UNIVERZA V NOVI GORICI UNIVERZITETNA KNJIŽNICA UNIVERZE V NOVI GORICI Vanesa Valentinčič Murovec EVALVACIJA ORGANIZACIJE IN DELOVANJA VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC: PRIMER UNIVERZITETNE KNJIŽNICE UNIVERZE V NOVI GORICI Pisna naloga za bibliotekarski izpit Nova Gorica, 2020 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IZJAVA O AVTORSTVU IN O JAVNI OBJAVI PISNE NALOGE Spodaj podpisana, Vanesa Valentinčič Murovec, izjavljam, da sem avtorica pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja z naslovom: Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. S svojim podpisom zagotavljam, da:  sem pisno nalogo izdelala samostojno in je moje avtorsko delo,  so dela drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih navajam neposredno ali povzemam, navedena oziroma citirana v skladu s standardom APA,  sem besedila ali podatke, ki so avtorsko zaščiteni, uporabila v skladu z določbami zakona, ki določa avtorske pravice,  je elektronska oblika pisne naloge istovetna s tiskano obliko naloge,  na podlagi 23. člena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu ter v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem javno objavo elektronske oblike pisne naloge na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Podpis avtorice: V Novi Gorici, dne 29. 9. 2020 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ključna dokumentacijska informacija Ime in priimek: Vanesa Valentinčič Murovec Naslov pisne naloge: Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici Kraj: Nova Gorica Leto: 2020 Št. strani: 44 Št. slik: 14 Št. preglednic: 9 Št. prilog: 6 Št. strani prilog: 36 Št. referenc: 34 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici Mentor v času strokovnega usposabljanja: Mirjana Frelih UDK: 027.7:005.336.3 Ključne besede: visokošolske knjižnice, evalvacija, uspešnost delovanja, kakovost, uporabniki Izvleček Namen naloge je bil kritično oceniti delovanje Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici in predlagati izboljšave. Raziskava je potekala v treh delih. Najprej smo s pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih kazalcev uspešnosti preverili organizacijo knjižnice. Nato smo s pomočjo statističnih podatkov izračunali nekatere kazalnike uspešnosti in delovanje knjižnice primerjali z drugimi visokošolskimi oziroma univerzitetnimi knjižnicami. V drugem delu raziskave smo na osnovi izbranih kriterijev podrobneje pregledali spletno stran knjižnice, jo primerjali s spletnimi stranmi podobnih knjižnic in oblikovali predloge za izboljšave. V tretjem delu smo med primarnimi uporabniki knjižnice izvedli anketo ter na podlagi njenih rezultatov oblikovali predloge za delovanje in organizacijo knjižnice v prihodnje. Rezultati raziskave so pokazali, da bo morala knjižnica v prihodnje poskrbeti za večjo prepoznavnost svoje dejavnosti in storitev. Morala bo posodobiti spletno stran in predstavitveno brošuro, uvajati tudi sodobnejše načine predstavitve in promocije svoje dejavnosti, v začetku študijskega leta pa študentom poleg predstavitve knjižnice posredovati tudi informacije o izobraževanju uporabnikov za informacijsko pismenost. Nabavo obvezne študijske literature v tiskani obliki bo morala uskladiti s potrebami študijskega procesa, pripraviti pa tudi dva temeljna dokumenta, in sicer dokument o strateških usmeritvah in ciljih delovanja knjižnice ter dokument o nabavni politiki in odpisu knjižničnega gradiva. Pri uvajanju sprememb bo knjižnica poskušala v kar največji možni meri upoštevati želje uporabnikov in jih aktivneje vključevati v svoje dejavnosti. Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO VSEBINE 1 UVOD .....................................................................................................................................1 1.1 UNIVERZA V NOVI GORICI IN NJENA UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ................2 2 RELEVANTNE RAZISKAVE.............................................................................................4 2.1 EVALVACIJA DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC.....................................4 2.2 SPLETNE STRANIKNJIŽNIC........................................................................................9 3 EVALVACIJA UNIVERZITETNE KNJIŽNICE UNIVERZE V NOVI GORICI......11 3.1 PRETEKLE RAZISKAVE O DELOVANJU KNJIŽNICE............................................11 3.2 KVALITATIVNI KAZALCIUSPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNICE ...................13 3.3 VREDNOSTI IZBRANIH KVANTITATIVNIH KAZALCEV USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNICE IN PRIMERJAVA S PRIMERLJIVIMI VISOKOŠOLSKIMI KNJIŽNICAMI.....................................................................................................................16 3.4 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE IN PRIMERJAVA S SPLETNIMI STRANMI PODOBNIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC ......................................................................19 3.5 REZULTATI ANKETE O UPORABI KNJIŽNICE.......................................................22 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI ..........................................................................................36 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA...............................................................................41 KAZALO SLIK Slika 1: Pogostost uporabe knjižnice in čitalnice, če bi se nahajali na lokaciji študija oziroma delovnega mesta (n = 58) .........................................................................................................23 Slika 2: Želeni načini seznanjanja z informacijskimi viri in storitvami knjižnice (n = 91).....24 Slika 3: Pogostost uporabe knjižničnih storitev v zadnjem letu (n = 91) ................................25 Slika 4: Pogostost in namen uporabe čitalnice v zadnjem letu (n = 91)..................................26 Slika 5: Razlogi, da anketiranci knjižnice ne obiskujejo (n = 91) ...........................................27 Slika 6: Najpogostejši čas obiska knjižnice (n = 91)...............................................................28 Slika 7: Pogostost obiska knjižnice v možnih dodatnih časovnih terminih (n = 91)...............29 Slika 8: Pomoč pri iskanju gradiva za študij/raziskovalno delo (n = 91) ...............................30 Slika 9: Ocena stopnje zadovoljstva s storitvami knjižnice (n = 87).......................................31 Slika 10: Ocena stopnje zadovoljstva z iskanjem gradiva (n = 85).........................................31 Slika 11: Ocena stopnje zadovoljstva s spletno stranjo knjižnice (n = 84)..............................32 Slika 12: Udeležba na izobraževanjih o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 91) ..................................................................................................................................................33 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika 13: Razlogi za nezanimanje anketirancev za izobraževanja o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 14).......................................................................................................34 Slika 14: Ocena stopnje zadovoljstva s storitvami v zvezi z bibliografijami raziskovalcev (n = 43).............................................................................................................................................35 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Struktura anketirancev glede na kategorijo (status) (n = 149)........................22 Preglednica 2: Struktura anketirancev glede na lokacijo študija oziroma delovnega mesta (n = 149)........................................................................................................................................23 Preglednica 3: Seznanjenost anketirancev s knjižnico ter informacijskimi viri in storitvami, ki jih zagotavlja (n = 91) ..........................................................................................................24 Preglednica 4: Razlogi, da anketiranci knjižnice ne obiskujejo (n = 91)................................26 Preglednica 5: Najpogostejši čas obiska knjižnice (n = 91) ...................................................27 Preglednica 6: Pogostost obiska knjižnice v možnih dodatnih časovnih terminih (n = 91) ...28 Preglednica 7: Pomoč pri iskanju gradiva za študij/raziskovalno delo (n = 91).....................29 Preglednica 8: Udeležba na izobraževanjih o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 91)..........................................................................................................................................33 Preglednica 9: Razlogi za nezanimanje anketirancev za izobraževanja o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 14)..........................................................................................34 KAZALO PRILOG Priloga 1: Kvalitativni kazalci uspešnosti delovanja UK UNG .................................................I Priloga 2: Kvantitativni kazalci uspešnosti delovanja UK UNG in primerjava s knjižnicami ODKJG, CMK, CEK in UK UP............................................................................................. VII Priloga 3: Analiza rezultatov študentskih anket (anketna vprašanja o knjižnici) za obdobje od 2013/2014 do 2018/2019.......................................................................................................XIII Priloga 4: Primerjava spletnih strani UK UNG, ODKJG, CMK, CEK in UK UP...............XIV Priloga 5: Anketa o uporabi knjižnice UNG ...................................................................... XVII Priloga 6: Zbirni rezultati Ankete o uporabi knjižnice UNG ...............................................XXI Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 UVOD Naloga obravnava tematiko kakovosti visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic. Podrobneje so predstavljeni rezultati evalvacije Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici (UK UNG), ki je bila izvedena v sklopu strokovnega usposabljanja za opravljanje bibliotekarskega izpita. Na Univerzi v Novi Gorici (UNG) se zavedamo pomena učinkovito organizirane knjižnične dejavnosti, zato smo spodbudili raziskavo, katere namen je bil kritično oceniti organizacijo knjižnice in na podlagi njenih rezultatov predlagati spremembe in izboljšave. Pri zasnovi raziskave in postavitvi raziskovalnih vprašanj smo upoštevali izsledke relevantnih virov s področja evalvacije delovanja oziroma storitev visokošolskih knjižnic. Raziskava je potekala v treh delih. Najprej smo preverili organizacijo in delovanje UK UNG s pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih kazalcev uspešnosti delovanja visokošolske knjižnice, ki so sestavni del Strokovnih standardov in priporočil za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (Strokovni standardi ..., 2012). S pomočjo statističnih podatkov, ki jih zbira Narodna in univerzitetna knjižnica (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d.), smo izračunali nekatere kazalnike uspešnosti in delovanje UK UNG primerjali z izbranimi visokošolskimi oziroma univerzitetnimi knjižnicami. Primerjave smo naredili z Osrednjo družboslovno knjižnico Jožeta Goričarja (ODKJG), Centralno medicinsko knjižnico (CMK), Centralno ekonomsko knjižnico (CEK) in Univerzitetno knjižnico Univerze na Primorskem (UK UP). S knjižnicami v tujini nismo naredili primerjav, saj nismo našli ustreznih, pa tudi dovolj zanesljivih statističnih podatkov o njihovem delovanju, ki bi nam omogočili izračune kazalnikov uspešnosti. V drugem delu raziskave smo s pomočjo izbranih (tujih) kriterijev za ocenjevanje kakovosti spletnih strani knjižnic ocenili spletno stran knjižnice in predstavili predloge za izboljšave. Tudi spletno stran UK UNG smo primerjali s spletnimi stranmi drugih knjižnic (ODKJG, CMK, CEK in UK UP). V tretjem delu raziskave smo izvedli anketo med primarnimi uporabniki UK UNG (študenti in zaposlenimi na UNG). Namen študije uporabnikov je bil ugotoviti zlasti zakaj velik delež študentov nikoli ne obišče knjižnice, zakaj se v večji meri ne udeležujejo informacijskega opismenjevanja, ali je v knjižnici dovolj ustreznega gradiva, uporabniških mest ter računalnikov 1 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit za uporabnike, ali je spletna stran knjižnice uporabnikom prijazna. Na podlagi rezultatov ankete smo pripravili predlog aktivnosti ter sprememb v delovanju in organizaciji knjižnice v prihodnje. Pri tem bo knjižnica poskušala v kar največji možni meri upoštevati želje in potrebe uporabnikov ter slediti razvojnim smernicam sodobnih visokošolskih knjižnic. UNG je zaseben neprofiten visokošolski zavod, zato je drugače organiziran kot javne univerze. Razlike se kažejo tudi v drugačnem načinu financiranja tako univerze kot tudi dejavnosti univerzitetne knjižnice1. V okviru raziskave se zato finančnim pogojem ter kazalcem in kazalnikom učinkovitosti delovanja knjižnice podrobneje nismo posvečali, saj bi bile primerjave z drugimi, po poslanstvu in dejavnosti sicer primerljivimi slovenskimi visokošolskimi knjižnicami, neutemeljene. 1.1 UNIVERZA V NOVI GORICI IN NJENA UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Nastanek Univerze v Novi Gorici sega v leto 1995, ko je bila ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju, in sicer kot prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji, imela je status samostojnega visokošolskega zavoda. V študijskem letu 1998/1999 se je podiplomskemu študijskemu programu znanosti o okolju pridružil visokošolski strokovni študij Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov, visokošolski zavod se je preoblikoval v Politehniko Nova Gorica (Politehnika Nova Gorica, 2005). Takrat so ustanovili tudi Knjižnico Politehnike Nova Gorica. Leto 2006 je bilo za visokošolski zavod prelomno, saj je pridobil status univerze in se preimenoval v Univerzo v Novi Gorici. Dejavnost univerze se je v letu 2006 razširila in je vključevala dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, raziskovalno in razvojno delo ter prenos tehnologij v podjetniško okolje (Univerza v Novi Gorici, 2007). Tudi Knjižnica Politehnike Nova Gorica se je preoblikovala in v letu 2009 postala Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici. Dejavnost Univerze v Novi Gorici danes pokriva dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje ter raziskovalno, umetniško in razvojno delo. Pedagoška dejavnost se izvaja v okviru petih 1 UK UNG ni upravičena do financiranja po Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uredba o javnem ..., 2017), ker ima njen ustanovitelj UNG status zasebnega visokošolskega zavoda. 2 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit fakultet, ene visoke strokovne šole in Akademije umetnosti. Raziskovalna dejavnost poteka v šestih centrih in štirih laboratorijih. Študij je do konca leta 2019 zaključilo 236 doktorjev znanosti, 410 magistrov in 897 diplomantov (Univerza v Novi Gorici, 2020, str. 5). Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici je bila formalno ustanovljena aprila 1998 kot Knjižnica Politehnike Nova Gorica. Po preoblikovanju Politehnike v Univerzo v Novi Gorici leta 2006, je v letu 2009 knjižnica pridobila status univerzitetne knjižnice. Univerzitetna knjižnica je namenjena vsem študentom in sodelavcem Univerze v Novi Gorici, pa tudi drugim, ki jih zanima gradivo, ki ga knjižnica nudi. Za uporabnike je odprta 52 ur na teden. V knjižnici so zaposlene tri strokovne knjižničarske delavke. Fizična knjižnična zbirka trenutno obsega okrog 23.000 monografskih publikacij, 70 naslovov tiskanih serijskih publikacij in 600 enot neknjižnega gradiva. Knjižnica s sodelovanjem v nabavnih konzorcijih in tudi s samostojnimi nakupi zagotavlja dostop do znanstvenih publikacij, dosegljivih prek elektronskih baz podatkov, naroča pa tudi samostojne elektronske revije. Fizično gradivo je v knjižnici skoraj v celoti postavljeno v prostem pristopu. Prek medknjižnične izposoje knjižnica uporabnikom zagotavlja gradivo, ki ga nima v lastni zbirki. Uporabnikom je na voljo čitalnica s 35 uporabniškimi mesti in 5 računalniki, s katerimi je omogočeno tudi tiskanje iz elektronskega knjižničnega gradiva. V vseh prostorih univerze je možnost brezžičnega dostopa do svetovnega spleta. Pomembna dejavnost knjižnice je vodenje bibliografij zaposlenih na Univerzi v Novi Gorici, storitev se izvaja tudi za nekatere zunanje organizacije. Knjižnica je polnopravna članica v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS, člani knjižnice imajo možnost pregledovanja izposojenega gradiva, podaljševanja roka izposoje in rezervacij gradiva prek servisa Moja knjižnica. Zaključna dela študija, ki nastajajo na UNG, tj. diplome, magisteriji in doktorati, so od leta 2015 dalje dostopna v Repozitoriju Univerze v Novi Gorici (RUNG). Zaposleni na UNG za potrebe vodenja bibliografij v RUNG oddajajo svoja objavljena oziroma izvedena dela. S tem smo klasični tiskani arhiv dokumentov nadomestili z elektronskim. Omogoča prost dostop do metapodatkov vseh objavljenih del, nastalih v okviru univerze, nekatera dela pa so dostopna v celoti. 3 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 RELEVANTNE RAZISKAVE 2.1 EVALVACIJA DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Avtorica Ambrožič (2000) ugotavlja, da so v sodobnem času tudi javne službe izpostavljene tržnim zakonitostim, zato morajo tudi knjižnice dokazovati svojo vrednost in koristnost. Uspešnost delovanja morajo dokazovati tudi zaradi odgovornosti do vse bolj zahtevnih uporabnikov. V preteklosti so bili knjižničarji in knjižnice bolj skrbniki znanja, ne toliko aktivni dejavniki pri prenosu informacij, sodobne visokošolske knjižnice morajo biti srce izobraževalnega sistema, osredotočati se morajo na zagotavljanje najboljših možnih storitev uporabnikom, biti morajo pripravljene na stalne spremembe v okolju in temu prilagajati svoje storitve (Khera in Narain Sharma, 2012). Raziskovanje in evalvacija kakovosti knjižnic se je začelo pospešeno razvijati v 70-tih letih prejšnjega stoletja (Głowacka, 2019). Največ pobud in novih pristopov je nastalo v okolju ameriških knjižnic, ki so se najprej posvetile zbiranju statističnih podatkov ter njihovi analizi in predstavitvi, sredi 90-tih let prejšnjega stoletja pa so ameriške znanstvene knjižnice začele uvajati tudi drugačne meritve svojih dejavnosti. Raziskovalci so bili v prvi vrsti usmerjeni na izbor ter uporabo kazalcev učinkovitosti elektronskih storitev, začele pa so se izvajati tudi sistematične raziskave o zadovoljstvu uporabnikov knjižnic. Leta 1999 je ameriško združenje znanstvenih knjižnic (Association of Research Libraries – ARL) začelo z dejavnostmi in projekti, povezanimi z merjenjem končnih rezultatov in učinkov knjižničnih storitev, optimalnim izkoriščanjem knjižničnih virov in ugotavljanjem dobrih praks v knjižnicah. Imelo je tudi odločilno vlogo pri razvoju standardiziranih orodij za merjenje kakovosti storitev knjižnic in zadovoljstva uporabnikov ter v sodelovanju z Univerzo Texas A&M razvilo orodje LibQUAL+, ki ga danes uporablja veliko število knjižnic širom sveta (Mali, 2016). V enaindvajsetem stoletju pa postaja vse pomembnejše raziskovanje vpliva knjižnic na uporabnike in okolje. V zadnjem času so prisotne predvsem raziskave, ki ne le analizirajo in ocenjujejo kakovost knjižničnih virov in storitev, ampak proučujejo zlasti vplive, ki jih ima uporaba knjižnic na različna področja življenja uporabnikov in lokalne skupnosti (Głowacka, 2019). Cilj tovrstnih študij je prikazati, da uporaba knjižnice in njenih storitev vpliva na spremembe v spretnostih, kompetencah, stališčih in vedenju uporabnikov, omogoča 4 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit pridobivanje novih znanj, prispeva k dvigu stopnje informacijske pismenosti in k boljšemu akademskemu ali poklicnemu uspehu posameznika, spodbuja posameznikovo socialno vključenost in dobro počutje ipd. (Poll in Payne, 2006). Za ocenjevanje vpliva in učinkov uporabe knjižnic na uporabnika Poll in Payne (2006) predlagata uporabo tako kvantitativnih kot tudi kvalitativnih metod. S kvantitativnimi metodami se lahko meri spremembe v kompetencah ali vedenju uporabnikov ter poskuša odkrivati povezanost med uporabo knjižnice in študijsko oziroma poklicno uspešnostjo. Za to se lahko uporabljajo testi, ki ocenjujejo uporabniške spretnosti pred in po usposabljanju ali uporabi določene knjižnične storitve, spremljanje uspešnosti pri iskanju podatkov, nevsiljivo opazovanje, analiza citatov pri raziskovalnih publikacijah, primerjava podatkov o študijskem ali poklicnem uspehu s podatki o uporabi knjižnice itd. S kvalitativnimi metodami se ocenjuje rezultate dela knjižnice s pomočjo uporabnikovih izkušenj in mnenj. Pri tem se lahko uporabljajo ankete, intervjuji, fokusne skupine, diskusijske skupine ali samoocenjevanje pridobljenih veščin in kompetenc. Rezultati uporabe kvalitativnih metod so subjektivni, zato jih je treba primerjati z rezultati kvantitativnih metod in s statističnimi podatki (Poll in Payne, 2006). Vpliv in učinke uporabe knjižnic je težko meriti, ugotavlja Mali (2016), ki za merjenje zadovoljstva uporabnikov visokošolskih knjižnic priporoča uporabo kombinacije kvantitativnih in kvalitativnih metod. Številni avtorji ugotavljajo, da je redna evalvacija dela knjižnic zelo pomembna. S tem knjižnice lažje opredelijo potrebe uporabnikov in jim poskušajo ustrezno prilagoditi storitve, s svojo pozitivno podobo v javnosti pa upravičujejo vanje vložena sredstva. Preden se določi merila kakovosti za posamezno knjižnico, je treba imeti jasno predstavo o tem, kaj knjižnica želi doseči, katerim uporabnikom je namenjena, katere potrebe in želje uporabnikov bi morala upoštevati, katere storitve bi jim morala ponuditi. Poslanstvo in cilji visokošolskih knjižnic morajo biti prilagojeni ciljem matičnih organizacij, katerim pripadajo, ugotavlja avtorica Poll (2008). Tudi raziskava ocenjevanja kakovosti knjižnic, ki so jo opravili avstralski avtorji (Sputore in Fitzgibbons, 2017), kaže podobne ugotovitve. Avstralske univerze, ki delujejo v zelo konkurenčnem in stalno spreminjajočem se okolju, s stalnim ocenjevanjem kakovosti svojih knjižnic zagotavljajo boljše storitve za uporabnike, saj se izobraževalne organizacije vse pogosteje presoja po tem, kakšni bodo rezultati in posledice njihovega trenutnega dela v prihodnosti. Kot pomemben del izobraževalnega procesa se presoja tudi visokošolske knjižnice, ki morajo biti strateško naravnane v prizadevanjih za kratkoročno in dolgoročno uspešnost delovanja. 