obvestila Rokounjač
Odprimo vrata pomladi
Prepričana sem, daje vsak človek v svojem bistvu dober. Nekateri svojo dobroto že na daleč izžarevajo, nekateri pa jo imajo zakopano malo globlje. Prvi so pravi zaklad zase in za ljudi okoli, sebe, za druge pa se zdi, da morda svojih dobrih strani ne znajo vedno pokazati in izkoristiti, ampak kljub temu je globoko v njih zakopana ljubezen in dobrota. Ljudi prav tako ne delim na leve in desne, na črne in bele (in kar je še ostalih barv), na verne in ateiste. Ljudi spoštujem in cenim po njihovi srčni kulturi in njihovih dejanjih. In ne boste verjeli -okoli sebe imam v resnici ljudi, ki mi dajejo voljo in moč do življenja in jih imam iskreno rada. Ostajajo v mojem srcu, moje srce pa ima dober spomin, ki. se imenuje hvaležnost. V tem kratkem mesecu sem po zaslugi Rokovnjača spoznala kar nekaj ljudi - od popolnoma novih obrazov do tistih, ki so mi bili nekoč blizu, pa so se naše poti malo razšle, zdaj pa je bila spet priložnost za srečanje. Vsem, s katerimi sem sodelovala pri pripravi prve številke Rokovnjača, je bilo skupno, da naredimo glasilo, ki ga bodo ljudje z veseljem prebirali, naš cilj pa bo v celoti dosežen, ko bomo dosegli to, da boste Rokovnjača vzeli za svojega in ga vsak mesec komaj čakali, da pride v vaš dom. Zavedam se, da v prvi številki nikakor nismo uspeli razgrniti vseh tem, ki bi jih želeli predstaviti, vseh problemov, ki vas pestijo, niti vseh področij, ki. so pomembni, za celovito obveščanje vseh občanov. Ta številka Rokovnjača ima zavoljo dveh praznikov (velika noč in materinski dan) izjemoma 20 strani, poleg tega smo prejeli izredno veliko število prispevkov dopisnikov in občinskih novic. Naslednja številka bo spet na 16 straneh, zato se vam že vnaprej opravičujem, če vaši prispevki, ne bodo uvrščeni v tekočo številko, prav tako nam je žal nekaj prispevkov, ki tudi v tej številki niso našli prostora. Po svojih močeh se bomo trudili, da boste z glasilom zadovoljni in, da boste na šestnajstih straneh našli vsaj kakšno stran zase. In velja - bolj, kot boste sodelovali, boljše bo glasilo. Dobrodošli vsi ljudje odprtih src in dobrih misli.
(b Urednica
P. S. Vaše pripombe, želje, kritike lahko sporočite po telefonu (051 365 992) vsako sredo med 17. in 18. uro, se oglasite osebno v uredništvu Rokovnjača (vsako prvo sredo v mesecu med. 17. in 18. uro), po elektronski, pošti: rokovnjac(«)lukovi.ca,si ali pa pošto vržete v nabiralnik v prostorih Občine. Prispevke za aprilsko številko oddajte do 7. aprila 2004. Želimo vam lepe praznike!
Uredništvo
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, veterinarska inšpekcija območnega urada Ljubljana izdaja odločbo po uradni doložnosti, na podlagi 84. čl. Zakona o veterinarstvu, 207. čl. ZUP-a in 18. čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v upravnem postopku o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2004, se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Lukovica: ponedeljek, 5.4. 2004: 8.30 - 9.00: Ceplje (pri križišču); 8.45 - 9.15: Trnovče (pri Antonu Oražmu, Trnovče 6); 9.30 - 10.30: Lukovica (pri Kmetijski zadrugi); 10.45 - 11.15: Sp. Prapreče (pri Antonu Zoretu, Sp. Prapreče 3); 11.30 - 12.00: Šentvid (pri Andrejki, Šentvid); 12.15 -12.45: Rafolče (pri Igliču, Rafolče 18);
torek, 6. 4. 2004: 8.30 - 9.00: Trojane (pri Smrkolj, Trojane 14); 9.30 - 10.00: Šentožbolt (pri Lovru Kropivšku, Šentožbolt 4); 10.20 - 11.00: Zg. Petelinjek (pri kasarni); 11.15 - 11.30: Češnjice nad Blagovico (pri Leopoldu Šinkovcu); 12.00 - 12.30: Zg. Loke (Pri Ivanu Trdinu, Zg. Loke 7); 12.45 -13.25: Kranje Brdo (pri Francu Novaku, Kranje Brdo 11); 13.30 - 14.30: Krašnja (pri Marjanu Štruklju, Krašnja 31). Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter mestih v rednem cepljenju. Sreda, 14. 4. 2004: 14.00: Trojane; 14.30: Šentožbolt; 14.45: Blagovica; 15.15: Krašnja; 15.45: Lukovica; 16.15: Šentvid; 16.45: Rafolče.
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov! Cepimo vse pse, starejše od štirih mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 1. januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenje je v Veterinarskem domu Domžale, Cesta talcev 10, vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 17. in 18. uro, ob sobota od 7. do 9. ure. Stroški cepljenja znašajo 6.800 SIT.
Pregled škropilne tehnike
Po zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih morajo uporabniki naprav za nanašanje FFS vsaki dve leti opraviti pregled naprave in pridobiti nalepko, ki tudi na napravi dokazuje čas veljavnosti pregleda. Raziskave so pokazale, da se s pravilno uporabo naprav za nanašanje FFS zmanjša onesnaženje kmetijskih površin tudi za 30 %. Pred pregledom škropilne tehnike bo zagotovljen tudi serviser, ki bo nudil manjša popravila in rezervne dele za naprave. Pregled škropilne tehnike bo 6. aprila 2004 na parkirišču pred cerkvijo v Šentvidu pri Lukovici. Prijave na enoti KSS v Lukovici. KGZ Ljubljana bo v jesenskem času organiziral tridnevni tečaj za usposabljanje izvajalcev ukrepov iz zdravstvenega varstva rastlin, ki je obvezen za vse tržne pridelovalce rastlin za prehrano ljudi. Predprijave sprejemamo na vseh enotah KSS po telefonu ali osebno.
Javni razpisi
Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je v Uradnem listu RS (št. 21/04), 5. 3. 2004 objavila javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb. Podprti bodo ukrepi, ki omogočajo znatne prihranke toplotne energije za ogrevanje stavbe ter izboljšujejo bivalne pogoje. Predmet razpisa: izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem; izolacija fasade ter zamenjava in obnova oken. Agencija za leto 2004 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih in solarnih sistemov. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, in sicer za kurilne naprave na: polena, pelete, in sekance.
Predmet podpor je tudi vgradnja solarnih sistemov in toplotnih črpalk. Dodatne informacije o razpisu lahko morebitni predlagatelji dobijo po telefonu (01/300 69 90) vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure in v energetsko svetovalnih pisarnah pri pooblaščenih energetskih svetovalcih ali na spletu-www.aure.si. Tomaž Močnik
Javna razgrnitev
Občane obveščamo, da bo Občina Lukovica javno razgrnila predlog odloka o lokacijskem načrtu območja L10 Lukovica - sever. Javna razgrnitev bo potekala od 5. 4. do 4. 5. 2004 na sedežu Občine Lukovica, Lukovica 46. Javna obravnava bo 21.4.2004 ob 18. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Vabljeni! A Občina Lukovica-Občinska uprava
Otroški dodatek
Otroški dodatek se po novem zakonu odloča za eno leto, zato prosimo vse upravičence, ki že prejemajo otroški dodatek, da še pred oddajo vloge preverijo, do katerega meseca jim odločba velja in vlogo oddajo šele v tistem mesecu, v katerem jim sedanja poteče. Če je iz odločbe razvidno, da vam pravica do otroškega dodatka poteče v mesecu aprilu 2003, to pomeni, da morate novo vlogo oddati na novem obrazcu (obr. 8,41, "rdeči obrazec") najkasneje do 30. 4. 2003, da se vam pravica ne prekine.
Ne pozabite vložiti napovedi za odmero dohodnine za leto 2003 - najpozneje do 31. marca!
županova beseda
Usmerjeni v napredek in dobre ideje
yrokah držite občinski, časnik, ki. ga je /okra/pripravilo novo uredništvo in za katerega upam, da bo dosegel svoj namen. V prvi vrsti si želim in prav tako upam, da si bo uredništvo prizadevalo, da bi bil Rokovnjač časnik občank in občanov občine Lukovica. Lahko ga označimo za občinsko glasilo, pod čemer sem si ga vedno zamišljal kot informatorja dogodkov, načrtov, idej, prizadevanj, dosežkov in uspehov na eni ter tudi, neuspehov in. zdrave kritike na drugi si m ni. Tako dobre kot, slabe ideje prihajajo iz različnih koncev, za dobro občine pa je glavnega pomena, da se usmerjamo v napredek in dobre ideje, ne glede na to iz katerih ust prihajajo. Zdi se mi, da je neodvisen pristop k oblikovanju občinskega glasila ključnega po mena. Svojih občank in občanov si nisem nikdar želel obremenjevati s političnimi zgodbami in ustvarjanjem le-leh, saj se mi zdi, da bolj kot to pričakujejo vidne rezultate delovanja občinskih delavcev in ljudi, ki. stojijo za svojimi, odločitvami.
V preteklem času je bilo porabljeni- ogromno volje in energije za pripravo osnutka proračuna za letošnje leto, ki naj bi ga svetniki konec meseca tudi potrjevali, tipam, da bomo skupaj zmogli toliko razumne volje in konsenza, da bi. s sprejetjem tega temeljnega dokumenta za. delo Občine omogočili normalno poslovanje. Osnutek proračuna vsebuje liste postavke, ki. so obvezne in katere smo vezani, izpolnjevati, ter le malo tistih, s katerimi lahko po svoji volji razpolagamo. Država nam daje nove in nove zadolžitve, hkrati pa se zmanjšuje finančni pritok. Ko smo pripravili prvi predlog proračuna, v katerem smo zbrali vse potrebe nase občine v tem letu, smo prišli do zneska, ki je bil enkrat večji, od sredstev, s katerimi moremo gospodariti. Pri tem imamo velike porabnike, hi znatno obremenjujejo proračun, kot. so vrtec s 110 mio sit, šola in uprava. Pri upravi je treba upoštevati, dejstvo, da smo med redkejšimi občinami v državi, ki. imajo Režijski obrat.. V sestavu le-tega pa so tudi prevozi šolskih otrok, kar ni ravno pogost, primer v državi, vendar za naše okolje značilen. No zadnji seji občinskega sveta smo obravnavali tudi upravičenost Režijskega obrata, pri čemer je uprava s številkami, dokazala, da bi vsa dela, ki jih opravijo uslužbenci Režijskega obrata, če bi jih oddali v delo drugam, stala občino znatno več. Tako z izračunom lahko trdimo, da je denar, ki. se porabi za delo in plače teh uslužbencev opravičljiv na drugih postavkah. To pa je seveda nehvaležno pri branju proračuna, saj bi na primer v neki drugi občini lahko rekli, da je na postavkah, recimo vzdrževanja cest, vsota visoka, število zaposlenih pa manjše. Ta sredstva usmerijo
Obiščite prenovljeno internetno predstavitev Občine Lukovica: www.lukovica.si
prek koncesionarjev in pogodbenikov v dela. Pri nas je morila sorazmerno temu marsikateri znesek investicije manjši, so pa tu delavci, ki to vršijo. V investiciji tako ni vrednosti dela, saj to opravimo sami s svojimi močmi. Učinek pri nas je, dokazano s sistemom, ki je zaenkrat boljši, kol 80 koncesije in podobno. To je bila tudi naloga, ki sem si jo zadal, da ugotovim upravičenost Režijskega obrata s prizadevanji, da ne ostane le pri besedah, temveč da s svojimi dejanji to tudi doka-žemo. Trendi bodo lahko seveda drugačni in bo morda kdaj prihajalo tudi do drugačnih odločitev, kar je razumljivo.
Plače uslužbenca uprave so takšne, kot jih narekuje zakon. Prav tako je plača župana taka, kot so plače preostalih 102 županov. Dvigovanje plač ni v pristojnosti ne občinskega sveta ne župana, ampak zakona in tu ni kaj dodati. Kar sem župan, se plače v javni upravi niso dvigale. Podžupana do sedaj nista dobila še nobenega plačila. Plače lahko dobita od O do 30% županove plače, pri. čemer se bom po odstotkih zgledoval pri mojem, predhodniku oziroma odstotkih, ki sla jih dobivala podžupana v prejšnjem mandatu. Zaposlovali razen, dveh pripravnikov, ki jima letos preteče pripravništvo, nismo nikogar, čeprav se je po nalogu države samo na prostorskem segmentu povečalo delo za trikrat, (glej poročilo Skupnosti občin Slovenije v februarskem glasilu SOS-a). Župani opozarjamo državo, naj se zaveda posledic, ko povečuje obveznosti občin tudi na finančni plati, kar se še ni zgodilo.
Hkrati sem mnenja, da je letošnji proračun že bolj razvojno usmerjen, zavedam pa se, da je pomembno pripeljati v našo občino kapital, kar je bila tudi ena od glavnih ugotovitev na srečanju z nekaterimi vodilnimi podjetniki v občini. Zelo me je. razveselilo, ko so me podjetniki na lastno iniciativo povabili medse in smo skupaj spregovorili o razvoju naše občine. Kot gonilna sila razvoja in prihodnosti občine Lukovica so pokazali, da jim ni vseeno. Hkrati pa sem. dobil, potrditev v tem, daje naša občina zanimiva za obrt in podjetništvo in daje čas za delovanje in delo na razvojnem področju. Prepričan sem, da boste o iniciativi podjetnikov še brali in trudim se, kot se tudi oni, da bi premaknili kolo razvoja naprej ter začeli loviti razvitejše občine. Možnosti imamo, izkoristimo jih!
-a financiranje kulturnih in športnih ilrušlev, kar bo seveda novost, a upam, da bomo sredstva, ki so temu namenjena, tako ustrezneje, predvsem pa po kriterijih bolje razdelili. Ne smemo spregledati sed.eiuslolclnicc prve pisne omembe Šentvida in Lukovice, ki nas spominjata tudi na tiste naše prednike, ki so v svojem času pomenili os napredka teh krajev. Tu so ljudje, ki so me že obiskali in katerih mnenje je, da 700 let ne doživimo vsak dan in bi radi naprej. Pa je tudi mnogo drugih, ki samo bahavo kažejo nazaj, pa ne zmorejo ne drznosti ne volje, da bi se premaknili z mesta. Ce bi bili naši predniki takšni, bi v Lukovici takrat ne prišli daleč, danes pa: manj komentarjev in več lastnega dela. Bom parafrazira! ameriškega predsednika Kenncdva: "Ne vprašajmo se, kaj lahko Občina Lukovica slon za nas, vprašajmo se, kaj lahko mi naredimo za Lukovico." Tu ni le korak župana, vaši koraki so tu pomembni! Tu je leto 2004! Nekoliko pozno nas je zopet presenetil sneg, ki našim, najmlajšim prinaša veliko veselja, kar jim iz srca privoščim. Kljub temu pa sem vendarle upal, da nam bo zima prizanesla, saj poleg veselja prinaša tudi. veliko težkega dela. Tega Se Se predobro zavedale tisti, ki dežurate in posvojili najboljših močeh skrbite, da so VSe
ceste te do jutra čiste. Hvala vam, tudi v imenu vseh tistih, ki lega ne znajo ceniti. Pri tem težkem delu se nam je letos zgodila tudi nesreča in eden naših najboljših delavcev seje s tovornjakom med pluženjem prevrnil, s ceste ter uničil vozilo. Hvala Bogu, da se vozniku ni storilo hudega. Vse to govori, kako težka je ta služba v naši hriboviti in s kraji razslrcscni občini.
Naj vas na koncu razveselim še z novico, daje začelo delovati internetno stran Občine Lukovica. Kritike so se končno dotaknile tudi župana in napisal sem uvodnik za že dalj časa testno stran, ki je zdaj tu. Prosim vse, ki jo obiskujete, da nas opozorite na morebitne pomanjkljivosti in napake, saj jih bomo tako lahko hitreje odpravili. Nekateri to že pridno počnete. Stran se bo dograjevala. Prizadevamo si, da bi karseda, koristila vsem uporabnikom, tako z informacijami kot z obrazci za vlaganje vlog na občini.
Naslednji Rokovnjač bo verjetno prehitela velika noč, zato vam že sedaj voščim vse lepo, predvsem pa miru in sreče za te velikonočne praznike.
