teto xvs. št. 20 PoStnlna platana v gotovini V Ljubljani, 25. septembra 1929. V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravica. Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti trankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562. Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Stane posamezna številka Din 2,—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po Din 1.—■. Oglasi po ceniku. Telelon štev. 3478. ! Knjige »Cankarjeve družbe“ so krasne. Člani bodo videli Sn se prepričali, kaj je in kaj zmore Cankarjeva družba in šli, da za prihodnje leto pridobe še vež članov. V oktobru se bodo knjige začele razpošiljati. Obstoječo socialno zakonodajo treba dopolniti, obenem pa raztegniti na one panoge, ki do danes niso bile v njenem območju. Strokovne organizacije en delavske zbornice so ministrstvu za socialno politiko podale odgovora, da se zakoni o zaščiti in zavarovanju delavcev ter inšpekciji dela ne sme poslabšati, nego zboljšati. Naš odgovor smo podprli s 35 zborovanji po ceBi Sloveniji. Varno voziš po vzvaSovanem morju današnje človeške drulbe, če si strokovno organiziran. # Neorganizirani mora v viharju propasti! DeDati mesto predpisanih osem ur več, pomeni zni-žavati delavske mezde in naraščanje brezposelnosti. Ubijati se z akordom, pomeni isto. Naše zahteve ob reviziji socialne zakonodaje. Iz predstavke centralnega tajništva Delavskih zbornic in strokovnih organizacij na. ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je zahtevalo, da podajo Delavske zbornice svoje mišljenje glede revizije sedanjih zakonov o zaščiti in zavarovanju delavcev in Inšpekciji dela. To vprašanje se je obširno obravnavalo na seji centralnega tajništva Delavskih zlbornic. Z ozirom na to, da je ta zadeva življenske važnosti za vse naše delavstvo in bodo v kratkem podvzele akcijo tudi delavske strokovne organizacije, priobčujemo v glavnem odgovor Delavskih zbornic, ki je 'bil izdelan v soglasju z merodajnimi forumi delavskega strokovnega pokreta. Proti, sabotaži zakona. Predvsem moramo pripomniti, da je revizionistična akcija, ki je imela za cilj poslabšanje obstoječe socijal-ne zakonodaje, izhajala vedno od strani delodajalskih zbornic in organizacij. Delodajalci so zahtevali to revizijo predno je do izvajanja zakonov sploh prišlo in brez vsakega dokaza, da je v resnici potrebna, a z namenom, da bi se preprečilo, da bi se priznala v načelu v javnem interesu ležeča zaščita slabejšim, ki mora priti po svoji naravi v nasprotje z osebnimi interesi zainteresiranih po-slodavcev. Delavske strokovne organizacije in Delavske zbornice so sistematično odklanjale vsako revizijo. One niso bile zadovoljne z raznimi odredbami in zakoni, ki so sedaj v veljavi. Kljub temu so zastavljale vse svoje sile zato, da se socijalni zakoni ne izpreminjajo, ampak izvajajo. V svrho pravilne presoje situacije moramo ugotoviti, da je delavstvo skozi deset let sistematično branilo zakonitost, dočim so poslodavci sistematično zahtevali sabotažo zakonov. Mi ne želimo, da se nas uvršča v fronto načelnih borcev za revizijo socijalnih zakonov; v to fronto spadajo oni, ki že deset let sistematično sabotirajo vse socijalno zaščitne zakone in organe, ki so izšli iz teh zakonov. JS tem pa ne trdimo, da nočemo sodelovati pri delu, katerega pod-vzema ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje. Nasprotno, mi zahtevamo sodelovanje, ki je ne samo naša zakonska dolžnost, ampak tudi naša zakonska pravica. Vsled tega zahtevamo, da so tudi pri najožjih pripravah za izdelavo mišljenj brezpogojno zastopane vse Delavske zbornice in centralno tajništvo Delavski zbornic. Krivične kritike naših