5 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Zaradi omejenih finančnih sredstev se tudi v Združenih državah Amerike (ZDA) visokošolske knjižnice in njihove matične organizacije soočajo z vedno večjimi zahtevami po zagotavljanju kakovosti. Avtorica Hinchliff (2015) je v svoji raziskavi ugotovila, da kar 71 % visokošolskih knjižnic v ZDA redno izvaja evalvacijo svojega dela. Z upoštevanjem potreb uporabnikov skušajo dosegati najboljši izkoristek porabljenih sredstev, zadovoljstvo uporabnikov pa prispeva tudi k boljši zunanji podobi knjižnic. Avtorica izpostavlja pomen dokumenta The value of academic libraries, ki ga je leta 2010 izdalo ameriško Združenje visokošolskih in znanstvenih knjižnic (Association of College and Research Libraries  ACRL). Dokument obravnava knjižnice kot pomemben element pri razvoju izobraževalnih organizacij, katerih del so, ter izpostavlja nujnost evalvacije njihovega dela (Oakleaf, 2010). Ameriški standardi za visokošolske knjižnice (Standards ..., 2018) izpostavljajo knjižnice kot pomemben element pri ocenjevanju in izboljševanju kakovosti kampusov kot celote. Knjižnice spodbujajo, da prikazujejo in dokumentirajo svoj prispevek k splošnemu razvoju visokošolskih organizacij in se prilagajajo spremembam v visokem šolstvu. Zasnovani so tako, da spodbujajo delovanje visokošolskih knjižnic kot partnerja pri izobraževanju študentov in pri uresničevanju poslanstva svojih matičnih visokošolskih organizacij. Standardi so bili razviti z upoštevanjem razvojnih trendov v knjižnicah in visokem šolstvu ter pri akreditiranju študijskih programov in visokošolskih organizacij. Tudi slovenske “visokošolske knjižnice delujejo danes v bistveno drugačnem okolju in so del novih trendov, ki vplivajo na načine njihovega delovanja,” ugotavljata avtorici Ambrožič in Vovk (2011, str. 236). Tako študentje kot pedagoški delavci imajo v spletnem okolju na voljo ogromne količine informacij. V preteklosti je bil pomemben proces iskanja ter pridobivanja informacij, zdaj pa postajajo pomembnejši njihov izbor, evalvacija in uporaba za samostojno ustvarjanje novega znanja (Ambrožič, 2012). Zato se morajo visokošolske knjižnice usmeriti na uporabnike ter storitve ponuditi prek sistemov in orodij, ki jih le-ti že uporabljajo, predvideti pa tudi bodoče potrebe različnih skupin uporabnikov, ugotavljata Ambrožič in Vovk (2011). Prihodnost visokošolskih knjižnic bodo zaznamovale spremembe v učnem okolju, kot so preusmeritev z učnih vsebin na učečega, vseživljenjsko učenje ter spremembe v informacijskem vedenju, saj imajo študentje, zaradi pogoste uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije, drugačne vedenjske vzorce kot prejšnje generacije, ugotavlja Ambrožič (2012). Storitve knjižnic se bo vse pogosteje uporabljalo na daljavo, hkrati pa se bo povečeval obisk 6 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit fizičnih prostorov, ki nudijo možnost srečevanja z drugimi, skupnega študija in raziskovanja. Te spremembe zahtevajo, da knjižnice uporabnikom ponujajo raznovrstne informacijske vire, od uporabnikov pa zahtevajo visoko stopnjo informacijske pismenosti. Zato bo moralo tako pedagoško kot knjižnično osebje več časa nameniti podpori učnim potrebam študentov in komunikaciji z njimi. Knjižnice bodo morale prilagoditi tudi svoje zbirke gradiva, da bodo ustrezale dinamičnim potrebam študentov in sledile ciljem študijskih programov ter pričakovanim učnim izidom (Ambrožič, 2012). Tudi na področju raziskovanja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija omogočata in spodbujata nove načine dela, zato se morajo knjižnice odzvati na spremembe v procesu znanstvenega komuniciranja (Ambrožič, 2012). Zavzemati se morajo za odprti dostop do informacij, saj s tem svojim uporabnikom raziskovalcem omogočajo večjo prepoznavnost in večjo odmevnost njihovih objav, posledično pa tudi večjo prepoznavnost univerz (Ambrožič in Vovk, 2011). Razvoj odprtega elektronskega publiciranja in dostopa do znanstvenih objav ter raziskovalnih podatkov ponuja avtorjem nove možnosti objavljanja njihovih del in izkoriščanja dognanj drugih (Ambrožič, 2012). Čeprav Vilar idr. (2015) v raziskavi, ki so jo izvedli med slovenskimi raziskovalci, ugotavljajo, da le-ti vire odprtega dostopa ne uporabljajo pogosto2, postaja objavljanje v odprtem dostopu v prihodnosti, tudi zaradi stalnega naraščanja cen znanstvenih revij, vse bolj aktualno. Knjižnicam objave v odprtem dostopu nalagajo nove naloge, kot so: katalogizacija in promocija odprto dostopnih virov, kreiranje metapodatkov, upravljanje repozitorijev ter ohranjanje informacijskih virov za prihodnost. Uporabnike morajo informacijsko opismenjevati in jih naučiti med obilico dostopnih informacijskih virov najti relevantne informacije. Vse to od knjižničarjev zahteva pridobivanje vedno novih znanj in stalno izobraževanje. Kljub napovedim nekaterih avtorjev v preteklosti, da knjižnic kot fizičnega prostora (kmalu) ne bomo potrebovali več, sodobne knjižnice beležijo rast števila obiskovalcev (Ambrožič in Vovk, 2011). V visokošolskih knjižnicah narašča potreba uporabnikov po zagotavljanju stimulativnega okolja za učenje, delo in študij, vse bolj se izraža potreba sodobnega človeka po druženju, stikih z vrstniki in pripadniki drugih generacij ter preživljanju prostega časa v udobnem in varnem okolju, ki ga prepoznavajo v knjižnicah (Koler-Povh in Dovjak, 2019). 2 40 % raziskovalcev citira manj kot 20 % dokumentov, ki so prosto dostopni (Vilar idr., 2015). 7 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Malmenvall (2019), ki je proučeval poslanstvo visokošolske knjižnice kot tretjega prostora3, ugotavlja, da mora kakovostna visokošolska knjižnica imeti poleg prostorov za shranjevanje gradiva in za prost pristop do določenih knjižničnih zbirk, tudi prostore za tiho individualno učenje, za skupinsko delo ob glasnem govorjenju, za računalniške postaje in informacijske pulte, za prireditve in razstave, pa tudi prostore, namenjene družabno-gostinski ponudbi. Taka visokošolska knjižnica lahko postane intelektualno in ustvarjalno središče matične organizacije, kamor redno zahajajo in se srečujejo njeni študentje in zaposleni, krepi se povezanost med njimi, s čimer se povečuje ugled celotne organizacije in povečuje zadovoljstvo uporabnikov (Malmenvall, 2019). Tudi v procesih evalvacije narašča pomen ugotavljanja vpliva in učinkov dejavnosti knjižnic na učne dosežke študentov, zaposljivost in kariero diplomantov, na raziskovalne dosežke visokošolskih zavodov in na produktivnost znanstvenoraziskovalnih delavcev (Ambrožič in Vovk, 2011). V preteklosti so bile visokošolske knjižnice v Sloveniji v postopkih akreditacije in evalvacije visokošolskih zavodov ter študijskih programov pomanjkljivo obravnavane. Na to so opozarjali številni avtorji (npr. Ambrožič in Vovk, 2011; Čuš, 2006; »Mariborska deklaracija« o vlogi knjižnic pri evalvacijah in akreditacijah univerz, 2006). V novih Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (2017) pa so podrobneje opredeljene tudi zahteve za evalvacijo visokošolskih knjižnic. Skupaj s Pravilnikom o minimalnih pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, ki je v pripravi, bosta dobra osnova za primerno evalvacijo dela visokošolskih knjižnic in njihove vloge v izobraževalnem okolju. 3 “Koncept tretjega prostora označuje kraje in organizacije, ki jih je v kontekstu sodobnega potrošniškoindividualističnega načina življenja mogoče razumeti kot prostor druženja, svobodnega razpravljanja, (vseživljenjskega) izobraževanja, ustvarjanja občutka skupnosti in (civilno)družbenega udejstvovanja na podlagi njihovega »sredinskega« in netržnega položaja med zasebnim prvim prostorom (npr. dom, družina) na eni in storilnostno oz. poslovno naravnanim drugim prostorom (npr. delovno mesto) na drugi strani. Med tovrstne kraje in organizacije navadno uvrščamo javne rekreacijske površine, gostinske obrate, športna in kulturna društva, frizerske salone, knjigarne, knjižnice ipd.” (Malmenvall, 2019, str. 6). 8 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2.2 SPLETNE STRANI KNJIŽNIC Avtorica Novljan (2002, str. 57) je v svojem prispevku že pred skoraj dvema desetletjema predlagala, naj se oblikujejo standardi za spletne strani splošnih knjižnic, vendar doslej tovrstnih standardov še nimamo in vsaka knjižnica po svoje oblikuje izgled ter vsebino spletne strani in pri tem upošteva različna priporočila. Primer smernic za postavitev spletnih strani knjižnic je predstavila avtorica Seliger (2016) v svoji diplomski nalogi. Omenjena avtorica ugotavlja, da je zelo pomemben prvi vtis, ki ga obiskovalcu pusti vstopna spletna stran, zato naj bodo že na njej navedene povezave na aktualne objave ali področja dela organizacije. Besedilo mora biti razdelano v poglavja, znotraj besedila morajo biti določeni deli poudarjeni, znotraj posameznih objav ali strani morajo biti dodani slikovni elementi, treba je dodati tudi iskalne indekse in napotila na zunanje spletne strani. Nadalje priporoča, naj bo spletna stran oblikovana logično, tako da lahko njen obiskovalec najde želeno informacijo v čim krajšem času. Deli spletnih strani, ki jih uporabniki večkrat obiskujejo, naj bodo izpostavljeni, na vseh straneh in pridruženih straneh naj bo povezava na osnovno spletno stran. Če organizacija sodeluje s tujino, mora imeti spletno stran v čim večjem obsegu prevedeno tudi v tuj jezik (Seliger, 2016). V Sloveniji imamo prevod smernic IFLE za dostop do knjižnic za uporabnike z oviranostmi, ki priporočajo, naj bodo spletne strani knjižnic v celoti dostopne tudi vsem uporabnikom s težavami branja (Irvall in Skat Nielsen, 2015, str. 1718). Zagotavlja naj se možnost povečave strani, uporabo bralnikov zaslonske slike ter logično in razumljivo oblikovanje, ki vključuje pisne razlage za vizualno ali avdio vsebine. Prav tako naj se zagotovi razumljivost besedil in grafike brez uporabe barv. Zagotovljena naj bi bila tudi programska oprema za spreminjanje pisav in kontrasta, spreminjanje dolžine vrstic in prostora med vrsticami ipd. Vsebina naj bo ločena od oblikovanja, izogibali naj bi se uporabi okvirjev in tabel ter gibljivih likov in besedil, zagotovi naj se možnost iskanja po spletnih straneh knjižnice. Na podlagi rezultatov 18-mesečne raziskave skupine EBSCO za raziskave uporabnikov Gambrell (2016) ugotavlja, da so elementi za postavitev dobre spletne strani knjižnice naslednji: 9 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit  izjava o viziji, ki predstavlja cilje spletne strani knjižnice (en ali dva stavka, usklajena z izjavo o poslanstvu knjižnice in izjavo o poslanstvu organizacije, kateri pripada);  iskalnik naj bo na spletni strani izpostavljen (vsaka stran naj ima samo eno iskalno okno, ob njem naj bo opis oziroma primer iskanja);  navigacija spletne strani naj bo enostavna, vsebuje naj največ pet do šest glavnih navigacijskih elementov (iskanje, storitve, raziskave, o nas, pomoč, moj račun);  domača stran je najbolj obiskana in predstavlja prvi vtis, ki ga uporabnik dobi o knjižnici, zato naj vsebuje naslednje elemente: iskanje, možnost rezervacije čitalnice, lokacija knjižnice in urnik, novosti in dogodki v knjižnici ter rubriko »pišite nam« oziroma »vprašajte knjižničarja«;  uporaba preprostega jezika, pojasnila, razrešitev kratic (ena najpogostejših težav uporabnikov je uporaba t. i. knjižničarskega žargona4);  dostopnost vsebin vsem uporabnikom, tudi tistim s posebnimi potrebami;  stalno ocenjevanje uporabnosti spletnih strani z vidika uporabnikov (izvajanje testiranj). Rezultati študije (Chow idr., 2014), ki je preučevala oblikovanje, postavitev, vsebino, upravljanje in uporabnost spletnih strani 1469 visokošolskih in splošnih knjižnic iz vseh 50 zveznih držav v ZDA, kažejo, da ima večina spletnih strani knjižnic štiri skupne značilnosti oblikovanja:  glavna navigacija je običajno vodoravna in se nahaja na vrhu spletne strani na sredini, ali navpična in se nahaja na levi strani;  logotipi knjižnice se večinoma nahajajo na vrhu strani v sredini ali v levem zgornjem kotu;  kontaktni podatki in podatki o lokaciji knjižnice se nahajajo na dnu strani v sredini ali v levem spodnjem kotu;  iskalno okno, če je na voljo, se običajno nahaja v zgornjem desnem kotu strani. Rezultati omenjene raziskave kažejo, da so bile pregledane spletne strani knjižnic večinoma pregledne, brez nepotrebne grafike, organizirane na logičen, hierarhični način. Večina spletnih strani je uporabljala primerne barve in kontraste ter dosledno uporabljala slog pisav in 4 Neznani izrazi, ki predstavljajo oviro uporabnikom, so npr. Boolov operator, katalog, celotno besedilo, HTML, EPUB, celotno besedilo e-knjige, baza podatkov ipd. 10 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit oblikovanje besedila. Strani so bile večinoma enostavne za iskanje in primerne za uporabo različnih brskalnikov. Večina spletnih strani knjižnic je na vstopni strani zagotavljala kontaktne podatke, navodila in urnike ter omogočala dostop do kataloga knjižnice. Pogosto so bile na spletnih straneh knjižnic tudi informacije o izposoji gradiva, možnostih podaljševanja izposoje in rezervacij gradiva, politiki knjižnic, novicah in novostih v knjižnicah, informacije o dostopu do elektronskih vsebin ipd. Avtorji raziskave ugotavljajo, da so na spletnih straneh knjižnic redko dostopne informacije o avtorskih pravicah, datumu nastanka oziroma posodobitve strani, informacije o posebnih zbirkah ter rubrika o pogosto zastavljenih vprašanjih, velikokrat manjkajo možnosti za komunikacijo uporabnikov s knjižnico. Na spletnih straneh knjižnic večinoma ni možnosti dostopa do družbenih omrežij (Facebook, Twitter), spletnih dnevnikov ipd. Ker spletne strani knjižnic večinoma oblikujejo in upravljajo kar knjižničarji sami, avtorji raziskave predlagajo, da bi v knjižnicah morali razmisliti o namenskih sredstvih za oblikovanje in vzdrževanje učinkovitih spletnih strani. Kljub temu je bila več kot polovica spletnih strani v dveh letih pred raziskavo posodobljenih, kar kaže na to, da se knjižnice trudijo za izboljšave. Raziskava je pokazala, da več kot 70 % knjižnic še nikoli ni opravilo testiranja uporabnosti spletne strani, čeprav bi bilo nujno stalno preverjanje kakovosti spletnih strani z vidika zadovoljstva uporabnikov. Študija kaže, da so kljub vsem pomanjkljivostim domače strani knjižnic relativno učinkovite in so uporabniki z njimi večinoma zadovoljni (Chow idr., 2014). 3 EVALVACIJA UNIVERZITETNE KNJIŽNICE UNIVERZE V NOVI GORICI 3.1 PRETEKLE RAZISKAVE O DELOVANJU KNJIŽNICE UNG stalno spremlja kakovost pedagoškega in raziskovalnega dela, v okviru evalvacijskih aktivnosti izvaja tudi študentske ankete. Ankete vsebujejo, poleg vprašanj o študijskem programu, tudi vprašanja o knjižnici, računalniški učilnici, študentski pisarni, študentskem svetu in obštudijskih dejavnostih študentov. Rezultate teh anket obravnavamo tudi v knjižnici (Priloga 3). Pri tem ugotavljamo, da so si rezultati večkrat nasprotujoči in za knjižnico premalo informativni. Med zaposlenimi na UNG pa doslej še ni bila izvedena nobena raziskava o zadovoljstvu s knjižnico in njenimi storitvami. Zato smo se v knjižnici odločili, da bomo v prihodnje izvedli obsežnejšo anketo med študenti in zaposlenimi vsaj vsakih pet let, skušali pa 11 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit bomo v letni študentski anketi preoblikovati in posodobiti vprašanja, ki se nanašajo na knjižnico. Rezultati študentskih anket kažejo, da je delež študentov, ki nikoli ne obiščejo knjižnice, velik. V zadnjih šestih letih se giblje med 33 % in 50 % vseh vpisanih študentov. Tudi glede pogostosti uporabe čitalnice so odgovori podobni. Predpostavljamo, da je razlog v veliki meri lagodnost študentov, saj jim večino študijskega gradiva zagotovijo predavatelji in asistenti, večinoma znotraj e-učilnic. V knjižnici opažamo tudi, da si pedagoški delavci izposojajo knjige, ki jih potem naprej posojajo študentom. Študentje, ki pridejo na začetku študija s pedagoškimi delavci ali asistenti na ogled knjižnice, in tisti, ki se skupaj s pedagoškim osebjem udeležijo informacijskega opismenjevanja, bolje poznajo in več uporabljajo knjižnico5. To so predvsem študenti s programov Fakultete za humanistiko. Rezultati študentskih anket kažejo tudi, da so študenti z urnikom knjižnice in z delom zaposlenih zadovoljni, prav tako jim ustreza študijsko gradivo, ki je na voljo v knjižnici6. Pomanjkljivost omenjenih anket se kaže v tem, da lahko tudi študenti, ki nikoli niso obiskali knjižnice, ocenjujejo njene storitve in delovanje. Iz šestletnega poročila UK UNG (Valentinčič Murovec in Velušček, 2019) je razvidno, da se je v obravnavanem obdobju delež aktivnih uporabnikov z univerze povečal, skupno število uporabnikov pa se je nekoliko zmanjšalo. Verjetno je razlog selitev nekaterih študijskih programov na novo, od knjižnice oddaljeno lokacijo. Letni prirast tiskanega gradiva7 v vseh letih niha, na kar najbolj vpliva število prejetih darov. Nakup študijskega gradiva v tiskani obliki se je nekoliko povečal. Pridobili smo dve novi bazi podatkov, povečalo pa se je tudi število naslovov elektronskih revij znotraj posameznih baz. V skladu s sodobnimi trendi smo v zadnjih letih zmanjšali število naslovov tiskanih revij in povečali število naslovov elektronskih revij, ki 5 Zadovoljstvo s čitalnico so ocenili s povprečnimi ocenami med 3,0 in 3,8 (na lestvici ocen od 1 do 5, kjer predstavlja vrednost 5 najvišjo oceno). 6 Ustreznost urnika so ocenili s povprečnimi ocenami od 3,8 do 4,5, zadovoljstvo z delom zaposlenih od 4,0 do 4,5, ustreznost študijskega gradiva pa od 3,5 do 4,0. 7 V zadnjih šestih letih se je prirast knjižnega in neknjižnega gradiva gibal med 925 in 2394 inventarnih enot letno. 