Po sprejetju proračuna bomo pripravili razpis /• Matej Kotnik, župan
Voščilo za materinski dan in veliko noč
V razkošen spomladanski cvet se v marčevskih dneh razcveta materinsko srce: široko, brezpogojno ljubeče, vseobsegajoče. Ne pričakuje zahvale, hrani se z ljubeznijo in darovanjem. Vse odpušča, neskončno upa, zazrto je v človečnost. Mati ustvarja dom, matere gradijo boljši svet. Ob materinskem dnevu, posvečenem Vam, vse nenadomestljive mamice, mame, babice, matere številnih rejencev, sprejmite tople besede zahvale in prisrčne čestitke! Vsem ljudem dobre volje, bolnim, trpečim in ostarelim in vsem, ki iščejo smisel življenja, voščimo duhovno bogato in upanja polno veliko noč.
A Župan Matej Kotnik, občinski svet in občinska uprava
otroci ustvarjajo
okoimjcic
Gorski škratje na pohodu
Gorski škratje z baklami - 30. 1. 2004
Smo Cicibani planinci iz Vrtca Medo, ki radi hodimo v naravo in spoznavamo nove poti. V skupini nas je trinajst otrok in smo stari od treh do petih let. Naš projekt poteka od oktobra 2003, ko smo se podali v spremstvu staršev pod Severno steno Triglava, saj smo želeli spoznati "prave gore". V novembru smo imeli drug izlet na Stari grad nad Kamnikom, v decembru na Svetega Jakoba mimo svete Katarine nad Ljubljano, konec januarja pa smo imeli družinski nočni sprehod z baklami na bližnji Krtinski hrib. Bilo je trideset udeležencev v spremstvu Planinskega vodnika Martina Štepica iz Planinskega društva Domžale in vzgojiteljice Maje Kirar Zver. Sprehod je bil za otroke nekaj zelo lepega in doživetega. Kot lahko sami vidite na sliki, je to tudi naša najmanjša in najmlajša udeleženka Maja Per tudi pokazala z urnim korakom in bistrim pogledom. V naslednjih mesecih načrtujemo še pohoda na Mengeško kočo in Lim-barsko goro ter zaključni dvodnevni družinski izlet na Veliko planino, s Maja Kirar Zver, vodja Gorskih škratov
Pustno rajanje v Vrtcu Medo
Letos nam je zima nekoliko ponagajala. Nestrpno smo že čakali snega, ta pa zapade ravno v času, ko naj bi ga pustne šeme odgnale. Tako je letošnje pustovanje potekalo z veseljem ob zapadlem snegu. Da bi bilo to otroško veselje še bolj doživeto, smo se letos v našem vrtcu odločili, da pripravimo pustno rajanje za otroke in njihove družine. S tem smo želeli nekoliko popestriti vsakodnevno dogajanje in otroke razveseliti z druženjem vseh, ki so jim blizu. Dogajanje je popestril ansambel Prijatelji. Ob tej priložnosti bi se jim radi zahvalili za njihovo prijaznost in brezplačno sodelovanje. Vse prisotne smo za njihovo razigranost nagradili s krofom in čajem. Hvala vsem Indijancem, kraljičnam, kuž-kom, muckom, klovnom in drugim pravljičnim bitjem, ki ste prinesli toliko smeha, plesa in pustnega veselja v naš vrtec.
<b Mateja Orehek, vodja vrtca
Dan odprtih vrat m podružničnih šolah
Šolarji se predstavijo
Dnevi odprtih vrat v šolah naj bi predstavili delo učencev in pedagogov. Predstavitev je namenjena vsem krajanom, saj naj bi skozi takšne spoznavne dni izvedeli, kako pedagoški delavci skrbijo za mladi rod. Zal se seznanjajo s tem delom samo starši, pa še ti si vsi ne vzamejo časa za predstavitve. Dedki in babice pa so le svetle izjeme, medtem ko drugih krajanov ni mogoče opaziti med obiskovalci. Potem pa slednje vprašaš, kaj mislijo o naših otrocih in ti vedo povedati mnogo slabega, kaj vse znajo, ti naši nade-budneži, dobrega, pa seveda ne vejo nič. Pa vendar je večina tistega, kar opisujejo kot slabo, prav tisto, kar so v svoji mladosti sami počeli, le v spomin si nočejo priklicati. Vabilo za njihov obisk v šoli pa enostavno pre-slišijo in s tem pokažejo, da je bila tudi njihova vzgoja pomanjkljiva.
Blagovica
Otroci in starši so se razdelili po razredih in skupaj ustvarjali v likovnih delavnicah. Izdelovali so ikebane, voščilnice, porisavali steklenice in kozarce, izdelovali okvirje v katere so potem vstavljali odlitke in jih barvali. Delo sta organizirali in vodili Milena Iglic in Tanja Kreuh. Z najmlajšimi je Helena Mai Smolej pripravila zanimivo plesno točko, za katero je prepustila prav njim samim, da so jo koreografsko oblikovali. Damijana iz plesne šole Miki pa je z mladimi plesalci pokazala, kako so se naučili plesati ča, ča, ca. Za zaključek dneva pa so postregli z dobrotami, ki so jih pripravili otroci skupaj z mamicami.
Opazno je, da ima šola premalo prostora. Vodja šole Cirila Kosmatin mi je povedala, da ima prvi razred osemletke pouk kar v bivšem stanovanju, ki je vse prej kot primeren za učilnico. Tudi za prireditev, kot je bila današnja, ni dovolj prostora, da bi pokazali vse, kar bi lahko. Vendar bi lahko rekli, da sta organizatorki ga. Iglic in ga. Kreuh speljali predstavitev tako, da bi vsaj nekaj ljudi še lahko uživalo v ustvarjalnem dnevu mladih krajanov.
Krašnja
Program seje pričel s kulturno prireditvijo, kjer so nastopali recitatorji, pripovedovalci, kar trije harmonikarji, kitarist in
Mladi, harmonikar iz Krošnje
igralska skupina, ki je predstavila zanimiv in dobro izdelan pravljični prizor. Najbolj pa je navdušil pevski zbor. Mateja Orehek je znala izbrati pesem, pri kateri so lahko sodelovali vsi učenci. Verjetno bi se marsikateri zborovodja moral ravnati po njej, saj večina umetniških vodij posega po delih, ki jih pevci niso zmožni kvalitetno odpeti in so zato poslušalci razočarani. Kar precej likovnih del je bilo pripravljenih za ogled že prej in kar je bilo najlepše, se je pri večini opazila otroška ustvarjalnost. Po kulturnem programu pa so bile na vrsti še delavnice po skupinah. Tu pa so sodelovali starši in stari starši. Vsekakor so vsi preživeli zanimiv in pester dopoldan in zagotovo je lahko žal krajanom, ki se tega srečanja niso udeležili, saj bi lahko opazili, kakšno bogastvo se skriva v teh mladih ljudeh.
Dnevi odprtih vrat, pa naj se gode kjerkoli, so zagotovo priložnost, da spoznamo tisti del našega življenja, ki nam bo omogočil jasnejši pogled na našo bivanjsko okolico in nas naredil bolj strpne in prijaznejše do vseh, ki v podobo našega vsakdana vsak po svoje prispevamo.
A Vili Golob
t
otroci ustvarjajo
Moja mami, moj oči
učenci 2. b OŠ Janka Kersnika Brdo so zapisali:
Moja mami je prijazna. Rada ji pomagam. Rada pomaga atiju. Za 8. marec sem jo zelo razveselila z rožami. Tudi za 25. marec jo bom razveselila. Zelo me ima rada. Tudi jaz jo imam rada. Če mi mami reče, da ji pomagam, je zelo vesela.    A Valerijo Gerear
Moja mamica me ima zelo rada. Ko imam rojstni dan, me zelo razveseli. Jaz pa njo razveselim tako, da ji narišem eno risbico. Jaz jo imam tudi rada. In se lepo vedem do nje. Če imam veliko naloge, mi pomaga in zelo sem vesela. A Tjaša Krizman
Moj oči je zelo prijazen. Po poklicu je arhitekt. Kadar imam rojstni dan, me vedno razveseli. Velikokrat ga razveselim in v prostem času se zabava z mano. Zelo ga imam rada. A Manca Križnar
Oči me ima zelo rad. Ob prostem času me večkrat posluša, ko igram na harmoniko. Pri delu v službi mu veliko pomagam. Včasih ga zelo razveselim. Je zelo prijazen, dober in hiter. Vedno ga ubogam na prvo besedo. Tudi jaz ga imam zelo rad.
A Tristan Leneek
Moja mami me ima zelo rada. Ko imam težko nalogo, mi večkrat pomaga. Zelo rada dela. Za rojstni dan me vedno razveseli. Moja mami je zelo pridna. Pozimi gremo na smučanje. s»SaraCerar
Ce bi bil mamica
Bi bil prijazen do svojih otrok in jih ne bi tepel. Pri nalogah in pri takih rečeh bi jim z veseljem pomagal. Televizijo bi jim pustil gledati do 20.30 min. Do otrok ne bi bil strog in siten. Pustil bi jim, da se igrajo s svojimi prijatelji, Velikokrat bi jih peljal v
Katja FlU, 2.a, OŠ J. Kersnika Brdo
Tina Omahna, 6.a, OS J- Kersnika Brdo
Mamica
Mamica moja ni kar tako. Če bi jo vzeli bilo bi hudo. Mamica moja se rada smeji. Mamica moja, kot zvezda si!
Mamica moja me rada ima, Z mano se vsak dan rada igra. Mamico mojo imam rada zato, ker mi ob njeje je vedno lepo.
O mamici moji govorim lepo, ker ona z mano ravna prav tako. Žal mi je mama za grde stvari, saj vem da te prav to najbolj jezi.
Zjutraj mi rada zajtrk pripravi, pa tudi kosilo na mizo postavi. Najboljša si mama na svetu, res si kot zvezda na nebu.
Krna Meden l.a, OŠ Janka Kersnika Brdo
kino. Od njih bi zahteval lepo govorico. Zahteval bi še pomoč pri delu.
A Vid St08chitzky, 3.a.
Ko bom mamica
Če bi bila mamica, bi imela rada samo 1 otrika. Rada bi imela punčko, da bi ji delala razne frizure. Otroka ne bi preveč kregala. Ko bi mogla kaj narediti, bi ji pomagala. Zelo bi jo imela rada. Razvajala bi jo s tistim, ka ima rada in kar rada obleče. Kuhala bi ji zelo dobre reči, z njo bi se igrala njene najljubše igre. Kar bi ji jaz nudila, bi želela, da se mi ne bi odgovarjala. Ko bi bila v službi, bi si želela, da bi kaj pospravila.     *d Klavdija Strmšek, 3.a
Ko bom mamica
Otroke bom vzgajala tako: Da se bojo lepo obnašali, pospravljali za seboj, da bi jedli tisto, kar bo na mizi, da bi pomagali pri delu na kmetiji, da bi se razumeli s so-
sedovimi otroki, da ne bi bili grdo razvajeni in da bi ubogali na prvo besedo. Kam bi šli skupaj: Vsako poletje bi jih peljala na morje, vsak mesec bi šli na izlet, veliko se bi gibali, bili bi veliko zunaj in se skupaj igrali. Kaj bi zahtevala od njih: Da bi šli ob 8.00, 9.00 spat, da bi pomagali doma, da bi šli po kosilu delati nalogo, da ne bi čez dan gledali televizije.
A Brigita Iglic", 3.a
V Domu upokojencev Domžale
V četrtek, 15. januarja, smo z učenkami in učenci 2. b razreda OŠ Janka Kersnika Brdo nastopili v Domu upokojencev v Domžalah. Oskrbovanke, oskrbovanci in zaposleni so nas že nestrpno pričakovali in nas zelo lepo sprejeli. Okolje je bilo za večino nastopajočih čisto novo in po nekaj minutnem ogledu in privajanju na nov prostor smo bili že pripravljeni na nastop. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi smo deklamirali in zapeli ljudske in avtorske pesmi in zaplesali več ljudskih in modernih otroških plesov. Program je trajal približno eno uro. Deležni smo bili prisrčnih aplavzov. Ob koncu smo si pod vodstvom ogledali še dom, se posladkali s piškoti in bonboni in s toplim občutkom pri srčkih odšli proti domu.
Veseli smo bili, da smo oskrbovancem na tako otroško prisrčen, a vendar skrbno načrtovan način, polepšali novoletne praznike. Zagotovo bomo nastopili še kdaj.
A Tina Uštar
Kaj pa nastopajoči?
15.1. smo šli v Dom starejših ljudi. Tam smo plesali. Ponudili so nam piškote. Nato nas je teta Justina povabila v svojo sobo.
A Blaž Berlec
Bili smo v Domu upokojencev v Domžalah. Tam smo starejšim polepšali dan s pesmicami. Za nagrado so nas posladkali s piškoti in bonboni. Teta Justina nam je pokazala svojo sobo, v kateri je imela lepo božično drevo. Zadovoljni smo se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo. A Sara Cerar
Z učiteljico smo odšli v Dom upokojencev. Tam smo jim zapeli in zaplesali. V zahvalo so nas postregli. Nato smo odšli v sobo tete Justine. Bila nas je zelo vesela in nas je postregla s piškoti. Potem smo se pozdravili in odšli domov. A Anamarija Novak
11. redna seja Občinskega sveta Občine Lukovica
Člani občinskega sveta so bili 16. februarja 2004 izredno delavni in so na dobrih pet ur dolgi seji sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev.
Sprejeli, so stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave predloga Odloka o lokacijskem (ureditvenem) načrtu sanacije kamnoloma Lukovica. Verjetno najbolj aktualna zadeva za občane je sprejem, predloga Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih. Občine. Lukovica, ki je dan v 60-dnevno javno razgrnitev; v tem času je predlog akta na vpogled v prostorih občinske, uprave. Sprejet je bil tudi Odlok o ureditvenem načrtu območja LI Lukovica center. V vseh treh primerih gre vsekakor za pomembne, prostorske akte, ki bodo določali pravila izrabe, in. uporabe, prostora v prihodnosti, zato je pomembna, da sijih občani podrobno ogledamo.
Soglasja za postavitev dveh večjih oglaševalskih panojev občinski svet zaenkrat še ni dal, saj z oglaševalci ni bil dosežen sporazum o višini, nadomestila. Sprejet, pa je bil sklep o soglasju k revitalizaciji zahodnega trakta gradu Brdo pri Lukovici. Gre za vhodni, del gradu, ki se bo v prihodnosti obnovil in dobil streho. V njem bo med drugim tudi večnamenska dvorana t spremljajočimi prostori in spominska soba pisatelja Janka, Kersnika. Med akti, ki se. bodo že v kratkem roku začeli izvajati, je prav gotovo Odlok o postopkih in načinu povračil sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Lukovica. Na njegovi podlagi je župan. 26. 2. 2004 že izdal Pravilnik o obrazcu vloge za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. O vseh podrobnostih glede postopkov vlaganja zahtevkov občanov za povrnitev sredstev so-vlaganja bomo občane seznanili v glasilu Rokovnjač.
Letos se je pohitelo tudi s sprejemanjem proračuna Občine Lukovica za leto 2004 in predlog proračuna v 1. obravnavi je bil na tej seji že sprejet. Predvidoma bo proračun sprejet konec meseca marca. Delno je bil spremenjen Odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica. Imenovan je bil nov uredniški, odbor in nova odgovorna urednica Rokovnjača. Novi člani uredniškega odbora so Marta Keržan, Irena Vodušek, Kamilo Domitrovič in Tomaž Močnik. Nova odgovorna urednica, je Majda Vesel.