socijalnih u-stanov. Dosedanje delovanje naših socijalnih ustanov nikakor ne govori za poslabšanje sedlaj veljavne zaščite in zavarovanja delavcev. Nasprotno je mogoče postaviti trditev, da je pokazala naša socijalna zakonodaja izmed vseh novih ustanov v državi relativno najboljše rezultate. Primerjajmo samo rezultate agrarne in šolske zakonodaje ali katere druge oblasti državne delavnosti, izvzemši vojske, in videli bomo, da je ministrstvo za socijalno politiko dalo najplodnejše rezultate. Ali je mogoče prezreti uspehe desetletnice zaščite stanovanjskih najemnikov, zaščite invalidov, zavarovanja delavcev, kjer jie zainteresiranih okoli .2 milijona naših prebivalcev, kakor tudi uspehe Delavskih zbornic, Inšpekcij dela in delavskih strokovnih organizacij? Izvzemši vojstke je ministrstvo za socijalno politiko edina oblast unifici-rane državne administracije. Vkljub vsem pomankljivostim, katerih se mi zavedamo in na katere smo ob vsaki priliki pokazali, moremo trditi, da nobena izmed oblasti državne administracije v minulih desetih letih ni pokazala relativno boljših rezultatov. Obstoječo socijalno zakonodajo je treba v glavnem očuvati in dopolniti, obenem pa jo raztegniti na one panoge, ki do danes niso bile v njenem območju. Mi smo torej v načelu za daljno izvajanje in dopolnitev naše socijalne zakonodaje. Za unifikacijo socijalne zakonodaje. Opozoriti moramo na kvarno tendenco nove zakonodaje, katere cilj je razcepiti delavsko zaščito na po-edine poslicne panoge. Mi načelno zahtevamo unifikacijo socijalne zakonodaje. Splošni princip delavske zaščite, delavskega zavarovanja, inšpekcije dela in higijene v obratih morajo biti postavljeni v splošnih zakonih, ki veljajo za vse kategorije delavcev in nameščencev v privatnih in javnih podjetjih. S specijalnimi zakoni, ako bi bili potrebni, se smejo ti splošni principi eventuelno potrjevati ali zboljševati, nikakor pa ne poslabševati. Iz tega razloga zahtevamo, da je ministrstvo za socijalno politiko centralni državni organ celokupne javne zaščite delavcev in nameščencev vseh kategorij in da se v tem pogledu ukine pristojnost drugih ministrstev. Posebno velja to za rudarsko in železničarsko pomožno osobje, ki je danes v pogledu zaščite in zavarovanja izven pristojnosti ministrstva za socijalno politiko. Nujno potrebni novi zaščitni zakoni. Naše mnenje je, da se morajo obdelati ali v specijalnih zakonih ali pa v posebnih odredbah v sedanjem zakonu o zaščiti delavcev sledeče vprašanja: 1. Zaščita vajencev, njihova profesionalna izobrazba, nadaljevalne šole, določitev števila učencev itd. 2. Kolektivne pogodbe, njihova registracija in njihovo pravno delovanje. 3. Posredovanje v sporih iz delovnega razmerja, 4. Specijalno reševanje sporov iz delovnega razmerja. Vsa ta vprašanja se obravnavajo v osnutku obrtnega zakona, ki ga je izdelal referent ministrstva za trgovino in industrijo. Načelno smo proti temu, da se ta vprašanja, ki so izključno vprašanje socijalne zaščite, regulirajo z cbrtnim zakonom. Obrtni zakon se mora omejiti na urejevanje organizacije raznih vrst obrata , in na urejevanje odnosov, v katerih stoje obrtna podjetja med seboj in i naipram državi. Urejevanje odnosov j med delodajalci in delavci pa je pred-: met specijalne socijalne zakonodaje, j ki spadajo izključno pod pristojnost ! ministrstva za socijalno politiko in jih more zakonito urediti le to ministrstvo. Le pri gotovih tehničnih vprašanjih naj bi sodelovala speci-jalna ministrstva. Boljša zaščita delavcev, posebno delavskih zaupnikov,, Sedanji zakon o zaščiti delavcev naj bi ostal, V njem bi bilo treba odpraviti nejasnost glede zabratnitve nočnega dela v pekarnah, v