12 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit jih naročamo tako v okviru slovenskih konzorcijev kot tudi samostojno. Uredili smo oddaljen dostop do vseh baz podatkov, pri katerih ponudniki to omogočajo. Ugotavljamo, da je naročanje člankov prek medknjižnične izposoje nekoliko upadlo, število naročenih knjig iz drugih knjižnic pa ostaja približno enako. Predvidevamo, da bi razlog lahko bil dostop do večjega števila elektronskih revij. Informacijska opismenjevanja uporabnikov, organizirana v okviru študijskega procesa, so dobro obiskana, za tista, ki jih organizira knjižnica samostojno, pa ni večjega zanimanja. Pogosto se izvaja individualna pomoč uporabnikom vseh fakultet pri iskanju literature, ki jo potrebujejo pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog ter drugih pisnih del. 3.2 KVALITATIVNI KAZALCI USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNICE Ker je dokument Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic ”oblikovan z namenom, da usmerja visokošolske knjižnice pri uresničevanju njihovega temeljnega poslanstva, tj. podpori visokošolskemu izobraževalnemu in znanstvenoraziskovalnemu procesu ter uresničevanju poslanstva in ciljev matičnih visokošolskih zavodov” (Strokovni standardi ..., 2012, str. 3), smo za evalvacijo dela UK UNG uporabili nabor kvalitativnih kazalcev uspešnosti delovanja visokošolske knjižnice, ki ga vključuje priloga omenjenega dokumenta. Rezultate opravljene evalvacije podrobneje predstavljamo v Prilogi 1. Ugotovili smo, da knjižnica nima javno objavljene izjave o poslanstvu. Glede na priporočilo dokumenta, da mora imeti visokošolska knjižnica jasno opredeljeno, razumljivo in javno objavljeno vizijo ter izjavo o poslanstvu in ciljih delovanja (Strokovni standardi ..., 2012, str. 9), smo izjavo o poslanstvu UK UNG objavili na spletni strani knjižnice. Nadalje ugotavljamo, da knjižnica v procese načrtovanja premalo vključuje uporabnike, tako študente kot zaposlene na visokošolskem zavodu. To bomo skušali izboljšati s pogostejšim anketiranjem študentov in zaposlenih in s spodbujanjem uporabnikov k bolj aktivnemu sodelovanju s knjižnico (spodbujanje k podajanju predlogov za nakup literature, k prijavam na izobraževanja, k podajanju pripomb, pohval ipd.). 13 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Doslej sta bila načrt dela knjižnice in poročilo o njenem delu vključena v načrt dela in poročilo o delu celotne univerze8. Te dokumente sprejema Senat univerze. V letu 2019 smo za potrebe reakreditacije univerze prvič pripravili samostojno, šestletno poročilo o delovanju knjižnice. Načrtujemo, da bo tudi v prihodnje knjižnica pripravljala svoja poročila in načrte dela za daljše časovno obdobje, na letni ravni pa bi njeno poročilo ostalo del dokumenta celotne univerze. Tudi rezultate evalvacije svoje dejavnosti knjižnica predstavlja v dokumentih, skupnih za celotno univerzo. Gre za letna poročila o spremljanju in zagotavljanju kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela, ki se pripravljajo za celotno univerzo in za posamezne fakultete, njene organizacijske enote9. Načrtujemo, da bi v prihodnje poleg tega vsakih pet let za knjižnico še posebej izvajali bolj poglobljene evalvacije dejavnosti. Vključevale bodo tudi primerjave z drugimi sorodnimi knjižnicami. Ocenjujemo, da so glede na potrebe uporabnikov prostori knjižnice dovolj veliki, dovolj je tudi delovnih mest zanje, želimo pa si več skladiščnega prostora, da bi sprostili police za gradivo v prostem dostopu. Potreba po dodatnem prostoru za gradivo v prostem dostopu se je pojavila predvsem zaradi selitve Akademije umetnosti, ki ima veliko lastnega gradiva, na lokacijo, kjer deluje knjižnica. Delno bomo to uresničili z odpisom gradiva, ki ga knjižnica doslej ni redno izvajala. Razlog za to je bilo določilo Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003, čl. 25), ki določa, da mora imeti univerzitetna knjižnica najmanj 50.000 enot gradiva. Glede na to, da je v pripravi nov pravilnik, ki bo upošteval drugačne kriterije, smo že pripravili predlog za odpis gradiva, ki ga je tudi že potrdil Upravni odbor univerze. Zaposleni v knjižnici vse svoje delo opravljamo v prostoru, ki je namenjen tudi izposoji, zato si želimo ločen prostor za strokovno obdelavo gradiva. Trenutno predstavlja najbolj pereč problem v knjižnici neustrezno ogrevanje in prezračevanje. Še v tem letu naj bi se začela energetska prenova celotne stavbe, ki bo ta problem rešila. V knjižnici nimamo lastne opreme za izvajanje izobraževanj za uporabnike, vendar tega ne 8 http://www.ung.si/sl/o-univerzi/kakovost/evalvacija-pedagoskega-in-raziskovalnega-dela/letnaporocila- visokosolskega-zavoda/ http://www.ung.si/sl/o-univerzi/kakovost/evalvacija-pedagoskega-in-raziskovalnega-dela/letniprogram- dela/ 9 http://www.ung.si/sl/o-univerzi/kakovost/evalvacija-pedagoskega-in-raziskovalnega-dela/letnaporocila- evalvacije/ 14 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit zaznavamo kot težavo, saj jih po potrebi izvajamo v računalniški učilnici. Ugotovili smo, da je glede na obseg dela število zaposlenih v knjižnici primerno. Spodbujati pa bo treba udeležbo zaposlenih na izobraževanjih iz bibliotekarske stroke. Na področju upravljanja knjižnične zbirke ugotavljamo, da knjižnica nima dokumenta o nabavni politiki in politiki odpisa knjižničnega gradiva. Za to nameravamo poskrbeti v prihodnje. Da bi zagotovili ustrezno študijsko literaturo, pri nabavi gradiva upoštevamo predloge pedagoških delavcev in raziskovalcev, zaposlenih na UNG, pa tudi študentov. V prihodnje si glede nakupa obvezne študijske literature želimo boljšega sodelovanja s pedagoškimi delavci. Zadovoljni pa smo, da nam je leta 2015 uspelo zagotoviti delovanje digitalnega repozitorija, kjer so dostopna zaključna dela študija, nastala na UNG. Repozitorij se uporablja tudi kot arhiv dokumentov zaposlenih na UNG. V njem so metapodatki vseh objavljenih del, nastalih v okviru univerze, povezave na primarne lokacije, in če je le mogoče10 , so dela prosto dostopna v celotnem besedilu. Univerza se je odločila, da bo doktorske disertacije, ki nastajajo na univerzi, vključila tudi v podatkovno zbirko ProQuest Dissertations & Theses Global in s tem povečala svojo prepoznavnost v mednarodnem okolju. Podpis dogovora je v teku. Odgovori na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na kvalitativne kazalce uspešnosti, so negativni, na nekatera vprašanja pa ne moremo odgovoriti, saj je UNG zaseben neprofiten visokošolski zavod ter drugače organiziran in financiran kot javni visokošolski zavodi. Zato tudi področja financiranja v evalvacijo nismo vključili. Nekatera vprašanja, ki se navezujejo na zadovoljstvo uporabnikov, pa bodo obravnavana v poglavju, kjer predstavljamo analizo rezultatov ankete, opravljene med primarnimi uporabniki UK UNG. 10 Pri objavah, ki so financirane iz javnih sredstev, se skuša zagotoviti odprti dostop, za vse objave pa zaradi avtorskopravne zakonodaje to ni mogoče. 15 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3.3 VREDNOSTI IZBRANIH KVANTITATIVNIH KAZALCEV USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNICE IN PRIMERJAVA S PRIMERLJIVIMI VISOKOŠOLSKIMI KNJIŽNICAMI Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (Strokovni standardi ..., 2012, str. 1213) priporočajo, naj visokošolska knjižnica za potrebe primerjalnega presojanja izbere skupino knjižnic iz primerljivih visokošolskih zavodov s podobnim poslanstvom in cilji. Določi naj točke primerjave, na osnovi katerih bo primerjala svoje dosežke z dosežki drugih knjižnic. Tudi v ameriških standardih za visokošolske knjižnice (Standards ..., 2018) je poudarjen pomen primerjanja vrednosti kazalcev in kazalnikov uspešnosti med sorodnimi knjižnicami, in sicer bodisi med knjižnicami, ki delujejo na istem geografskem območju, med knjižnicami, ki delujejo na izobraževalnih organizacijah s podobnim številom vpisanih študentov, ali med drugimi knjižnicami s sorodnimi značilnostmi. UK UNG ima status univerzitetne knjižnice, zato bi bilo na prvi pogled primerno njeno delo primerjati z univerzitetnimi knjižnicami. Vendar so v Sloveniji univerzitetne knjižnice tako različno organizirane, da se nam ta primerjava ni zdela utemeljena. Poleg tega je Univerza v Novi Gorici majhna in dokaj mlada univerza ter izrazito raziskovalno usmerjena. Po premisleku smo se zato odločili, da knjižnico primerjamo z Univerzitetno knjižnico Univerze na Primorskem (UK UP), ki je knjižnici UNG podobna v tem, da je tudi njena matična univerza dokaj mlad visokošolski zavod11 , sicer je drugače organizirana, vendar za razliko od npr. UKM in NUK opravlja samo vlogo univerzitetne knjižnice12 . Osrednjo družboslovno knjižnico Jožeta Goričarja (ODKJG), Centralno ekonomsko knjižnico (CEK) in Centralno medicinsko knjižnico (CMK) pa smo za primerjavo izbrali zato, ker imajo podobna poslanstva kot UK UNG in ker se odlikujejo po uspešnem delovanju. Vrednosti kvantitativnih kazalcev uspešnosti delovanja UK UNG in njihovo primerjavo z omenjenimi knjižnicami vključuje Priloga 2. 11 UK UNG je bila ustanovljena leta 1998, status univerzitetne knjižnice je pridobila leta 2009, UK UP pa je bila s sklepom senata UP ustanovljena leta 2008, s formalnim delovanjem pa je začela leta 2012 (Miholič, 2013). 12 NUK poleg naloge univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani opravlja še naloge nacionalne knjižnice Republike Slovenije in naloge nacionalne depozitarne organizacije. UKM je univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru, je druga depozitarna organizacija, opravlja tudi naloge osrednje domoznanske knjižnice na njenem območju. 16 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Primerjali smo knjižnične zbirke, pogoje za delovanje ter uporabo in učinkovitost knjižnic. Ugotovili smo, da je površina knjižničnega prostora na potencialnega uporabnika v UK UNG primerljiva s CMK, nekoliko večja od CEK ter veliko večja od UK UP, največ prostora pa uporabnikom nudi ODKJG. Podoben rezultat kaže primerjava števila čitalniških sedežev na potencialnega uporabnika. Glede števila računalnikov v prostorih knjižnice na potencialnega uporabnika so rezultati v vseh petih knjižnicah zelo podobni. V UK UNG ne zaznavamo potrebe po večjem številu uporabniških mest oziroma po večjem prostoru za uporabnike, načrtujemo pa ureditev čitalnice na lokaciji v Vipavi, kamor so se leta 2018 preselili nekateri študijski programi. Tudi potreba po računalniških postajah za uporabnike je iz leta v leto manjša, saj v čitalnici skoraj vsi obiskovalci raje uporabljajo svoje elektronske naprave. Zato zanje bolj kot ponudba računalniških delovnih postaj13 postajata pomembnejša dobra in hitro delujoča brezžična internetna povezava ter ustrezen delovni prostor. Primerjali smo tudi število EPZ (ekvivalent polne zaposlitve) zaposlenih v knjižnici na potencialnega uporabnika, vrednost kazalnika je v UK UNG podobna kot v primeru ODKJG, manjša kot v primeru CEK in UK KP, večja kot v primeru CMK. Višina sredstev, ki jih za nakup knjižničnega gradiva in za zagotavljanje dostopa do elektronskih informacijskih virov na potencialnega uporabnika nameni UK UNG, je primerljiva s sredstvi, ki jih za to nameni ODKJG, manj sredstev za informacijske vire namenjajo v CEK in UK UP, znatno več pa CMK. Delež sredstev za nakup in zagotavljanje dostopa do elektronskih informacijskih virov glede na sredstva za nakup vsega knjižničnega gradiva je v UK UNG primerljiv s CEK, nekaj višji je delež v ODKJG, v CMK je delež dva in polkrat višji, v UK UP pa kar tri in polkrat višji kot v UK UNG. Delež sredstev za nakup in zagotavljanje dostopa do informacijskih virov v celotnih sredstvih knjižnice pa je v UK UNG nekoliko višji kot v ODKJG in UK UP in nižji kot v CMK in CEK. Prirast enot knjižničnega gradiva (knjižno in neknjižno gradivo) na fizičnih nosilcih na potencialnega uporabnika je v UK UNG od skoraj tri do pet in polkrat višji od prirasta v drugih štirih knjižnicah. Število plačanih naslovov e-knjig, e-revij in e-zbirk na potencialnega uporabnika pa je v UK UNG celo od šest do triintridesetkrat višje od števila naslovov v drugih 13 V knjižnici UK UNG opažamo, da se računalniki knjižnice v čitalnici večinoma uporabljajo za tiskanje iz knjižničnega gradiva. 17 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit obravnavanih knjižnicah. Skupno število aktivnih uporabnikov UK UNG je od enajst do devetnajstkrat manjše od števila aktivnih uporabnikov v drugih štirih knjižnicah, delež aktivnih uporabnikov z univerze glede na vse aktivne uporabnike pa ne odstopa veliko. Podoben je deležu aktivnih uporabnikov z univerze v CMK, nekoliko višji delež pa imajo ODKJG, CEK in UK UP. Število izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na potencialnega uporabnika je v UK UNG bistveno manjše od števila izposojenih enot v obravnavanih knjižnicah, in sicer devetnajstkrat manjše kot v ODKJG in tri in polkrat manjše kot v CEK. Prirast enot knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih na EPZ zaposlenega v knjižnici je v primeru UK UNG večji od prirasta gradiva v drugih štirih knjižnicah. Prav tako je število naslovov plačanih e-knjig, e-revij in e-zbirk na EPZ zaposlenega v knjižnici UNG do šestkrat večje kot v primerjanih knjižnicah. Število aktivnih uporabnikov na EPZ zaposlenega v knjižnici je v UK UNG od dva in pol do šest in polkrat manjše od drugih štirih knjižnic. Podobne rezultate dobimo v primeru števila izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na EPZ zaposlenega v knjižnici. Delež udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice glede na vse študente visokošolskega zavoda je v UK UNG bistveno manjši kot v primerjanih knjižnicah (petindvajsetkrat manjši kot v ODKJG in dvakrat manjši kot v UK UP). Tudi število udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov na EPZ zaposlenega v knjižnici je v UK UNG bistveno manjše kot v primerjanih knjižnicah. Število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev je v UK UNG trikrat manjše kot v UK UP in skoraj štirikrat večje kot v CMK. Ko pa primerjamo število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev na EPZ zaposlenega v knjižnici, je v primeru UK UNG primerljivo s številom v UK UP, v drugih knjižnicah je to število od dva do enaindvajsetkrat manjše kot v UK UNG. Vrednosti izbranih kvantitativnih kazalcev uspešnosti delovanja kažejo na to, da UK UNG zagotavlja dobre pogoje za potrebe raziskovalne dejavnosti na UNG. Prirast enot knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih in število naslovov plačanih e-knjig, e-revij in e-zbirk na potencialnega uporabnika so v UK UNG bistveno višji od vrednosti v drugih štirih knjižnicah. Prav tako je višje število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev. Vrednosti kazalnikov, ki se nanašajo na študijske procese na univerzi, pa so nekoliko nižje. Število aktivnih uporabnikov, število izposojenih 18 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov ter število udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice je v UK UNG bistveno manjše kot v ODKJG, CMK, CEK in UK UP. UNG je močno raziskovalno naravnan visokošolski zavod. To je razvidno tudi iz financiranja univerze in posledično financiranja knjižnice. V letu 2019 je v celotnih sredstvih, ki jih je univerza imela na voljo za svoje delovanje, delež sredstev za raziskovalno dejavnost znašal kar 58,6 % (za pedagoško dejavnost 36,7 %) (Univerza v Novi Gorici, 2020, str. 8). V UK UNG bomo zato tudi v prihodnje skušali čim bolje zagotavljati storitve za potrebe raziskovalcev, hkrati pa aktivno vključevati pedagoško osebje v aktivnosti knjižnice. Spodbujali bomo redno pošiljanje in ažuriranje seznamov študijske literature, predvsem pa bomo poskušali pedagoško osebje vseh fakultet motivirati, da vključijo v svoje študijske predmete informacijsko opismenjevanje študentov. 3.4 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE IN PRIMERJAVA S SPLETNIMI STRANMI PODOBNIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Ker nimamo standardov za oblikovanje spletnih strani knjižnic, smo za primerjavo spletnih strani knjižnic UK UNG, ODKJG, CMK, CEK in UK UP uporabili izbrane kriterije za ocenjevanje kakovosti spletnih strani, uporabljene v leta 2014 opravljeni raziskavi, ki je vključevala 1469 visokošolskih in splošnih knjižnic v ZDA (Chow idr., 2014) (Priloga 4). Pri primerjavi lokacije primarnih elementov spletnih strani navedenih knjižnic smo ugotovili, da so navigacijski elementi postavljeni večinoma na levi strani, v enem primeru zgoraj na sredini strani. Spletna stran UK UNG pa ima drugačno razporeditev, navigacijski elementi so razporejeni v vsebinsko sorodne razdelke in razporejeni čez celotno stran domače strani knjižnice. Vse analizirane knjižnice imajo na strani iskalno orodje, ki je nameščeno zgoraj desno, levo zgoraj na strani pa imajo objavljen logotip knjižnice ali visokošolskega zavoda, v okviru katere delujejo, samo na strani UK UNG logotipa ni. Kontaktne podatke in informacije o lokaciji imajo objavljene vse knjižnice, a so na njihovih spletnih straneh različno umeščene. Vse obravnavane spletne strani knjižnic imajo možnost, da se z vsake podstrani uporabnik lahko vrne na vstopno (domačo) stran knjižnice, slogi pisav in oblikovanje besedila so dosledni, med 19 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit besedilom in ozadjem je uporabljen primeren kontrast, mogoče je spreminjati velikost besedila, grafično oblikovanje je pregledno in jasno, spletne strani so organizirana logično, tako da so podobni razdelki združeni. Spletne strani omogočajo tudi uporabo različnih brskalnikov. Ugotavljamo, da so navigacijska orodja v primeru UK UNG v primerjavi z drugimi obravnavanimi knjižnicami nekoliko nejasna in ponekod nepregledna, naslovi na straneh pa uporabljajo prevelike črke in so zato uporabnikom neprijazni. Le ODKJG ima na spletni strani naveden datum zadnje posodobitve strani in podatek o avtorskih pravicah. Vrstico, ki na kratko opisuje knjižnico, imata na svoji domači strani le UK UNG in ODKJG. Na vprašanja, ali so naslovi in povezave napisane v razumljivem jeziku, brez uporabe besed iz knjižničarskega žargona, in ali so okrajšave in kratice primerno razložene, smo odgovore pridobili iz rezultatov ankete. Ocenjujemo, da so okrajšave in kratice v primeru vseh obravnavanih knjižnic razložene le delno, saj je težko ugotoviti, kateri izrazi in kratice uporabnikom niso poznani. Iskalna orodja za iskanje po spletni strani imajo ODKJG, CMK in CEK, iskalnik spletne strani ODKJG išče le po spletnih straneh knjižnice, v drugih dveh primerih pa po straneh celotnega visokošolskega zavoda. Na spletni strani UK UNG, kot tudi na spletni strani univerze same, iskalnik išče le po imeniku zaposlenih. V vseh obravnavanih knjižnicah spletna stran svojim uporabnikom omogoča izbiro drugega jezika (v vseh primerih je to angleščina), vendar se le na straneh ODKJG in CEK po izbiri jezika pokaže domača stran knjižnice, na straneh drugih knjižnic se po izbiri drugega jezika pokaže domača stran visokošolskega zavoda. Vsebina spletnih strani knjižnic je v vseh obravnavanih knjižnicah podobna. Ugotovili smo, da imajo vse spletne strani podatke o kontaktih (telefon, e-pošto ...), čeprav spletni strani UK UNG in UK UP ne vključujeta kontaktnih podatkov o posameznih zaposlenih v knjižnici. Prav tako so na vseh spletnih straneh knjižnic objavljeni podatki o njihovi lokaciji oziroma naslovu, le ODKJG in CMK imata dostopen tudi zemljevid oziroma napotke za dostop do knjižnice. Na spletnih straneh vseh knjižnic so povezave do elektronskih informacijskih virov, vključno z bazami podatkov, referenčnim gradivom in e-knjigami, ter povezave do posebnih zbirk in kataloga knjižnice. Vse knjižnice, z izjemo UK UP, imajo objavljena tudi navodila za iskanje gradiva po knjižničnem katalogu. Prav tako so na vseh straneh dostopne informacije o izposoji, 20 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit poslovanju knjižnice, knjižničnih storitvah ter novicah in dogodkih v knjižnici, uporabnikom sta omogočena pomoč ter možnost komunikacije s knjižnico. Posebnega kontakta za pripombe in predloge glede spletne strani nima nobena knjižnica. Knjižnice, razen UK UP, imajo na spletni strani objavljen odpiralni čas ter možnost podaljševanja roka izposoje za gradivo in rezervacij prek spleta, nudijo tudi možnost spletnega svetovanja. Na spletni strani UK UP manjkajo nekateri osnovni elementi, kar je verjetno posledica specifične organiziranosti knjižnice  knjižnični informacijski sistem Univerze na Primorskem namreč sestavljajo univerzitetna knjižnica in še šest knjižnic članic Univerze na Primorskem (Strokovni svet ..., 2012). Vsaka od teh knjižnic ima svojo spletno stran, kjer so dostopne podrobnejše informacije za uporabnike. Rezultati primerjave spletnih strani petih slovenskih visokošolskih knjižnic so dokaj primerljivi z rezultati raziskave, ki je bila leta 2014 opravljena v ameriških knjižnicah (Chow idr., 2014). Ugotovili smo, da spletne strani večine knjižnic v primeru obeh raziskav zagotavljajo vsaj osnovne informacije kot so urnik delovanja, kontaktni podatki in lokacija, novice in dogodki, dostop do kataloga ... Se pa spletne strani med seboj tudi razlikujejo, in sicer tako po oblikovni kot vsebinski plati, saj so del javne podobe določenega visokošolskega zavoda, ki ima vsak svojo vizijo, cilje in način organizacije. Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da so spletne strani knjižnic namenjene uporabnikom in zato stalno preverjati njihovo preglednost, uporabnost in informativnost. Pri natančnejši analizi spletne strani UK UNG smo ugotovili, da je stran dokaj pregledna in ustreza večini kriterijev, ki so bili upoštevani pri ocenjevanju spletnih strani. Nekateri dokumenti, na katere vodijo povezave s spletne strani (npr. Pravilnik knjižnice), so v slikovnih formatih. Direktiva EU predpisuje, da morajo imeti organi javnega sektorja dokumente na voljo v odprtih in strojno berljivih formatih (Direktiva ..., 2013). Zato bomo dokumente, objavljene v slikovni obliki, zamenjali, prav tako bomo posodobili nekatera besedila na spletni strani. Ugotavljamo, da bi morali bolj ažurno urejati rubriko »novosti v knjižnici« ter dodati datum zadnje posodobitve strani in podatek o avtorskih pravicah. Namestiti bo treba tudi orodja, ki omogočajo statistiko uporabe spletne strani na splošno, kot tudi statistiko uporabe posameznih segmentov na spletni strani, po zgledu CMK in ODKJG pa urediti rubriko z navedeno aktualno študijsko literaturo. Zagotoviti bomo poskušali boljšo vidljivost in najdljivost spletne strani 21 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit knjižnice na spletni strani univerze. Dolgoročno bi morali razmišljati tudi o pojavljanju knjižnice na družbenih omrežjih. 3.5 REZULTATI ANKETE O UPORABI KNJIŽNICE Anketo med primarnimi uporabniki UK UNG smo izvedli s pomočjo spletnega orodja 1KA, ki ga zagotavlja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Anketni vprašalnik v slovenskem in angleškem jeziku je bil dostopen na straneh študijskega informacijskega sistema Univerze v Novi Gorici, vsem zaposlenim in študentom je bila poslana tudi e-pošta s prošnjo, da sodelujejo v raziskavi. Anketa je potekala med 5. 4. 2020 in 18. 5. 2020. Vprašalnik (Priloga 5) je obsegal 19 vprašanj, in sicer 3 vprašanja zaprtega tipa, 2 vprašanji odprtega tipa, 4 vprašanja z mersko lestvico in 10 pol odprtih vprašanj, ki so vključevala vnaprej ponujene možnosti odgovorov, poleg teh pa še možnost ‘drugo’, ki je udeležencem ankete omogočala opisno odgovarjanje v primeru, ko se niso odločili za noben vnaprej ponujen odgovor. Pregled zbirnih rezultatov ankete (Priloga 6) in njihove grafične predstavitve smo naredili s pomočjo programske opreme 1KA. Rezultati v tabelah in grafikonih, prikazani v odstotkih, so zaokoženi na cele vrednosti. Anketo je začelo izpolnjevati skupaj 149 študentov oziroma zaposlenih na UNG, kot ustrezne so bile upoštevane tiste ankete, kjer je anketiranec odgovoril na 50 % vprašanj ali več. V anketo se je vključilo 65 zaposlenih, kar predstavlja 43 % vseh zaposlenih na UNG v obdobju, ko je potekala anketa, in 84 študentov, kar je 20 % vseh študentov na UNG v obdobju, ko je potekala anketa. Med študenti jih je bilo 61 (72,6 %) vpisanih na 1. stopnjo, 15 (17,9 %) na 2. stopnjo in 8 (9,5 %) na 3. stopnjo (Preglednica 1). V celoti je anketo izpolnilo 90, delno pa 59 sodelujočih. Po izpolnitvi demografskih vprašanj je anketo zapustilo 39 % anketirancev in v nadaljevanju, v odvisnosti od vrste vprašanja, sodelovalo po največ 91 anketirancev (med njimi 45 zaposlenih in 46 študentov). Preglednica 1: Struktura anketirancev glede na kategorijo (status) (n = 149) kategorija uporabnika dodiplomski študent (1. stopnja) frekvenca 61 odstotek 41 % veljavni 41 % kumulativa 41 % študent magistrskega študijskega programa (2. stopnja) 15 10 % 10 % 51 % 22 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit študent doktorskega študijskega programa (3. stopnja) 8 5 % 5 % 56 % zaposlen na UNG 65 44 % 44 % 100 % skupaj 149 100 % 100 % Med anketiranci je bilo 38 % tistih, ki imajo predavanja ali delajo na lokaciji Rožna Dolina, kjer je locirana tudi knjižnica, 62 % pa z drugih lokacij univerze (Preglednica 2), med njimi 65 v Vipavi, 25 v Ajdovščini, 3 pa na drugih lokacijah. Preglednica 2: Struktura anketirancev glede na lokacijo študija oziroma delovnega mesta (n = 149) lokacijaštudijaoziromadelovnegamestafrekvencaodstotekveljavniRožnaDolina(NovaGorica)5638%38% drugje9362%62% kumulativa 38 % 100 % skupaj 149 100 % 100 % Več kot polovica anketirancev torej študira ali dela na drugi lokaciji kot deluje knjižnica. Če bi se knjižnica nahajala na lokaciji, kjer delujejo, bi jo 26 % anketirancev, ki so na to vprašanje odgovorili, obiskovalo redno, 52 % občasno, 10 % predvsem v času izpitov, 12 % nikoli. Čitalnico bi jih uporabljalo redno 24 %, 34 % občasno, 17 % predvsem v času izpitov, 24 % pa nikoli (Slika 1). Slika 1: Pogostost uporabe knjižnice in čitalnice, če bi se nahajali na lokaciji študija oziroma delovnega mesta (n = 58) Na vprašanje o seznanjenosti s knjižnico ter informacijskimi viri in storitvami, ki jih zagotavlja, je odgovorilo 91 anketirancev. Med njimi jih 25 % meni, da so seznanjeni dobro, 60 % jih je 23 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit navedlo, da so seznanjeni z nekaterimi storitvami in viri, 14 % pa jih knjižnice in njenih storitev ne pozna (Preglednica 3). Preglednica 3: Seznanjenost anketirancev s knjižnico ter informacijskimi viri in storitvami, ki jih zagotavlja (n = 91) seznanjenost s knjižnico ter informacijskimi viri in storitvami, ki jih zagotavlja Nisem seznanjen. Seznanjen sem z nekaterimi storitvami in knjižničnimi viri. Dobro sem seznanjen z vsemi storitvami in knjižničnimi viri. frekvenca 13 55 23 odstotek 9 % 37 % 15 % veljavni 14 % 60 % 25 % kumulativa 14 % 75 % 100 % skupaj 91 61 % 100 % Večina anketirancev (78 %), ki je odgovorila na vprašanje o za njih najprimernejših načinih obveščanja uporabnikov o knjižničnih storitvah, bi želela prejemati obvestila in informacije o knjižnici po e-pošti, 44 % bi jih želelo imeti obvestila na spletni strani knjižnice, 23 % bi jih zanimala individualna predstavitev oziroma pomoč, 19 % bi jih želelo informacije o knjižnici v predstavitveni brošuri, 18 % bi se jih udeležilo skupinske predstavitve v knjižnici, 13 % pa skupinske predstavitve v razredu, 3 % anketiranih bi bilo rado o dejavnostih knjižnice obveščenih na drugačne načine (Slika 2). Zanimiv je bil predlog, da bi predstavniki knjižnice na začetku študijskega leta na vsaki fakulteti v živo predstavili knjižnico in njene storitve, kar bi spodbudilo študente, da jo obiščejo večkrat. Slika 2: Želeni načini seznanjanja z informacijskimi viri in storitvami knjižnice (n = 91) 24 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Iz Slike 3 je razvidno, da največ anketirancev, ki so odgovorili na vprašanje o pogostosti uporabe knjižničnih storitev v zadnjem letu, uporablja storitvi iskanje literature v elektronskih bazah podatkov in iskanje literature v katalogu Cobiss, nekaj manj pa jih fizično obiskuje knjižnico, išče informacije na spletnih straneh knjižnice, se posvetuje s knjižničarjem ali uporablja oddaljen dostop do elektronskih virov knjižnice. Najmanj jih uporablja storitev naročanje literature na druge lokacije UNG, servis (Moja knjižnica) in medknjižnično izposojo. Tisti, ki so izbrali odgovor “drugo”, so v zadnjem letu uporabljali digitalni repozitorij ali storitev tiskanja iz knjižničnega gradiva. Slika 3: Pogostost uporabe knjižničnih storitev v zadnjem letu (n = 91) V zadnjem letu 77 % anketirancev, ki so odgovorili na vprašanje o uporabi čitalnice, le-te za študij knjižničnega gradiva ni uporabilo nikoli, za študij lastnega gradiva je nikoli ni uporabilo 80 %, za skupinsko delo in za preživljanje prostega časa pa 82 %. 86 % jih nikdar ni uporabilo računalnikov v čitalnici za natis iz knjižničnega gradiva. Iz Slike 4 je razvidno, da se čitalnico največ uporablja za študij gradiva knjižnice, za študij lastnega gradiva in za preživljanje prostega časa. 25 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika4:Pogostostinnamenuporabečitalnicevzadnjemletu(n=91) Kot je razvidno iz Preglednice 4 in Slike 5, je do sodelovanja v anketi knjižnico že obiskalo 65 % anketirancev. Tisti, ki je niso, pa so odgovorili, da jih moti, ker knjižnica ni na lokaciji fakultete oziroma delovnega mesta (12 %), večino gradiva za študij oziroma delo dobijo v spletni učilnici  Moodle (8 %), v knjižnici se ne znajdejo oziroma ne znajo poiskati gradiva (2 %). Po 1 % jih meni, da knjižnica nima ustrezne študijske literature, jim zaposleni v knjižnici ne nudijo dovolj pomoči ali pa se jim prostor ne zdi primeren. Nihče od vprašanih, ki so odgovorili na vprašanje, pa kot razlog za neobiskovanje knjižnice ni navedel neprijaznost zaposlenih ali neprimernost urnika odprtosti knjižnice. Tisti, ki so izbrali odgovor “drugo”, knjižnice večinoma ne obiskujejo, ker ni na lokaciji njihovega študija oziroma zaposlitve. Preglednica 4: Razlogi, da anketiranci knjižnice ne obiskujejo (n = 91) razlogi, da anketiranci knjižnice ne obiskujejo frekvenca odstotek veljavni kumulativa Knjižnico sem že obiskal. 59 40 % 65 % 65 % Večino gradiva za študij oziroma delo dobim v spletni učilnici  Moodle. 7 5 % 8 % 73 % Knjižnica nima ustrezne študijske literature. 1 1 % 1 % 74 % V knjižnici se ne znajdem, ne znam poiskati gradiva. 2 1 % 2 % 76 % Zaposleni v knjižnici so neprijazni. 0 0 % 0 % 76 % Zaposleni v knjižnici mi ne nudijo dovolj pomoči. 1 1 % 1 % 77 % Prostor se mi ne zdi ustrezen. 1 1 % 1 % 78 % Moti me, ker knjižnica ni na lokaciji fakultete/delovnega mesta. 11 7 % 12 % 90 % Urnik mi ne ustreza. 0 0 % 0 % 90 % 26 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit drugo: 9 6 % 10 % 100 % skupaj 91 61 % 100 % Slika 5: Razlogi, da anketiranci knjižnice ne obiskujejo (n = 91) Največ (27 %) anketirancev knjižnico najpogosteje obiskuje med 14.00 in 16.00, 21 % med 11.00 in 14.00, 18 % med 8.00 in 11.00, 14 % med 16.00 in 19.00 (Preglednica 5 in Slika 6). Med tistimi, ki knjižnico obiskujejo v drugih terminih, jih večina navaja, da gre za čas predavanj. Preglednica 5: Najpogostejši čas obiska knjižnice (n = 91) obisk knjižnice glede na čas frekvenca odstotek veljavni kumulativa med 8.00 in 11.00 16 11 % 18 % 18 % med 11.00 in 14.00 19 13 % 21 % 38 % med 14.00 in 16.00 25 17 % 27 % 66 % med 16.00 in 19.00 13 9 % 14 % 80 % drugo 18 12 % 20 % 100 % skupaj 91 61 % 100 % 27 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika 6: Najpogostejši čas obiska knjižnice (n = 91) Če bi knjižnica podaljšala delovni čas, bi jo anketiranci obiskovali med 19.00 in 21.00, in sicer: 2 % redno, 24 % občasno, 20 % v času izpitov, 54 % nikoli. Med 6.00 in 8.00 bi knjižnico obiskoval 1 % anketirancev redno, 12 % občasno, 14 % predvsem v času izpitov, 73 % pa nikoli. Med 21.00 in 23.00 bi knjižnico obiskoval 1 % anketirancev redno, 12 % občasno, 12 % predvsem v času izpitov, 75 % nikoli (Preglednica 6 in Slika 7). Tisti, ki so odgovorili, da bi knjižnico obiskovali v drugih terminih, so navedli, da odvisno od predavanj oziroma prostega časa, ali da nimajo potrebe po dodatnih časovnih terminih odprtosti knjižnice. Preglednica 6: Pogostost obiska knjižnice v možnih dodatnih časovnih terminih (n = 91) pogostost obiska knjižnice v dodatnih terminih med 6.00 in 8.00 med 19.00 in 21.00 med 21.00 in 23.00 redno 1 (1 %) 2 (2 %) 1 (1 %) občasno 11 (12 %) 22 (24 %) 11 (12 %) predvsem v času izpitov 13 (14 %) 18 (20 %) 11 (12 %) nikoli 66 (73 %) 49 (54 %) 68 (75 %) skupaj 91 (100 %) 91 (100 %) 91 (100 %) veljavni 91 91 91 št. enot 149 149 149 drugo 4 (14 %) 2 (7 %) 4 (14 %) 18 (64 %) 28 (100 %) 28 149 28 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika 7: Pogostost obiska knjižnice v možnih dodatnih časovnih terminih (n = 91) Preglednica 7 in Slika 8 prikazujeta rezultate odgovorov na vprašanje, pri kom anketiranci najpogosteje iščejo pomoč pri iskanju gradiva za študij oziroma raziskovalno delo. Enak odstotek (26 %) jih je odgovorilo, da pri predavateljih ali asistentih oziroma pri knjižničarjih, 14 % se jih najpogosteje za pomoč obrne na sodelavce, 11 % na sošolce in 5 % na prijatelje ali znance, 11% jih pomoči ne potrebuje. Tisti, ki so izbrali odgovor “drugo”, navajajo splet ali Cobiss. Preglednica 7: Pomoč pri iskanju gradiva za študij/raziskovalno delo (n = 91) Na koga se anketiranci najpogosteje obrnejo po pomoč pri iskanju gradiva za študij/raziskovalno delo frekvenca odstotek veljavni kumulativa predavatelje, asistente 24 16 % 26 % 26 % sošolce 10 7 % 11 % 37 % sodelavce 13 9 % 14 % 52 % prijatelje, znance 5 3 % 5 % 57 % knjižničarje 24 16 % 26 % 84 % pomoči ne potrebujem 10 7 % 11 % 95 % drugo 5 3 % 5 % 100 % skupaj 91 61 % 100 % 29 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika 8: Pomoč pri iskanju gradiva za študij/raziskovalno delo (n = 91) V nadaljevanju smo anketirance prosili, da na lestvici od 1 do 5 (kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo oceno), ocenijo stopnjo zadovoljstva s knjižnico kot celoto oziroma s posameznimi elementi njenega delovanja. Anketiranci, ki so na vprašanje odgovorili, so med navedenimi storitvami oziroma vidiki delovanja knjižnice najbolje ocenili prijaznost in strokovnost knjižničnega osebja, in sicer s povprečno oceno 4,4. Z oceno 4,1 je bil ocenjen urnik knjižnice, z oceno 4,0 pa dostava naročenega gradiva na druge lokacije UNG, medknjižnična izposoja ter odzivnost internetne povezave. Kakovost knjižnice kot celote so vprašani ocenili s povprečno oceno 3,9. S povprečno oceno 3,7 so bili ocenjeni prostori knjižnice, število čitalniških mest, študijsko oziroma raziskovalno gradivo v tiskani ali elektronski obliki ter oddaljen dostop do elektronskega gradiva. Slabše so anketiranci ocenili dostopno število računalnikov za uporabnike, in sicer s povprečno oceno 3,6, njihova kakovost pa je bila ocenjena s 3,2 (Slika 9). 30 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika 9: Ocena stopnje zadovoljstva s storitvami knjižnice (n = 87) Sodelujoči v anketi so ocenjevali tudi zadovoljstvo z iskanjem gradiva tako, da so na lestvici od 1 do 5 (kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo oceno) izrazili stopnjo strinjanja z naštetimi trditvami o dostopnosti klasičnega in elektronskega gradiva. Najvišjo stopnjo strinjanja (povprečna vrednost 3,9) so pripisali trditvi, da je gradivo enostavno poiskati v elektronskih bazah podatkov, 3,8 trditvi, da je gradivo enostavno poiskati v katalogu ali v repozitoriju, 3,7 pa trditvi, da je gradivo enostavno poiskati na policah ali na spletni strani knjižnice (Slika 10). Slika 10: Ocena stopnje zadovoljstva z iskanjem gradiva (n = 85) 31 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Dve anketni vprašanji smo namenili spletni strani knjižnice. Najprej so anketiranci ocenjevali stopnjo zadovoljstva s posameznimi elementi spletne strani, v odgovoru na drugo vprašanje pa posredovali svoje predloge za izboljšanje spletne strani. Na lestvici od 1 do 5 (kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo stopnjo zadovoljstva) so anketiranci razumljivost jezika in kratic na spletni strani knjižnice ocenili s povprečno oceno 3,9, primernost objavljenih vsebin z oceno 3,8, grafično oblikovanje spletne strani pa z oceno 3,7. Kakovost spletne strani knjižnice kot celote so ocenili s povprečno oceno 3,8 (Slika 11). Slika11:Ocenastopnjezadovoljstvasspletnostranjoknjižnice(n=84) Predloge za izboljšanje spletne strani knjižnice, ki so jih prispevali anketiranci, bi lahko razdelili v tri skupine. Nekateri knjižnice ne poznajo in spletne strani ne morejo komentirati, želijo pa si več informacij o knjižnici. V drugo skupino sodijo predlogi o tem, da bi knjižnico in/ali čitalnico imeli tudi na drugih lokacijah UNG, predvsem v Vipavi, in se ne nanašajo neposredno na spletno stran knjižnice. V tretjo skupino sodijo odgovori, ki se dejansko nanašajo na oblikovno podobo in vsebino spletne strani. Izpostavili bi nekatere:  spletna stran knjižnice je “skrita” na spletni strani univerze oziroma na vstopni spletni strani univerze ni jasno razvidno, da ima univerza knjižnico;  celostna podoba spletne strani knjižnice ni dovolj atraktivna, prevladujejo opisi in dolga besedila namesto vizualne komunikacije, tudi grafična podoba celotne spletne strani UNG je zastarela;  manjka enotna vstopna točka za dostop do elektronskih časopisov, baz podatkov;  knjižnica bi morala uporabnike ob njihovem obisku spletne strani poskušati pritegniti tudi za stvari, ki mogoče niso bile njihov primarni cilj obiska spletne strani. 32 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Na vprašanje, če so se že kdaj udeležili izobraževanj uporabnikov o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov, ki jih izvaja knjižnica, je 56 % anketirancev odgovorilo, da niso vedeli za to možnost. 15 % jih tovrstni tečaji ne zanimajo oziroma jih ne potrebujejo, 11 % se jih je že večkrat udeležilo izobraževanj, 9 % pa enkrat. 9 % vprašanih v prihodnosti načrtuje udeležbo na izobraževanjih (Preglednica 8 in Slika 12). Preglednica 8: Udeležba na izobraževanjih o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 91) udeležba na izobraževanjih uporabnikov, ki jih izvaja knjižnica frekvenca odstotek veljavni kumulativa Da, udeležil sem se že večkrat. 10 7 % 11 % 11 % Da, udeležil sem se enkrat. 8 5 % 9 % 20 % Ne, vendar v prihodnosti načrtujem udeležbo. 8 5 % 9 % 29 % Ne, nisem vedel za to možnost. 51 34 % 56 % 85 % Ne, tovrstni tečaji me ne zanimajo oziroma jih ne potrebujem. 14 9 % 15 % 100 % skupaj 91 61 % 100 % Slika 12: Udeležba na izobraževanjih o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 91) Večina (79 %) anketirancev, ki jih izobraževanja o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov ne zanimajo, je kot razlog za to navedla, da z iskanjem gradiva in uporabo elektronskih virov nimajo težav, 7 % jih ustrezne informacije in znanja dobi v okviru študijskih predmetov, 14 % jih je navedlo druge razloge. Uporaben je bil predlog, da bi v okviru obiskov posameznih fakultet oziroma predstavitev knjižnice študentom posredovali tudi osnovne informacije o izobraževanju uporabnikov (Preglednica 9 in Slika 13). 33 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Preglednica 9: Razlogi za nezanimanje anketirancev za izobraževanja o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 14) razlogi za nezanimanje za izobraževanja o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov, ki jih izvaja knjižnica frekvenca odstotek veljavni kumulativa Z iskanjem gradiva in uporabo elektronskih virov nimam težav. 11 7 % 79 % 79 % Ustrezne informacije in znanja dobim v drugih knjižnicah. 0 0 % 0 % 79 % Ustrezne informacije in znanja dobim v okviru študijskih predmetov. 1 1 % 7 % 86 % drugo: 2 1 % 14 % 100 % skupaj 14 9 % 100 % Slika 13: Razlogi za nezanimanje anketirancev za izobraževanja o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov (n = 14) Na vprašanje, ki se je nanašalo na storitve knjižnice v povezavi z bibliografijami raziskovalcev, so odgovarjali samo zaposleni na UNG. Prosili smo jih, da zadovoljstvo s storitvami knjižnice ocenijo na lestvici od 1 do 5, kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo stopnjo zadovoljstva. Večina vprašanih, ki so na to vprašanje odgovorili, je pomoč in svetovanje knjižničarjev v zvezi z bibliografijami raziskovalcev ocenila s povprečno oceno 4,3, hitrost izdelave bibliografskih zapisov ter kakovost bibliografskih zapisov za bibliografije raziskovalcev pa s povprečno oceno 4,2 (Slika 14). 