A> Aleksander Urankar
Nadomestilo za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč
Novi Zakon o graditvi objektov v 218. členu določa odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v prehodnem obdobju, to je do uveljavitve Zakona o davku na nepremičnine. Na podlagi zakonsko opredeljenega zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, se bo nadomestilo tako kot doslej plačevalo od stanovanjske oz. poslovne površine, novo pa je, da se bo od letošnjega leta nadomestilo plačevalo tudi od nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti predvideno za pozidavo (zazidljive zemljiške parcele). Iz evidence bodo izvzeta le zemljišča, ki so namenjena zdravstvu, socialnemu varstvu, šolstvu, otroškemu varstvu, kulturi, znanosti in športu ter gospodarski javni infrastrukturi. V skladu z zakonsko obvezo je Občinski svet Občine Lukovica na 10. seji 15. decembra 2003 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica. Na njegovi podlagi se bo pri izračunu nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upoštevala površina zemljišča, območje, v katerem leži zemljišče, način urejanja zemljišča in vrednost točke. Višina nadomestila se bo izračunala tako, da se bo število točk (kategorija območja za skupino F iz 7. člena odloka) pomnožila s površino zazidljivega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. Na območjih, za katera so sprejeti prostorsko izvedbeni načrti (zazidalni in ureditveni načrti) oz. lokacijski načrti, pa se število točk za kategorijo območja pomnoži s faktorjem 2.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča bodo zavezanci plačevali ne glede na namembnost, ki jo za določeno območje določajo planske usmeritve in ne glede na komunalno opremljenost zemljišča, kar je bistvena razlika od nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča. Na podlagi že navedenega zakona in odloka Občina Lukovica oz. strokovni izvajalec trenutno pripravlja evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč in evidenco zavezancev za plačilo nadomestila. Pri določanju površine zemljišča se upoštevajo podatki o gradbenih parcelah, če so le te določene z izvedbenim prostorskim aktom. V nasprotnem primeru se površina za odmero nadomestila določi od celotne površine zazidljivih zemljiških parcel. Če na površini zazidljivih parcel stoji stavba, se nadomestilo odmeri za preostali del zazidljive površine izven gradbene parcele, če le-ta še ni določena, se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba, pomnožena s faktorjem 1,5.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se bo odmerjalo letno od kvadratnega metra površine zemljišča. Vrednost točke za izračun nadomestila vsako leto sprejme občinski svet s sklepom. Osnovni namen zakonske uvedbe ukrepa je povečati ponudbo stavbnih zemljišč na trgu in umiriti rast njihovih cen, s čimer se bo lažje izvajala aktivna zemljiška politika. Pri pripravi novih
prostorskih aktov bo tako občina lahko zasnovala smiselno strategijo poselitve z usmerjanjem v obstoječa naselja, rabo urbanih površin, prenovo obstoječega stavbnega fonda, sanacijo degradiranih urbanih območij, predvsem s smiselno širitvijo poselitvenih območij. Nov pristop k prostorskemu urejanju in načrtovanju bo zadostil težnji po priseljevanju iz okoliških urbanih središč, ki mu je danes največja ovira togost nepremičninskega trga.
Ponovno obvestilo o kanalščini
Vse občane naselij Lukovica, Krašnja, Prevoje, Šentvid in Vrba smo že obvestili, da je v teh naseljih že od pozne jeseni leta 2003 urejen odvod fekalne kanalizacije na novozgrajeni kolektor in čistilno napravo v Vrbi. Odpadne vode iz teh naselij so torej speljane v sistem javne kanalizacije, tako kot je to predvideno v občinskih planih.
V skladu z Odlokom o odvajanju odpadnih in padavinskih vod v občini Lukovica (Ur. vestnik občine Lukovica, št. 2/00) je za območje občine Lukovica obvezna priključitev vseh objektov na kanalizacijsko omrežje, in sicer za območja, kjer so za to dane možnosti.
V primeru neurejenega hišnega priključka oz. priklopa na javni kanalizacijski sistem se je potrebno obrniti na upravljalca kanalizacijskega sistema za občino Lukovica, t.j. Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o, Savska 34, Domžale, tel.: 7295 430.
V prvih mesecih tega leta je Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. na položnicah za komunalne storitve krajanom omenjenih naselij za njihove objekte pričelo obračunavati še storitve čiščenja odpadnih komunalnih in tehnoloških voda. To je pri krajanih povzročilo kar precej negodovanja, zato vas obveščamo, na koga lahko naslovite svoje morebitne reklamacije ali pripombe:
- v primeru reklamacij z obračunano količino odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in tehnoloških voda (npr.: morebitne napake pri popisu števcev), oziroma na samo upravičenost zaračunavanja teh storitev (npr.: da imate še neaktiviran kanalizacijski priključek), vas prosimo, da pošljete pisne reklamacije na Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., Savska 34, Domžale;
- če se vaše reklamacije nanašajo na ceno storitev čiščenja odpadnih voda (Občina Lukovica, Tomaž Cerar, tel.: 7296 316).
Naša prioritetna naloga je, da se na sistem kanalizacije čimprej priključi čimveč možnih priključkov, saj bi bila s tem količina odpadne vode večja, cena storitev za enoto pa nižja. To pomeni, da v naslednji polovici leta pričakujemo ponoven pregled upravičenosti cene za storitve čiščenja odpadnih voda in načrtujemo, da se bo cena zaradi večjega števila do takrat priključenih priključkov znižala na primerno gospodarsko višino. Z urejeno kanalizacijo želimo v občini Lukovica izboljšati infrastrukturno opremljenost naselij in s tem dvigniti življenjski standard občanov.
<6 Občinska uprava
občinske novice
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur.list RS, št. 15/94 in 13/95 - odločba US, 34/96 - odločba US, 38/96, 43/96 - odločba US, 57/96, 82/98 - odločba US, 59/01 in 11/03 - odločba US, 24/03 in 48/03 - odločba US) izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje na naknadnem zakonodajnem referendumu o Zakonu o
izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28, (Ur.l.RS, št. 135/03), v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki ho 4. 4. 2004.
VOLIŠČA 4.10.19 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 24, Krašnja (Kompolje, Korono, Krašnja, Spodnje Loke in Žirovše). VOLIŠČE 4.10.20 - PRI VINCENCU URBANU I, Krajno brdo 3, Krajno brdo (Krajno brdo in Vrh nad Krašnjo). VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM LUKOVICA Lukovica pri Domžalah 46 (Lukovica pri Domžalah, Brdo pri Lukovici, Ceplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče). VOLIŠČE 4.10.22 - KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA Šentvid pri Lukovici 30 (Šentvid pri Lukovici. Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba). VOLIŠČE 4.10.23 - PRI AMALIJI DOBERŠEK, Rafolče 32, Rafolće (Dupeljne, Rafolče, Stra a in Vrhovlje). VOLIŠČE 4.10.24 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem Polju 1 (Zlato Polje, Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje). VOLIŠČE 4.10.25 - OSNOVNA ŠOLA BRDO PODRUŽNICA BLAGOVICA Blagovica .').'), Blagovica (Blagovica, Gnbrje pod Spilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji 1'etelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek). VOLIŠČE 4.10.26 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJ1CE, Češnjice 9, Češnjice (Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce).
VOLIŠČE 4.10.27 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Trojane 6, Trojane (Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah). VOLIŠČE 4.10.28 - PRI RAJKU KERŠIČU, Ućak 1, Učak (Br.šlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, PodmiM, Prvine, Suša, Šento bolt in Učak).
Direkcijo RS za ceste opominjala na nujnost takojšnje sanacije oziroma preplastitve omenjenih odsekov ceste R2 447.
Ob odhodu ljubljanskega nadškofa v Rim
Ob visokem imenovanju ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta za perfekta rimske kongregacije je našemu rojaku čestital tudi župan Matej Kotnik, ki je ob imenovanju poslal telegram z naslednjo vsebino:
Spoštovani g. nadškof!
Vse občane občine Lukovica kot tudi mene osebno je presenetila in razveselila včerajšnja velika novica.
Ponosni smo na vas kot na človeka, čigar korenine segajo tudi v naše kraje in kot na Slovenca, ki zaznamuje ne le slovensko, ampak tudi vesoljno podobo sveta in cerkve. Vse dobro želim. Z globokim spoštovanjem
/■■< Matej Kotnik, župan Občine Lukovica
Gospod nadškof, ki ima korenine tudi v naši občini, seje našemu županu že tudi zahvalil za lepe želje.
FRANC RODE 3>.'.y. ljubljanski nAdfikof-metropollt
4i ite mi Jim /u/dca/l r>fi myem />nenwcuyu /vr/e&a ^(m.pscpr/s^e   .v/   t/J/i2sts?f*e /wiit>ečefi&pa   š//>yssyh  ršt r&už/fe
/uv^norn    P    MfmPf'   tn     uad    d    d/u>d"totH7syem fe&xniw>
Tel,: 061 / 1.1-14-166, r'nks 061 / 314-160
l inl McUidev irji 4, p p 121-111 1001 LiuMifliin. Slovenija
Odgovor na pismo krajanov vasi Spodnje Loke Doktor Štuhec na obisku pri županu
V februarski številki Rokovnjača je bilo objavljeno vaše pismo, v katerem sprašujete župana občine Lukovica in občinski svet, kdaj se bo uredila oziroma sanirala obstoječa glavna cesta Lukovica -Blagovica skozi vas Spodnje Loke.
Občina Lukovica je v vednost prejela vašo prošnjo z dne 28. 8. 2003, ki ste jo naslovili na Direkcijo RS za ceste. V njej prosite pristojne za popravilo glavne magistralne ceste Domžale - Blagovica v vasi Spodnje Loke, saj je le - ta v zelo slabem voznem stanju (udorne jame na cestišču povzročajo hrup) in je zaradi tega tudi že nevarna. Tudi občina Lukovica je že 20. 2. 2003 na Direkcijo RS za ceste, Sektor za vzdrževanje in upravljanje cest poslala dopis, v katerem opozarja, da je sanacija državne ceste GI 10 na območju celotne občine Lukovica nujna, saj so vozišča in vozne površine zaradi povečanega cestnega prometa že močno poškodovana, nastajajo pa tudi udorne jame in vdolbine, ki povzročajo tresenje in ropot. Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest nam je 19. 9. 2003 poslala dopis, v katerem nam sporoča, da so v reševanje prejeli tudi dopise krajanov naselij Lukovica, Spodnje Loke in Krašnja, ki prav tako zahtevajo sanacijo ceste R2 447 skozi omenjena naselja.
V dopisu Direkcije RS za ceste je tudi navedeno, da gre v tem primeru za sanacijo oz. preplastitev treh močno poškodovanih pododsekov, in da bo Direkcija RS za ceste navedene sanacije cest uvrstila v predlog plana za prihodnja leta. O tem je bila takoj obveščena tudi KS Krašnja, ki naj bi odgovor posredovala tudi vam, krajanom Spodnjih Lok. Občina Lukovica se bo še naprej trudila in
V začetku meseca marca je župana Občine Lukovica obiskal profesor moralne teologije, tajnik slovenske Sinode in eden najvidnejših predstavnikov Rimokatoliške cerkve prof. dr. Ivan Štuhec. Župan Matej Kotnik je dr. Stuhecu predstavil našo občino ter življenje in delo v njej. Z velikim zanimanjem si je prof. Štuhec ogledal tudi okolico Lukovice in še posebej cerkev svetega Luka v Spodnjih Praprečah. Z županom sta se dogovorila, da bi bilo dobro, če bi pri nas pripravili predavanje dr. Štuheca, ki bi bilo gotovo zanimivo za širši krog občanov, saj je prof. Štuhec prav gotovo eden od najboljših (moralnih) teologov pri nas hkrati pa priznan predavatelj. Z županom sta se nato še daljši čas zadržala v zanimivem pogovoru ter se dotaknila različnih tem iz verskega in družbenega življenja.
* Petra Dežman
8
na obisku
okounjac
Maks Štrukelj, 90-letnik
Z ženo sta bila tudi rejnika
Ob vznožju hriba, kjer je nekoč stal kompoljski grad, danes pa pelje cesta na Koreno, stoji prijazna, stara kmečka hiša s hlevom in drvarnico. Za hišo sega do gozda star sadovnjak, pred hišo pa se razteza majhen cvetlični vrt. Rože v njem že desetletja in desetletja kljubujejo času in ko bo prišla pomlad, bodo spet vzcvetele, pritegnile naše poglede, v gospodarju pa predramile spomine na čas, ko je imel še ženo, s katero sta družno skrbela za Lukovo domačijo.
Predstavila bi vam rada Lukovega očeta, Maksa Štruklja, ki je 20. februarja letos dopolnil 90 let in je najstarejši krajan KS Krašnja. Pa mu let ne bi prisodila, saj še vedno vse sam opravi v hlevu in okoli hiše. Le pri težjih delih mu pomagajo. Zdravje mu dobro služi. Res ima težave z nogami, tudi srce mu je opešalo, zastaja mu voda, toda sam pravi, da je precej vremenski, enkrat se počuti bolje, drugič slabše. V pogovoru z njim bi mu prisodila dve desetletji manj. Je bistrega duha, izjemnega spomina, na tekočem z dogajanji doma in po svetu, rad se pogovarja in pripoveduje. O svojih koreninah je povedal: "Moja mama je bila doma iz Zič. Po smrti staršev je živela pri sorodnikih, v Vrhovljah in tam jo je spoznal m.oj ata. Bila je Goleževa Urška. Potem, ko je prišla v Kompolje, je rodila dvanajst otrok, a žal nas je le pet preživelo. Franc je bil najstarejši, ta je šel po svetu. Peregrin je bil kmet v Domžalah, Katra in Francka pa sta ostali doma. Katra, mi je pomagala na kmetiji, Francka pa je bila, priznana šivilja. Jaz sem bil najmlajši in sem prevzel kmetijo. Ata, ki, je bil od 1901. leta cerkveni ključar, je umrl 1956. leta, mama pa pol leta za, njim,." Tudi na šolo ima lepe spomine. V redno šolo je hodil šest let, zadnji dve leti pa v ponav-ljalno. Tudi učiteljev se dobro spominja. V nižjih razredih gaje učila Grmekova gospa, v višjih pa gospod Grmek. Otroci so bili pač otroci, eni izredno pridni in poslušni, drugi klepetavi, včasih pa seje našel kdo, ki seje tudi uprl učitelju.
Dobro se spominja starih časov. Ne more pozabiti očeta, ki mi je pripovedoval, kako je bil nek kmet v takih težavah, da je prodal njivo za hlebec kruha. Prav dobro še ve, katere so bile včasih največje kmetije v naši fari. Pobrskal je po spominu in jih naštel. Kompoljskega gradu se ne spominja, še razvalin ne. Se pa spominja očetovega pripovedovanja, ko se je ta še kot otrok igral tam, kjer je stal grad in mu je pod
nogami bobnelo, kar je pomenilo, da so spodaj prostori.
Cisto pa se je Lukov ata raznežil, ko je pripovedoval o svojih fantovskih letih in vasovanju. Dekle si je našel v Žirovšah pri Štrukljevih. V vas je hodil dolga leta, ker je vmes prišla vojna. V tistih težkih časih pa se ni hotel ženiti, ker ni maral, da bi dekle postalo vdova. Nikoli ne bo pozabil, da mu je prav dekle dvakrat rešilo življenje. Poročil seje 1949. leta. Na ta dan ima prav fotografski spomin: "Usto soboto smo se v Krošnji, ženili trije pari in vse tri neveste so bile iz Zirovš. Parov je bilo pa še več, saj sta, se ženila še dva fanta iz naše fare, in sicer se je Devičnikov France poročil v Moravčah in Vazarjev Varane v Blagovici. Srangali, so nama v Spodnjih Lokah, in sicer takrat, ko so vozili balo."
Micka je bila pridna in dobra žena. Rodila mu je štiri otroke: Cirila, Franceta, Marinko in Maksa. Bila je ljubeča in skrbna mama. Otroci so radi hodili v šolo in se dobro učili. Vsi so študirali. Lukov ata seje dobro zavedal, kako pomembno je znanje, zato jih je vzpodbujal k učenju, da so postali to, kar so želeli. Štirih otrok ni bilo lahko preživeti, zato se je poleg kmetovanja ukvarjal še s kopanjem in prevažanjem peska. V bližini domaje imel manjši kamnolom, kjer je kopal pesek in ga razvažal. Z ženo sta bila tudi rejnika in sta nudila topel dom več kot desetim rejencem. Vsi se še danes vračajo, zadnja rejenka Bojana, ki so jo v hišo prinesli, ko ji je bilo le nekaj mesecev, pa še vedno živi pri Lukovem atu. Drugega doma in očeta ne pozna. Pove tudi, da so bili po vojni hudi časi. S konjem je moral delati v raznih delovnih brigadah. O današnji kmetijski politiki ima slabo mnenje. Pravi, da ima država slab odnos do kmeta. Pred božičem je oddal v klavnico telička, ki ga še do danes niso plačali. Poudari, daje bilo včasih drugače. Zadnjih sedem let, odkar mu je umrla žena, živi sam. Družbo mu dela le rejenka Bojana. Otroci so si ustvarili družine in se odselili. Nihče ni šel prav daleč, pa vendar niso doma. Ve, da so taki časi, da drugače ne gre. Imajo ga radi, pogosto ga obiskujejo in skrbijo zanj. Vsako popoldne se iz službe gredoč, ustavi hčerka Marinka, ki sicer živi na Trojanah. Pripravi hrano, pomolze kravi, počisti in postori še druga gospodinjska dela. Skoraj vsak dan pride tudi Ciril, ki živi na Prevojah. Ta pomaga očetu pri tistih delih, ki jih sam ne zmore. Ob sobotah in nedeljah pa oba odpelje k sebi na kosilo. Druga dva ga obiščeta, kadar le moreta. Zal mu je Maksa, ki ga zaradi bolezni
težko obišče.