pogledu izjemnega kršenja osemurnega dela. Izkušnja je pokazala, da so predpisane sankieje za kršenje zakonskih predpisov, posebno denarne kazni, zelo nizke in bi jih bilo treba poostriti. Inšpektorji dela so, ne zavedajoč se svoje odgovornosti, često izdajali dovoljenja za podaljšanje z zakonom predpisanega delovnega časa, ki je imelo vedno za posledico znižanje delavskih mezd. Tako so delavci delali za isto mezdo deset mesto osem ur. Podaljšanje delovnega časa je tako važna stvar, da je zanjo potrebna težja odgovornost. Taka dovoljenja bi sme! izd.ajati v izjemnih slučajih samo minister za socijalno politiko po zaslišanju delavskih in delodajalskih zbornic in na pristanek delavstva samega, pod pogojem, da delavske mezde ne bodo prizadete. Dalje bi bilo treba delavce z zakonom zaščitit v pogledu stanovanj v podjetjih in predpisati ostre mere, da podjetniki v oddaljenih in nenaseljenih krajih nudijo delavcem stanovanja in zavetišča za deco. Na nevo bi bilo treba delavcem z zakonom zasigurati letne plačane dopuste, ki bi se odmerjali po višini let, ki jih je delavec odslušil v podjetju. Delavski zaupniki so s sedanjim zakonom slabo zaščiteni. Treba jih je uspešneje zaščititi za slučaj odpusta in redukcije. V primerih zmanjšanja dela v podjetju, a kot zadnji se smejo odpustiti delavski zaupniki in člani skupščin delavskih zbornic ali uprave delavskega zavarovanja. Borza dela. Določila sedanjega zakona o zaščiti delavcev, ki govore o državnih Borzah dela, se doslej niso izvajala, ker doslej niso bili predvideni državni krediti za Borze dela. Vsled tega so se ustanovile v nekaterih večjih krajih naše države paritetne borze dela iz sredstev delavcev in delodajalcev. V glavnem so pokazale dobre uspehe. Mnenja smo, da do pravih državnih Borz dela v sedanjih prilikah ne bo prišlo in zato more to poglavje v zakonu odpasti. Vendar je treba borzam dela posebno za slučaje večjih obustav proizvodnje zasigurati letno subvencijo države in samopravnih oblasti. Drugače pa naj Borze dela poslujejo dalje na sedanji podlagi kot samostojne, samoupravne ustanove neodvisne od delavskega zavarovanja in Delavskih zbornic. Inšpekcije dela. Dosedanji zakon o Inšpekcijah dela je v glavnem dober. Manjka Inšpekcijam dela samo dovoljnih ma-terijelnih sredstev. Nujna potreba bi bila povečati število inšpekcij in u-vesti inšpekcije za rudarje, mornarje in železničarje. Da bodo mogli inšpektorji dela točno in hitro vršiti svoje naloge, bi morale del' njihovih dolžnosti prevzeti nase upravne oblasti. Odredbe inšpekcij dela morajo biti za podjetja obvezne. Kršitev teih odredb se kaznuje tudi z odvzetjem pravice obratovanja. Načrti podjetij in varnostnih naprav v njih se morajo predložiti inšpekcijam dela v pogledu Izdajanje dovoljenj za zaposlitev inozemskih delavcev naj bi prevzele Borze dela. Inšpektor dela mora imeti čin visokega državnega uradnika, ki je v svoji službi neodvisen. GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Invalidnine onemoglim, penzije starim delavcem. Delavsike zbornice so z veseljem pozdravljale odlok kraljeve vlade, da se izvede zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. To zavarovanje 'je življenske važnost ne samo za 700.000 delavgev, ki so zavarovani pri SUZOR-u. in drugih zavodih, temveč nujna potreba za vse naše narodno gospodarstvo. Na tem zavarovanju je zainteresiranih nad 2 milijona delavcev, kar pomeni eno šestino celokupnega prebivalstva, ■Z uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost bi se občutno zmanjšala brezposelnost, ker bi stari in onemogli delavci stopili v pokoj in odstopili svojia mesta drugim. Razbremenilo bi se s tem tudi