34 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Slika 14: Ocena stopnje zadovoljstva s storitvami v zvezi z bibliografijami raziskovalcev (n = 43) Zadnje anketno vprašanje se je nanašalo na predloge anketirancev za izboljšanje delovanja knjižnice v prihodnosti. Med predlogi prevladujejo naslednji:  zagotoviti enotno točko dostopa in možnost enkratne prijave za oddaljen dostop do vsega elektronskega gradiva;  zagotoviti večjo količino prostora za vnos posameznih gradiv v repozitorij (do 10 GB);  izboljšati ponudbo knjižničnega prostora: knjižnica naj bi predstavljala osrčje univerzitetnega življenja, lahko bi delovala kot klubi, imela prostore za druženje, kavarno;  vzpostaviti storitve knjižnice oziroma čitalnice tudi na drugih lokacijah UNG, predvsem v Vipavi;  izboljšati ponudbo gradiv s področja umetnosti, oblikovanja, arhitekture;  poenostaviti postopke naročanja in dostave literature na druge lokacije UNG;  zagotoviti več obveščanja o knjižnici in njenih storitvah, predvsem po e-pošti;  knjižnica naj se še bolj približa potencialnim obiskovalcem, pride do potencialnih uporabnikov, jim vsaj enkrat na leto predstavi svoje dejavnosti;  poskrbeti za boljšo animacijo uporabnikov, pripraviti promocijski film, ki bi služil predstavitvi knjižnice;  uvesti tiskalnike in fotokopirne stroje, kjer bi študenti lahko zastonj tiskali;  omogočiti enostavnejši vnos bibliografskih podatkov o gradivu v Cobiss/Sicris. 35 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI V nalogi smo poskušali kritično oceniti delovanje Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici in predlagati nujne izboljšave. V ta namen smo najprej analizirali pretekle raziskave o delovanju knjižnice. Pregledali smo rezultate študentskih anket za obdobje zadnjih šest let (od študijskega leta 2013/2014 do 2018/2019). V nadaljevanju smo s pomočjo nabora kvalitativnih kazalcev uspešnosti, ki je priloga Strokovnih standardov in priporočil za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (2012), na podlagi odgovorov zaposlenih v knjižnici analizirali uspešnost organizacije in delovanja knjižnice. S pomočjo izračuna kvantitativnih kazalcev uspešnosti, pri katerem smo uporabili statistične podatke, ki jih zbira NUK, smo nato izvedli primerjavo UK UNG z izbranimi primerljivimi visokošolskimi oziroma univerzitetnimi knjižnicami (UK UP, ODKJG, CEK in CMK). S pomočjo odgovorov zaposlenih v UK UNG na izbrana vprašanja za ocenjevanje kakovosti spletnih strani smo izvedli primerjavo spletne strani UK UNG s spletnimi stranmi omenjenih visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic. Izvedli smo tudi anketo med primarnimi uporabniki UK UNG, tj. študenti in zaposlenimi na UNG. Za analizo podatkov smo uporabili statistično ali kvalitativno analizo, odvisno od vrste vprašanj. Rezultati študentskih anket za obdobje zadnjih šest let kažejo, da študentje redko uporabljajo knjižnico. Tisti, ki jo, pa so z njenim delom zadovoljni. Pri analizi kvalitativnih kazalcev uspešnosti smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti v organizaciji in delovanju knjižnice, kot npr. da knjižnica nima nekaterih temeljnih dokumentov (javno objavljene izjave o poslanstvu, dokumenta o strateških usmeritvah in ciljih delovanja knjižnice, dokumenta o nabavni politiki in politiki odpisa knjižničnega gradiva), da v procese načrtovanja premalo vključuje uporabnike, v procese evalvacije ne vključuje primerjav z drugimi sorodnimi knjižnicami, nima ločenega prostora za obdelavo gradiva, premalo spodbuja udeležbo zaposlenih na izobraževanjih iz bibliotekarske stroke, v knjižnici so nezadovoljivi klimatski pogoji. Pregled vrednosti kvantitativnih kazalcev uspešnosti kaže, da so površina knjižničnega prostora na potencialnega uporabnika, število čitalniških sedežev na potencialnega uporabnika, število računalnikov, število zaposlenih ter višina sredstev, ki jih za nakup in zagotavljanje dostopa do informacijskih virov na potencialnega uporabnika nameni knjižnica, primerljivi z obravnavanimi knjižnicami. V UK UNG pa so prirast enot knjižničnega gradiva na fizičnih 36 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo) ter število plačanih naslovov e-knjig, e-revij in e-zbirk na potencialnega uporabnika in tudi na EPZ zaposlenega v knjižnici, veliko večji kot v primerjanih knjižnicah. Prav tako je bistveno večje število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev na EPZ zaposlenega. V UK UNG so v primerjavi z obravnavanimi knjižnicami nižje vrednosti kazalnikov za: skupno število aktivnih uporabnikov, število aktivnih uporabnikov na EPZ zaposlenega v knjižnici, število izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na potencialnega uporabnika, število izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na EPZ zaposlenega v knjižnici, delež udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice glede na vse študente visokošolskega zavoda, število udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov na EPZ zaposlenega v knjižnici. Pri analizi spletnih strani knjižnic smo ugotovili, da spletna stran knjižnice UNG ustreza večini kriterijev, ki so bili upoštevani pri ocenjevanju spletnih strani. Njene glavne pomanjkljivosti so: nejasna in ponekod nepregledna navigacijska orodja, na spletni strani ni logotipa knjižnice ali visokošolskega zavoda, prav tako ni datuma zadnje posodobitve strani in podatka o avtorskih pravicah, manjka tudi zemljevid oziroma napotki za dostop do knjižnice. Na spletni strani UK UNG iskalnik išče le po imeniku zaposlenih, ob izbiri drugega jezika se pokaže domača stran visokošolskega zavoda, ne knjižnice. Bolj ažurno bo treba urejati rubriko novosti v knjižnici, namestiti orodja za merjenje statistike uporabe spletne strani, urediti rubriko z navedeno aktualno študijsko literaturo, ter dokumente, objavljene v slikovni obliki, zamenjati z dokumenti v odprtih in strojno berljivih formatih. V anketi o uporabi knjižnice UNG je sodelovalo 43 % vseh zaposlenih na UNG in 20 % vseh študentov na UNG v obdobju, ko je potekala anketa. Iz analize rezultatov ankete o uporabi knjižnice UNG je razvidno, da 37 % anketirancev do izvedbe ankete še nikoli ni fizično obiskalo knjižnice, 43 % vprašanih se nikoli ni posvetovalo s knjižničarjem14 . Le četrtina (25 %) sodelujočih v anketi meni, da so dobro seznanjeni s knjižnico, njenimi storitvami in viri, 60 % jih meni, da so seznanjeni z nekaterimi storitvami in viri, 14 % pa jih sploh ni seznanjenih s knjižnico. Iz komentarjev pri posameznih vprašanjih lahko razberemo, da si uporabniki želijo 14 Tudi rezultati študentskih anket kažejo, da se je delež študentov, ki nikoli ne obiščejo knjižnice, v zadnjih šestih letih gibal med 33 % in 50 % vseh na univerzo vpisanih študentov. 37 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit bolje poznati storitve, ki jih ponuja knjižnica. Zato nameravamo v prihodnje nameniti več pozornosti predstavitvi knjižnice in njenih dejavnosti predvsem študentom. Treba bo posodobiti spletno stran knjižnice in predstavitveno brošuro ter se z dekani fakultet v začetku študijskega leta dogovoriti za predstavitve knjižnice po posameznih fakultetah. Eno izmed raziskovalnih vprašanj, ki smo si ga zastavili pri načrtovanju raziskave, je bilo: “Zakaj velik delež študentov nikoli ne obišče knjižnice”. Konkretnega odgovora na to vprašanje nismo dobili. Ena od predpostavk je bila, da je za študente moteče, ker se knjižnica ne nahaja na lokaciji njihovega študija. Ta razlog je navedlo le 12 % anketirancev, kljub temu da 62 % anketiranih študira ali dela na drugi lokaciji kot se fizično nahaja knjižnica. Rezultati ankete kažejo tudi, da bi knjižnico redno uporabljalo le 26 % anketiranih, če bi se nahajala na njihovi lokaciji, čitalnico pa le 24 % anketirancev. Knjižnice, čeprav bi bila na lokaciji delovnega mesta oziroma študija, 12 % anketirancev ne bi uporabljalo nikoli, čitalnice 24 %, drugi bi ju uporabljali le občasno. Drugi razlogi, da udeleženci ankete knjižnice ne uporabljajo, so: večino gradiva za študij dobijo v spletni učilnici; gradivo oziroma prostor jim ne ustrezata; v njej literature sami ne znajo poiskati. V preteklih študentskih anketah so študenti potrebo po uporabi čitalnice ocenili dokaj visoko, s povprečnimi ocenami med 3,0 in 3,5 (na ocenjevalni lestvici od 1 do 5, kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo oceno). Nasprotno pa rezultati ankete o uporabi knjižnice UNG kažejo, da udeleženci ankete čitalnico uporabljajo zelo redko. V zadnjem letu 77 % anketirancev ni nikoli uporabljalo čitalnice za študij knjižničnega gradiva, za študij lastnega gradiva je nikoli ni uporabilo 80 %, za skupinsko delo in za preživljanje prostega časa pa 82 %. 86 % jih nikdar ni uporabilo računalnikov v čitalnici za natis knjižničnega gradiva. Ustreznost števila čitalniških mest za študij oziroma raziskovanje so ocenili s povprečno oceno 3,7. Iz komentarjev pri posameznih vprašanjih pa je razvidno, da bi si študenti želeli čitalnico tudi na lokaciji v Vipavi. Zato smo že začeli z dejavnostmi za njeno odprtje in bo predvidoma urejena do začetka naslednjega študijskega leta. Ne le fizični obisk knjižnice, tudi nekatere storitve na daljavo se slabo uporabljajo. Glede na fizično oddaljenost knjižnice od večine potencialnih uporabnikov bi pričakovali večjo uporabo storitev na daljavo, vendar rezultati ankete o uporabi knjižnice kažejo, da kar 73 % anketirancev ne uporablja storitve naročanje literature na druge lokacije UNG, 71 % jih nikoli ne uporablja 38 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit servisa Moja knjižnica (podaljševanja izposojevalnega roka in rezervacij gradiva na daljavo), 67 % se jih ne poslužuje medknjižnične izposoje, 43 % jih ne uporablja oddaljenega dostopa do elektronskih virov. V dosedanjih študentskih anketah se je povprečna ocena ustreznosti urnika knjižnice gibala med 3,8 in 4,5 (na ocenjevalni lestvici od 1 do 5, kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo oceno). Tudi v anketi o uporabi knjižnice so anketiranci izrazili zadovoljstvo z urnikom knjižnice, in sicer s povprečno oceno 4,1. Le malo udeležencev ankete bi knjižnico želelo obiskovati ob drugih terminih odprtosti. Glede na takšne rezultate zaenkrat sprememb urnika odprtosti knjižnice ne načrtujemo. Ocena ustreznosti študijskega gradiva, ki je na voljo v knjižnici, se je v dosedanjih študentskih anketah gibala med 3,0 in 3,8 (na ocenjevalni lestvici od 1 do 5, kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo oceno). Tudi v anketi o uporabi knjižnice so ustreznost študijskega oziroma raziskovalnega gradiva v tiskani ali elektronski obliki anketiranci ocenili podobno, tj. s povprečno oceno 3,7. Čeprav smo predvidevali, da študenti knjižnico slabo obiskujejo, ker jim večino študijskega gradiva zagotovijo predavatelji in asistenti ter zaradi uporabe e-učilnic, je le 8 % anketirancev odgovorilo, da večino gradiva za študij oziroma delo dobijo v spletni učilnici. Na podlagi rezultatov ankete o uporabi knjižnice ugotavljamo, da uporabniki nimajo večjih težav z iskanjem gradiva v katalogu, na policah, v digitalnem repozitoriju, elektronskih bazah podatkov ali na spletni strani knjižnice. Pomoč pri iskanju gradiva za študij oziroma raziskovalno delo pa dobijo v enakem odstotku pri predavateljih oziroma asistentih in pri knjižničarjih, nekateri pri sodelavcih ali sošolcih, nekaj pa jih pomoči ne potrebuje. Večje zanimanje za knjižnico pri študentih bomo poskusili spodbuditi tudi z objavljanjem redno posodobljenih seznamov obvezne študijske literature. Zanimalo nas je tudi, zakaj se uporabniki knjižnice v večji meri ne udeležujejo informacijskega opismenjevanja, saj beležimo malo zanimanja za različne oblike izobraževanj o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov, ki jih izvaja knjižnica. Rezultati ankete kažejo, da velik delež (56 %) anketirancev ne ve, da knjižnica organizira tovrstna izobraževanja, čeprav o tem uporabnike redno seznanjamo v rubriki “Pomoč pri iskanju gradiva – spletno učenje”, dostopni že takoj na vstopni spletni strani knjižnice. O možnostih udeležbe na izobraževanjih študente obvestimo tudi ob njihovem ogledu knjižnice na začetku študija oziroma v okviru informativnih dni. Kar 79 % anketirancev, ki so izbrali odgovor, da jih izobraževanje o iskanju gradiva in uporabi elektronskih virov ne zanima, je kot razlog za to navedlo, da z iskanjem gradiva in z uporabo 39 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit elektronskih virov nimajo težav. Drugi navajajo, da ustrezne informacije in znanja dobijo v okviru študijskih predmetov ali drugje. Glede na to, da so v današnjem času znanja, povezana z iskanjem in vrednotenjem relevantne literature, za uspešno poklicno in raziskovalno pot posameznika vedno bolj pomembna, bo knjižnica tudi v prihodnje spodbujala udeležbo uporabnikov na izobraževanjih za informacijsko pismenost. Prizadevala si bo tudi, da bo čim več tovrstnih izobraževanj vključenih v posamezne študijske predmete. Rezultati ankete opozarjajo, da bo morala knjižnica v prihodnje poskrbeti za boljšo prepoznavnost ter promocijo svojih storitev. Na začetku študijskega leta bi bilo zato treba vsem študentom na njihovih lokacijah študija predstaviti knjižnico in njene storitve ter jim posredovati tudi informacije o izobraževanju uporabnikov. Glede na predloge v anketi bi lahko posneli promocijski video, posodobili predstavitveno brošuro knjižnice in študente tudi po epošti obveščali o storitvah knjižnice. V bodoče bi veljalo razmisliti o rednem pojavljanju knjižnice na družbenih omrežjih. Okrepiti bo treba tudi sodelovanje s pedagoškimi delavci univerze, predvsem na področju izvajanja informacijskega opismenjevanja študentov in nabave obvezne študijske literature. Na osnovi primerjave spletne strani knjižnice s spletnimi stranmi izbranih primerljivih visokošolskih knjižnic smo ugotovili, da je spletna stran potrebna prenove ter dopolnitev. Za mnenje smo vprašali tudi anketirance, ki so spletno stran kot celoto ocenili s povprečno oceno 3,8 (na ocenjevalni lestvici od 1 do 5, kjer je vrednost 5 pomenila najvišjo oceno). Dokaj zadovoljni so z vsebino, grafičnim oblikovanjem in razumljivostjo jezika. Predlagajo pa, da bi spletno stran knjižnice v okviru spletne strani UNG bolj izpostavili, da bi bila lažje najdljiva. Želijo si tudi enotno prijavo za oddaljen dostop do elektronskih virov. Čeprav so študenti spletno stran knjižnice relativno dobro ocenili, je iz drugih odgovorov v anketi in iz naše analize razvidno, da bi bilo potrebno spletno stran knjižnice posodobiti. Spletna stran knjižnice bi morala biti na spletni strani matične univerze bolj vidna in lažje najdljiva, bolj ažurno bi bilo treba urejati rubriko “novosti v knjižnici”, urediti rubriko ”aktualna študijska literatura” ter dodati datum zadnje posodobitve strani in podatek o avtorskih pravicah. Treba bi bilo tudi namestiti orodja, ki bi omogočala iskanje po spletni strani knjižnice, statistiko uporabe spletne strani, ob izbiri drugega jezika pa vračanje na stran knjižnice, ne na vstopno spletno stran univerze. Urediti bi bilo treba tudi enotno prijavo za oddaljen dostop do vsega elektronskega gradiva. 40 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V raziskavi smo poskušali ugotoviti, kako ustrezni sta organizacija in delovanje UK UNG. Ugotovili smo, da ima knjižnica zadostno količino gradiva v elektronski obliki, ki dobro pokriva področja raziskovanja in študija. Treba pa bi bilo uskladiti nabavo obvezne študijske literature v tiskani obliki. Pripraviti bo treba manjkajoče dokumente, posodobiti spletno stran in več pozornosti nameniti promociji knjižnice. Pomanjkljivosti, ki so se pokazale v raziskavi, bomo skušali odpraviti. Še naprej se bomo trudili delo organizirati tako, da bomo zadovoljili kar največ potreb uporabnikov. Uporabnike želimo aktivneje vključevati v aktivnosti knjižnice. Skrbeli bomo za promocijo dejavnosti knjižnice in redno evalvacijo njenega delovanja. 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Ambrožič, M. (2000). Ugotavljanje uspešnosti delovanja knjižnic: visokošolske knjižnice (I. del). Knjižnica, 44(3), 101135. Ambrožič, M. (2012). Preobrazba visokošolskih knjižnic za učinkovito podporo spremenjenim matičnim okoljem. Knjižnica, 56(4), 5793. Ambrožič, M. in Vovk, D. (2011). Visokošolske knjižnice in standardi  normiranje ali organizacija in evalvacija. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik (str. 229264). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0KB9AA Chow, A. S., Bridges, M. in Commander, P. (2014). The website design and usability of US academic and public libraries: findings from a nationwide study. Reference & User Services Quarterly (RUSQ), 53(3). https://journals.ala.org/index.php/rusq/article/view/3244/3427 Čuš, F. (2006). Uvodna beseda o vlogi knjižnic pri evalvaciji in akreditaciji univerz. Organizacija znanja, 11(4). https://www.cobiss.si/oz/HTML/OZ_2006_4_final/files/assets/basic-html/page121. html# Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. (2013). Uradni list Evropske unije, L 175. https://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:175:0001:0008:SL:PDF 41 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Gambrell, K. (2016). Eliminating barriers: 7 best practices for creating a user friendly library website. V B. R. Bernhardt, L. H. Hinds in K. P. Strauch (ur.), Where do we go from here? Charleston Conference proceedings, 2015. Against the Grain Press; Purdue University Press. https://2015charlestonconference.sched.com/ Głowacka, E. (2019). Research on the impact of academic libraries  areas, methods, indicators. Library Management, 40(8-9), 583592. Hinchliffe, L. J. (2015). Library assessment and user surveys in academic librarianship in the United States. AIB studi, 55(2), 247257. Irvall, B. in Skat Nielsen, G. (2015). Smernice za dostop do knjižnic za uporabnike z oviranostmi – kontrolni seznam. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Khera, D. in Narain Sharma, S. (2012). TQM: an over view in academic libraries. International Journal of Librarianship and Administration, 3(1), 8186. http://www.irphouse.com/ijla/ijlav3n1_08.pdf Koler-Povh, T. in Dovjak, M. (2019). Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice – primer knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Knjižnica, 63(1-2), 141162. Mali, M. (2016). Vrednotenje kakovosti uporabniških storitev v visokošolskih knjižnicah: zadovoljstvo uporabnikov in izpolnitev njihovih pričakovanj. Knjižnica, 60(4), 149175. Malmenvall, S. (2019). Poslanstvo visokošolske knjižnice kot tretjega prostora Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Fakulteta za poslovne vede. http://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-B1ZEELFV/a6f03118-644a-4270-9a87-5e975c753b4d/PDF »Mariborska deklaracija« o vlogi knjižnic pri evalvacijah in akreditacijah univerz. (2006). Organizacija znanja, 11(4). https://www.cobiss.si/oz/HTML/OZ_2006_4_final/ files/assets/basic-html/page-132.html Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. (2017). Uradni list RS, št. 42/2017, 14/2019, 3/2020, 78/2020 in 82/20 – popr. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4397 Miholič, P. (2013). Univerza na Primorskem Univerzitetna knjižnica: od idej (2003) prek mej (2013) do cilja (2023). V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižničarski izzivi: vizija, strategija, taktika: 200320132023: zbornik referatov (str. 161174). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 42 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Narodna in univerzitetna knjižnica. (b. d.). BibSiSt Online: Kazalci uspešnosti – visokošolske knjižnice. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/kazalci/kazalci_vs.php Novljan, S. (2002). Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnica, 46(1-2), 4559. Oakleaf, M. (2010). The value of academic libraries: a comprehensive research review and report. American Library Association, Association of College and Research Libraries. http://www.ala.org/acrl/sites/ala.org.acrl/files/content/issues/value/val_report.pdf Politehnika Nova Gorica. (2005). Poročilo 1995–2005. http://www.ung.si/media/storage/cms/attachments/2013/03/20/08/37/53/porocilo_10_slo. pdf Poll, R. (2008). Quality management in academic libraries. V M. Božič (ur.), Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah: zbornik prispevkov. (str. 1324). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. http://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-APWAFATM/0624fab9-c8ae-4b7b-abd1-104503309464/PDF Poll, R. in Payne, P. (2006). Impact measures for libraries and information services. Library Hi Tech, 24(4), 547562. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73/2003, 70/2008 in 80/2012. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV5163 Seliger, K. (2016). Vloga bibliotekarja pri soustvarjanju spletnih vsebin: prenova spletne strani Elektrotehniške zveze [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=124705&lang=slv Sputore, A. in Fitzgibbons, M. (2017). Assessing 'goodness': a review of quality frameworks for Australian academic libraries. Journal of the Australian Library and Information Association, 66(3), 207230. Standards for Libraries in Higher Education. (2018). American Library Association, Association of College & Research Libraries. http://www.ala.org/acrl/sites/ala.org.acrl/files/content/standards/slhe.pdf Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012–2020). (2012). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Strokovni svet Univerze na Primorskem Univerzitetne knjižnice. (2012). Pravila o delovanju in organizaciji Univerze na Primorskem Univerzitetne knjižnice. Univerza na 43 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Primorskem. https://www.famnit.upr.si/sl/resources/files/knjiznica/pravila-o-delovanju in-organizaciji-univerze-na-primorskem-unive Univerza v Novi Gorici. (2007). Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici v letu 2006. http://www.ung.si/media/storage/cms/attachments/2013/03/20/08/37/53/porocilo_2006_sl o.pdf Univerza v Novi Gorici. (2020). Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici 2019. http://www.ung.si/media/storage/cms/attachments/2020/03/03/10/55/33/letno_ung_2019_ slo.pdf Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. (2017). Uradni list RS, št. 35/2017 in 24/2019. Valentinčič Murovec, V. in Velušček, M. (2019). Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici: poročilo za obdobje 20132019. Univerza v Novi Gorici. Vilar, P., Južnič, P. in Bartol, T. (2015). Information behaviour of Slovenian researchers: investigation of activities, preferences and characteristics. Information Research, 20(2). http://www.informationr.net/ir/20-2/paper670.html#.Xol-unLRaUk 44 Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit PRILOGE Priloga 1: Kvalitativni kazalci uspešnosti delovanja UK UNG I. NAMEN, POSLANSTVO IN CILJI KNJIŽNICE 1. Ali ima knjižnica opredeljeno vizijo in poslanstvo? x da  ne 2. Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice javno objavljena?  da xne 3. Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice opredeljena tako, da sta razumljiva: -zaposlenim v knjižnici x da  ne -zaposlenim na visokošolskem zavodu  da  ne -širši javnosti  da  ne 4. Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice usklajena z vizijo ter poslanstvom visokošolskega zavoda? x da  ne 5. Ali se poslanstvo knjižnice redno preverja in po potrebi posodablja? x da  ne 6. Ali so cilji knjižnice: -jasno zastavljeni x da  ne -realni, tj. dosegljivi v zastavljenem časovnem obdobju x da  ne -merljivi x da  ne 7. Ali knjižnica v procese načrtovanja vključuje: -zaposlene v knjižnici x da, vedno  da, občasno  ne, nikoli -zaposlene na visokošolskem zavodu  da, vedno x da, občasno  ne, nikoli -uporabnike  da, vedno x da, občasno  ne, nikoli -druge deležnike  da, vedno  da, občasno x ne, nikoli 8. Ali je knjižnica vključena v procese načrtovanja (strateškega, letnega itd.) v okviru visokošolskega zavoda? x da, vedno  da, občasno  ne, nikoli 9. Ali so cilji knjižnice vključeni med cilje visokošolskega zavoda? x da  ne II. UPRAVLJANJE IN VODENJE KNJIŽNICE 1. Ali način upravljanja/vodenja visokošolskega zavoda spodbudno vpliva na delovanje knjižnice in učinkovito izrabo njenih informacijskih virov ter storitev? x da  ne 2. Ali je pravno formalni status knjižnice opredeljen v dokumentih visokošolskega zavoda? x da  ne 3. Ali so v dokumentih visokošolskega zavoda določene pristojnosti in odgovornosti vodje knjižnice?  da xne 4. Komu je v okviru visokošolskega zavoda odgovoren vodja knjižnice? Rektorju 5. Kateri organ visokošolskega zavoda obravnava in sprejema načrt dela ter poročilo o delu knjižnice? Doslej ni 6. Ali obstaja stalni upravni organ knjižnice (npr. svet knjižnice)?  da; katere zainteresirane strani so v njem zastopane: x ne 7. Ali obstaja stalni strokovni organ (strokovni svet, knjižnični odbor ipd.) knjižnice?  da; katere zainteresirane strani so v njem zastopane: x ne 8. Ali upravni oziroma strokovni organ knjižnice izvaja(ta) svojo funkcijo uspešno in učinkovito?  da, na delovanje in razvoj vpliva(ta) pozitivno  ne I Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9. Kako učinkovita so v delovanju knjižnice pravila in postopki, ki določajo notranjo organiziranost in vodenje knjižnice? x na delovanje in razvoj vplivajo pozitivno  niso učinkovita 10. Ali ima knjižnica v svojih dokumentih opredeljena način in pogostost komuniciranja vodstva knjižnice z uporabniki?  da xne 11. Ali knjižnica omogoča uresničevanje določil Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev? x da, zaposleni v knjižnici so seznanjeni s kodeksom x da, določila kodeksa so vključena v dokumente knjižnice x da, kodeks je objavljen na spletni strani knjižnice  ne III. EVALVACIJA KNJIŽNICE 1. Ali knjižnica izvaja načrtno in stalno evalvacijo svojega delovanja? x da  ne 2. Ali knjižnica o rezultatih evalvacije obvešča visokošolski zavod? x da, vedno  da, občasno  ne, nikoli 3. Ali je evalvacija dejavnosti knjižnice vključena v evalvacijsko in akreditacijsko strategijo visokošolskega zavoda? x da, vedno  da, občasno  ne, nikoli 4. Ali visokošolski zavod v letna poročila oziroma poročila o kakovosti vključuje rezultate evalvacije svoje knjižnične dejavnosti? x da, vedno  da, občasno  ne, nikoli 5. Katere metode in orodja uporablja knjižnica pri evalvaciji uspešnosti svojega delovanja? Študentske ankete 6. Ali knjižnica ugotavlja končne rezultate oziroma vplive in učinke svojega delovanja na okolje?  da, vedno x da, občasno  ne, nikoli 7. Ali knjižnica v procese evalvacije vključuje tudi uporabnike in druge deležnike ter na kakšen način (npr. izvajanje študij uporabnikov)?  da, redno; kako: x da, občasno; kako: Ankete, možnost za pritožbe, pripombe, pohvale  ne, nikoli 8. Ali metodologija evalvacije knjižnice vključuje tudi primerjalno presojanje z drugimi knjižnicami?  da xne 9. Ali je knjižnica vključena v katerega od obstoječih nacionalnih ali mednarodnih sistemov evalvacij (npr. Indeks BIX)?  da; v kateri-e: x ne IV. ZGRADBA, PROSTORI IN OPREMA KNJIŽNICE 1. Ali so prostori knjižnice dobro načrtovani, varni in dovolj veliki glede na potrebe: -delovnega procesa knjižnice  da, v celoti x da, delno  ne -zaposlenih v knjižnici  da, v celoti x da, delno  ne -uporabnikov knjižnice x da, v celoti  da, delno  ne 2. Ali so v prostorih za uporabnike in knjižnične delavce zagotovljeni ustrezni okoljski pogoji ter nadzor nad njimi (temperatura, vlaga, svetloba, zračenje)?  da, v celoti x da, delno  ne 3. Ali so v prostorih knjižničnih skladišč zagotovljeni ustrezni pogoji za varovanje in ohranjanje knjižničnega gradiva (okoljski pogoji, protipožarna varnost, oprema ipd.)?  da, v celoti x da, delno  ne 4. Ali so zagotovljeni pogoji za prostorsko širitev knjižničnih zbirk? x da  ne 5. Ali je knjižnica ustrezno opremljena s sistemi za varovanje pred krajo/izgubo knjižničnega gradiva?  da xne II Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6. Ali je uporabnikom v knjižnici na voljo ustrezno število študijskih mest za individualno in skupinsko delo? x da  ne 7. Ali sta površina in opremljenost študijskih mest ustrezna glede na potrebe uporabnikov? x da  ne 8. Ali so delovni prostori knjižničnih delavcev dovolj veliki in primerno opremljeni, da zagotavljajo njihovo učinkovito in nemoteno delo?  da xne 9. Ali so delovna mesta knjižničnih delavcev in študijska mesta za uporabnike oblikovana ergonomično?  da, v celoti x da, večinoma  ne 10. Ali so oznake v prostorih knjižnice primerne? x da  ne 11. Ali sta električno in telekomunikacijsko omrežje v prostorih knjižnice primerna za uporabo elektronskih informacijskih virov ter storitev knjižnice? x da  ne 12. Ali knjižnica v svojih prostorih zagotavlja ustrezno opremo (računalniška oprema, oprema za multimedijo, oprema za prezentacije ipd.) za uporabo njenih informacijskih virov in storitev?  da, v celoti x da, večinoma  ne 13. Ali knjižnica zagotavlja ustrezno opremo (strežnik, programska oprema za oddaljen dostop) za uporabo njenih informacijskih virov in storitev na daljavo? x da, v celoti  da, večinoma  ne 14. Ali računalniško omrežje in komunikacijska oprema knjižnice zagotavljata sprejemljiv odzivni čas za uporabo elektronskih informacijskih virov v njenih prostorih oziroma na daljavo? x da, v celoti  da, večinoma  ne 15. Ali knjižnica izpolnjuje pogoje za zagotavljanje storitev za fizično ali drugače ovirane oziroma uporabnike s posebnimi potrebami?  da, v celoti x da, večinoma  ne 16. Ali so uporabniki knjižnice zadovoljni s študijskimi/čitalniškimi prostori in knjižnično opremo?  da, zelo zadovoljni x da, zadovoljni  ne, niso zadovoljni  knjižnica nima podatka 17. Ali so prostori knjižnice in njena oprema ustrezno vzdrževani?  da, v celoti x da, večinoma  ne 18. Ali so v proračunu knjižnice zagotovljena zadostna sredstva za vzdrževanje, posodabljanje, popravila in zamenjavo opreme knjižnice? x da  ne V. KNJIŽNIČNI DELAVCI 1. Ali je število zaposlenih strokovnih in pomožnih knjižničnih delavcev ustrezno za izpolnjevanje potreb uporabnikov po knjižničnih storitvah ter za nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti? x da  ne 2. Ali so zaposleni v knjižnici ustrezno usposobljeni za delo z informacijskimi viri in za posredovanje informacij v različnih oblikah? x da  ne 3. Ali je zagotovljena primerna razporeditev zaposlenih v knjižnici med posameznimi deli in nalogami glede na njihovo usposobljenost ter zahtevnost del in nalog? x da  ne 4. Ali visokošolski zavod načrtuje in zagotavlja ustrezne pogoje za formalno izobraževanje (npr. vpisnine, študijski dopust …) zaposlenih v knjižnici?  da, v celoti x da, večinoma  ne 5. Ali visokošolski zavod zagotavlja ustrezne pogoje (npr. službena odsotnost, povračilo stroškov službene poti) za udeležbo zaposlenih v knjižnici v stalnem strokovnem izpopolnjevanju in jih pri tem spodbuja? x da, v celoti  da, večinoma  ne 6. Ali visokošolski zavod zagotavlja ustrezne pogoje (npr. službena odsotnost, povračilo stroškov službene poti) za sodelovanje zaposlenih v knjižnici v dejavnosti strokovnih združenj in jih pri tem spodbuja? x da, v celoti  da, večinoma  ne 7. Ali je zagotovljeno usposabljanje zaposlenih v knjižnici, ki so odgovorni za izobraževanje uporabnikov?  da, redno x da, občasno  ne 8. Ali vodja knjižnice sodeluje pri odločanju o kadrovskem načrtu knjižnice? x da  ne III Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9. Ali je zaposlenim v knjižnici omogočeno sodelovanje v študijskem/raziskovalnem procesu in jim je priznan ustrezen status?  da xne 10. Ali se izvaja redno usposabljanje zaposlenih, ki so v knjižnici odgovorni za varnost, pogoje dela in ravnanje v primerih nevarnosti ali nesreč? x da  ne VI. PRORAČUN KNJIŽNICE 1. Ali vodja knjižnice sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega proračuna visokošolskega zavoda?  da, vedno  da, občasno x ne 2. Ali se letni proračun knjižnice pripravlja sočasno s pripravo proračuna visokošolskega zavoda ali po njegovem sprejetju?  da, sočasno  ne, naknadno 3. Ali knjižnica od visokošolskega zavoda dobi metodološka navodila za pripravo letnega proračuna knjižnice?  da  ne 4. Ali se v višini letnega proračuna knjižnice upoštevajo spremembe v obsegu izobraževalnega in raziskovalnega programa visokošolskega zavoda?  da  ne 5. Ali se obseg nalog knjižnice usklajuje z razpoložljivimi sredstvi za knjižnico v letnem proračunu visokošolskega zavoda?  da  ne 6. Ali knjižnica pri določanju deleža letnega proračuna za razvoj knjižnične zbirke in zagotavljanje drugih informacijskih virov uporablja ustrezne strokovne metode?  da, katere:  ne 7. Ali število študentov in pedagoškega ter raziskovalnega osebja visokošolskega zavoda vpliva na višino letnega proračuna knjižnice?  da  ne 8. Ali so v letnem proračunu knjižnice zagotovljena zadostna sredstva za izvajanje osnovnih storitev knjižnice?  da  ne 9. Ali so v letnem proračunu knjižnice zagotovljena zadostna sredstva za razvoj knjižnične zbirke in za zagotavljanje drugih informacijskih virov?  da  ne 10. Ali so v letnem proračunu knjižnice zagotovljena zadostna sredstva za ustrezno število in strukturo zaposlenih v knjižnici in za njihovo nagrajevanje?  da  ne 11. Ali so potrebe po posodabljanju informacijsko-komunikacijske tehnologije knjižnice v letnem proračunu visokošolskega zavoda posebej opredeljene?  da  ne 12. Ali je letni proračun knjižnice dovolj fleksibilen (možno je prerazporejanje sredstev), da omogoča uvajanje novih storitev in tehnologij?  da  ne 13. Ali vodja knjižnice samostojno razporeja proračunska sredstva knjižnice?  da, v celoti  da, večinoma  ne 14. Ali knjižnica spremlja izvajanje letnega proračuna in učinkovitost porabe sredstev?  da, redno  da, občasno  ne VII. KNJIŽNIČNA ZBIRKA IN DRUGI INFORMACIJSKI VIRI 1. Ali knjižnična zbirka po obsegu in kakovosti ustreza potrebam študijskega in raziskovalnega procesa visokošolskega zavoda?  da, v celoti x da, večinoma  ne 2. Ali ima knjižnica v svojem letnem proračunu ali proračunu visokošolskega zavoda določen delež sredstev za nabavo informacijskih virov?  da  ne 3. Ali ima knjižnica pisni dokument o nabavni politiki?  da xne 4. Ali ima knjižnica pisni dokument o hranjenju, varovanju, zaščiti in posredovanju knjižničnega gradiva?  da xne 5. Ali ima knjižnica izdelano politiko odpisa knjižničnega gradiva?  da xne 6. Ali lahko študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu sodelujejo pri oblikovanju, razvoju ter evalvaciji knjižnične zbirke?  da, redno x da, občasno  ne IV Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7. Ali knjižnica izvaja evalvacijo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov (npr. knjižničnega kataloga)?  da, redno  da, občasno x ne 8. Ali knjižnica izvaja primerjave knjižnične zbirke z zbirkami sorodnih knjižnic in če, s pomočjo katerih metod?  da, redno; metode: x da, občasno; metode: pri nabavi večjega števila obvezne študijske literature preverimo, če to gradivo hrani tudi SIKNG  ne 9. Ali knjižnica pri nabavi elektronskih informacijskih virov sodeluje v konzorcijih? x da  ne 10. Ali ima knjižnica s ponudniki elektronskih informacijskih virov, do katerih zagotavlja dostop, sklenjene primerne licenčne dogovore? x da  ne 11. Ali knjižnica zagotavlja ustrezen nadzor nad uporabo licenciranih informacijskih virov? x da  ne 12. Če je knjižnica zadolžena za zbiranje in arhiviranje publikacij visokošolskega zavoda (obvezni izvod), ali zagotavlja ustrezne pogoje za to? x da  ne 13. Ali so v letnem proračunu knjižnice predvidena sredstva za zaščito, varovanje in popravilo poškodovanega knjižničnega gradiva?  da  ne 14. Ali je vse knjižnično gradivo, ki ga hrani knjižnica, ustrezno in ažurno strokovno obdelano? x da  ne VIII. DOSTOPNOST KNJIŽNIČNE ZBIRKE IN DRUGIH INFORMACIJSKIH VIROV 1. Ali knjižnica zagotavlja ustrezen fizičen oziroma elektronski dostop do knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov?  da, v celoti x da, večinoma  ne 2. Ali je odpiralni čas knjižnice usklajen s potrebami uporabnikov knjižnice? x da, uporabniki so zadovoljni  ne, uporabniki imajo pripombe  knjižnica nima podatka o tem 3. Ali je knjižnično gradivo v prostorih knjižnice uporabnikom na voljo v prostem pristopu? x da, v celoti  da, več kot polovica gradiva  da, manj kot polovica gradiva  ne 4. Ali je ureditev knjižničnega gradiva knjižnice v prostem pristopu logična in razumljiva za uporabnike? x da, uporabniki nimajo težav  ne, uporabniki imajo težave  knjižnica nima podatka o tem 5. Ali knjižnica zagotavlja enostaven in hiter dostop do gradiva, ki ga hrani v knjižničnih skladiščih? x da, uporabniki so zadovoljni  ne, uporabniki imajo pripombe  knjižnica nima podatka o tem 6. Ali knjižnica preverja kakovost in uporabnost knjižničnega kataloga?  da, redno; kako:  da, občasno; kako: kakovost z mesečnim pregledovanjem kreiranih zapisov, uporabnosti ne  ne 7. Ali knjižnica zagotavlja oddaljen dostop do licenciranih elektronskih informacijskih virov? x da  ne 8. Ali knjižnica zagotavlja hitro in učinkovito medknjižnično izposojo gradiva ter posredovanje dokumentov, ki jih nima v lastni zbirki? x da, storitev je uspešna V Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit  ne, storitev ni zadovoljiva  knjižnica storitve ne evalvira 9. Ali knjižnica sodeluje v obstoječih konzorcijskih programih oziroma dogovorih o medknjižnični izposoji in posredovanju dokumentov? x da  ne 10. Ali je v knjižnici na razpolago dovolj računalniških delovnih postaj za dostop do elektronskih informacijskih virov? x da, uporabniki so zadovoljni  ne, uporabniki niso zadovoljni  knjižnica nima podatka o tem 11. Ali je v knjižnici dostopno brezplačno brezžično omrežje? x da  ne IX. KNJIŽNIČNE STORITVE 1. Ali knjižnične storitve optimalno podpirajo uresničevanje poslanstva visokošolskega zavoda? x da, knjižnična podpora je ustrezna  ne, knjižnična podpora ni zadovoljiva 2. Ali so knjižnične storitve organizirane tako, da zadovoljujejo informacijske potrebe uporabnikov? x da, uporabniki so zadovoljni  ne, uporabniki niso zadovoljni  knjižnica nima podatka o tem 3. Ali knjižnica pri načrtovanju knjižničnih storitev upošteva predloge študentov in zaposlenih na visokošolskem zavodu?  da, redno x da, občasno  ne 4. Ali knjižnica na osnovi ugotovljenih potreb uporabnikov uvaja nove storitve?  