Na vprašanje, kako mu minevajo dnevi, je povedal: "Dnevi so enaki dnevu. Moči, so mi opešale, zato vse delam dalj časa. Zjutraj zgodaj vstajam. Pol ure potrebujem., da se razgibam in oblečem. Nato grem v hlev. Tam me čakata dve kravi, in dva telička. V hlevu vse še sam naredim. Traktorja pa ne vozim že dve leti. Potem zakurim in si kaj pogrejem. Dela je vedno dovolj. Zvečer pa rad gledam Dnevnik." Ko sem ga vprašala o novi avtocesti, sem začutila grenkobo v njegovem glasu, saj je cestninska postaja Kompolje na njegovem svetu. Od vsega začetka so vsi vaščani zahtevali nadvoz, saj imajo na drugi strani avtoceste kmetijske parcele. Sramotno se mu zdi, da niso upoštevali potreb prebivalcev in zadovoljivo rešili ta problem. Zdaj morajo do Trnjave, če hočejo priti na zemljišče na drugi strani avtoceste. S svojimi traktorji in delovnimi stroji ovirajo promet na magistralni cesti in se podajajo v nepotrebno nevarnost. Se marsikaj je povedal. Redno posluša poročila, ker je rad na tekočem z dogajanjem doma in na tujem. Ne zdi se mu prav, da se ljudje med sabo sovražijo. Ponosen je na to, da je po očetovi smrti postal cerkveni ključar in tO častno nalogo opravljal, dokler je mogel. Predstavniki KO RK Krašnja smo ga obiskali nekaj dni po rojstnem dnevu. Našli smo ga pri vsakdanjem delu, pri odprti kmečki peči, kamor je nalagal polena, da v hiši ne bi bilo mrzlo. Po naših čestitkah in iskrenih željah nas je povabil v hišo k lepo pogrnjeni mizi in nam s tresočo roko postregel. Medtem ko smo se pogovarjali, seje oglasila hčerka z možem in ponaredila tisto, kar naredi vsak dan. Ta dan je namesto ata nakrmila tudi živino. Ata je seveda najbolj skrbelo, če jim je dala dovolj jesti in če je dobro zaprla hlev. Ob slovesu smo Lukovemu atu še enkrat zaželeli, da bil še dolgo čil in da bi uspešno premagoval zdravstvene težave.
* in joto Boža Požar
občinske novice
Skladno z določili zakona
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Splošno. Občinski, svet. Občine Lukovica je v skladu z določili Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list Republike Slovenije, št. 58/02, 55/03 in 83/03) na 11. seji, dne 16. 2. 2004, sprejel, Odlok o postopkih in načinu povračil, sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini, Lukovica (Ur. vestnik Občine. Lukovica., št. 1/04). Na podlagi njegovega 5. člena je župan dne, 26. 2. 2004 sprejel, Pravilnik o obrazcu, vloge za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje; pravilnik določa dva obrazca vlog za uvrstitev na, seznam upravičencev: za upravičence, ki so z Občino Lukovica, po 1. L 1995 neposredno sklepali pogodbe o sofinanciranju telefonskega omrežja in za morebitne upravičence, ki so pogodbo sklepali še. z bivšo Občino Domžale.
Občina Lukovica mora, namreč v roku dveh mesecev od javnega poziva za vlaganje, zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (javni poziv je komisija, ustanovljena za opravljanje strokovnih tehničnih nalog objavila 6. februarja, 2004) pripraviti, predhodni seznam upravičencev za vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ko bo ta seznam, popoln, bo občina pri pristojnem državnem pravobranilstvu, vložila skupni zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Lukovica (najkasneje do 6. 6. 2004); zahtevek bo obsegal finančna sredstva, ki jih je Občina Lukovica, vlagala sama neposredno iz svojega proračuna ter sredstva, ki so jih preko Občine v izgradnjo omrežja, vlagali občani, in sicer tako, da so z Občino Lukovica sklenili pogodbe sofinanciranju telefonskega omrežja. Če pa je morebiti kateri občan, sam sklepal, pogodbo neposredno s podjetjem. Telekom, ali, njegovim pravnim prednikom, mora zahtevek za vrnitev vloženih sredstev vložiti pri državnem pravobranilstvu sam. Sledila ho sklenitev pisne poravnave med. Občino Lukovica in, državnim pravobranilstvom; ho bo le-ta sklenjena, bomo lahko zahtevali vračilo vloženih sredstev iz republiškega sklada. Ob tem. poudarjamo, da bo ta sredstva možno pridobili šele po končanem postopku privatizacije pod/clja Telekom, Opozarjamo tudi, da bodo do vračila sredstev upravičeni le tisti občani, ki bodo uvrščeni na seznam upravičencev. Vsak. občan, ki. bo oddal vlogo, bo prejel
tudi sklep o uvrstitvi na ta seznam oziroma sklep o zavrnitvi, vloge, če se bo izkazalo, da le-ta ni bila upravičena; zoper sklep bo možno vložiti tudi ugovor. Priključnimi in prispevek SIS (za sredstva, vložena v javno telekomunikacijsko omrežje še v bivši skupni domžalski občini, torej pred I. 1995) se NE vračala!
Osebni poziv. Občina Lukovim bo vse upravičence ■ občane, ki so z novo Občino po 1. 1. 1995 sklepali pogodbe o sofinanciranju telefonskega omrežja, po uradni dolžnosti osebno pozvala, da vložijo vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Pozivu bomo priložili, obrazec te vloge, ki, jo bodo upravičenci izpolnili in vrnili Občini. Ti upravičenci bodo le preverili vse podatke, ki, bodo v pozivu navedeni ter izpolnili priloženi obrazec vloge; če podatki, ki bodo navedeni (datum sklenitve pogodbe, pogodbena stranka ter znesek vloženih denarnih sredstev), ne bodo točni, bodo morali vlogo dopolnili z dokazili, iz katerih bo razvidno, da upravičenec navaja točne podatke. V primeru, da. je pogodbo sklenil pravni, prednik upravičenca, bo moral le-ta k vlogi, priložiti, sklep o dedovanju oziroma drug dokument, iz katerega bo razvidno pravno nasledstvo.
Predvidevamo, da večjih, zapletov z iskanjem verodostojnih podatkov za te upravičence ne bo, saj Občina razpolaga s celotnim arhivom. V primeru, da bi koga od upravičencev spregledali in mu ne bi posredovali obrazca vloge z osebnimi pozivom, prosimo, da se osebno zglasi na Občini Lukovica, da, bo ta obrazec izpolnil. Predvidevamo, da bomo upravičence osebno pozvali najkasneje do konca meseca aprila 2004.
Javni poziv. Mnogo več bo iskanja verodostojnih listin pri tistih upravičencih, ki so pogodbe o sofinanciranju, sklepali pred l. 1995, torej z bivšo skupno Občino Domžale (Skupščino občine, Samoupravno komunalno interesno skupnostjo ali Razvojnim zavodom Domžale). Z vsemi temi listinami Občina Lukovica v tem trenutku ne razpolaga in ker gre pri teh vračanjih za. vlaganja vse od l. 1974 dalje, se bojimo, da tudi sedanja Občina Domžale ne hrani, popolnega arhiva. Možno bo vpogledati tudi v arhiv podjetja Telekom, vendar bodo vsi ti postopki dolgotrajni.
Zalo bomo vse upravičence, ki so vlagali sredstva v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja od L 1974 dalje (do 1. 1. 1995) z javnim pozivom, objavljenem v tej številki javnega glasila Rokovnjač ter v uradnem, glasil u Občine Lukovica pozvali, da vložijo vlogo za uvrstitev na seznam, upravičencev. Ti, morebitni upravičenci bodo morali v vlogi navesti, podatke o datumu sklenitve pogodbe, pogodbeni vrednosti ter podatke o upravičencu - vlagatelju zahtevka. Priložiti bodo morali: pogodbo, sklenjeno med vlagateljem zahteve in takratno Skupščino občine Domžale, SlS-i, Razvojnim zavodom Domžale ali, krajevno skupnostjo, dokaz o pravnem nasledstvu, če vlagatelj zahtevka ni pogodbena stranka ter potrdilo o vplačanem pogodbenem znesku (računi, kopije položnic, virmanov ipd.) oziroma drugo verodostojno listino, iz katere bo razviden obstoj pravice do vloženih sredstev. Obrazec za vložitev vloge za uvrstitev na seznam upravičencev bodo ti, morebitni upravičenci, lahko dobili na Občini Lukovica.
Informacije. O vseh nadaljnjih postopkih glede vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje bomo občane obveščali v naslednjih številkah javnega glasila Rokovnjač. Za kakršnekoli, informacije pa lahko v času uradnih ur pokličete na Občino Lukovica, tel.: 72-96-300.
A Občinska uprava
AVTOŠOLA
LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 1 a, 1230 Domžale
GSM: 041/785-735, 031/209-501
TEČAJ CPP
13. 4. ob 18. uri Zadnji tečaj za traktoriste 5. 4. ob 1 7. uri
10 odprte strani
okoimjac
Kaj se je zgodilo s potujočo knjižnico?
Naše poti so bile vez med ljudmi
Ob izidu zadnje številke Ro-kovnjača mi je dobesedno vzelo sapo, ko sem prebrala obvestilo iz Potujoče knjižnice, da se s 1. marcem ukinja devet izposojevališč. Vedela sem, da je dobila Knjižnica Domžale priporočilo Občine Lukovica, naj se ukinejo nekatera izpo-
sojevališča, a časovno ni bilo še nič dogovorjenega. Ker vem, da so v občinskem svetu ljudje, ki jim kultura in vzgoja nista tuji, takega ukrepa nisem pričakovala. Ne morem razumeti, da otrokom, starejšim ljudem in tistim, ki do sedaj sploh niso brali, pa jim je bibliobus v domačem kraju odprl novo obliko izrabe prostega časa in
Občinska uprava Občine Lukovica na podlagi 4. člena Odloka o postopkih in načinu povračil sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/04) objavlja
javni poziv
ZA VLOŽITEV VLOGE ZA UVRSTITEV NA SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA VRNITEV SOVLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
1. Vsi morebitni upravičenci, ki ne bodo osebno pozvani po pošti, da vložijo vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, menijo pa, da so upravičeni do vrnitve deleža sovlaganj, lahko podajo vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev.
2. Vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev na podlagi javnega poziva lahko vložijo: - upravičenci, ki so z Občino Lukovica po 1. 1. 1995 sklepali pogodbe o sofinanciranju telefonskega omrežja, vendar pa do konca meseca aprila 2004 ne bodo osebno pozvani s strani Občine, da podajo vlogo za uvrstitev na seznam
- upravičenci, ki so pogodbe o sofinanciranju sklepali še z bivšo Občino Domžale (Skupščino občine Domžale, Samoupravnimi
interesnimi skupnostmi, z Razvojnim zavodom Domžale ali pa s krajevno skupnostjo od 1. 1974 do 1. 1. 1995) in Občina Lukovica ne razpolaga z njihovo dokumentacijo
3. Morebitni upravičenci k vlogi priložijo naslednja dokazila:
- pogodbo, sklenjeno med vlagateljem zahteve in takratno Skupščine občine Domžale, Samoupravnimi interesnimi skupnostmi, Razvojnim zavodom Domžale ali krajevno skupnostjo;
- dokaz o pravnem nasledstvu, če vlagatelj zahtevka ni pogodbena stranka iz zgornje alinee (sklep o dedovanju, sklep sodišča o
pravnem nasledstvu podjetja in podobno);
- potrdilo o vplačanem pogodbenem znesku (računi, kopije
položnic, virmanov in podobno);
- drugo verodostojno listino, iz katere je razviden obstoj pravice
do vračila vloženih sredstev.
4. Morebitni upravičenci dobijo obrazec vloge za uvrstitev na seznam upravičencev pri občinski upravi Občine Lukovica.
5. Vloge za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje morajo morebitni upravičenci vložiti pri občinski upravi Občine Lukovica najkasneje do 10. maja 2004. Vloge, vložene po tem datumu, so prepozne in se s sklepom zavržejo.
Občinska uprava
hkrati izobraževanja, to odvzamemo. Vzamemo to, kar jih je vzgajalo, medsebojno povezovalo v družini pa tudi v vasi. Prihod bibliobusa v vas ni samo kulturni dogodek, ampak tudi družabni. V Sloveniji je le deset bib-liobusov, ki obiskujejo bralce po vaseh, šolah, domovih, zaporih... Naš je bil eden izmed najbolj obiskanih na vsakoletnih Srečanjih slovenskih potujočih knjižnic, ker je majhen, zelo smotrno urejen in zemljevid naše občine z rdečimi pikami postajališč je bil vedno deležen velike pozornosti. Govorilo seje tudi o občini, ki je namenjala tolikšno bralno možnost svojim občanom. Delo in organiziranost naše potujoče knjižnice so pohvalili strokovnjaki iz drugih držav, ki se redno udeležujejo teh srečanj. Zadnje srečanje je bilo prav pod naslovom spoznanj knjižničarjev, ki delamo v enoti Potujoče knjižnice Lukovica. Poimenovali smo ga Naše poti so vez med ljudmi. Letos pa bom morala poročati o ukinitvi devetih postajališč. In za koliko bo proračun Občine Lukovica večji, ker smo onemogočili otrokom in starejšim samostojni prihod v knjižnico?
Za delovanje Potujoče knjižnice na ukinjenih izposoje-vališčih so predvideni stroški 729.570 SIT (deset mesecev). Za vsako postajališče je dobila Občina Lukovica posebna sredstva z Ministrstva za kulturo za nabavo knjižnega gradiva. Za ukinjena postajališča je to 201.500 SIT, kar pomeni, da so dejanski stroški Občine Lukovica 528.070 SIT. Če se postajališča ukinejo, sredstev z Ministrstva namreč ne bo. Odstopanja od predvidenih stroškov so lahko le minimalna. Skoda pa je tudi, da registriran, opremljen bibliobus z bogatim knjižnim gradivom dva dni v tednu, ki je v naši
občini, stoji zaprt in ne opravlja svojega poslanstva. Stroški, ki si jih občina deli z občino Kamnik bodo ostala nespremenjena, četudi dva dni ne vozimo (registracija, popravila, vzdrževanje). V sedmih letih je bilo na devetih izposojevališčih 6595 obiskov, izposodili pa so si 32.093 knjižnega in ne-knjižnega gradiva. Trenutno je bilo na teh devetih izposojevališčih 194 bralcev. Knjižnica v Šentvidu je za občino Lukovica velikega pomena, vendar je še vedno oddaljena za ljudi v okoliških naseljih. Do nje ne morejo peš ob vsakem vremenu in vsakem letnem času. Za varnost otrok smo dolžni poskrbeti. V dopoldanskem času jih vozimo s kombiji in avtobusom v šolo, v popoldanskem času pa naj bi po isti poti hodili peš ali s kolesom. Iz nekaterih vasi morajo po magistralni cesti ali pa jo je potrebno prečkati. Ko se je pripravljala knjižnica v Šentvidu, je bilo rečeno, da se Potujoča knjižnica ne bo ukinjala. Knjižnica v Šentvidu je zaživela, obiskovalcem nudi še dodatne dejavnosti. Prav gotovo seje nekaj bralcev Potujoče knjižnice vpisalo v knjižnico, vendar so imeli še vedno možnost, da si ob bolezni, slabem vremenu ali odločitvi sploh izposodijo knjige v svoji vasi. Tudi člani šentviške knjižnice še vedno zaidejo v Knjižnico Domžale, če so bili prej njeni bralci. Prepričana sem, da mnogi, ki so v teh letih brali tudi zato, ker jim je bila knjiga blizu, na pot do Šentvida ne bodo šli ali pa ne bodo zahajali redno.
Dragi bralci, ki ste ostali brez Potujoče knjižnice, lepo je bilo prihajati v vašo vas, se z vami srečevati. Verjamem, da se bodo tako ali drugače našla sredstva, da se bo bibliobus spet ustavil v vašem kraju. Saj je seme padlo na plodna tla, zrasla je pšenica in kruha,
li
okounjcič
odprte strani
ki ga spečemo iz nje ne vržemo kar stran. Ko sem odprla knjižnico v Šentvidu, je prav gotovo nisem zato, da bi se vrata Potujoče knjižnice za mnoge zaprla.
