List 101. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira ? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, to-varniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dne do dne prihajajo med ljudi nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi po-mogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gre hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledi pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikovin fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne sme muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; ka-zavec na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmeto-vavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dobi ne gre dalje, da bi kmetovavec, obde-lovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem , da gospodar se so-znanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot veda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudje, da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj, zemlja pa taji— ste manj rodi. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živi? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodi, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne le za eno leto , ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vedi t i več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel se navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in bolj ega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tu pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeniu kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je tudi v tem , kakor povsod , nekaj preveč, nekaj1 premalo. Ne bilo bi prav , ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse pod-učenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dobi; veliko imenitnega v poljodelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembev kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Ce slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega na-h.ja po svetu. (Dalje sledi.) List 102. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira ? (Dalje.) Kmetovavec ne potrebuje veliko bukev; treba mu je pa vendar nekaj dobrih knig, ktere utegne prašati za svet in iz kterih more pozvedovati , kaj iti kako bi v gospodarstvu kaj popravil , prenaredil, pomnožil in poboljšal sploh. Lepo število koristnih gospodarskih bukev in časopisov imajo posebno že nemški, francozki in angležki kmetovavci; tudi berejo sploh ondotni priprosti gospodarji več kot na-sinci *j. Slovenski /kmet je bil dolgo časa skorej brez vseh bukev v svojem materinskem govoru pisanih , iz kterih bi bil mogel učiti se, ali jemati nauke v kmetijstvo segajoče, ali sploh poboljšati si svoj revni stan. Hvala Bogu! ta žalostna doba je minula; prikazala se je tudi slovenskemu kme-tiču rumena zarja prijetnejih dni,— tudi njemu se odpirajo studenci koristnih naukov, ako le iz njih zajemati hoče! Odkar so namreč jele „Novice" (1843. leta) izhajati na svetlo, je mnogo mnogo koristnih reči za vesvoljno kmetijstvo razširilo se med slovenski narod; učeni domoljubi so jeli spisovati bukve, ktere prostega kmeta učijo boljšati in popravljati gospodarstvo njegovo. Tako je bilo v malo letih sostavljenih in tiskanih nekoliko prav dobrih bukev v lahko razumljivem slovenskem govoru. Sprejelo jih je ljudstvo veselo, pokupilo jih mnogo, ter se raduje tega poprej neznanega zaklada. Kot podlaga in. temelj kmetijskega napredovanja slovenskim kmetovavcorn naj pa bodo posebno naslednje bukve: ^kmetijska kemija", najperva in najpotrebniša kniga poljodelcu, — potem „umno kmetovanje", »zvedeni kmet", „ži vi nozdr a vst v o" s svojimi razdelki, ki so „ži vin o rej a", „pomoč ob poi»od i h" itd., „v i nore jaa, „ ver t n ar", „čbelarček", „nauk murbe in svil ne červe rediti in svilo (žido) p r i del o vati". Te bukve zadostujejo gospodarjem za zdaj; naj jih le marljivo berejo in prebirajo, kadar jim je drago ; največ pripo- *) Na Angležkem (pripoveduje gosp. dr. Hlubek v svojem potopisu) nahaja se skorej v vsaki hiši, tudi na kmetih, nekoliko bukev: sveto pismo, kak podučen časopis in panekajdru-gih koristnih knig. Bolj premožni kmetovavci pa se ve da imajo vec gospodarskih bukev, in lepo je viditi v sobi umnega najmitelja omarico polno bukev in časopisov. Pa ne stoje le na pogled v omari bukve, ampak upotrebujejo jih pridno domačini. Na večer, po dokončanih opravilih , pozimi ali ob neprijetnem vremenu prebira to ali uno knigo gospodar ali gospodinja , ali berejo na glas dorašeni otroci, posluša pa vsa družina. Ob nedeljah in praznikih se ne klatijo gospodarji po kerčmah, ampak sveti dan je posvečen svetim opravilom, premišljevanju in branju svetega pisma ali kakih drugih koristnih bukev. Iz teh uče se mladi pa stari ljudje, kaj bi bilo ugodno v poboljšanje njih gospodarstva; potem posnemajo in poskušajo djansko to in uno, kar so brali, pa se jim pripravno dozdeva za njihove potrebe. Nasledki takega umnega početja so pa tudi očitni. Saj so naši bravci že večkrat slišali, da pohištva, zemljištva, in gospodarstvo angležkih kmetovavcov sploh so take, da popotnik, ki v tiste kraje zahaja, se čudi jako, ker vidi