da, uvaja jih redno x da, uvaja jih občasno  knjižnica ne ugotavlja tovrstnih potreb 5. Ali so knjižnične storitve dostopne v času in na način, ki ustreza uporabnikom? x da, uporabniki so zadovoljni  ne, uporabniki niso zadovoljni  knjižnica nima podatka o tem 6. Ali medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov ustrezno podpirata informacijske potrebe uporabnikov? x da, knjižnica ima storitev ustrezno organizirano  ne, knjižnica storitve ne izvaja na ustrezni ravni 7. Ali so uporabniki zadovoljni s ponudbo in kakovostjo storitev na daljavo? x da, uporabniki so zadovoljni  ne, uporabniki niso zadovoljni  knjižnica nima podatka o tem 8. Ali knjižnica gradi lastne oziroma sodeluje pri gradnji digitalnih zbirk in ponudbi digitalne knjižnice? x da  ne 9. Ali knjižnica sodeluje pri gradnji prosto dostopnega institucionalnega repozitorija digitalnih virov visokošolskega zavoda? x da, sodeluje  ne, ne sodeluje  ne, visokošolski zavod ne gradi repozitorija VI Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Priloga 2: Kvantitativni kazalci uspešnosti delovanja UK UNG in primerjava s knjižnicami ODKJG, CMK, CEK in UK UP Podatki za kazalce in kazalnike knjižnične dejavnosti so za leto 2018. A. VIRI IN POGOJI ZA DELOVANJE A.1 Površina na potencialnega uporabnika površina (m2) (a) število rednih in izrednih študentov UK UNG 212 ODKJG 1.748 CMK 1.134 CEK 1.530 UK UP 789 visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) število EPZ visokošolskih učiteljev, 391 2.010 1.900 4.597 4.920 sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) 120 207 477 166 441 površina na potencialnega uporabnika (m2) (a/(b+c)) 0,41 0,78 0,48 0,32 0,15 A.2 Število čitalniških sedežev na potencialnega uporabnika število čitalniških sedežev (a) število rednih in izrednih študentov UK UNG 35 ODKJG 208 CMK 145 CEK 200 UK UP 176 visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) število EPZ visokošolskih učiteljev, 391 2.010 1.900 4.597 4.920 sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) 120 207 477 166 441 število čitalniških sedežev na potencialnega uporabnika (a/(b+c)) 0,07 0,09 0,06 0,04 0,03 A.3 Število računalnikov v prostorih knjižnice na potencialnega uporabnika število računalnikov za uporabnike v prostorih knjižnice (a) število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) UK UNG 5 391 ODKJG 30 2.010 CMK 26 1.900 CEK 32 4.597 UK UP 47 4.920 število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) 120 207 477 166 441 VII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit število računalnikov v prostorih knjižnice na potencialnega uporabnika (a/(b+c)) 0,009 0,01 0,01 0,006 0,008 A.4 Število EPZ zaposlenih v knjižnici na potencialnega uporabnika število EPZ zaposlenih v knjižnici (a) število rednih in izrednih študentov UK UNG 3 ODKJG 12 CMK 17 CEK 13,13 UK UP 8,55 visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) število EPZ visokošolskih učiteljev, 391 2.010 1.900 4.597 4.920 sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) 120 207 477 166 441 število EPZ zaposlenih v knjižnici na potencialnega uporabnika (a/(b+c)) 0,0058 0,0054 0,0071 0,0027 0,0016 A.5 Sredstva za nakup in zagotavljanje dostopa do informacijskih virov na potencialnega uporabnika sredstva za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR) (a) število rednih in izrednih študentov UK UNG 45.160 ODKJG 174.220 CMK 333.830 CEK 308.670 UK UP 95.123 visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) število EPZ visokošolskih učiteljev, 391 2.010 1.900 4.597 4.920 sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) 120 207 477 166 441 sredstva za nakup in zagotavljanje dostopa do informacijskih virov na potencialnega uporabnika (EUR) (a/(b+c)) 88,37 78,58 140,44 64,80 17,74 A.6 Delež sredstev za nakup in zagotavljanje dostopa do elektronskih informacijskih virov v sredstvih za nakup vsega knjižničnega gradiva sredstva za nakup elektronskih virov in zagotavljanje dostopa do njih (EUR) (a) sredstva za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR) (b) UK UNG 9.602 45.160 ODKJG 59.754 174.220 CMK 170.449 333.830 CEK 90.410 308.670 UK UP 71.723 95.123 delež sredstev za nakup in zagotavljanje dostopa do elektronskih informacijskih virov v sredstvih za nakup vsega knjižničnega gradiva (a/b) 21 % 34 % 51 % 29 % 75 % VIII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit A.7 Delež sredstev za nakup in zagotavljanje dostopa do informacijskih virov v celotnih sredstvih knjižnice visokošolskega zavoda sredstva za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR) (a) vsa sredstva knjižnice (stroški dela, dejavnosti in investicijski stroški) (EUR) (b) UK UNG 45.160 105.926 ODKJG 174.220 555.844 CMK 333.830 475.238 CEK 308.670 488.569 UK UP 95.123 398.086 delež sredstev za nakup in zagotavljanje dostopa do informacijskih virov v celotnih sredstvih knjižnice visokošolskega zavoda (a/b) 43 % 31 % 70 % 63 % 24 % A.8 Prirast enot knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo) na potencialnega uporabnika število enot prirasta knjižničnega gradiva UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP na fizičnih nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo (a) število rednih in izrednih študentov 1.182 1.793 1.499 1.937 2.653 visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) število EPZ visokošolskih učiteljev, 391 2.010 1.900 4.597 4.920 sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) 120 207 477 166 441 prirast enot knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo) na potencialnega uporabnika (a/(b+c)) 2,31 0,80 0,63 0,41 0,49 A.9 Število naslovov plačanih e-knjig, e-revij in e-zbirk na potencialnega uporabnika število naslovov plačanih e-knjig, erevij in e-zbirk (a) število rednih in izrednih študentov UK UNG 35.821 ODKJG 26.891 CMK 25.350 CEK 24.975 UK UP 11.607 visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) število EPZ visokošolskih učiteljev, 391 2.010 1.900 4.597 4.920 sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) 120 207 477 166 441 število naslovov plačanih e-knjig, erevij in e-zbirk na potencialnega uporabnika (a/(b+c)) 70,1 12,13 10,66 5,24 2,16 B. UPORABA B.1 Število aktivnih uporabnikov in njihova struktura IX Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit kategorija uporabnikov študenti zaposleni drugi uporabniki UK UNG 115 92 31 ODKJG 2.302 314 159 CMK 2.431 598 488 CEK 4.156 197 101 UK UP 4.009 481 47 skupaj vsi aktivni uporabniki 238 2.775 3.517 4.454 4.537 B.2 Delež aktivnih uporabnikov z univerze glede na vse aktivne uporabnike vsi aktivni uporabniki knjižnice (a) aktivni uporabniki knjižnice z univerze (b) UK UNG 238 207 ODKJG 2.775 2.616 CMK 3.517 3.029 CEK 4.454 4.353 UK UP 4.537 4.490 delež aktivnih uporabnikov z univerze glede na vse aktivne uporabnike (b/a) 87 % 94 % 86 % 98 % 99 % B.3 Število izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na potencialnega uporabnika število izposojenih knjižničnih enot na dom (a) število medknjižnično posredovanih dokumentov (b) število rednih in izrednih študentov UK UNG 496 158 ODKJG 53.523 105 CMK 17.424 1.659 CEK 22.310 246 UK UP 31.584 93 visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (c) število EPZ visokošolskih učiteljev, 391 2.010 1.900 4.597 4.920 sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (d) 120 207 477 166 441 število izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na potencialnega uporabnika ((a+b)/(c+d)) 1,28 24,189 8,03 4,73 5,9 B.4 Delež udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice glede na vse študente visokošolskega zavoda skupno število udeležencev različnih oblik organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice (a) število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda na dan 31. 12. obravnavanega leta (b) UK UNG 12 391 ODKJG 933 2.010 CMK 437 1.900 CEK 613 4.597 UK UP 289 4.920 delež udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov X Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit knjižnice glede na vse študente visokošolskega zavoda (a/b) 3 % 46 % 23 % 13 % 6 % B.5 Število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev (vse vrste gradiva) UK UNG ODKJG CMK CEK UP število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev (vse vrste gradiva) 1.566 2.586 406 3.470 4.906 C. UČINKOVITOST C.1 Prirast enot knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo) na EPZ zaposlenega v knjižnici UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP število enot prirasta knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo) (a) 1.182 1.793 1.499 1.937 2.653 število EPZ zaposlenih v knjižnici (b) 3 12 17 13,13 8,55 prirast enot knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo) na EPZ zaposlenega v knjižnici (a/b) 394 149,41 88,18 147,52 310,29 C.2 Število naslovov plačanih e-knjig, e-revij in e-zbirk na EPZ zaposlenega v knjižnici UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP število naslovov plačanih e-knjig, erevij in e-zbirk (a) 35.821 26.891 25.350 24.975 11.607 število EPZ zaposlenih v knjižnici (b) 3 12 17 13,13 8,55 število naslovov plačanih e-knjig, erevij in e-zbirk na EPZ zaposlenega v knjižnici (a/b) 11.940,33 2.241 1.491,18 1.902,13 1.365,53 C.3 Število aktivnih uporabnikov na EPZ zaposlenega v knjižnici UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP število aktivnih uporabnikov (a) 238 2.775 3.517 4.454 4.537 število EPZ zaposlenih v knjižnici (b) 3 12 17 13,13 8,55 število aktivnih uporabnikov na EPZ zaposlenega v knjižnici (a/b) 79,33 231,25 206,88 339,22 530,64 C.4 Število izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na EPZ zaposlenega v knjižnici UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP število izposojenih knjižničnih enot na dom (a) 496 53.523 17.424 22.310 31.584 XI Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit število medknjižnično posredovanih dokumentov (b) 158 105 1.659 246 93 število EPZ zaposlenih v knjižnici (c) 3 12 17 13,13 8,55 število izposojenih knjižničnih enot in medknjižnično posredovanih dokumentov na EPZ zaposlenega v knjižnici ((a+b)/c) 218 4.469 1.122,53 1.717,9 3.705 C.5 Število udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice na EPZ zaposlenega v knjižnici skupno število udeležencev različnih oblik organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice (a) število EPZ zaposlenih v knjižnici (b) UK UNG 12 3 ODKJG 933 12 CMK 437 17 CEK 613 13,13 UK UP 289 8,55 število udeležencev organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice na EPZ zaposlenega v knjižnici (a/b) 4 77,7 25,7 46,7 33,8 C.6 Število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev (vse vrste gradiva) na EPZ zaposlenega v knjižnici število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev (vse vrste gradiva) (a) število EPZ zaposlenih v knjižnici (b) UK UNG 1.566 3 ODKJG 2.586 12 CMK 406 17 CEK 3.470 13,13 UK UP 4.906 8,55 število kreiranih in popravljenih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev (vse vrste gradiva) na EPZ zaposlenega v knjižnici (a/b) 522 215 23,88 264,28 573,8 XII Ocenenalestviciod1do5,pričemer1pomeninajnižjooceno,5najvišjooceno. Kakopogostoobiskujeteuniverzitetnoknjižnico? Alivamurnikknjižniceustreza? Kakostezadovoljnizdelomosebjavknjižnici? Alimenite, davamjevknjižnicinarazpolagoustreznoštudijskogradivozavašštudij? Alipotrebujetečitalnicovsklopuknjižnice? 2018/2019nikoli36,77%4,04,13,83,51x/mesec16,46% 1x/teden13,89% večx/teden32,86% 2017/2018nikoli50,4%3,84,03,53,01x/mesec31,3% 1x/teden18,3% večx/teden0% 2016/2017nikoli42,5%4,54,54,03,81x/mesec51% 1x/teden4,4% večx/teden2% 2015/2016nikoli46%4,24,23,73,41x/mesec45,6% 1x/teden7% večx/teden1,3% 2014/2015nikoli39,5%3,94,23,73,51x/mesec55,2% 1x/teden4,8% večx/teden0,5% 2013/2014nikoli33%4,14,33,83,21x/mesec50% 1x/teden13% večx/teden4% vašštudij? Alipotrebujetečitalnicovsklopuknjižnice? 2018/2019nikoli36,77%4,04,13,83,51x/mesec16,46% 1x/teden13,89% večx/teden32,86% 2017/2018nikoli50,4%3,84,03,53,01x/mesec31,3% 1x/teden18,3% večx/teden0% 2016/2017nikoli42,5%4,54,54,03,81x/mesec51% 1x/teden4,4% večx/teden2% 2015/2016nikoli46%4,24,23,73,41x/mesec45,6% 1x/teden7% večx/teden1,3% 2014/2015nikoli39,5%3,94,23,73,51x/mesec55,2% 1x/teden4,8% večx/teden0,5% 2013/2014nikoli33%4,14,33,83,21x/mesec50% 1x/teden13% večx/teden4% Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Priloga 4: Primerjava spletnih strani UK UNG, ODKJG, CMK, CEK in UK UP Ocena na podlagi izbranih kriterijev iz raziskave, ki je bila leta 2014 opravljena v 1469 visokošolskih in splošnih knjižnicah v ZDA (Chow idr., 2014). Lokacija primarnih elementov spletne strani knjižnice UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP Navigacija je na levi strani x x x Navigacija je zgoraj v sredini x Navigacija je razporejena čez celo stran x Umestitev iskalnega orodja je zgoraj desno x x x x x Iskalnega orodja ni na domači strani Ime in logotip sta zgoraj levo x x x x Ime in logotip sta zgoraj v sredini Imena in logotipa ni x Kontaktni podatki so spodaj v sredini x x Kontaktni podatki so zgoraj v sredini x Kontaktni podatki so na levi strani x Kontaktni podatki so na desni strani x Kontaktnih podatkov ni na domači strani Informacije o lokaciji so spodaj v sredini x x Informacije o lokaciji so zgoraj v sredini x Informacije o lokaciji so na levi strani x Informacije o lokaciji so na desni strani x Informacij o lokaciji ni na domači strani Lastnosti spletne strani knjižnice UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP Ali obstajajo jasna navigacijska orodja na vseh spletnih straneh? ne da da da da Ali se lahko z vsake spletne strani vrnemo na domačo stran? da da da da da Ali obstaja orodje za iskanje po spletni strani? ne da da* da* ne Ali je na spletni strani vrstica, ki na kratko opiše knjižnico? da da ne ne ne Ali je naveden datum zadnje posodobitve spletne strani? ne da ne ne ne Ali je na spletni strani podatek o avtorskih pravicah? ne da ne ne ne Ali sta ime in logotip knjižnice primerno umeščena na spletni strani? ne da da da da Ali so slogi pisav in oblikovanje besedila dosledni? da da da da da Ali je med besedilom in ozadjem uporabljan primeren kontrast? da da da da da XIV Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ali je mogoče spreminjati velikost besedila? da da da da da Ali je grafično oblikovanje pregledno in jasno? ne da da da da Ali se za ogled spletne strani lahko uporabljajo različni spletni brskalniki? da da da da da Ali spletna stran svojim uporabnikom omogoča izbiro jezika? da** da da** da da** Ali je spletna stran organizirano logično, tako da so podobni razdelki združeni? da da da da da Ali so naslovi na spletni strani uporabnikom prijazni? ne da da da da Ali so naslovi in povezave na spletni strani napisane v jeziku brez žargona? delno delno delno delno delno Ali so okrajšave in kratice na spletni strani razložene? delno delno delno delno delno * išče po straneh cele organizacije, ne le knjižnice **ko izbereš jezik, se pokaže domača stran organizacije Vsebina spletne strani knjižnic UK UNG ODKJG CMK CEK UK UP Ali je na spletni strani objavljen odpiralni čas knjižnice? da da da da ne Ali spletna stran vsebuje podatke o kontaktih knjižnice (telefon, epošto)? da da da da da Ali na spletni strani obstaja povezava do elektronskih virov, vključno z bazami podatkov, referenčnim gradivom, eknjigami? da da da da da Ali spletna stran vsebuje povezavo do OPAC-a? da da da da da Ali na spletni strani obstajajo navodila za iskanje gradiva po OPAC-u? da da da da ne Ali spletna stran vključuje podatke o lokaciji (naslov, zemljevid ...)? da, zemljevida ne da da da, zemljevida ne da, zemljevida ne Ali spletna stran vsebuje informacije o izposoji (vpis, izkaznica, rok izposoje, zamudnine itd.)? da da da da da Ali na spletni strani obstajajo informacije o novicah in dogodkih v knjižnici? da da da da da Ali spletna stran opisuje knjižnične storitve ali obstaja povezava do knjižničnih storitev? da da da da da XV Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ali lahko uporabniki prek spletne da da da da ne strani podaljšujejo rok izposoje za gradivo? Ali je uporabnikom na spletni da da da da da strani zagotovljena pomoč in povratne informacije? Ali spletna stran vsebuje da da da da da informacije o poslovanju knjižnice? Ali spletna stran vsebuje kontaktne podatke zaposlenih? ne da da da ne Ali knjižnica na spletni strani nudi spletno svetovanje? da da da da ne Ali imajo uporabniki možnost ne ne ne ne ne podati pripombe in predloge glede spletne strani? Ali na spletni strani obstaja povezava do posebnih zbirk? da da da da da XVI Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Priloga 5: Anketa o uporabi knjižnice UNG Anketa o uporabi knjižnice UNG Dolgo ime ankete: Anketa o uporabi knjižnice UNG Število vprašanj: 20 Aktivna od: 15.04.2020 Aktivna do: 18.05.2020 Pozdravljeni! Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici si prizadeva za kakovost svojih storitev in želi v čim večji meri izpolniti pričakovanja uporabnikov. Zato vas prosimo, da odgovorite na vprašanja v anonimni anketi. Najlepše se vam zahvaljujem za vaše sodelovanje,VanesaValentinčič Murovec Q1  Status (kategorija) uporabnika dodiplomski študent (1. stopnja) študent magistrskega študijskega programa (2. stopnja) študent doktorskega študijskega programa (3. stopnja) zaposlen na UNG Q2  Vpisan sem na študij, ki se izvaja oz. moje delovno mesto je v: Rožni Dolini (Nova Gorica) drugje: IF (1) Q2 = [2] Q3  Če bi knjižnica imela prostor na lokaciji, kjer študirate oziroma ste zaposleni, kako pogosto bi jo uporabljali? knjižnico redno občasno predvsem v času izpitov nikoli čitalnico Q4  Kako dobro ste seznanjeni s knjižnico ter informacijskimi viri in storitvami, ki jih zagotavlja? Nisem seznanjen. Seznanjen sem z nekaterimi storitvami in knjižničnimi viri. Dobro sem seznanjen z vsemi storitvami in knjižničnimi viri. Q5  Na kakšen način bi želeli, da vas knjižnica seznanja z informacijskimi viri in storitvami? Možnih je več odgovorov skupinska predstavitev v knjižnici skupinska predstavitev v razredu individualna predstavitev/pomoč v knjižnici obvestila/informacije po e-pošti XVII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit obvestila na spletni strani knjižnice brošura knjižnice drugo: Q6  Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali knjižnične storitve? dnevno tedensko mesečno občasno nikoli izposoja,podaljšanje,vračanjegradivafizičniolipjpj Zaposleni v knjižnici mi ne nudijo dovolj pomoči. Prostor se mi ne zdi ustrezen. Moti me, ker knjižnica ni na lokaciji fakultete/delovnega mesta. Urnik mi ne ustreza. drugo: Q9  Ob katerih urah največkrat obiščete knjižnico? med 8.00 in 11.00 med 11.00 in 14.00 med 14.00 in 16.00 med 16.00 in 19.00 drugo: XVIII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Q10  Če bi podaljšali čas odprtosti knjižnice, kako pogosto bi jo obiskali v navedenih časovnih terminih? redno občasno predvsem v nikoli času izpitov knjižnice XIX Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Q14  Ocenite stopnjo zadovoljstva na lestvici od 1 do 5, pri čemer vrednost 1 pomeni najnižjo oceno, 5 najvišjo oceno. 12345 e. = ronskih= najnižjo5bibliografijeraziskovalcevvCobiss/SicriskakovostbibliografskihzapisovzabibliografijeraziskovalcevvCobiss/SicrispomočinsvetovanjeknjižničarjevvzvezizbibliografijamiraziskovalcevvCobiss/Sicris Q19  Kaj bi vi predlagali, da knjižnica v prihodnje izboljša oziroma spremeni? XX Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Priloga 6: Zbirni rezultati Ankete o uporabi knjižnice UNG Anketa med primarnimi uporabniki UK UNG je bila opravljena s pomočjo programske opreme 1KA med 5. 4. 2020 in 18. 5. 2020. Jezik Odgovori 1 (Slovenščina) 2 (English) Frekvenca 108 41 Odstotek 72 % 28 % Veljavni 72 % 28 % Kumulativa 72 % 100 % VeljavniSkupaj 149 100 % 100 % Q1 Status (kategorija) uporabnika Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (dodiplomski študent (1. stopnja)) 61 41 % 41 % 41 % 2 (študent magistrskega študijskega programa (2. stopnja)) 15 10 % 10 % 51 % 3 (študent doktorskega študijskega programa (3. stopnja)) 8 5 % 5 % 56 % 4 (zaposlen na UNG) 65 44 % 44 % 100 % VeljavniSkupaj 149 100 % 100 % Q2 Vpisan sem na študij, ki se izvaja oz. moje delovno mesto je v: Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Rožni Dolini (Nova Gorica)) 56 38 % 2 (drugje:) 93 62 % Veljavni 38 % 62 % Kumulativa 38 % 100 % VeljavniSkupaj 149 100 % 100 % Q2_2_textQ2 (drugje: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa v vipavi 1 1 % 1 % 1 % ajdovscina 8 5 % 9 % 10 % dvorec lanthieri 1 1 % 1 % 11 % zgornjevipavska dolina 1 1 % 1 % 12 % ng 1 1 % 1 % 13 % wajdušni 1 1 % 1 % 14 % ajdivščina 1 1 % 1 % 15 % XXI Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit ljubljana 1 1 % 1 % 16 % ajdovščina ajdovščini vipava vipavi ajd 13 1 58 5 1 9 % 1 % 39 % 3 % 1 % 14 % 1 % 62 % 5 % 1 % 30 % 31 % 94 % 99 % 100 % Veljavni Skupaj 93 62 % 100 % Če bi knjižnica imela prostor na lokaciji, kjer študirate oziroma ste zaposleni, kako Q3 pogosto bi jo uporabljali? Veljavn Povpre Std. Podvprašanja Odgovori Št. enot i čje Odklon predvse m vredno občasno nikoli Skupaj času izpitov 15 30 6 7 58 Q3a knjižnico 58 149 2,1 0,9 (26 %) (52 %) (10 %) (12 %) (100 %) Q3b čitalnico 14 (24 %) 20 (34 %) 10 (17 %) 14 (24 %) 58 (100 %) 58 149 2,4 1,1 Kako dobro ste seznanjeni s knjižnico ter informacijskimi viri in storitvami, ki jih Q4 zagotavlja? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Nisem seznanjen.) 