* Vera. Beguš, Potujoča knjižnica
Odgovor
Izvajanje knjižnične dejavnosti v občini Lukovica
S 1. marcem, 2004 so bila, ukinjena nekatera izposojevališča Potujoče knjižnice Domžale. Ker je to med občani sprožilo vprašanja., podajamo kratko obrazložitev: Občina Lukovica je dolžna tako kot vsaka druga, lokalna skupnost, v skladu z Zakonom, o knjižničarstvu zagotavljati, dejavnost za svoje občane tako. da ustanovi splošno knjižnico sama ali skupaj z drugimi občinami. Občina Lukovica to zakonsko zavezo v celoti izpolnjuje. Tako je Občina Lukovica skupaj z Občino Domžale, Občino Moravče, Občino Mengeš in Občino Trzin soustanovitelj Knjižnice Domžale.
V skladu, z Zakonom, o knjižničarstvu in Odlokom knjižnice Domžale zagotavlja, ustrezna sredstva za njeno delovanje. Finančna obveznost za skupne stroške, se. razdeli na le občine premosorazmerno s številom, njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju občine, krije vsaka občina sama. V letu. 2003 je bilo tako za delovanje Knjižnice Domžale porabljenih, 17.706.000 SIT ter 3.511.830 SIT za nakup opreme v enoti Šentvid.
V letu 1997 je pričela, z delovanjem. Potujoča knjižnica. Sredstva za nakup Bibliobusa so prispevali. Občina Lukovica, Občina Kamnik in Ministrstvo za. kulturo. Osnovni, namen Potujoče knjižnice je bil približati, knjigo bralcem, v vaseh, ki so precej oddaljene od središča Domžal. Število postajališč Potujoče knjižnice je naraščalo iz leta v leto.
V septembru, 2003 je bila v Šentvidu, pri, Lukovici odprta nova enota, Knjižnice Domžale, t. j. Knjižnica dr. Jakoba Zupana, ki za Občino Lukovica predstavlja veliko pridobitev. Knjižnica v Šentvidu je sodobna knjižnica, ki ponuja pestro raznolikost, knjižničnega gradiva, kot so knjige, revije, zgoščenke, videokasete, I)VD-ji. Knjižnica zagotavlja tudi brezplačno uporabo Interneta, na. 2 računalnikih, fotokopiranje knjižničnega gradiva, v skladu, z Zakonom, in. vrsto dodatnih dejavnosti kot npr. pravljične urice, literarne večere.
Knjižnica v Šentvidu je odprta vse dni v
tednu in prilagojena, sodobnim uporabnikom. Prav dejstvo, da, je odprta, knjižnica v Šentvidu, je narekovalo ukinitev okoliških postajališč potujoče knjižnice. V mesecu marcu so bila tako ukinjena postajališča potujoče knjižnice, ki so od Šentvida oddaljena cca 4 - 5 km, (skupaj 9 postajališč); 14 postajališč potujoče knjižnice pa je še vedno ostalo.
Ukinitev postajališč pomeni zgolj racionalizacijo v poslovanju Knjižnice Domžale - enote Šentvid oz. Potujoče knjižnice. Kot primer naj navedemo, da tudi občani, sosednje, "bogatejše" Občine Domžale, ki živijo npr. v Krtini, Dobu ali Viru nimajo na uslugo Potujoče knjižnice, pa si knjige izposojajo v matični knjižnici, v Domžalah. Verjamemo, da se bodo vsi, zvesti bralci Potujoče knjižnice iz vasi, kjer so bila ukinjena postajališča, vključili v knjižnico v Šentvidu. Prepričani sm.o, da se bralna kultura, zaradi, tega pri naših občanih ne bo zmanjšala. Prav tako smo prepričani, da bodo starši, svoje otroke (malčke) z veseljem pripeljali tudi v knjižnico v Šentvidu in, tako otrokom omogočili spoznanje s knjigo. Dejstvo je,
11
da naša občina knjižnično dejavnost oziroma storitve svojim občanom zagotavlja izredno bogato in celovito, na kar kaže podatek, da je v celi državi le deset bibliobusov, torej le nekaj občin, ki zagotavljajo delovanje bibliobusa. Vendar pa menimo, da je z odprtjem nove enote knjižnice v Šentvidu za bralce iz bližnjih krajev resnično odpadel prej opravičljiv razlog za potujočo knjižnico. Tudi ostalih, vsakodnevno nujnih storitev ne zagotavljamo v vseh krajih, do njih, je potrebno priti peš, s kolesom, z avtom ali kako drugače.
Prav gotovo je eden izmed temeljnih ciljev občine razvijati kulturo in izobraževanje za svoje občane, vedeti pa je potrebno, da mora občina zagotavljati blagostanje svojih občanov tudi na drugih področjih. Žal so vse storitve povezane s proračunskimi sredstvi, ki, jih je vedno manj, potrebno pa jih je razporediti v skladu z zakonsko določenimi, zahtevami in željami večine občanov občine Lukovica.
s* Občinska uprava
Vabimo:
Mešani pevski zbor Šentviški zvon vabi na letni koncert ob 15-letnici delovanja v soboto, 24. aprila 2004, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici. Gostje: bratje SMRTNIK z avstrijske Koroške. Vljudno vabljeni!
V Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici bo 15. aprila revija mladinskih pevskih zborov.
Ne zamudite tradicionalnega predprvomajskega (30. aprila) igranja Godbe Lukovica po različnih krajih občine.
Društvo HERALDICA Slovenica vabi na svečano prireditev v soboto, 3. aprila, ob 14. uri pri GEOSSU. Prireditev se bo pričela že ob 11. uri v gostišču Kimovec z ocenjevanjem praporjev, izbiro najstarejšega in najlepšega praporja ter predstavitvijo najlepših zastav. Slavnostni govornik bo predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek. Na prireditvi bo sodelovala tudi naša občinska zastava, ki je lansko leto prejela prvo priznanje, zlati znak društva Heraldica Slovenica za najlepše izdelano občinsko zastavo v Sloveniji.
Društvo krajanov Sp. in Zg. Tuštanja vabi na tradicionalno prvomajsko srečanje 1. maja 2004 na gradu Tuštanj pri Moravčah. Vabljeni vsi ljubitelji in lastniki oldtajmarjev (motorjev, avtomobilov in traktorjev starih nad 30 let) k sodelovanju v povorki. Informacije 031 40 10 30 (Peter Svetlin) in 041 52 50 05 (Štefan Svetlin). Poleg povorke društvo pripravlja tudi bogat glasbeni program, planinci pa bodo prehodili Moravsko pot. Vabljeni v Tuštanj!
Tradicionalni Peregrinov sejem v Lukovici 27. aprila 2004.
Obvestilo dopisnikom
Vsem dopisnikom se zahvaljujemo za poslane prispevke in vas vabimo k sodelovanju še naprej. K sodelovanju vabimo tudi vse. ki želite sodelovati pri ustvarjanju podobe Rokovnjača. Prosimo pa vas, da pisne prispevke oddajate na največ eni tipkani strani (razen če ni dogovorjeno drugače). Hvala za razumevanje in prisrčno vabljeni!
12 izziv
Kaj pa vi mislite?
Prevozi šoloobveznih otrok: DA ali NE?
Eden od problemov, ki se trenutno pojavljajo v občini, so vsekakor prevozi šoloobveznih otrok. Prevozi DA ali NE? V kolikšni meri, kdo je upravičen do prevozov in kdo ne? Za mnenje smo povprašali politične stranke v Občini Lukovica.
Šolski okoliš OŠ Janka Kersnika Brdo in obeh podružnic je na prometno ogroženem področju. Skrb za prometno varnost je prednostna naloga Občine Lukovica. V skladu s 56. čl. Zakona o OŠ šola in občina organizirata brezplačen prevoz za učence, katerih prebivališče je oddaljeno več kot 4 km od šole. Prav tako so do brezplačnega prevoza upravičeni učenci prvih razredov, v ostalih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca.
Spoštovani! Ko se postavi vprašanje, ali so otroci upravičeni do prevoza v šolo in domov, je odgovor vsekakor DA. Drugo pa je, ali je prevoz brezplačen za vse ali je potrebno starejšim šolarjem še kaj doplačati. Že pred pričetkom novega šolskega leta je župan ustanovil neodvisno strokovno komisijo, ki si je do podrobnosti ogledala vse nevarne poti in o tem podala poročilo. Mnenju se pridružujemo tudi mi. To je brezplačna vožnja za vse otroke razredne stopnje, predmetna stopnja pa naj prevoz doplača. Prav bi bilo, da se nam ne bi bilo potrebno ukvarjati s to problematiko in hi država sama poskrbela za rešitev teh problemov, svetniki v občini pa bi se posvetili resnim gospodarskim temam. Do takrat pa se bomo po najboljših močeh trudili za čim večjo blaginjo naših občanov, mlajših, pa tudi malce starejših.
/ Za 00 LDS Lukovica, Franci Bernot
SDS
Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja nalaga občini kot ustanoviteljici šole obveznost zagotovitve sredstev za prevoz učencev osnovne šole, katerih prebivališče je od osnovne šole, ki jo obiskujejo oddaljeno več kot 4 km. Enako velja tudi za učence prvega razreda devetletke.
Za mnoge učence je torej poskrbljeno. Kako pa zagotoviti varen prihod v šolo tistim učencem, ki so od šole oddaljeni manj kot 4 km, ki pa so tudi izpostavljeni nevarnostim
v cestnem prometu? V tem primeru podpiram ugotovitev Komisije za varnost v cestnem prometu in javne prevoze, ki je ugotovila, da je na vseh poteh v šolo v šolskem okolišu matične šole Brdo, Podružnične šole Krašnja in Blagovica, po katerih se vsak dan vozijo učenci, ki so oddaljeni manj kot 4 km, ogrožena varnost učencev nižjih razredov osnovne šole, zato so tudi ti učenci upravičeni do organiziranega brezplačnega prevoza v šolo in domov. Glede prevozov osnovnošolcev pa menim, da je to začasna rešitev, dolgoročno pa je treba poskrbeti za njihovo varno pot s pločniki za pešce, kolesarskimi stezami, semaforiziranimi križišči in podobnim.
'Andrej Kržan, 00 SDS Lukovica
Neodvisna lista za Crni graben
Da, vendar samo za nekatere brezplačno. Občanom ni treba pojasnjevati, da občina glede prevozov osnovnošolcev stori še premalo.
To je morda tudi res, saj ti niso enakovredno obravnavani. Za nekatere je organiziran prevoz od domačih do šolskih vrat in nazaj, drugi pa morajo hoditi peš, če je treba čez magistralno cesto, po kateri poteka mnogo večji promet kot tam, kjer pretežno že teče po avtocesti. Pa ne gre za to, da mora občina zagotavljati prevoze osnovnošolcev povsod, le starši moramo postati bolj samokritični, ko vztrajamo na takih prevozih v šolo, za druge aktivnosti otrok v popoldanskem izven šolskem času pa to ni več pomembno ali potrebno. Ce sami nismo imeli možnosti uživati teh ugodnosti, tega ne smemo preprečevati sedanji generaciji. Bomo pa morali seči v žep. Osnovna šola Brdo (ne občina) naj organizira prevoze, tudi kjer jih danes še ni, starši bomo te storitve plačali in vse bo v redu. Občina pa je dolžna financirati (ne organizirati) prevoze tistih šolarjev, za katere jih zavezuje zakon. Kdo je za kaj registriran in kdo sme izstavljati račune za prevoze, pa je tema, ki pove, da se s tem nihče noče ukvarjati, čeprav je za to šola najbolj poklicana. Sedanje stanje je za vse očitno idealno, še najmanj bi to moralo biti za občino, ki bi lahko prihranila kakšen milijonček od skoraj 26 milijonov, kolikor jih kitno nemeni prevozom (brez plač voznikov kombijev). Bomo ugriznili v to "nedotakljivo" jabolko in pritisnili piko na "i" ? Z racionalizacijo prevozov je moč zagotoviti pogoje za varnost naših otrok in zmanjšati stroške zanje.
A Neodvisna lista "za Orni, graben"
Prometna ogroženost pešcev in kolesarjev se z naraščanjem števila hitrejših in manj glasnih avtomobilov na cestah povečuje. Ne samo na "hitri" magistralni cesti, tudi na ozkih in nepreglednih lokalnih cestah. Posebej izpostavljeni so pri tem otroci, ki hodijo v šolo in domov v prometnih konicah. Iz bolj oddaljene preteklosti se v naši občini spomnimo vrste tragičnih nesreč z najmlajšimi udeleženci. Zato so bili v prejšnjem mandatu uvedeni dodatni prevozi šolskih otrok in v času njihovega trajanja nobeden od šolarjev na poti v šolo ali iz nje ni bil resneje poškodovan. Sedanja občinska oblast del teh prevozov ukinja - varčuje pri izdatkih za varnost otrok. So se vprašali, kolikšna je cena enega otroškega življenja, bodo prevzeli odgovornost, če se kaj zgodi? Prepričani smo tudi, da nekajkilometrska hoja po asfaltu z dvakrat ali trikrat pretežko torbo na ramah ne pomeni "zdravega gibanja", ki naj bi ga spodbudila ukinitev prevozov. Varčevanje pri varnosti otrok je poraz politike. Denar bi lahko privarčevali tudi drugje, še bolje bi bilo, če bi odgovorni vložili več energije v napon; za povečanje prilivov v občinski proračun (kandidiranje na razpisih, ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva...). V prejšnjem mandatu smo v varnost in razvoj otrok vlagali, zdaj se na tem področju varčuje.
Menimo, daje to nedopustno, zato so svetniki iz naše stranke proti ukinitvi prevozov, hkrati pa zahtevamo javno objavo na ta način privarčevanega denarja.
/> 00 NSi, Lukovica
Ta stran je namenjena političnim strankam v občini Lukovica. V vsaki številki bo izpostavljena določena tema, politične stranke pa bodo na to temo posredovale svoje mnenje - vse stranke imajo enake možnosti in enaka izhodišča. Vprašanje za naslednjo številko: "Kaj menite, kakšen bi moral biti, glede na vložena sredstva, kijih vlagata občina in država, dogovor med Občino Lukovica in lastnikom ter kaj lahko od obnove gradu pričakujejo občani?" Vaše odgovore pričakujemo do srede, 7. aprila 2004 (največ pol tipkane strani).
okounjcič iz naših krajev in župnij 13
K rižev pot
Čas notranjega očiščevanja in odpuščanja
Po pustu nastopi pepelnica. To je čas, ko se zresnimo, gremo vase, veliko premišljujemo o sebi, o družbi, v kateri živimo, o smislu življenja. To je čas notranjega očiščevanja, odpovedovanja in odpuščanja, pripravljanja na najsvetlejši dan, na veliko noč.
V postnem času, ko se spominjamo Kristusovega trpljenja, so se naši predniki poistovetili z njim v globoki veri. V spomin na to so po stenah cerkva postavili 14 podob, ki ponazarjajo pot Kristusovega odhoda na mesto morišča, imenovano Križev pot. Te podobe ali postaje so izdelane v obliki slik ali celo reliefov, kar daje cerkvenemu prostoru dodatni pridih božjega hrama.
V nekaterih krajih po naši domovini so križevi poti postavljeni zunaj cerkve v obliki kapelic, posebno če je to dopuščal teren in je bila cerkvica zgrajena na hribu. Tako poznamo, nam dokaj blizu, "Kalvarijo" nad Kamnikom, kjer se v postnih nedeljah popoldne zbirajo ljudje iz različnih krajev ob kapelicah in molijo.
Po osamosvojitvi Slovenije, po letu 1991, je
bilo obnovljenih mnogo križevih potov. Tako poznamo zelo lepo obnovljen križev pot pod Starim gradom pri Smledniku. Nadvse impresiven, na novo izdelan in opominjajoč je križev pot, kije izdelan iz hrastovih debel. Stoji ob poti, ko se peljemo k breznom v
Kočevskem rogu. kjer so po 2. svetovni vojni nečloveško končali premnogi mladi slovenski fantje.