bolniško zaverovanje, ki mora danes nositi ogromno število onih, ki dejansko niso bolni, temveč onemogli in ostareli, a uživajo dajatve bolniškega zavarovanja. Postavile so se trditve, da bi bil'o mogoče izvesti zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti brez novih obremenitev delodajalcev in delavcev in brez subvencij države, iz prihrankov že obstoječih pano,g za/varovanja. Delavske zbornice smatrajo za svojo dolžnost, da ugo-tove, da na teij podlagi ni mogoče u-stvariti ničesar trdnega in zdravega. Zgornji prihranki se morajo porabiti v prvi vrsti za to, da se bolniško zavarovanje samo konsolidira in izravnajo kronični deficiti, ikakor tudi da se zberejo brezpogojno potrebne denarne rezerve. Ti prihranki so tako nizki, da ne pomenijo niti desetine tega, kar bi bilo potrebno za »tvoritev zdravega zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Tega zavarovanja ni mogoče izvesti brez ncwih obremenitev delodajalcev in delavcev. Delavske zbornice izjavljajo, da je delavstvo, zavedajoč se velike važnosti tega zavarovanja, pripravljeno prevzeti nanj odpadajoči del finančnega bremena, ki bi znašal okoli 11/2% zavarovane mezde. Povdarjamo tudi, da je mogoče zbrati večje prihranke v sedanjem delavskem zavarovanju samo na ta način, da se ukinejo mali in nesposobni okrožni uradi in ustanavljajo veliki in močni. Število in sedež teh okrožnih uradov bi se moralo določiti z zakonom. Kar se tiče ostalih vipraašnj delavskega zavarovanja smo mnenja, da mora to zavarovanje ostati še nadalje samoupravno, s paritetnim sodelovanjem delavcev in delodajalcev. Pozdravljamo to odločno in jasno stališče Delavskih zbornic in strokovne organizacije jih naj odločno podpirajo. ki se 'je zanimal za tehnično plat na- , lektivna pogodba več. Tako je naše industrije. Obiskal je v raznih i stalo brezpogodbeno stanje, krajih naše države vrsto industrij- | Pa ne samo to, družba je šla še ! skih' podjetij in se je mudil tudi v ; dalje. S 1. aprilom 1926 je znižala ta- | Zagrebu samemu. V svojem mnenju, ! krat obstoječe plače povprečno za ki ga je nato kakor rečeno, priobčil j 21 %. Vsi tozadevni protesti delav-v zagrebških listih, med drugimi g. ■ stva so Ibili zasitonj. Družba se je skli-inž. Kitzmann tudi pravi, da je bil i cevala na slabo konjunkturo. Izvedla vshičen nad vzornim nadzorstvom o- ! je v tem letu racionalizacijo obra-bratov in vzradoščen nad tem, da je ! tov, pri čemur (je odpustila iz službe v naših industrijskih podjetjih tako 3600 delavcev, a še z ostalimi se je dalekosežno poskrbljeno za naprave, delalo z reduciranimi šihti. kojih namen je .preprečevanje obrat- Stanje za rudarje je postajalo mi nezgod. V svojem poročilu pii- : čimdalje bolj neznosnejše. Vsak ugo-naja g. Kitzmann do zaključka, da se - - glede varnostnih naprav v industriji- vor od strani rudarjev napram kriv- j cem ali prenizkim plačam je imel za | skih podjetjih naše države laLiko pri- i posledico grozitev z odpustom. Ru merja z vsako v tem pogledu tudi najnaprednejšo državo. Pripominjamo še, da je glasom zagrebških dnevnikov spremljal g. inž. Ritzmanna g. inž. Domanjko, uradnik Središnjega urada za zava-varovanje delavcev v Zagrebu. Ugotavljamo, da g. inž. Ritz-mann iz Ženeve ni stopil v stik ne z darji so se vdali, delali in garali, a pri tem 'jemali na kredit pri trgovcih, kjer so mogli, da so preživeli. Gibanje v letu 1927 zia zboljšanje tega položaja je ostalo brezuspešno, prvič zbog razcepljenosti rudarjev sa- j mih, drugič pa zaradi trdosrčnosti družbe, ki se je še pri tem izgovarjala, da ima še osemsto ljudi preveč. delavskimi strokovnimi organizacija- y jem položaju se 'to delavstvo nami in ne z