13 9 % 14 % 14 % 2 (Seznanjen sem z nekaterimi storitvami 55 37 % 60 % 75 % in knjižničnimi viri.) 3 (Dobro sem seznanjen z vsemi 23 15 % 25 % 100 % storitvami in knjižničnimi viri.) VeljavniSkupaj 91 61 % 100 % Na kakšen način bi želeli, da vas knjižnica seznanja z informacijskimi viri in Q5 storitvami? Podvprašanja Enote Navedbe % % - Frekvenca Veljavni Ustrezni Frekvenca % Veljavni Ustrezni skupinska predstavitev Q5a 16 91 18 % 149 11 % 16 9 % v knjižnici skupinska predstavitev Q5b 12 91 13 % 149 8 % 12 7 % v razredu Q5c individualna 21 91 23 % 149 14 % 21 12 % XXII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit predstavitev/pomoč v knjižnici obvestila/informacije Q5d po e-pošti obvestila na spletni Q5e strani knjižnice Q5f brošura knjižnice Q5g drugo: 71 40 17 3 91 91 91 91 78 % 44 % 19 % 3 % 149 149 149 149 48 % 27 % 11 % 2 % 71 40 17 3 39 % 22 % 9 % 2 % SKUPAJ 91 149 180 100 % Q5g_text Q5 (drugo: ) Odgovori Frekvenca po potrebi se bom pozanimal 1 po virtualnih kanalih ung 1 predlog: mislim, da ne bi bilo slabo, če bi predstavniki knjižnice na začetku študijskega leta vsaki fakulteti v živo, preko enega predavanja, na kratko 1predstavili knjižnico -kaj vse lahko najdemo tam itd. tako si s tem naredili malo reklame, spodbudili marsikaterega študenta, da jo (večkrat) obišče. Odstotek 1% 1 % 1 % Veljavni Kumulativa 33 % 33 % 33 % 67 % 33 % 100 % Veljavni Skupaj 3 2 % 100 % Q6 Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali knjižnične storitve? Podvprašanja Odgovori Veljavni dnevno tedensko mesečno občasno nikoli Skupaj izposoja, podaljšanje, 2 8 13 34 34 91 Q6a 91 vračanje gradiva (2 %) (9 %) (14 %) (37 %) (37 %) (100 %)  fizični obisk podaljšanje, rezervacije 0 4 6 16 64 90 Q6b gradiva na 90 (0 %) (4 %) (7 %) (18 %) (71 %) (100 %) daljavo  servis (Moja knjižnica) naročanje literature na 1 3 2 18 66 90 Q6c 90 druge lokacije (1 %) (3 %) (2 %) (20 %) (73 %) (100 %) UNG Št. enot 149 149 149 Q6d iskanje literature 7 13 16 32 23 91 91 149 XXIII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit v katalogu  Cobiss (8 %) (14 %) (18 %) (35 %) (25 %) (100 %) iskanje literature Q6e v elektronskih bazah podatkov oddaljen dostop Q6f do elektronskih virov knjižnice iskanje 13 (14 %) 9 (10% ) 16 (18 %) 9 (10 %) 11 26 25 (12 %) (29 %) (27 %) 9 25 39 (10 %) (27 %) (43 %) 91 (100 %) 91 (100 %) 91 91 149 149 informacij na Q6g spletnih straneh 2 (2 %) 10 (11 %) 4 40 34 (4 %) (44 %) (38 %) 90 (100 %) 90 149 knjižnice medknjižnična Q6h izposoja posvet sQ6i knjižničarjem 1 (1 %) 3 (3 %) 4 (4 %) 6 (7 %) 1 24 60 (1 %) (27 %) (67 %) 11 31 39 (12 %) (34 %) (43 %) 90 (100 %) 90 (100 %) 90 90 149 149 Q6j drugo: 2 (9 %) 1 (5 %) 1 (5 %) 2 (9 %) 16 (73 %) 22 (100 %) 22 149 Q6j_textQ6 (drugo: ) Odgovori rung printing of research materials Frekvenca 1 1 Odstotek 1 % 1 % Veljavni Kumulativa 50 % 50 % 50 % 100 % Veljavni Skupaj 2 1 % 100 % Q7 Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali čitalnico? Podvprašanja Odgovori dnevnotedensko mesečno občasno nikoli uporaba čitalnice za študij 1 7 1 12 69 Q7a knjižničnega (1 %) (8 %) (1 %) (13 %) (77 %) gradiva uporaba čitalnice 1 6 2 9 73 Q7b za študij lastnega (1 %) (7 %) (2 %) (10 %) (80 %) gradiva uporaba čitalnice 0 4 6 6 75 Q7c za skupinsko (0 %) (4 %) (7 %) (7 %) (82 %) delo uporaba čitalnice 1 2 2 11 75 Q7d za preživljanje (1 %) (2 %) (2 %) (12 %) (82 %) prostega časa Skupaj 90 (100 %) 91 (100 %) 91 (100 %) 91 (100 %) Veljavni Št. enot 90 149 91 149 91 149 91 149 Q7e uporaba 3 2 3 5 78 91 XXIV Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit računalnikov v (3 %) (2 %) (3 %) (5 %) (86 %) (100 %) 91 149 čitalnici za natis knjižničnega gradiva Q7f drugo: 0 (0 %) 2 (6 %) 1 (3 %) 1 (3 %) 27 (87 %) 31 (100 %) 31 149 Q7f_text Q7 (drugo: ) Odgovori uporaba čitalnice zaradi neklimatizirane pisarne Frekvenca 1 Odstotek 1 % Veljavni Kumulativa 100 % 100 % Veljavni Skupaj 1 1 % 100 % Q8 Če knjižnice fizično še niste obiskali, nam lahko zaupate glavni razlog za to? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Knjižnico sem že obiskal.) 59 40 % 65 % 65 % 2 (Večino gradiva za študij oz. delo 7 5 % 8 % 73 % dobim v spletni učilnici  Moodle.) 3 (Knjižnica nima ustrezne študijske 1 1 % 1 % 74 % literature.) 4 (V knjižnici se ne znajdem, ne znam 2 1 % 2 % 76 % poiskati gradiva.) 5 (Zaposleni v knjižnici so neprijazni.) 0 0 % 0 % 76 % 6 (Zaposleni v knjižnici mi ne nudijo 1 1 % 1 % 77 % dovolj pomoči.) 7 (Prostor se mi ne zdi ustrezen.) 1 1 % 1 % 78 % 8 (Moti me, ker knjižnica ni na lokaciji 11 7 % 12 % 90 % fakultete/delovnega mesta.) 9 (Urnik mi ne ustreza.) 0 0 % 0 % 90 % 10 (drugo:) 9 6 % 10 % 100 % VeljavniSkupaj 91 61 % 100 % Q8_10_textQ8 (drugo: ) Odgovori we dont have library in dvorec lanthieri nima knjižnice in čitalnice v vipavi vse dobim na spletu ali naricim iz knjiznice po emajlu Frekvenca 1 1 1 Odstotek 1 % 1 % 1 % Veljavni Kumulativa 11 % 11 % 11 % 22 % 11 % 33 % izredni študent 1 1 % 11 % 44 % XXV Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit zarafi težav s prevozom težko dostopam do nje 1 1 % 11 % 56 % / imamo pripočno čitalnico v vipavi, ki jo urejam! še nisem prišel obiskujem 1 1 1 1 1 % 1 % 1 % 1 % 11 % 11 % 11 % 11 % 67 % 78 % 89 % 100 % Veljavni Skupaj 9 6 % 100 % Q9 Ob katerih urah največkrat obiščete knjižnico? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (med 8.00 in 11.00) 16 11 % 18 % 18 % 2 (med 11.00 in 14.00) 19 13 % 21 % 38 % 3 (med 14.00 in 16.00) 25 17 % 27 % 66 % 4 (med 16.00 in 19.00) 13 9 % 14 % 80 % 5 (drugo:) 18 12 % 20 % 100 % VeljavniSkupaj 91 61 % 100 % Q9_5_textQ9 (drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa med delavniki. zasebno sem obiskoval v 1sobotah zjutraj. 1 % 6 % 6 % nisem 1 1 % 6 % 11 % odvisno od predavanj 1 1 % 6 % 17 % vseeno 1 1 % 6 % 22 % različno, odvisno od dela in potreb. 1 1 % 6 % 28 % nikoli 2 1 % 11 % 39 % ob različnih urah 1 1 % 6 % 44 % je ne obiscem 1 1 % 6 % 50 % it depends on when i will have time to do 1 so 1 % 6 % 56 % je ne 1 1 % 6 % 61 % jo ne 1 1 % 6 % 67 % po potrebi 1 1 % 6 % 72 % nisem nikoli obiskal 1 1 % 6 % 78 % XXVI Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit never 1 1 % 6 % 83 % between 6am and 23pm odvisno kdaj sem v novi gorici nimam preferenčnega termina 1 1 1 1% 1% 1 % 6% 6% 6 % 89% 94% 100 % Veljavni Skupaj 18 12 % 100 % Če bi podaljšali čas odprtosti knjižnice, kako pogosto bi jo obiskali v navedenih Q10 časovnih terminih? Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot predvsem v redno občasno nikoli Skupaj času izpitov 1 11 13 66 91 Q10a med 6.00 in 8.00 91 149 (1 %) (12 %) (14 %) (73 %) (100 %) med 19.00 in 2 22 18 49 91 Q10b 91 149 21.00 (2 %) (24 %) (20 %) (54 %) (100 %) med 21.00 in 1 11 11 68 91 Q10c 91 149 23.00 (1 %) (12 %) (12 %) (75 %) (100 %) Q10d drugo: 4 (14 %) 2 (7 %) 4 (14 %) 18 (64 %) 28 (100 %) 28 149 Q10d_text Q10 (drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa če ni na naslovu, nikoli 1 1 % 20 % 20 % odvisno od predavanj 1 1 % 20 % 40 % it depends on when i will have time to do 1 so 1 % 20 % 60 % kot zaposlena, nimam potrebe po 1dodatnih časovnih terminih 1 % 20 % 80 % tudi. 1 1 % 20 % 100 % Veljavni Skupaj 5 3 % 100 % Na koga se najpogosteje obrnete za pomoč pri iskanju gradiva za študij/raziskovalno Q11 delo? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (predavatelje, asistente) 24 16 % 26 % 26 % 2 (sošolce) 10 7 % 11 % 37 % 3 (sodelavce) 13 9 % 14 % 52 % 4 (prijatelje, znance) 5 3 % 5 % 57 % XXVII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 (knjižničarje) 24 16 % 26 % 84 % 6 (pomoči ne potrebujem) 7 (drugo:) 10 5 7 % 3 % 11 % 5 % 95 % 100 % VeljavniSkupaj 91 61 % 100 % Q11_7_textQ11 (drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa web 1 1 % 20 % 20 % cobiss 1 1 % 20 % 40 % internet 1 1 % 20 % 60 % vse naštete 1 1 % 20 % 80 % knjižničarko 1 1 % 20 % 100 % Veljavni Skupaj 5 3 % 100 % Ocenite stopnjo zadovoljstva na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najnižjo oceno, 5Q12 najvišjo oceno. Std. Velja Št. Povp Podvprašanja Odgovori Odkl vni enot rečje on 1 2 3 4 5 Skupaj 4 4 15 21 43 87 Q12a urnik knjižnice 87 149 4.1 1.1 (5 %) (5 %) (17 %) (24 %) (49 %) (100 %) 6 5 24 22 28 85 Q12b prostor knjižnice 85 149 3.7 1.2 (7 %) (6 %) (28 %) (26 %) (33 %) (100 %) dostava naročenega 3 3 22 15 36 79 Q12c gradiva na druge 79 149 4.0 1.1 (4 %) (4 %) (28 %) (19 %) (46 %) (100 %) lokacije UNG število čitalniških 3 9 24 15 29 80 Q12d mest za 80 149 3.7 1.2 (4 %) (11 %) (30 %) (19 %) (36 %) (100 %) študij/raziskovanje število računalnikov 2 10 29 17 21 79 Q12e 79 149 3.6 1.1 za uporabnike (3 %) (13 %) (37 %) (22 %) (27 %) (100 %) kvaliteta računalniške 9 14 27 14 16 80 Q12f 80 149 3.2 1.3 opreme (11 %) (18 %) (34 %) (18 %) (20 %) (100 %) študijsko/raziskovalno 3 4 32 19 24 82 Q12g gradivo v tiskani 82 149 3.7 1.1 (4 %) (5 %) (39 %) (23 %) (29 %) (100 %) obliki Q12h študijsko/raziskovalno gradivo v elektronski obliki 4 (5 %) 6 (7 %) 24 (29 %) 27 (33 %) 21 (26 %) 82 (100 %) 82 149 3.7 1.1 XXVIII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit oddaljen dostop do 4 4 24 26 23 81 Q12i 81 149 3.7 elektronskega gradiva (5 %) (5 %) (30 %) (32 %) (28 %) (100 %) 1.1 Q12jmedknjižničnaizposoja3(4%) 3(4%) 17(22%) 25(32%) 31(39%) 79(100%) 791494.01.1Q12kprijaznostinstrokovnostzaposlenihvknjižnici3(3%) 2(2%) 11(13%) 13(15%) 57(66%) 86(100%) 861494.41.0Q12lodzivnostinternetnepovezave3(4%) 4(5%) 20(24%) 18(22%) 37(45%) 82(100%) 821494.01.1 kakovost knjižnice 3 3 22 26 30 84 Q12m 84 149 3.9 kot celote (4 %) (4 %) (26 %) (31 %) (36 %) (100 %) Ocenite stopnjo strinjanja na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najnižjo stopnjo Q13 strinjanja, 5 najvišjo stopnjo strinjanja. Velja Št. Povpr Podvprašanja Odgovori vni enot ečje Std. Odklo n 1 2 3 4 5 Skupaj gradivo je enostavno 7 4 19 22 32 84 Q13a 84 149 3.8 poiskati v (8 %) (5 %) (23 %) (26 %) (38 %) (100 %) katalogu 1.2 gradivo je enostavno 6 5 25 19 28 83 Q13b 83 149 3.7 poiskati na (7 %) (6 %) (30 %) (23 %) (34 %) (100 %) policah 1.2 gradivo je enostavno 5 6 23 15 35 84 Q13c 84 149 3.8 poiskati v (6 %) (7 %) (27 %) (18 %) (42 %) (100 %) repozitoriju 1.2 gradivo je enostavno poiskati v 5 6 16 23 35 85 Q13d 85 149 3.9 elektronskih (6 %) (7 %) (19 %) (27 %) (41 %) (100 %) bazah podatkov 1.2 Q13e gradivo je enostavno poiskati na spletni strani knjižnice 5 (6 %) 6 (7 %) 23 (28 %) 22 (27 %) 27 (33 %) 83 (100 %) 83 149 3.7 1.2 Ocenite stopnjo zadovoljstva na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najnižjo oceno, 5Q14 najvišjo oceno. Podvprašanja Odgovori Velja Št. Povpr Std. XXIX Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit vnienotečjeOdklon 3 5 22 29 24 83 Q14d 83 149 3.8 1.0 (4 %) (6 %) (27 %) (35 %) (29 %) (100 %) 12345SkupajQ14aprimernostvsebinenaspletnistraniknjižnice3(4%) 3(4%) 27(32%) 28(33%) 23(27%) 84(100%) 841493.81.0Q14brazumljivostjezikainkraticnaspletnistraniknjižnice4322243083(5%)(4%)(27%)(29%)(36%)(100%) 831493.91.1grafičnooblikovanje3922252382Q14cspletnestraniknjižnice(4%)(11%)(27%)(30%)(28%)(100%) 821493.71.1kakovostspletnestraniknjižnicekotcelote Q15 Prosim, če nam posredujete vaše predloge za izboljšanje spletne strani knjižnice. Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa nisem je se nikoli obiskala tako da tezko komentiram, prav tako ne morem komentirati stanja v knjiznici ker nisem 1 1 % 5 % 5 % se tam bila ker mi je tezko dostopna zaradi prevoza zame spletna stran knjižnice ni slaba, je pregledna in hitro informativna. pogrešam pa troje pomembnih lastnosti: naslov, kje smo: menim, da na začetku spletne strani manjka preprost napis knjižnica ung oziroma nekaj v tem smislu. internet je medij ogromnega števila informacij, mnogih spletnih strani, zato menim, da je koristno, če obiskovalca pomirite z osnovno informacijo, po kateri si bo malo oddahnil, da je na pravem mestu. ne vem, koliko je to možno, ampak svetoval bi, da obiskovalca spletne strani poskušate pritegniti v dodatno zanimanje za nekaj, kar mogoče ni bil njegov primaren cilj obiska spletne strani. tu ne mislim nič slabega, nasprotno: želel bi, da se ponovi situacija iz fizične knjižnice -prideš po neko knjigo, pa zaslediš 1 1 % 5 % 11 % XXX Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit mnoge zanimive revije, knjige itd., ob katerih se ustaviš ter začneš iz čistega zanimanja brati. torej, predlagam razdelek pod sliko na vrhu strani, ki bi nekako povabil v omenjeno prijetno zamaknjenost. kot zadnje pa bi dodal nekaj o dostopnosti do spletne strani: mogoče sem jaz kaj spregledal, a dejansko se mi zdi, da je spletna stran knjižnice dokaj skrita na spletni strani univerze; ker menim, da si zasluži večjo pozornost, saj gre vendarle za nek pomemben element vsake univerze, predlagam, da se jo naredi bolj vidno že na začetni strani. žal ne vem o kateri spletni strani govorite. ali je to mišljem zavihek knižnica na www.uni-ng.si ali stran na cobissu? predlagam več informacij na email o knjižnici, sploh za nove študente. po dveh letih ne vem ali je čitalnica samo v rožni dolini znotraj knjižnice ali obstaja ločeno tudi v vipavi. v knižnici si nise nikoli nič izposodila, ker grem raje v bevkovo knjižnico, ki mi je bolj poznana. poleg tega ne vem ali si lahko sam poišeš knjige na policah, kateri katalog je mišljen. nikoli nisem iskala gradiva / spletnega gradiva na naši spletni strani, ker ni najbolj prijazna do uporabnika. uporabljala sem le repozitorij. celostna podoba spletne strani ni prevec atraktivna, prevladujejo opisi in dolga besedila, namesto vizulane komunikacije. prav tako, na vstopnih spletnhi straneh univerze ni jasno razvidno, da ima univerza knjiznico. ocena grafične podobe spletne strani knjižnice je slabša zaradi splošne slabše (zastarele) grafične podobe celotne spletne strani ung. 1 1 1 1 % 1 % 1 % 5 % 5 % 5 % 16 % 21 % 26 % trenutno sem na univerzi zaposlena manj kot 1 leto, v tem času nisem imela toliko stika s knjižnico in njenimi storitvami. moji odgovori zato niso najbolj relevantni. 1 1 % 5 % 32 % XXXI Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit you need to tell us first that we have a library 1 1 % 5 % 37 % vse prav 1 1 % 5 % 42 % vse je okej 1 1 % 5 % 47 % predlog je zaseben. pri vas naj bi bile knjižice in zapiski iz mojega stanovanja v ljubljani in bi jih, nekaj, rad nazaj. zaenkrat ni bilo časa, ampak prosim za diskretnost. 1 1 % 5 % 53 % krajša imena na menijih, glavna rubrika iskanje, zraven veliki gumbi za elektronske baze, repozitorij, drugo 1 1 % 5 % 58 % jih nimam 1 1 % 5 % 63 % can we have a library in vipava too? or can we have access to online library ? the lack of library in dvorec lanthieri is a problem to many students 1 1 % 5 % 68 % bilo bi dobro in bili bi hvaležni, če bi na univerzi odprli knjižnico v vipavi, študentje pogosto čakamo avtobus za gorico in nikamor ne gremo, medtem ko bi se knjižnica lahko takrat naučila in jo pametno uporabljala mislim, da bi ga cenili vsi študenti ung iz vipave 1 1 % 5 % 74 % še več internetnih dostopov. 1 1 % 5 % 79 % i am sorry, but for certain answers you should have added a column with cannot answer. the evaluation of library and it on site services for me is not answerable because i never used them. so please delete my evaluation for the easiness of finding material in library catalogue and shelves 1 1% 5% 84% pri zgornjih vprašanjih manjkajo odgovori: ne vem. 1 1 % 5 % 89 % edina stran za dostop do vseh časopisov. vneseš svoj login-password, in imaš dostop takoj povsod: wos, scopus, etc. 1 1 % 5 % 95 % problematika je oddaljenost knnjižnice za tiste, ki se izobražujejo vvipavi/ajdovščini 1 1 % 5 % 100 % VeljavniSkupaj 19 13 % 100 % XXXII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ste se že kdaj udeležili izobraževanj uporabnikov o iskanju gradiva in uporabi Q16 elektronskih virov, ki jih izvaja knjižnica? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Da, udeležil sem se že večkrat.) 10 7 % 11 % 11 % 2 (Da, udeležil sem se enkrat.) 8 5 % 9 % 20 % 3 (Ne, vendar v prihodnosti načrtujem 8 5 % 9 % 29 % udeležbo.) 4 (Ne, nisem vedel za to možnost.) 51 34 % 56 % 85 % 5 (Ne, tovrstni tečaji me ne zanimajo oz. 14 9 % 15 % 100 % jih ne potrebujem.) VeljavniSkupaj 91 61 % 100 % Nam lahko zaupate, zakaj vas izobraževanja o iskanju gradiva in uporabi elektronskih Q17 virov, ki jih izvaja knjižnica, ne zanimajo. Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Z iskanjem gradiva in uporabo 11 7 % 79 % 79 % elektronskih virov nimam težav.) 2 (Ustrezne informacije in znanja dobim 0 0 % 0 % 79 % v drugih knjižnicah.) 3 (Ustrezne informacije in znanja dobim 1 1 % 7 % 86 % v okviru študijskih predmetov.) 4 (drugo:) 2 1 % 14 % 100 % VeljavniSkupaj 14 9 % 100 % Q17_4_textQ17 (drugo: ) Odgovori v okviru drugega študija sem bil že seznanjem s temi informacijami. se pa strinjam, da je to pomembno, zato bi predlagal, da v okviru predlaganih obiskov posameznih fakultet naredite reklamo tudi za ta izobraževanja. če bi tako dodali še kakšno informacijo, da nas boste naučili, kako iskati kvalitetne (znanstvene) vire tudi za čas, ko bomo zaključili s študijem, verjamem, da bi to privabilo še več obiskovalcev. iščem drugje, kjer najdem več in lažje (cobiss je slab) Frekvenca 1 1 Odstotek 1 % 1 % Veljavni Kumulativa 50 % 50 % 50 % 100 % Veljavni Skupaj 2 1 % 100 % XXXIII Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ocenite stopnjo zadovoljstva na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni najnižjo oceno, 5Q18 najvišjo oceno. Std. Velja Št. Povpr Podvprašanja Odgovori Odklo vni enot ečje n 1 2 3 4 5 Skupaj hitrost izdelave bibliografskih zapisov za 2 3 4 8 26 43 Q18a 43 149 4.2 1.2 bibliografije (5 %) (7 %) (9 %) (19 %) (60 %) (100 %) raziskovalcev v Cobiss/Sicris kakovost bibliografskih zapisov za 2 2 5 11 23 43 Q18b 43 149 4.2 1.1 bibliografije (5 %) (5 %) (12 %) (26 %) (53 %) (100 %) raziskovalcev v Cobiss/Sicris Q18c pomoč in svetovanje knjižničarjev v zvezi z bibliografijami raziskovalcev v Cobiss/Sicris 2 (5 %) 2 (5 %) 3 (7 %) 11 (26 %) 25 (58 %) 43 (100 %) 43 149 4.3 1.1 Q19 Kaj bi vi predlagali, da knjižnica v prihodnje izboljša oziroma spremeni? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni / 2 1 % 10 % Kumulativa 10 % več ali manj sem že povedal, kar sem imel namen (upam, da program ne bo skrajšal mojih dolgih predlogov pod možnostmi drugo) in bi tu samo še enkrat poudaril to željo, da se knjižnica še bolj približa mogočim obiskovalcem: tako na spletu kot tudi izven, dejansko pride do študentov in drugih, jim enkrat na leto predstavi svoje prijetnosti. mogoče ne bi bila slaba ideja tudi kratka in enostavna animacija, promocijski film, ki bi služil predstavitvi, kaj vse nudi ta knjižnica. ker sem njen študent, verjamem, da bi članica 1 1 % 5 % 14 % XXXIV Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit univerze akademija umetnosti tu lahko močno pomagala (mogoče tudi v okviru predmeta promofilm). da bi res dobili izdelek, ki si ga želite, bi dodal le še predlog, da v začetnih fazah sodelujete pri izdelavi (izražanje želja, kaj hočete, nočete itd.) -tako se boste izognili mogočim idejam in izdelkom študentov, ki bi bili izven vaših smernic in dobili odličen oglas za platforme, kjer so močno prisotni vaši potencialni obiskovalci (spletna družbena omrežja, npr.). knjižnico univerze sem obiskal le nekajkrat, zato o nekaterih stvareh težko govorim, bi pa pohvalil prijaznost in toplino tam zaposlenih, saj ste ob vsakem obisku izžarevali takšno energijo. za to se vam zahvaljujem in vas spodbujam, da nadaljujete z dobrim delom. da začne delati v vipavi ali ajdovščini... 1 1 % 5 % 19 % povečati količino prostora za vnos posameznih gradiv v repozitorij (do 10 gb) 1 1 % 5 % 24 % da se tudi naredi v vipavi 1 1 % 5 % 29 % izboljsanje prostorov, knjiznica naj bi predstavljala osrcje univerzitetnega zivljenja, izobrazevanja in druženja. ojačanje ponudbe tudi za področje umetnosti, oblikovanja, arhitekture itd. 1 1 % 5 % 33 % zadeva deluje odlično. 1 1 % 5 % 38 % podružnice knjižnic na lokacijah univerze, saj nas večina ne more oz. nima tako enostavne možnosti, da bi obisakli knjižnico (dolga predavanja, vezani na avtobusni prevoz ipd.) 1 1 % 5% 43 % it will be a good idea if printers and photocopy machine are made available and free for all students in the library. 1 1 % 5 % 48 % bilo bi dobro in bili bi hvaležni, če bi na univerzi odprli knjižnico v vipavi, študentje pogosto čakamo avtobus in nikamor ne gremo, medtem ko bi se knjižnica lahko takrat naučila in jo pametno uporabljala mislim, da bi ga cenili vsi študenti ung iz vipave 1 1 % 5 % 52 % XXXV Valentinčič Murovec, V., Evalvacija organizacije in delovanja visokošolskih knjižnic: primer Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Pisna naloga za bibliotekarski izpit všeč mi je ideja, ki sem jo opazil že tudi pri nekaterih knjigarnah, da bi lahko delovali kot klubi. se pravi za podaljšane delavnike in kava ali podobno. samo, da sam uporabljam samo za izbiranje, izposojo in vračilo ter so klubi kot sem tudi že videl hitro predragi. v redu so tudi kjigomati (ponekod delujejokot veste, ampak je isto razmišljanje menim). 1 1 % 5 % 57 % vnos gradiva v cobiss/sicris bi lahko bil bolj avtomatski. gotovo obstaja način, da bi računalnik avtomatsko razbral vse potrebne podatke direktno s spletne strani revije oz. e-izdaje članka, knjige itd. 1 1 % 5 % 62 % elektronski dostop do člankov od zunaj mora biti bolj enostaven za zaposlene. 1 1 % 5 % 67 % nič 1 1 % 5 % 71 % zaradi oddaljenosti knjižnice za nekatere študente je potrebno izbojšati spletni portal knjižnice in izobraziti študetne o funkcijah knjižnice ung. študenti nimajo direktnega dostopa do znanstvenihih člankov (možno je le preko ip naslovov šolskih računalnikov) boje bi bilo, da je dostop omogočen preko portala oz na kakšen drug način vezan na posamezne študente. izposojo direktno preko pošte oz na drugo ustanovo bi se dalo še izboljšati. 1 1 % 5 % 76 % we need a library in vipava! 1 1 % 5 % 81 % zaenkrat nič 1 1 % 5 % 86 % ne bi vedla 1 1 % 5 % 90 % opomba: kjer ni opcije nevem/ne morem odgovoriti je ocena 3. 1 1 % 5 % 95 % več obveščanja obvezno preko e-maila, ker je težko spremljati moodle, študijski sitem, spletno stran knižnice in še vse ostale strani ki jih uporabljajo profesorji za gradiva. 1 1 % 5 % 100 % Veljav ni Skupaj 21 14 % 100 % XXXVI