V sosednji dobski fari pripravijo križev pot v eni od zadnjih postnih nedelj na prostem od Žej po poti proti Sveti Trojici, kjer stoji cerkev. Zanimivo pri tem je, da med vsako postajo križevega pota nekdo od moških nese velik lesen križ, kar še bolj ponazarja Kristusovo trpljenje. Tudi v naši, brdski fari, se v zadnjih letih post posebno obeležuje. Tako potekajo pobožnosti križevega pota na vsako postno nedeljo popoldne na drugi podružnici. Na ta način se zvrstijo najprej farna cerkev na Brdu, nato v Rafolčah, pa v Kosezah, na četrto postno nedeljo v Gradišču, peto postno nedeljo dekanijsko srečanje na sv. Trojici, na cvetno nedeljo spet na Brdu.
Postne pobožnosti potekajo tudi v drugih farah, krašenjski, blagoviški, pa tudi šentgo-tartski. Ljudje jih radi obiskujejo, saj se duhovno prenavljajo in poglabljajo. Tako je bilo v naših krajih in tako bo tudi v prihodnosti.
A Kamilo Domitrovič
S;ihi v treh dejanjih
Navaden ali poseben človek
Navadno in posebno, resničnost in iluzija, razkorak, ki ga želi človek že od nekdaj preseči. Kako se je iz navadnega oziroma posebnega človeka pošalil srbski komediograf Branislav Nušic, ki se ga spominjamo po družbeno-kritič-nih komedijah Gospa ministrica, Pokojnik idr., so nam v soboto, 12. marca, prikazali igralci KD Janka Kersnika iz Lukovice. Vabilo na šalo v treh dejanjih Branislava Nušiča (prevod France Onič) Navaden človek v režiji Danijela Potočana je v lukoviški kulturni dom privabilo veliko več gledalcev, kot je sedišč.
Preprosto dogajanje v začetnem delu temelji predvsem na besedni komiki, ki postopoma prerašča v situacijsko, oboje pa pripelje do zabavnega, a pomirjujočega zaključka.
Klobčič se zaplete, ko se Darko Zaje (Matej Golob), pesnik ljubezenskih pa tudi "neprimernih" političnih pesmi pred kaznijo zateče k svojemu prijatelju (Miha Urbanija), s katerim skujeta načrt, da se
bo Darko izdajal za nekoga drugega. To pa je napaka. Darka (zdaj Vladimirja) hočejo odrasli (Maks - Stanko Pele, Maksova žena - Irena Mav, stric Vinko - Vili Golob) oženiti z Maksovo hčerjo Zorico (Špela Kveder), ki z navdušenjem prebira Darkove ljubezenske pesmi, preko katerih si ustvari ideal posebnega človeka in se v ta ideal zaljubi. A kaj, ko je Darko tako navaden in tudi tako zaljubljen, svoje prave identitete pa ne sme razkriti. Na prizorišče stopi še Maksov in Vinkov prijatelj Ivan Milic (Stane Dilinšek), in da je zmeda popolna, še dve ženski, Darkova mati Zofija (Marijana Grošelj) ter Miličeva žena (Veronika Avbelj). Kaj se v resnici dogaja, vesta le Zoričin brat in Darko. Pomembno vlogo pri razpletu odi-
gra stric Vinko in potem v slogu "kdo je kdo" razrešijo zaplet. Vsi pari so skupaj, tako kot mora biti. Zorica dopusti možnost, daje tudi pesnik Darko navaden človek, ki pa je kljub vsemu lahko vzvišen, se zna navdušiti, imeti topla čustva. Dilema je razrešena: Vsak človek je hkrati poseben in navaden, spoj obojega pa je ideal.
Za sceno je poskrbel Niko Urbanija, ki je odigral tudi Maksovega delavca. Delo, ki je nastalo skorajda pred sto leti, je prestavljeno v sodobno slovensko okolje, a ni izgubilo svoje iskrivosti. Uživali smo v preprostih a domiselnih dialogih in zabavnih situacijah ter igralce in režiserja nagradili z bučnim aplavzom.
A Marta Keržan
14 mladi
Kako se v občini počutijo mladi?
Mlade smo povprašali, kakšno se jim zdi življenje v občini Lukovica, kaj jim je všeč, kaj pogrešajo, je dovolj poskrbljeno za športne aktivnosti in kulturne dogodke... Bodo tukaj ostali ali se nameravajo odseliti?
V občini je dovolj poskrbljeno za mlade, vendar je kljub vsemu premalo športnih aktivnosti in kulturnih dogodkov. Pogrešam predvsem več igrišč za nogomet. Jan, 13
Zdi se mi, da ni dovolj poskrbljeno za mlade, zlasti za športne aktivnosti. Pogrešam družabna srečanja za mlade in več športnih aktivnosti za najmlajše. Vendar bom, ostala tu. Damjana, 31
Športnim aktivnostim in, kulturnim dogodkom je namenjeno premalo časa. Vendar, če bom lahko, bom ostal v domačem kraju. Pogrešam več športnih igrišč, več posvečanja krajevnim skupnostim, bolj bi, morali prisluhniti mladini. Janez, 21
Življenje v občini Lukovica se mi zdi kar v redu, je mnogo stvari, ki, jih lahko pokažemo ljudem, ki ne poznajo naše občine. Mislim, da je dobro poskrbljeno za mlade ljudi, mogoče bi bilo dobro, če bi, imeli več koncertov za mlade, da bi bilo še pestrejše. Tudi športnih aktivnosti bi bilo lahko malo več. če bom imela možnost, bom, ostala tukaj, ker živim v zelo lepem kraju, v naravi. Barbara, 19
Mislim, da ni dovolj poskrbljeno za mlade, vendar so mladi v naši, občini dovolj samoiniciativni in zato znajo poskrbeti, sami zase. Preveč se pozornosti se namenja kulturnim dogodkom, ki ponavadi, tudi več stanejo. Mislim, da dolgoročno šport v večji meri prispeva k boljšemu počutju ljudi kot kultura. Športno aktivni ljudje se tudi lažje ukvarjajo še s kulturo, saj so polni energije. Ostal bom v občini. Lukovica, ker je na dobri lokaciji - je blizu, Ljubljane, vseeno pa imaš zraven možnost, da se kadarkoli sprehodiš po naravi. Poleg tega živi tukaj večina mojih prijateljev in prijateljic. Pogrešam pa boljše prometne povezave. Če si v občini Lukovica slučajno brez prevoza, si. bolj ali manj odrezan od sveta. Sandi, 25
V občini Lukovica za mlade ni poskrbljeno - niti za športne aktivnosti niti za kulturne dogodke, žal so prenovili Kulturni dom in ne odstopijo prostora npr. za koncerte. Pogrešam mladinsko kulturni, center. Nisem premišljeval o tem, ali bom ostal tu ali, ne.     Blaž, 20
Za mlade ni dovolj poskrbljeno, je pa dovolj športnih, aktivnosti in kulturnih dogodkov. Pogrešam le več enotnosti. Uroš, 21
Dosti je športnih aktivnosti in kulturnih dogodkov, tako da ne pogrešam nič. Ne vem še ali bom ostala tukaj. Monika, 14
Mislim, da za mlade ni dovolj poskrbljeno, čeprav se mi zdi, daje za kulturne dogodke dobro poskrbljeno. V prihodnje bi, rada ostala tu. Vendar pa pogrešam zabavne prireditve za mlade in kakšno dvorano za plese. Nina, 17
Za kulturne dogodke je poskrbljeno, ni pa dovolj športnih aktivnosti. Pogrešam predvsem druženje mladih. Barbara, 23
Premalo je športnih aktivnosti. Verjetno bom ostal tukaj, upam le, da bo več dogajanja za mlade. Iztok, 28
V občini ni dovolj poskrbljeno za mlade, niti za športne aktivnosti, niti za kulturne dogodke. Pogrešam več programa namenjenega mladim, kljub temu pa nameravam, ostati. Barbara, 13
Prešernova nagrada za diplomsko delo
Anito Jemec mnogi poznamo kot izredno pridno učenko iz osnovne šole, potem iz gimnazije pa tudi s fakultete. Doma je iz Rafolč pri Lukovici, stara je 25 let, do nedavnega študentka, lansko leto pa je z odliko diplomirala na Biotehniški fakul-
T |!N!VT.HZA V LKMUM
•„/„milih fi**ktt-iii»lt< fr,l,ritt,rth tmtfmil
Anita (emec
l'RI;,SHRN( )V() NA C, H A l X >
Pogrešam več športnih aktivnosti.
Mark, 13 Anketo pripravila: Maja
teti. Trenutno je zaposlena na Kemijskem inštitutu kot mlada raziskovalka, kjer namerava v prihodnjih štirih letih doktorirati. Biotehniška fakulteta podeljuje vsako leto v soglasju z Univerzo v Ljubljani Prešernovo nagrado za najboljše diplomsko delo na področju biologije kot spodbudo znanstvenoraziskovalnemu delu, ki naj bi bilo uporabno tudi v praksi. Tako diplomsko delo je izdelala Anita s področja ekologije, točneje iz biokemije in ekotoksilogije in si glede onesnaženosti s kemikalijami in drugimi sredstvi, s posebnimi testnimi organizmi, majhnimi vodnimi rakciji, imenovanimi vodne bolhe. Namen diplomske; naloge je bil razviti metodo za zgodnejše odkrivanje strupenosti v organizmih, ko le-ti še niso močno prizadeti. Taka metoda pripomore k hitrejšemu odkrivanju strupenosti voda, ki so vedno bolj onesnažene.
Raziskovalno delo je bilo nagrajeno zaradi odličnega poznavanja problematike s tega področja. Rezultati so bili podkrepljeni s številnimi preglednicami in diagrami in predstavljajo enkraten prikaz individualnega pristopa k raziskovalnemu delu. Po mnenju komisije je to delo preseglo okvire diplomskih nalog in ostalih del, ki so prispela v oceno.
Anita Jemec pravi, daje šele dobro začela, daje pred njo še mnogo neznanega, tako pri nas kot tudi na svetu. Zato tudi rada potuje, spoznava, primerja in raziskuje. Želimo jih še mnogo uspehov in ji čestitamo za tako prestižno nagrado.
A Kamilo Domitrovič
Prvo srečanje štipendistov Občine Lukovica
Devet dijakov in študentov je v začetku marca prav prijetno presenetilo pismo z Občine Lukovica. Župan Matej Kotnik je povabil vse "svoje" štipendiste na prvo srečanje, katerega namen je bil, da bi se štipendisti med seboj spoznali in izmenjali izkušnje pridobljene na različnih področjih študijskega in družabnega življenja. Na to prvo srečanje smo bili povabljeni Tanja Urankar, ki obiskuje 1. letnik Srednje zdravstvene šole, Mateja Novak (1. letnik Fakultete za Upravo), Blaž Češka (absolvent Fakultete za arhitekturo), Petra Urankar (4. letnik gimnazije Jožeta Plečnika), Petra Štrukelj (absolventka Visoke upravne šole), Helena Urbanija (3. letnik Pedagoške fakultete), Jasmina Urankar (3. letnik Vrtnarske šole) in Petra Hlebec (2. letnik Ekonomske fakultete). V prvem delu je vsak izmed štipendistov na kratko predstavil svojo smer študija oz. srednjo šolo, ki jo obiskuje, svoje hobije in cilje, ki jih želi v življenju doseči. V sproščenem ozračju smo nato nadaljevali pogovor o različnih temah, s katerimi se mladi srečujemo na vsakem koraku, izmenjali smo si mnenja in izkušnje, ki smo si jih pridobili ne le v šoli, pač pa tudi v različnih društvih in organizacijah, na prireditvah in vsak v svojem domačem okolju.
A I'etra Hlebec
društva 15
Občni zbori
Športno društvo Krašnja
Ni šlo za suhoparno naštevanje podatkov - v tem društvu se zares dogaja! Že samo podatek, da je bilo v okviru društva organiziranih več kot 15 planinskih pohodov, da so bile uspešno izpeljane že 15. Igre brez meja, da je sekcija za mali nogomet dosegla vidne uspehe ... pove, da je športno društvo Krašnja resnično dejavno. V društvo je včlanjenih 289 članov različnih starostnih struktur in iz različnih krajev občine (pa tudi izven njenih meja). Stari in novi predsednik društva Marjan Štrukelj je izčrpno predstavil poročilo o delu v preteklem letu. Iz tega je bilo mogoče razbrati, da so bile uresničene vse najpomembnejše društvene naloge in da so bili uspešno izpeljani vsi zastavljeni projekti. Odmevnejši projekti lanskega leta: najdejavnejši del je planinarjenje; že drugo leto uspešno poteka akcija "Šraufov gojzdar" v obliki pohodov na Limbarsko goro (bistveno več kot 3000 udeležencev). V okviru ŠD so organizirani tudi aerobika, preventivni programi za osebe z osteoporozo, sekcija za mali nogomet, tekmovalni namizni tenis (v le-tega je bilo vloženega veliko strokovnega dela, pa vendar obeti kažejo na ukinitev te dejavnosti v okviru ŠD). Načrti za letošnje leto: tesnejše sodelovanje z OŠ, organizacija štiriperesne deteljice, možnost izposoje gorskih koles, ugodnejše kopanje v Termah Snovik, plesni tečaj, izleti za osebe nad 720 meseci in družine z majhnimi otroki...
Posebna zahvala je bila izrečena Viliju in Franciju Golobu ter gospe Božici za aktivno sodelovanje. Marjan Štrukelj je na novo izvoljeni predsednik društva. Od ljudi je odvisno, kako neko društvo deluje in v ŠD Krašnja se pri tem ni treba bati prihodnosti. Med njimi in z njimi je človeku prijetno pri srcu. Želimo si takih ljudi in takih društev!
A Majda Vesel
Športno društvo Trojane
Niti pravi snežni metež niti močan veter in mraz niso preprečili prihoda članov ŠD Trojane na občni zbor, ki je bil 28. februarja, v gasilskem domu na Trojanah ter se tako še enkrat spomnili vseh dogodkov in prisluhnili "obračunu" preteklega leta.
ŠD Trojane je eno izmed najmlajših društev na Trojanah, saj je letos potekal šele tretji občni zbor. Delo v preteklem letu je predstavil predsednik društva Robert Smrkolj, ki je nanizal kopico dejavnosti, ki so svoje člane pritegnile k aktivnemu preživljanju prostega časa. Tako je društvo organiziralo smučanje na Rogli in kopanje v Zrečah. kresovanje v Hribih, pohoda na Čemšeniško planino ter Zasavsko Sveto goro, turnirja v malem nogometu v Polšini in na Trojanah, piknik s športnimi igrami na Prvinah ter turnir v pikadu. Udeležba je bila na vseh organiziranih aktivnostih zavidljivo visoka, kar nas tudi v prihodnje žene k uresničevanju postavljenih ciljev. Tako bodo tudi
letos organizirane aktivnosti, ki so se jih člani najraje udeleževali, dodali pa bomo še prireditev ob 20. obletnici malonogometne ekipe Antimon ter si prizadevali za ureditev prostorov v Zadružnem domu na Trojanah ter obnovi igrišča pri gasilskem domu. Na občnem zboru so bili posebej izpostavljeni odlični rezultati malonogometne ekipe Antimon, ki deluje v okviru ŠD Trojane, saj so s svojimi nastopi v Ljubljanski zimski ligi, Zasavski ligi, ligi v Hrastniku, na Vranskem, v Čemšeniku in v RCU ter na številnih turnirjih izven meja občine Lukovica posegli po medijski pozornosti različnih medijev.
Posebno zahvalo pa je ŠD Trojane izreklo PGD Trojane, ki mu vsako leto odstopi prostore za izvedbo občnega zbora ter za sodelovanje in varovanje udeležencev ter okoliša na kresova-nju. Naj tako ostane tudi v prihodnje, kajti v slogi je moč!
s- Petra Hlebec
Turistično društvo Gradišče
Občni zbor društva je bil 17. januarja 2004 v brunarici turističnega društva Gradišče. Po uvodnem pozdravu in izvolitvi organov zbora, je predsednik društva Aleš Burja predstavil celotno poročilo uspešnega in delovnega leta 2003. V preteklem letu je bil organiziran tradicionalni šahovski turnir, izvedena je bila očiščevalna akcija, prvomajski kres, tekmovanje za najboljšega kosca, srečanje Gradišč Slovenije, sodelovanje na Apimonidiji, piknik za osnovnošolce...