Delavsko zbornico v Za- haja še danes. Izvzeto je samo to, da grebu. Alko bi bil to storil in če bi je letos vsaj polno zaposleno. Ali ra- poleg tega bi še vzel v roke zadnje ne< k; so se mu zadejale v letih 1925 letnike poročil inšpekcij dela, kjer bi i£j0 1928 vsled zmanjšanih delovnih bil našel statistiko o obratnih nezgo- | j jn prenizkih plač, so na sedanji dah, bi bile njegove informacije o izvajanju inšpekcije, o varnostnih napravah v obratih pri nas popolnejše. Tako pa morajo taka poročila v delavskih krogih povzročati le začudenje nad! enostranskim postopanjem, kadar se gre za informacije v takih važnih stvareh, kakor je inšpekcija obratov in varnostnih naprav v industrijskih podjetjih, kar 'vsekakor iz-iskuje vsestranske temeljitosti. Pred mezdnim gibanjem rudarjev v revirjih TPD. Gospodarski in socijalni položaj 1 pa, da jih je zelo mnogo, kateri so rudarskega delavstva zaposlenega v .poročeni a spadajo v kategorijo uč-rudnikih Trboveljske premogoikopne nih kopačev, ter zaslužijo dnevno sa-družbe je postal takšen, da so se mo 35 Din. A zadnji čas pa dri ib,u čutile vse obstoječe strokovne orga- j novince v delo sprejema, posebno nizacije rudarjev in zaupniki II. sku- ' na zunanjjih obratih, ne glede na njih pine rudarske zadruge dolžne, na starost ali stan po 25 Din dlnevno. prošnjo prizadetih započeti gibanje Kako se more delavec pri tako potom katerega naj se končno veljav- težkem delu, kjer porabi še poleg no uredi mezdne in delovne odnosa- \ tega veliko obleke in čevljev, preje v obliki kolektivne pogodbe med j življati z družino, to mislimo, da ni prizadetim delavstvom in družbo. , potrebno posebne razlage. O tem Kakor bo javnosti znano, je to de- ! najbolje pričajo izkazi poročil Glav-lavstvo že imelo urejeno svoje de- ne bratovske skladnice v Ljubljani način nezaceljive in nujna potreba je, ne samo interes prizadetega delav-stav, temveč iz državnega gospodarskega in socijalno kulturnega stališča sploh, da se to krivično stanje popravi. Primer navajamo, da znaša da-našna temeljna plača kopača 40 Din, učnega kopača 35 Din, starejšega vozača 30 Din, mlajši vozači in starejše ženske 25 Din, a mladoletni delavci in ženske 20 Din dnevno na šiht. Ako sedaj odbijemo od 26 krat 40 je 1040 še 110 Din odbitke za razno socijalno zavarovanje in drugo, potem ostane še 930 Din mesečno za preživljanje in obleko. Povdarjamo Suk: Gost iz Ženeve. Pred kratkim je zagrebški tisk priobčil vest, da se je mudil v Jugoslaviji funkcijonar Društva narodov v Ženevi g. inž. Friderik Ritzmann, Nekaj za inteligenco. »Kmetski List« je priobčil pod tem naslovom podlistek in ne moremo si kaj, da bi ga ne ponatisnili. Mogoče bo koristilo tudi marsikomu izmed nas. * V Ljubljani izhaja ob pondeljkih namesto »Jutra« list »Pondeljek«, ki je namenjen tako kakor »Jutro« v prvi vrsti naši inteligenci, t. j. šolanim' ljudem (uradnikom, učiteljem itd.). V zadnji številki tega lista beremo podlistek pod naslovom »Takšni smo, kakršni smo —1 naši smo«. Sledeči odstavek tega podlistka prav toplo priporočamo inteligenci, da ga natančno prebere: »— Stvar pa je taka, da smo zelo ponosni, ker smo takšni, kakršni smo. Sploh je znano in so vsi naravoslovci edini v tem, da je ponos prva in glavna odlika vsakega naroda, slovenskega pa še posebno. Kot svetel zgled našega ponosa postavim svojega dragega znanca Hrabroslava Zaica. Mož je že- lavske mezde in delovne odbošaje, po svojih kolektivnih pogodbah in marsikatera dobra pridobitev za rudarje je .bila v njih zapopadena. Ali in pa izjave zdravnikov napram pacijentom, češ, za vas je najboljše zdravilo dobra in zadostna hrana. Res je, da bo družba trdila in res ko je