koj na pervi pogled, da ondi bivajo pridni, umni pa premožni ljudje. Pis. ročamo jih pa nova ko m v gospodarstvu, ki so jasne glave pa bistrih oči, ter ki berejo in se podučujejo radi. Upamo pak, da učeni ljudomili možje med nami ne bodo nehali delati pa spisovati v prid narodu slovenskemu , po nemilosti časov zanemarjenemu — kaj bi rekel? — toliko let ali stoletij; upamo, da bodo verli možje duševne moči svoje in svoje vednosti sploh obračali na prosveto in blagostanje svojih rojakov, tolikanj nauka potrebnih prostih selanov; upamo, da bodo poslednjim še marsikaj koristnih stvari napisali, kar jim manjka dozdaj, postavimo: ras ti i n ozn a n-s t v o (botaniko), prirodopis (naravopisje) in še več drugih. Kakor smo rekli, zanemarjeni tako dolgo narod potrebuje učenja, kot riba vode; naj mu ga delijo, ki utegnejo in znajo! Kar pa novih in najnovejših koristnih iznajdb v kmetijstvu na dan prihaja, naznanjajo ukaželjnemu kme-tovavcu od tedna do tedna „l\Tovice gospodarskih in obert-nijskih stvari"; naj le bere marljivo , pa posnema djansko umni kmetovavec, kar v unih bukvah in totem časopisu mu svetujejo dovedeni možje; naj po teh pomogljejih popravlja in boljša svoje gospodarstvo, in posijala mu bo gotovo ve-selejša prihodnost. (Konec sledi.) List 103. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira ? (Konec.) Konečno še nekaj. Ker kmetovavec ne obdeluje le polja, temoč ker ima opravljati tudi z deržavo, v kteri biva, in z ljudmi, s kterimi prebiva, ali na kratko: ker kmetovavec je tudi deržavljan, mu je tudi vediti treba, kaj da ima ko taki opravljati, kako se vesti ko taki. On mora vediti, kaj ima deržavi pa drugim ljudem s pol no vat i, kaj od obeh pričakovati, ktere dolžnosti pa pravice ima on, in česar se ima ogibati, da ne škoduje drugim ljudem , da ne pride v škodo sam. Tote dolžnosti pa pravice obsega posebna postavna kniga, kteri je naslov: „deržavljanski zakonik". Druga postavua kniga določuje kazni (štrafenge) za prestopke in hudodelstva; tej se pravi: ^kazenski zakonik". Neobhodno potrebno je, da vsak gospodar saj nekoliko ve, kaj da tote dve prevažni knigi obsegate, kaj da velevate, kaj da prepovedujete. Zatorej bi bilo prav, da bi v vsaki občini ali v vsaki fari bil saj en iz ti s teh dveh bukev, terdo vezan in hranjen menda najbolje v šolski knižnici ali v županijski pisarnici. Naj bi so-seščani pogledovali pogostoma v te bukve, posebno ko nameravajo kaj važnega početi, postavimo, ako misli kdo izmed njih hišo in polje kupiti ali prodati, možiti ali ženiti se, na posodo dati dnarja ali dolgove poplačati, oporočiti (testament delati) itd. Naj bi duhovni gospodje ali župani ob prilikah brali pa razlagali to ali uno poglavje iz teh bukev prostim ljudem, da jih soznanijo ž njimi polagoma, ter obvarjejo tako mnogo dolgoterpečih in pogubnih pravd in prepirov, tr oš kov in—ječe ali celo z gube življenja. Marsikter nesrečnik namreč, posebno mlad in neveden, ki na leta je obsojen v težko železje, bi ne bil zabredel v hudodelstvo, bi ne bil dopernesel kaj nepostavnega, ako bi bil vedil poprej, kaj da je prestopek, kaj hudodelstvo in kaj da ga čaka, če tega ali unega zločinstva se ukriviči. Tedaj, končaje ta spisek , ponavljamo kar smo ravno dokazali, na kratko še takole: Več ko bo dobrih bukev in prave omike med ljudmi, večje bo njih blagostanje; dopernašalo nasproti se bo manj hudobij, in ječe bodo imele manj prebi-vavcov. Pa poreče tukaj marsikdo izmed gospodarjev, prebravši vse to: „Bukve niso za me. Jez ne utegnem brati, jez berem težavno, jez ne razumem jezika kakor se piše v bukvah ali časnikih; pomenki v bukvah so meni malo umevni. In še celo zakonike mi hvalite...! Za božjo voljo, saj kmet ni pravnik, da bi tudi tote prebiral. Bukve so le za učene ljudi". Ne tako, ljubi moj! Roka, ktera pomladi vodila je krivi plug po ralnem polju in je naročju zemlje zaupala pohlevno zernje; roka, ktera poleti je žela rumeno klasje, in v jeseni po prisojnih goricah obirala grojzdiče sladko; — ta pridna roka tvoja naj sega tudi kadkad po teh ali unih dobrih bukvah, po tem ali unem podučnem časopisu, pa to v dobi, ko praznuješ in odpočivaš od poljskih opravil, ob dolgih zimskih večerih, ob nedeljah in praznikih. Prebiraj ali daj si brati le količkaj. Odpočivaje se boš učil. Kar ne razumeš danes, utegneš razumeti drugi dan: saj si „pre brisa ne glave, in um ti je dan". Poprašuj; tu pa tam nahajaš vendar le kakega modrega moža, ki ti bo razložil to pa uno, kar bi tebi bilo nerazumljivo. Kar zadeva deržavi j a n s k i zakonik, je pisan umevno, p os lovlj en pa tako lepo, da ga tudi nepravnik lahko razumeva. Kaj velja, da najdeš v tej ali uni knigi kako zlato zernice, ktero, prav obernjeno in prav vsajeno, ti stoterno povra-čuje tvoj trud in dnar. — Nadjamo se , da po takem smo rešili prašanje, ktero smo na čelo tega sostavka postavili bili, dokazavši, da je kmetovavcu neobhodno potrebno, da njemu v prid napisane knige in gospodarske časopise marljivo prebira, če hoče dobro in varno gospodariti ter iz naročja zemlje pridobivati hrane dovelj , ob enem pa odverniti, da ga ne nadkrilijo bolj omikani sosedje v gospodarskem napredovanji. J. Šubic.