Tudi za leto 2004 si je društvo zadalo mnogo novih nalog. Kresovanje in ognjemet ob novem letu je že mimo, prav tako šahovski turnir, potekali so že dogovori za srečanje Gradišč v letošnjem letu (junija v Gradišču pri Tišini v Prekmurju). V aprilu se bo izvedla čistilna akcija, na novo bo organiziran tek okoli novo nastajajočega "Gradiškega je-zera". Organiziralo se bo kresovanje ob prvem maju in vstopu Slovenije v EU, poleti ima društvo namen urediti "Mlinarjev studenec" in tam postaviti korito za pitno vodo. Sklenjeno je bilo, da se društvo aktivno vključi v pogovor v zvezi z zadrževalnikom ter se v obravnavo občinskemu svetu preda idejna zasnova turistične cone Gradišče, ki je bila izdelana v letu 2002. Po uspešno opravljenem uradnem delu so se člani ob manjšem prigrizku še neuradno pogovorili in se že začeli dogovarjati za izvedbo domenjenih nalog.
Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica
Milan Florjančič, predsednik PGD Blagovica, je po pozdravnem nagovoru in po izvolitvi delovnega predsedstva prebral poročilo o poslovanju v preteklem letu. Na delovnem področju sicer niso beležili kakšnih večjih dogodkov, so pa zelo aktivno sodelovali na občinskih tekmovanjih ter se z dobrimi rezultati uvrstili naprej na regijsko tekmovanje. Svoje znanje so izpopolnjevali na strokovnih tečajih in seminarjih. Za bolj kakovostno delo na področju
administracije so s pomočjo GZ Lukovica kupili nov računalnik in pisarniško opremo. S to posodobitvijo predsednik obljublja, da bodo bolj ažurni pri tekočih tajniških opravilih, uvedli bodo izpopolnitev matične knjige članstva in izdelali gasilske izkaznice. Še vedno se zatika v odnosih z Darsom. Nič ne napredujejo pri pridobitvi zemljišča za nov gasilski dom. Žal bolj v eno smer romajo dopisi in prošnje Občini Lukovica in tudi županu Mateju Kotniku. Poveljnik je podal poročilo operative, kjer so bili zelo aktivni. Pomagali so pogasiti kar nekaj požarov tako na gospodarskih in stanovanjskih objektih, kot tudi nekaj gozdnih in travniških požarov. Udeležili so se dveh sektorskih vaj in sami organizirali gasilsko reševalno vajo v vasi Borje in sektorsko vajo na Golčaju. Sledila so poročila ostalih funkcionarjev društva, samo gasilsko društvo posluje dobro in predvsem varčno ter daje velik poudarek izobraževanju, sodeluje z ostalimi društvi tako v KS kot v občini. Tudi lani so opravili veliko število prevozov vode v sušnem obdobju, kar v številkah pomeni 3.235.500 litrov vode oziroma 719 prevozov. Le kaj bi bilo, če jih ne bi bilo!
A Milena Bradač
Ribiško društvo Črni graben
V sejni sobi PGD Prevoje v Šentvidu smo se 14. 2. 2004 ob 17. uri zbrali na letnem zboru ribičev. Zbor je izvolil delovno predsedstvo, ki so ga vodili predsednik Danilo Kastelic ter člana Matjaž Šircelj in Janez Krizman. Po izvolitvi delovnih teles smo potrdili dnevni red Zbora ribičev. V nagovoru je predsednik društva Igor Hiti pozdravil ribiče in povabljene goste. Člani so v minulem letu opravili preko 600 delovnih ur. Pozval je člane, ki še niso opravili vseh delovnih ur za leto 2003, naj to opravijo v letu 2004. V ribnik smo vložili tudi ribe. Vseskozi je delovala tudi čuvajska služba, ki pa je odkrila le manjše razdejanje morda vinjenih, mladoletnih obiskovalcev ribnika. Organizirali smo tudi društveno ribiško tekmo. Predstavnik za izobraževanje mladih bodočih ribičev Ignac Korošec je povedal, da lahko učenci v šolskem letu 2003/2004 na OŠ Janka Kersnika Brdo prvič deluje ribiški krožek, ki ga sam vodi na pobudo RD Črni graben. Predsednik Igor Hiti je v programu za delo v leto 2004 predstavil želje in cilje RD Črni graben: pridobitev in ureditev ribnikov na Prevojah, pridobitev statusa ribiške družine, 22 članov bo letos opravljalo ribiške izpite ter izpite za čuvaje, gospodarje in za elektroizlov rib, potrebnih bo veliko delovnih akcij, da bomo lahko opravili vse zastavljeno delo, zato vabi vse k sodelovanju. Vsa poročila in program za leto 2004 je zbor potrdil.
A Danilo Kastelic
24. aprila 2004 ob 8. uri prireja čistilno akcijo RD Črni graben. Dobimo se v Šentvidu na parkirišču pred cerkvijo sv. Vida.
A Ribiško društvo Črni graben
16 društva
okounjač
Gasilsko društvo Lukovica
Lukoviški gasilci
Zadnjo februarsko nedeljo so se lukoviški gasilci zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Delovni predsednik je bil Cveto Maselj. Udeležilo se ga je več kot polovica članov, kar se redko dogaja pri drugih društvih. Predsednik društva Robert Maselj je kritično ugotovil, da se je v zadnjem času posvečalo premalo pozornosti delu z mladimi in žensko desetino. Zlasti za mlade bo potrebno izdelati dovolj zanimiv program, da se jih privabi v gasilske vrste. Zahvalil se je krajanom Lukovice, ki so odstopili zemljišče, na katerem so postavili pomožno garažo za podvozje novega gasilskega vozila, ki so ga prevzeli 18. junija. Dograditev in oprema vozila pa sta nalogi za kateri upa, da se bosta izvedli v tem letu, čeravno je v ta namen trenutno zbranih manj kot tretjina sredstev. Večji del sredstev za nabavljeno vozila je prispevala KS Lukovica, dva milijona pa tudi občina. Dosedanji strošek vozila je dvanajst milijonov in pol, za dograditev in opremo pa bo potrebnih še dvanajst milijonov. Poleg tega bo potrebna adaptacija gasilskega doma.
Poveljnik Zdravko Tkalec je v poročilu povedal, da je bilo v preteklem letu opravljenih več kot 1800 delovnih ur. Svoje delo hočejo približati ljudem, zato bodo uredili internetno stran. Na osnovni šoli želijo izpeljati akcijo Mladi gasilec. Poleg požarno varstvenih nalog bo letos prednostna naloga opremiti vozilo, saj s starim ne morejo zadovoljivo intervenirati ob požarih. Veterani so se udeležili srečanja veteranov Ljubljanske regije 3. Obiskali so tudi Log pod Mangartom in se seznanili s posledicami plazu ter prispevali za gradnjo tamkajšnjega gasilskega doma. Poleg tega so se udeležili dveh tekmovanj s staro brizgalno v Krašnji in Vrhpolju.
Občni zbor so pozdravili predsednik GZ Lukovica Matjaž Markovšek, kije opozoril, da je prednostna naloga izobraževanje in vključevanje mladih. Podžupan Franci Bernot je pozdravil uspešno delo društva, ob njegovih finančnih zadregah pri opremljanju vozila pa je povedal, da je iz občinskega proračuna dana maksimalna dotacija GZ Lukovica in dodatnih sredstev ni pričakovati. Predsednik KS Stanislav Smrkol je zagotovil, da bo KS po svojih močeh sodelovala pri opremljanju vozila. Podeljena so bila priznanja Gasilske zveze. Po
dva člana sta dobila priznanja za 10 in 20-letno delo, šest članov pa za 30-letno. Poleg tega so bili imenovani trije častni člani društva, in sicer: Avbelj Franc, st, Cerar Luka in Smrkol Stanislav, st. častni poveljnik je postal Cerar Jože, častni predsednik pa Capuder Egidij, kije član gasilske organizacije že od leta 1936. Vseh pet pa je sodelovalo v Gasilskem društvu Lukovica že od njegovega nastanka. Kljub nekaterim težavam, pa se za obstoj Gasilskega društva Lukovica ni bati, saj so člani s številčno udeležbo na občnem zboru dokazali, da jim je gasilstvo v krvi.
A Vili Golob
Športno društvo Zlato Polje
Pust, dolgih in norčavih ust, so že nekoč dejali, nam leto za letom prinaša nekaj novega, zlasti pa nova doživetja. Čeprav se je letos vreme rahlo ponorčevalo z njim, so se nekateri najbolj zagreti in vztrajni člani ŠD Zlato Polje tudi tokrat spomnili tega dolgoletnega običaja. Pustno soboto smo izkoristili za prijeten ogled planiške velikanke, kjer je potekalo svetovno prvenstvo v poletih. Pestro nedeljo smo pričeli v zgodnjih dopoldanskih urah s tradicionalno nogometno tekmo v pustnih maskah z ekipo Prevoj (zaradi poledenelega igrišča kar na bližnjem zasneženem travniku). Popoldan-ski del dneva pa kot nekoč - pohod od hiše do hiše ob spremljavi domače harmonike. Zaključili pa smo v sneženem torku, ko smo se podali kar v sam center občine ter tako sklenili letošnje pustno veselje.
A Tone Habjanič
Zbor krajanov KS Rafolče
13. februarja 2004 so se krajani KS Rafolče zbrali v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Poleg predstavnikov sveta KS in predstavnikov občine Lukovica se je zbora udeležilo še 51 krajanov. Glavna tema zbora je bila izgradnja kanalizacije. Predsednik KS Rafolče Marjan Kvederje kratko orisal potek izgradnje kanalizacije in poudaril, da je to zelo zahteven projekt, čigar nosilka je Občina Lukovica (samoprispevek občanov se je že iztekel). Naloga občine je vzpostaviti mrežo kanalizacije po celotni občini. Vrednost celotnega sistema je 1,3 milijarde SIT (kanalizacija Rafolče 150 milijonov SIT). Tomaž Cerar je povedal, da je do zamud prišlo zaradi pridobivanja dovoljenj in zaradi spremembe zakonodaje. Do sedaj opravljena dela znašajo 28 milijonov SIT. Celotni znesek samoprispev-
ka je okoli 18 milijonov, kar je le majhen del vrednosti investicije. Povedal je, da bodo uporabno dovoljenje pridobili čez 5 ali 6 let. Predstavnik podjetja EVJ Elektroprom je pojasnil, da se najprej uredi kanalizacija, nato pa bodo položili kable za kabelsko TV. V kolikor se bodo krajani odločili za kabelsko TV v letu 2005, bo cena priklopa 124.000 SIT na hišo. Za 25 programov bo mesečna naročnina 2.300 SIT. Poškodovane ceste bodo obnovljene po zaključku izgradnje.
Predsednik Marjan Kveder je predstavil tudi plan dela in predstavil prednostne naloge: pridobitev dokumentacije za vodovod v Straži, razširitev hidrantne mreže v Vrhovljah in Rafolčah; ureditev potoka Čudava; sanacija plazu v Dupeljnah; pridobitev gradbenega dovoljenja za javno razsvetljavo, pereč problem je tudi kamnolom v Vrhovljah. Krajani so imeli kar nekaj predlogov in želja, kar bo uresničljivo v prihodnosti.
A Danilo Kastelic
Malce drugačen prispevek PD Blagovica Nočni pohod na Limbarsko goro
Šestega februarja smo planinci planinskega društva Blagovica bili pripravljeni za nočni pohod. Starše smo prosili, da nas zapeljejo v Negastrn. Tam se je naša nočna pot ob polni luni začela. Naša vodnika Bojan in Joži Pustotnik sta nam dala navodila. Za začetek smo hodili brez svetilk, saj je bilo dovolj svetlo. Vzpenjali smo se po ledeni cesti in prišli na travnik poln snega. Bojan je rekel naj si naredi vsak tri kepe, vsi smo rekli "o ne že spet". Vsak je naredil tri kepe in se postavil v vrsto. Ciljali smo drevo, kdor ga zadene nejvečkrat. Potem smo delali majhne snežake, najlepšega je naredila naša vodnica Joži. Za igrami smo se postavili v vrsto in nadaljevali pot. Kmalu smo prispeli na vrh naše točke. Pred planinskim domom smo počakali še zadnje. Opazili smo, da so na nas pozabili pa čeprav smo se najavili, da pridemo na čaj. Še sreča, da ima dom zvonec, da smo pozvonili, drugače bi ostali brez toplega čaja. V domu smo pojedli malico in se odpravili v dolino. V dolino smo hodili s prižganimi svetilkami, saj bi se v gozdu lahko ob kaj spotaknili brez njih. Hodili smo in hodili, kar naenkrat pa smo prišli v Blagovico. Vodnika sta nam povedala, kaj je za nalogo in nas peljala čez cesto, kjer so nas čakali starši, da nas odpeljejo domov. Bilo je lepo.
A Melita Moneta, 3.razred
Našemljeni člani Športnega društva Zlato Polje
šport
17
Podeljen pokal Občine Lukovica
Pri pripravi skakalnice so sodelovali tudi najmlajši.
Težko pričakovani sneg nam je le omogočil, da smo v Športnem društvu Zlato Polje pripravili tekmo v smučarskih skokih, tokrat za drugi pokal Občine Lukovica.
Velika udeležba skakalcev, in kljub močnemu sneženju tudi gledalcev, je dajala vtis smučarskega praznika za Zlatopoljce, ki se ga je udeležil tudi župan Matej Kotnik. Čestital je članom društva za pripravo in izvedbo tekme ter ob koncu podelil nagrade in priznanja, najboljšim pa medalje in pokale. Športno društvo se zahvaljuje vsem prizadevnim članom, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi tekme, prav tako tudi vsem, ki so prispevali nagrade za skakalce. Vse pa že sedaj prisrčno vabimo na prihodnjo tekmo v smučarskih skokih. Med 46 nastopajočimi skakalci so bili najboljši - do 15 let: Jure Urbanija (Rova), Matic Mihelčič (Imenje), Stanko Borštnar (Mlinše); 15 do 35 let: Stane Stegnar (Zg. Koseze), Dino Klemenčič (Dupeljne), Bojan Uštar (Komovec); domači do 15 let: Primož Pogačar, Jože Pavlic in Mitja Klopčič; veterani: Aleš Burja (Gradišče), Brane Urbanija (Rova) in Janez Hribar (Trnovče). Vsi našteti so dobili medalje. Pokale so prejeli: Jure Urbanija (Rova), Dino Klemenčič (Dupeljne) in Stane Stegnar (Zgornje Koseze). Vsem čestitamo!
.'• Tone Habjanič
Smučarski skoki v Komovcu
Potem ko je že kazalo, da bo mila zima odnesla svoje pete, se je ravno v času pusta obrnila in pokazala svoje bele zobe. Kar zajetne pošiljke snega so se zelo razveselili otroci in vsi ostali ljubitelji zimskih aktivnosti v naravi. Še posebno navdušeni so bili organizatorji (ŠD Prevoje) smučarskih skokov v Komovcu.
Ponovno oživljena komovška skakalnica je po dveh lanskoletnih tekmah zadnjo jesen doživela še en občuten poseg. Poglobitev radiusa in izteka skakalnice je napravo bistveno povečala, tako da se je kritična točka pomaknila na 30 m, varno pa je možno doskočiti tudi
ELEKTRO
HOČEVAR
Hočevar Silvester s.p.
Križ 74/a, 1218 Komenda, tel.: 01/83 42 497, GSM: 031/470 780
Električne inštalacije, strelovodne naprave, gretje žlebov in talno gretje.
do 35 m. Sama dela je z mehanizacijo izvedel Zupančič Marko iz Spodnjih Lok. Na dan tekme se jih je v Komovcu zbralo kar 54, ob izredno lepo pripravljeni skakalnici pa jih je bodrilo tudi lepo število gledalcev. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: do 15 in do 30 let ter nad 30 let. V kategoriji najmlajših je z 22,5 in 25 m zmagal Marko Lebar (Prevalje) pred Maticem Mihelčičem (Imenje) in Juretom Malom (Peče). Največ tekmovalcev (33) je bilo v skupini do 30 let. Zmagal je Matej Šlibar (Moravče). V drugi seriji je skočil 27,5 m, v tretji pa rekordnih 30 m. Drugo mesto je z že 4 m zaostanka osvojil Luka Skok (Grosuplje), tretji pa je bil Matej Uštar (Prevalje). Dolge skoke so gledalci videli tudi med najstarejšimi. Dino Klemenčič (Prevoje) si je zanesljivo zmago priskakal s 26 ter 29 m. Za njim sta se uvrstila Aleš Burja (Gradišče) in Bojan Uštar (Prevalje).
