kljub temu je bilo zame malo predolgo, takole bre zdela. Veš, sem navajen doma vedno kaj delati in brkljati.« Janez Štrukelj ZAHVALA Upokojenci, ki smo tudi letos preživeli deset lepih, sončnih dni v počitniških hišicah v Pelegrinu, se za to doživetje najlepše zahvaljujemo OO zveze sindikata COLOR. Bilo nas je 16, ki smo se med seboj lepo razumeli. Za dobro hrano je poskrbela pridna kuharica Fani, s svojima pomočnicama Ančko in Pepco. Seveda pa za prijetno počutje in lepe družabne večere ni manjkalo dobre primorske kapljice. Zato nam je teh deset dni kar prehitro minilo, posebno še, ker smo imeli ves čas prekrasno, sončno, skoraj poletno toplo vreme. Posebno smo zadovoljni, da se nas kolektiv, v katerem smo vsi preživeli dobršen del svojega življenja, spominja in nam omogoči vsakoletni oddih na morju. V imenu upokojencev, ki smo letos letovali v Pelegrinu, najlepša hvala. Zahvaljujemo se tudi tovarišem, ki so nas spremljali in prišli po nas ob zaključku letovanja. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA, PARMOVA 9 objavlja vpis v: — osnovno šolo za odrasle in začetni tečaj branja in pisanja (brezplačno) ; — I. letnik usmerjenega izobraževanja v usmeritvi kovinsko predelovalne industrije za smeri: — obdelovalec kovin, vzdrževalec in upravljalec strojev (lahko tudi z nedokončano osnovno šolo); — oblikovalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, vzdrževalec vozil in strojev, preobliko-valec in spajalec kovin, finomehanik; — strojni tehnik; — obratni strojni tehnik: tehnolog, energetik (za absolvente bivše poklicne kovinarske šole); — I. letnik usmerjenega izobraževanja v elektrotehniški usmeritvi: — elektrikar; — elektrotehnik; — filmsko in televizijsko šolo za mentorje filmske vzgoje; delo v šolah poteka po dopisno-seminarski metodi. Objavlja vpis v tečaje: — strojepisni tečaj; — tečaj skladiščnega poslovanja; — tečaj tehniškega risanja; — tečaj za skupino vodje in delovodje; — tečaj za varstvo pri delu: a) za delavce v neposredni proizvodnji, b) za vodilne in vodstvene delavce, c) projektante, konstruktorje in tehnologe; — tečaj za upravljanje klimatskih naprav; — tečaj za kontrolorje v proizvodnji; — tečaj elektronike in finomeha-nike; — tečaj za vzdrževalce poslovnih zgradb; — tečaj za preddelavce v kovinsko predelovalni industriji; — tečaj za pleskarje in • sobosli-karje; — začetne in nadaljevalne tečaje slovenskega, nemškega in angleškega jezika. — Organiziramo setninarje za inštruktorje (mentorje za proizvodno delo za učence v usmerjenem izobraževanju). — Organiziramo tuid preizkus znanja za višje šole. — Sestavljamo in izvajamo programe po potrebah združenega dela (prekvalifikacije, nove tehnologije). VPIS JE OD 25. AVGUSTA DALJE VSAK DAN OD 8. DO 17. URE RAZEN SOBOTE. INFORMACIJE PO TELEFONU 312-133. ŠPORTNE IGRE 1982 V septembru smo priredili že tret-.je Colorjeve športne igre. Rezervirali smo si teden dni in opravili tekmovanja v devetih panogah; od malega nogometa, košarke, odbojke, streljanja, kegljanja, namiznega tenisa, šaha, krosa pa do balinanja, ki je bij na sporedu za sobotni finale. Resnici na ljubo tekmovanja v malem nogometu zaradi organizacijsko-meteoroloških problemov ni bilo in tako favoritom ni bilo potrebno dokazovati svoje premoči. Poglejmo, kako so se bili boji v posameznih disciplinah: Pri odbojki že tretje leto tekmujejo le tri ekipe, vendar zato borba •ni nič manj srdita. Letos si je lovoriko zmagovalca »priznojilo« moštvo