delavstvo leta 1923 započelo je, da je povprečni zaslužek delav- mezdno gibanje, kateremu je sledila stva večji, Ali to nanese akordno de- ogromna dvomesečna stavka, pri ka- j lo, nadure in nedeljski šihti. To pov-teiri je dtelavstvo popolnoma podleglo, ■ prečje pa se ne sme računati z de-se je družba smatrala kot zmagova- lavcem, ki tega povprečja ne doseže, lec in 'začela izvajati konsekvence. ! z onim, ki ga doseže in ki to povpreč-Najprvo je bila ureditev kazni in je za oba na odgovarja, za tem so začele padati točke za Pa ne samo da doprinaša to de-točiko od ugodnosti, ki jih je imelo ! lavstvo ogromne žrtve na pomanjka-delavstvo v prejšnjih pogodbah. Na ( nju, ono prinaša tudi ogromne krvne pritožbe delavstva je družba istemu : žrtve na žrtvenik dela in blagostanja izjavljala, da njo ne veže nobena ko- ! družbe. Tako je bilo v letu 1926 9 smrtnih in 1325 težjih in lažjih nezgod; v letu 1927 7 smrtnih in 1119 težjih in lažjih nezgod; v letu 1928 9 smrtnih in 1247 težjih in lažjih nezgod. Poleg tega je družba uvedla še poleg svojega priganjaškega sistema cgroimne kazni za vsako malenkost, in katere so plačali rudarji ob svoji zaposlitvi in številu v letu 1926 7627 zaposlenih 236.590 Din,- v letu 1927 7262 zaposlenih 213.416 Din, v letu 1928 pa od 835 zaposlenih 248 tisoč 364 Din. Vsem tem brezobzirnostim in krivicam od strani družbe pa se je delavstvo v polni meri odzvalo v svoji storitvi (Leistungj. Tako |je znašala letna produkcija na moža v letu 1924. 186 ton, v letu 1928 pa 218.5 ton in v letu 1929 Ibo to še iprekoračeno. To smo smatrali za potrebno, da povemo vsej javnosti, da je stanje tega delavstva pod sedanjimi pogoji nevzdržno. Upamo, da bo javnost in merodajni vladni krogi to razumeli ter nam šli na roko, da nam omogočijo zboljšati obstoječe stanje v prid prizadetega delavstva. Zakaj zavedati se moramo vsi, ki nam je na srcu dobrobit vseh, da le v zdravem in zadovoljnem narodu je zdrav temelj države. Izjavljamo pa, da delavstvo pri tem (gibanju jako trezno misli, in da hoče zahtevati samo najminimalhejše za vzidlržbo sebe in svoje družine,, a zato je pa tudi pripravljeno se složno boriti. Naš izseljeniški problem. (Konec.) Kako sedaj preprečiti, da na tem polju ne izkrvavimo? Prvič, država bi se morala zavedati,., da so ti ljudje nje lastni udje. To se pravi, ona bi morala skrbeti potom kmetijskih šol in zadrug, d'a se naše poljedelstvo dvigne iz sedanje konzervativne obdelave zemlje k moderni obdelavi, kar bi mnogo pripomoglo k višji produktivnosti iste. Nadalje, izvesti bf sc morala pravična agrarna reforma zemlje. Zakaj še danes je v naši mali ožji domovino toliko zemlje v posesti ljudi, ki jo zase ne rabijo, temveč z isto ženejo našega človeka z rodne zemlje v tujino. Na kmetih bi se morale ustanoviti kmetijske zadruge, katere bi morala država so-podpirati s svojimi sred'stvi, da bi za-mogle iste dajati kmetu cenen kredit za nabavo potrebnih poljedelskih i strojev, nabavo plemenite živine itd. i Kmetskemu delavcu pa je treba dati moderno socijalno zavarovanje, predvsem zavarovanje zoper starost in onemoglost. Še mnogo bi se dalo navesti, ali šel bi predaleč, rečem samo to, da če bi se bilo samo del tega v zadnjih 10 letih izvršilo, bi bil bes: našega kmetskega ljudstva s kmetov v našo industrijo in inozemstvo v veliki meri omejen. Isto je z našo obrtjo in industrijo. Smo majhen narod s precej razvito obrtjo in industrijo. Naša obrt pa. stalno peša vsled konkurenčne ne- 1 e z n i š k i uradnik in kot tak steber naroda: ker znano je in smo tozadevno dobili že z najvišjih mest laskavo pohvalo, da smo Slovenci vzor-železničarii. in sega glas o temi daleč na jug