Tudi letos so organizatorji na prireditev povabili enega od začetnikov skakalnega športa v Komovcu. Tokrat je bil to Marjan Makovec s Prevalje (živi v Mengšu), ki je izdelal unikatne pokale in jih podelil vsem najboljšim. Aleš Lebar
Delo za zabavo
Konec januarja smo prejeli vabilo k sodelovanju na Red Bull-ovem spustu "Jump & freeze" z doma narejenimi vozili, tokrat po snežni strmini naravnost v bazen z mrzlo vodo. Glede na lanskoletne izkušnje spusta z Ljubljanskega gradu smo sedaj želeli v naš spust vnesti več adrenelina. Zamislili smo si zimsko točko z zamrzovalno skrinjo, pingvini in sladoledarjem na triciklu. V začetku februarja smo pričeli z izdelavo. Skoraj mesec dni smo se v prostih večerih in vikendih dobivali pri Pr'jatlu za hišo, kjer smo ustvarjali naše čudo. Premisliti je bilo treba vse detajle, stabilnost vozil in scenarij samega spusta. Na zahtevnem terenu smo preizkušali vozili in nabirali kondicijo za skok v hladno vodo.
28. februarja je bil dan snežnih padavin in spusta. Dobili smo se na Snežnem stadionu ob vznožju Pohorja, kjer smo najprej povlekli naši vozili na vrh proge. Po krajšem ogledu prizorišča in občudovanju višine skakalnice smo pri notarju podpisali izjavo, s katero smo prevzeli vso odgovornost spusta (pametna poteza organizatorja). Prvi skoki so se pričeli ob 19. uri po že prej določenem vrstnem redu. Tekmovalnemu delu je sledila zabava z razglasitvijo. Zasedli smo izvrstno 4. mesto med 50 sodelujočimi. V ekipi smo sodelovali: Gašper Pogačar, Jure Gostič, Anže Cerar in Anže Kočar. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč, prijateljem Lei Kudeljnjak, Gregi Cerarju in Urši Narobe ter vsem navijačem, ki so nas kljub slabemu vremenu prišli vzpodbujat. Prijazno so se nam odzvali: Občina Lukovica, Tiskarna Mediaprint, Agrokor, Grafikus, Gostilna Škarja, Žig, Prenova, M Mig, Kotiko in Radio Citv - Maribor. Posebna zahvala za požrtvovalnost pa gre Jožetu Bencku iz Trnjave za izdelavo kostumov ter našim staršem (posebej Ivu in Magdaleni Cerar iz Goričice). Več o prireditvi si lahko preberete na organizatorjevi spletni strani. (h Pingosnedi
hubat
hpco:
»'fc-IMliHJHJt.tHJt
lUUlLJKfttOUA
»t plačila na obroke
Dubeno 7S» 1234 Mieiigel
9 00 www.hp-commerce.si
18 krajevne skupnosti
okounjač
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Po novem zakonu ne bo več krajevnih skupnosti
Predsednik KS Blagovica - Janez Burkeljca
Razočaran sem nad vsem, kar se dogaja tu v Blagovici, zato sem pomislil tudi na to, da bi kar odstopil. Pa vseeno ne bi bil rad zadnji predsednik KS Blagovica. Trenutno smo zelo opeharjeni. Ce bodo KS ukinjene pa se mi zdi, da bomo še bolj. Res je, da največ nezadovoljstva čutimo kot posledico gradnje avtoceste. Pogled na Blagovico kot vas in kot pravo podeželje je z izgradnjo avtoceste zbledel. Vidni so le viadukti in mostovi. Vse je en sam beton in asfalt. Dela, ki so potrebna za dokončno ureditev ob gradnji avtoceste, potekajo prepočasi. Hkrati nam je bilo namenjenega zelo malo denarja iz proračuna naše občine. Stvari se niso odvijale kot bi se morale. Urbanistična ureditev, ki zajema v projektu gradnjo šole, potegne za seboj prestavitev sedanjega mostu. Dogovor z Darsom je bil že potrjen, da ga prestavijo. Bojim se, da s tem ne bo nič. Tudi mnogo drugih stvari se zelo počasi odvija. Nedavno sem bil na sestanku zaradi gradnje avtoceste. Govor je tekel tudi o tem, da nekateri domačini določena dela ovirajo z odkupom zemljišča. Trudil sem se, da sem bil pri pobudah sokrajanov izčrpen in sem opozoril na vse nujnosti, ki jih je potrebno urediti.
Ob vsem tem imam pomislek, ali občina naredi dovolj? Mislim, da se vse preveč ukvarjajo s tem, kako pridobiti od Darsa denar, premalo pa izkoristijo priložnosti, ki so bile obljubljene in sedaj odhajajo.
Predsednik KS Prevoje - Rudi Oven
1. Sodelovanje krajevne skupnosti z Občino Lukovica je dobro. Redno dobivamo vse informacije, zapisnike sej občinskega sveta, tako da smo vedno seznanjeni z delom občine.
2. Predvidene naloge, ki smo si jih zastavili v letošnjem letu so:
- po potrditvi občinskega proračuna in lokacijskega načrta PŠ4-Šentvid (Kurice) nameravamo naročiti projektno dokumentacijo za javno kanalizacijsko omrežje in če bo dovolj denarja, še projekt za kabelsko televizijo, tako da bi ob enem izkopu jarkov istočasno obe izvedli; - pokopališče v Šentvidu je že praktično zasedeno, tako da bomo morali skupaj z Občino Lukovica najprej poskrbeti za nakup zemljišča in izdelavo projektne dokumentacije za razširitev; -upamo, da bomo dokončno uredili lastniške odnose z Merkatorjem pri trgovini v Šentvidu.
3. Velikost občin v Sloveniji se je zmanjšala, tako da se krajevne skupnosti kot pravne subjekte lahko ukine.
Osebno mislim, da se naloge krajevnih skupnosti in občine večkrat podvajajo in se zato večkrat dogaja, da se ne ve, kdo je zadolžen za rešitev problema (pri prazni blagajni krajevne skupnosti je to nerešljiv problem - celo nesmisel).
Probleme mora reševati profesionalna (zaposlena) služba in ne amaterji, ki si komaj najdejo čas po službi.
Krajevne skupnosti (oziroma sveti KS) bi se lahko ohranile kot svetovalno telo županu; zbirale bi podatke o potrebah občanov in jih posredovale službam v občini.
Kot vidimo v časopisih, se lahko oblastniki obnašajo tudi samovoljno, zato je potrebno ohraniti možnost veta občanov (oblika referenduma v krajevni skupnosti) na odločitve, ki jih skuša občina vsiliti manjši krajevni skupnosti.
Predsednica KS Zlato Polje - Marjeta Stražar
Moram poudariti, da smo bili v letu 2003 kar uspešni glede na sredstva, ki so nam bila namenjena s strani občine. Preuredili smo prostore KS, kupili računalnik, tako da samo delo sveta poteka bolj učinkovito. Dokončali smo dela v spodnjem delu kapele, okolico pa nameravamo urediti v letošnjem letu. Razrešili smo nekaj spornih zadev, ki so se pokazale med letom. Večji del finančnih sredstev za realizacijo teh del smo pridobili z veselico, katere glavni organizator je bila KS. Naj se ob tej priložnosti zahvalim ŠD Zlato Polje za
uporabo igrišča in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi prireditve, tudi obiskovalcem, saj so s svojim obiskom podprli delo naše KS.
V letu 2004 načrtujemo dopolnitev javne razsvetljave, saj so v naši krajevni skupnosti vasi, kjer gori le ena javna luč. Načrtujemo še ureditev pomožnega prostora na pokopališču in ureditev ceste Preserje-Velika Lasna, ki je bila v planu že lansko leto, pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila realizirana. Organizirali bomo veselico, ki bo 1. 8. z ansamblom Mladi Dolenjci, in upali v njeno uspešnost, saj je od tega odvisen velik del našega delovanja. Glede sodelovanja z županom in občinsko upravo ter vpliva na odločitve občinskega sveta bi rada poudarila samo to, da smo krajevne skupnosti podaljšane roke občine in pričakujemo občinsko sodelovanje tudi v praksi ne samo na papirju. Zavedamo se, da vsaka situacija nima pozitivne rešitve, pa vendar, omogočimo ljudem, ki želijo napredek, da to tudi uresničijo. Pritožujemo se, da ljudje ne znamo več stopiti skupaj in narediti nekaj v splošno dobro. Se strinjam, ta lepa navada počasi izginja in z zakonom o ukinitvi krajevnih skupnosti kot pravnih oseb bo ta del našega druženja popolnoma izginil. Sredstva, ki smo jih od občine prejeli za delovanje KS, smo uporabili tam, kjer se nam je zdelo najbolj potrebno. Vse stroške, ki smo jih imeli s samim delovanjem, srno krili iz lastnih virov.
Ogromno del smo opravili sami, govorim za našo krajevno skupnost, združili prijetno druženje s koristnim. Mislim, da bo s tem zakonom največjo škodo utrpela občina, izgubila bo sodelavce, ki so delali s srcem za napredek svojega kraja. No, morda pa le ne bo tako hudo, bomo videli, kaj nam bo prinesel čas.
Predsednik KS Rafolče - Marjan Kveder
Območje, ki ga pokriva KS Rafolče je dokaj obsežno, saj pokriva štiri vasi: Rafolče, Dupeljne, Vrhovlje in najmanjšo vas Stražo. Program, kije bil po usklajevanju sprejet na Svetu KS Rafolče, je bil prilagojen tako, daje sorazmerno pokrival želje v vsaki vasi, a le tisto, kar smo smatrali za najbolj nujno. Zato je plan dela za leto 2004 samo nadaljevanje prejšnjega leta. Trenutno se na območju naše KS gradi kanalizacija, tako za vas Rafolče in zgornji del Vrhovelj.
Jasno nam mora biti, daje taka gradnja zelo draga in za občino kot investitorja, predstavlja veliko finančno obveznost. Zato realno lahko pričlakujemo, da bodo ostale potrebe, ali če temu lahko tako rečemo, želje v kraju za nekaj časa preložene na kasnejši čas. To včasih niti ni tako slabo, saj so zaradi tega dela lahko mnogo bolj kvalitetna. Lep primer je lahko kanalizacija v sosednji vasi. Rad bi poudaril, da z občinskimi službami sodelujemo zelo dobro. Za reševanje problema je potrebna strpnost. Te nam prav gotovo ne manjka. Z odkritimi in odprtimi dialogi smo težave uspešno rešili. Res pa je, da jih veliko sploh ni bilo. Tesno sodelovanje se je začelo kmalu po volitvah. Sodelovanje so narekovale nerešene zadeve iz preteklosti. Ravno tako je sodelovanje z ostalimi občinskimi službami. Največ kontaktov imam z Odelkom za komunalne zadeve, kar je logična posledica ob tako velikem projektu, kot je gradnja kanalizacije.
Smo edina KS, ki nimamo svojih prostorov. To je eden od prvih pogojev, da bi lahko razmišljali o normalnem delovanju. Za delovanje KS kot pravne osebe moramo zagotoviti tudi ustrezen kader. Kolikor trenuno poznam stvari, le malokatera KS s sredstvi, ki jih dobi iz občinskega proračuna, to lahko zagotovi. Drugih virov pa trenutno KS nima. Željo, da se status pravne osebe za KS ukine, smo podali že v prejšnjem mandatu. To bi pomenilo za našo KS razbremenitev in zmanjšanje odgovornosti.
zahvale 19
Perovo 23,1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40,
GSM: 041/352 243, e-mail: sebastijan.macek@porsche.si
SERVIS I INI TRGOVINA
VO ! OVO
Pooblaščeni servis Skoda
Niti zbogom nisi. rekla, niti roke nam podala, smrt. Te vzela je prerano, v naših srcih vedno boš živela ...
ZAHVALA
V 74. lotu življenja nas je nenadoma zapustila naša draga mama
KRISTINA KROPIVŠEK iz Šentožbolta.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in druge dobrodelne namene. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v oddelku Rehabilitacija Doma Izlake, zdravnici dr. Mojci Zaje Krašcvec in medicinski sestri Irmi Markovšek iz Zdravstvenega doma Domžale ter sosedi Nadi Smrkelj za budno spremljanje njene težke bolezni. Posebno hvaležni za lep in svečan
pogrebni obred smo gospodu župniku Jožetu Vrtovšku, pogre-bcem, pevcem moškega pevskega zbora Lipa, domačim cerkvenim pevcem in gospodu Viktorju Matjanu za poslovilni govor. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni.
Ustavilo seje srce našega očeta, trudno življenje je končalo svoj boj. Ata, počivaj v miru in naj ti sveti, večna luč.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega očeta
FRANCA KRASOVCA,
Osovenkovega ata, iz Jelše nad Blagovico
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Posebna zahvala gospodu Janezu Burkeljca iz LD Trojane-Sentožbolt za iskrene poslovilne besede, gospodu Vrbančiču za pogrebne storitve in patronažni sestri Irmi Markovšek za pomoč na domu. Iskrena hvala ljudskim pevcem iz Blagovice in vsem sosedom za vso pomoč. Hvala prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pomagali ter darovali cvetje,
sveče, izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
In memoriam
3. marca 2004 smo se na pokopališču v Krošnji poslovili od. našega najstarejšega krajana, cenjenega upokojenega tapetniškega mojstra Maksa Cerarja iz Krošnje. Gospod Maks se je rodil 29. maja 1905 v Lukovici. Otroška leta je preživljal med brati in sestrami v svoji rojstni vasi. Po končani osnovni šoli se je v Ljubljani izučil za tapetnika. Ljubezen ga je 1931. leta pripeljala v Krošnjo, kjer sije ustvaril družino. Bil je zgled poštenega, pridnega in prijaznega človeka. S trdim delom in vztrajnostjo je rasla njegova tapetniška delavnica in postajala vse ho/j znana in cenjena. Pri njem se je izučilo kar nekaj mladih tapetnikov.
Zelja, da bi pomagal ljudem na našem območju, ga je že leta 1932 pripeljala v domače gasilsko društvo, kjer je bil vse nadaljnje, življenje eden izmed najaktivnejših gasilcev. V tistih daljnih časih, pred desetletji, ni minila akcija, ki seje ne bi udeležil. Več let je bil orodjar, pa tudi blagajnik in izprašani gasilec. Za svoje požrtvovalno in nesebično delo je bil že leta 1972 imenovan za zaslužnega člena društva, 1974. leta pa je prejel občinsko priznanje II. Stopnje., Prejel je tudi. republiško odlikovanje. 1980. leta je poslal častni član PGD Krošnja, od 1987. je bil gasilec-veteran. Julija 2002 je prejel priznanje za 70 let dela v GD. Bil je razgledan in napreden človek. Ni mu bilo vseeno, kako je v vasi. Vključeval se je v akcije, ki so jih organizirali pri obnavljanju stare šole in bil dolga leta predstavnik staršev v šolskem odboru. Rad je imela mlade in bil nadvse vesel, če so ga obiskali v delavnici in se zanimali za njegovo delo. Vesel je bil vsakega napredka v vasi in vzpodbujal vsako kulturno prireditev. Zadnja leta so mu dnevi minevali v domači kuhinji. Rad je posedal pred hišo na vrtu in tam spremljal bližnja dogajanja. Vsakogar je prijazno pozdravil, vsakomur namenil prijazno besedo. Dokler je mogel, je pomagal hčeri in zetu. Svojim letom, je dobro kljuboval. Uspešno je premagoval, tegobe, ki mi jih je prinašala starost. Zadnje telo pa je močno opešal. Preživljal ga je v svoji sobi, obkrožen z najdražjimi. Nazadnje ga je premagala pljučnica, slabe tri mesece pred. njegovim, 99. letom. Vsem. nam, ki smo ga poznali in živeli, v njegovi bližini, je žal, daje za vedno odšel.
A Boža Požar
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Tomaž Močnik, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 Ki 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obcina.lukovica(«>lukovica.si, rokov-njac^lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (tel.: 04/5318 636, Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št, 89/981. Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Naslovnica: Vili Golob (besedilo), Majda Vesel (foto).
GOSTINSKO PODJETJE
Restavracija Lukovica
na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici
Bencinski servis:
tel.: 01/7296 350 odprto 24 ur na dan Restavracija: odprto vsak dan od 05. do 23.ure, tel.: 01/7236 846
❖ HLADNI IN TOPLI PRIGRIZKI
❖ MALICE
❖ KOSILA
❖ JEDI PO NAROČILU
❖ SOLATE
❖ SLADICE
ZADETEK V CRNO
'"Vi morcl^co,
o*,
mleto iT* "°Paiteta S°
Predstavljamo vam novo trgovske blagovno znamko Vele. Izdelke prepoznate po novih enotnih embalažah in vedno nizkih cenah.
4>kACt
Vele d.d., Ljubljan&ka ce&ta 64, 1230 Domžale