PREMAZOV, ki je v finalu dokaj prepričljivo premagalo dvojne šampione — moštvo RAZVOJA. Z drugega na zadnje mesto je zdrsnila ■ekipa SKUPNIH SLUŽB; pestijo jo namreč kadrovske težave. Pri košarki polom DSSS. Vse kaže, da ekipa RAZVOJA ne živi le na stari slavi, ampak da so se veterani dosti resno pripravili na srečanje. Škoda, da v našem kolektivu ni zanimanje za košarko večje, saj bi z malo truda lahko sestavili vsaj še dve ekipi. V kegljanju je med ekipami zmagala favorizirana ekipa SMOL pred tremi ekipami PREMAZOV, kjer je množičnost doma. V posamični konkurenci je zmagala Majda, tokrat že z novim priimkom, vendar je bila Marta tik za njo in tudi Kata je že v prvi jakostni skupini; med trinajstimi kegljači se je letos odprlo Stritarju, presenetil je tudi Dane s tretjim mestom. Tudi, streljali smo — ne kozle, v 'tarčo! Med moškimi ekipami, vse so bile s PREMAZOV, je največ pokazala bratovska dvojka MEŠALNICE, pred TRANSPORTOM in prvo ekipo PREMAZOV, med dekleti pa so najboljše strelke v SKUPNIH SLUŽBAH. Posamezno imajo naj mirnejšo roko, Mimi, Stane, Marjan ter Franci. Namizni tenis zadnje čase nekoliko stagnira, kar je bilo opazno tudi pri udeležbi. Med dekleti je bila najboljša spet Mimi, med fanti pa Herman. Šah je šport za pametne ljudi. Nič čudnega, da je bila udeležba na igrah tako skromna. Med zagrizenimi borci je z osvojitvijo 9,5 točk od 10 možnih premočno zmagal Fadil pred Andrejem in Mirom. Pravo nasprotje šaha.je tek oziroma kros. Udeležba je bila letos pri dekletih, kjer je po lanskem spodrsljaju letos spet slavila Dragi, nekoliko boljša, pri fantih pa so manjkali stari favoriti, nekateri zaradi bo- lezni, drugi pomanjkanja kondicije, časa ali kar tako. Ekipa RAZVOJA se letos ni dala presenetiti. Balinanje pripravimo za finale — za sprostitev, vendar je pogled na zagrizene borce v štirih ekipah odkrival vse prej kot miroljubne namene. Borba je bila zares huda in le s težavo je ekipa 2F + Dane osvojila zlato. RAZVOJ se je z zadnjega mesta letos popravil na drugo, ekipa SMOL pa je zatajila. Zvečer smo se zbrali najbolj zvesti, razglasili najboljše in tudi tiste manj dobre, poplesali in zapeli športnemu prazniku Colorja v slovo z željo, da bi nas bilo čez leto več, da bi igre zaživele z vsemi, ki se srečujemo od šestih do dveh ali desetih. REZULTAT! 3. ŠPORTNIH IGER COLOR 15.-25. 9.1982 Odbojka Razvoj : Skupne službe 2:1 (12:15, 15:11, 17:15) Skupne službe : Premazi 1:2 (9:15, 16:14, 7:15) Premazi : Razvoj 2:0 (15:12; 15:13) Vrstni red: točke 1. Premazi •• 4 2. Razvoj 2 3. Skupne službe 0 Košarka Razvoj ; Skupne službe 56:37 Vrstni red: 1. Razvoj, 2. Skupne službe. Kegljanje Ekipno: 1. Smole (Jesenovec Majda, Dubo-kovič, Kristan): 1201 kegelj; 2. Premazi I. (Sušnik Marta, Kr-šinar, Stritar): 1183 kegljev; 3. Premazi II (Janjič Kata, Bitenc, Zidar): 1179 kegljev; 4. Premazi III. (Stritar Fani, Kobal, Milašinovič): 1105 kegljev; 5. Skupne službe I. (Križaj Slavka, Štrukelj, Borčnik): 1065 kegljev; 6. Skupne službe II. (Štrukelj Marjeta, Lesjak Zorka, Šuštar): 1009 kegljev. Posamično ženske kegljev 1. Jesenovec Majda 382 2. Sušnik Marta 379 3. Janjič Kata 372 4. Stritar Fani 353 5. Križaj Slavka 351 6. Štrukelj Marjeta 343 7. Petaci Anica 323 8. Lesjak Zorka 317 9. Zerovnik Vida 316 10. Burja Marinka 301 Posamično moški kegljev 1. Stritar Franc 436 2. Dubokovič Vojko 425 3. Bitenc Dane 404 4. Zidar Miro 403 5. Žerovnik Janez 393 6. Kristan Marko 391 7. Kobal Srečko 381 8. Milašinovič Mile 371 9. Kršinar Brane 368 10. Krelj Franc 359 11. Štrukelj Janez 359 12. Borčnik Darko 354 13.v Šuštar Miro 349 Streljanje Ekipno ženske 1. Skupne službe krogov (Jamnik, Barbič) 272 2. Smole (Jesenovec, Korenčič) 244 Ekipno moški krogov 1. Mešalnica (Krelj, Krelj) 2. Transport (Burgar, 345 Šimonkovič) 318 3. Premazi I. (Šetina, Zidar) 309 4. Premazi II. (Jenko, Bitenc) 5. Premazi III. (Poženel, 227 Lusthaku) 195 Kros Ekipno 1. Razvoj (Kosec, Erman) 23.15 2. Stara tovarna (Žerovnik, Burja) 23.38 3. Nova tovarna (Petrovič, Jerina) 24.27 4. Akcija 82 (Štrukelj, Košir) 26.40 5. Vedno plata (Petaci, Žerovnik) 27.45 Posamezno ženske krogov 1. Jamnik Mimi 148 2. Korenčič Marta 129 3. Barbič Darinka 124 4. Jesenovec Majda 115 5. Burgar Marinka 114 Moški krogov 1. Krelj Stane 173 2. Hribernik Marjan 172 3. Krelj Franc 172 4. Krelj Rajko 162 5. Burgar Ivan 161 6. Šimonkovič Miško 157 7. Šetina Janez 156 8. Zidar Miro 153 9. Jenko Franc 130 10. Poženel Brane 100 11. Bitenc Dane 97 12. Lusthaku 95 Namizni tenis Ženske 1. Jamnik Mimi 2. Doleczek Helga Moški 1. Dolinar Herman 2. Rajbar Jože 3. Knific Franc 4. Žagar Stane 5. Plazar Mirko Balinanje točk 1. Mešalnica I (Ferfolja, Ferfolja, Bitenc 2. Razvoj 6 (Kušar, Borčnik, Erman) 3. Mešalnica II 4 (Stritar, Zidar, Šetina) 2 4. Smole (Kristan, Bitenc, Košir) 0 Šah 1. Lusthaku Fadil 2. Marin Andrej 3. Šuštar Miro 4. Kadirič Ibro 5. Borčnik Darko 6. Malašinovič Mile Posamezno ženske 1. Kosec Dragi 9.50 2. Žerovnik Vida " 10.01 3. Petaci Anica 10.13 4 Petrovič Stanka 10.40 5. Štrukelj Marjeta 11.10 Posamezno moški 1. Erman Frane 13.25 2. Burja Franc 13.37 3. Jerina Pavle 13.47 4. Košir Domin 15.30 5. Žerovnik Janez 17.35 ef Merilna naprava instituta Jožef Štefan, katero Petrol uporablja za kontrolo tesnosti rezervoarjev goriv ... Nov skladiščni prostor za sode ... ZAHVALA Ob smrti matere se najtop--leje zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, ji darovali cvetje ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Ida Juvan-Primožič ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnjo pot mojo drago mamo, izrekli sožalje, sočustvovali z mano ter darovali v dobrodelne namene, se iskreno zahvaljujem. Marta Ribič COLOR 11 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 10 (123) leto 11, oktober 1982. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1172 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 diin 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošlji- te v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. novembra 1982. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA up gn m zg M T ir "57j ll A L R p »j" ■ < T eai ti§ \F M ~R ll o z: S R_ A! A m n P W~ T R T «1 j? m H ..... O rvr cV.o R_ £ ps ✓ S ::.L n 17 p 7 Es V 7< t T ~R A A Hi L E Tj v / C ~R R^ Ed i!2l •‘.V-v T T P ~o \Pj R N S iir ~T E R T E E O A IF V ~R S j ~R_ K o A R / EE ) R R} Z? | ss?, T\ ~L / D T i.A« c KSČ N ~R [77 T ~R T E /v K R_ T / o N S 77 ~L\ ?«». R F r 7[ 77 T ll T 5 Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 40 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih nabavnega oddelka. Komisija v sestavi Fani Koželj, Anica Mrak in Miro Božičevič je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Nado Jemec, drugo nagrado 150 din prejme Fani Križaj, tretjo nagrado 100 din pa Silva Vrtnik. Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Letošnja gobarska bera ...