in še preko granic. Neštetokrat sem imel dragoceno priliko občudovati ga v ponosu cvetočega. Kako je hodil po pločniku, kako je odzdravljal, pa način, kako je zapalil cigareto — ah, bratci moji, to so bili užitki, zavidajte me! Nu nekega dne — še danes mi je v grozomornem spominu — sem še-tal po ulici z gospodom z juga. Prejšnji večer sva se seznanila; prijazen gospod, večkrat mi piše. Baš sva govorila, da je dolgčas, in bi bilo veiekoristno, če jo mahneva na »Rusovsko«. Gospod pa je še dostavil, da ima ob takih slavnostnih prilikah hvalevredno navado najeti avtomobil. Stopila sva proti taksi-ju . In tedaj je ponosno prikorakal po pločniku moj Hrabroslav Zajec, pozdravil me in me takole zviška nagovoril: »O, zdravo! Nu, kako ga pa ti kaj vrtiš?« Beseda, dve ... predstavil sem ga gospodu z juga: »Hrabroslav Zajec — gospod ta in ta — višji nadzornik...« Takrat pa se je zgodilo! Nenadoma, bliskoma, bi dejal — je izginil gospod Hrabroslav Zajcc s'pločnika in namesto njega je stala na pločniku čudna prikazen ... Najbolj je bila podobna cunji. Res, da je imela cunja roke in noge, glavo in trup, ali — Hrabroslav Zajcc to ni bil! Ne in ne! Čigav je ta piskajoči glasek? Ali je to zvočni bariton gospoda Hrabroslava Zajca? Čigave te kretnje? In ta upognjeni hrbet? Čudno, res, zelo čudno! Gospod z juga pa je bil prijazen, dejal sem že to, in je povabil tudi cunjo s seboj. Nikdar ne pozabim tega izleta, ker je bil zelo poučen. Med vožnjo je sedela cunja pri šoferju, komaj si jo opazil. In ko smo se ustavili, glej, že je skočila c u n j a na tla, in hitela odpirat vratca ... Pozneje, ko smo sedeli pri čaši in prigrizku, je pazila cunja z demonsko vestnostjo na vsako kret- njo gospoda z juga; dvigala in spuščala je čašo točno dve sekundi potem, ko jo je bil dvignil ali spustil gospod nadzornik. In ko je moral gospod dvakrat zaman klicati kruha, je poskočila cunja izza mize, z blazno mrzlico odbrzela v kuhinjo in je bil kruh takoj tu------------- »Čuj, dragoviču, kaj pa je teinu človeku?« — me je vprašal gospod z juga, ko sva bila sama. »Ne vem jaz tega, sokole!« — sem mu odvrnil po vesti in pravici. Par dni potem, me je, ko sem hitel po ulici, pokroviteljsko potrepljala po rami neka roka: »Nu, kam pa ti?« Obrnem se — H. Zajec! Da, on je! On je spet, z umerjenim korakom, z dvignjeno glavo, z zapaljeno cigareto v upognjeni desnici, on, H. Zajec, vtelešeni ponos, tako rekoč... Da, da! Takšni smo, kakršni smo — naši pa prav zares!« * To poučno zgodbo smo prepisali, da bodo tudi delavci imeli od nje svojo korist. ^slecfe^^ga/ ta -gli po skrajnem .klSJmramo tako cU>Jj*e7-=da^e nam at« da. Samo ču^BO-se nam zdi, da jas ISkz^-^sc- celo najipo-,cdo ,s strahom po raznih rja t akr jttč^k atfef?*%r e mo. progah. 1 ^4grno vodili boj, n£ bodo' gali izgovori, da ne zm^ §&jij^Sal^so baje samo la'njko Jlfcfo napravili^/® dobička. PrijjvilLdelajo b< ne ^dobička-f 1 icg sirovin napriej ^£^a- lavstij^iiUij^ii spkgno zavarovani^ lače in zoper starost in onemoglost. Z eno pfffmraAbesej^^^^^Pna||ffl.i delavstvu/je [po ve^HkebiSfilti predvsifflBse pogojeam obrt, in .možnost človeku dostojnega življenja . Tukaj; za časa njegove produktivnosti, in za izvcstM^Ps njegpvc lznemoglosti pa zasl^HR zveden- Mislim; da sem s temi vsaj v glav-m rega- nem povedal moje misli k temu proza pra- blemii^U^Toste v^ncroaajm krogi IU^IUJllStVO lil te v Ljubljani. ster iz [Maribora premestil omonji Sicer zato, ker ji Itvo se je infoi Eružnici, katera Kokaže, da otnen te nikdar pijan, lateljstvo v Ljul Najslabše plačano je to delavstvo. Po Win nrfl^Wn tuorrnrmrfWla- čuje delavke. Najvišja plača, a šele po par letih, je 3 Din na uro. Ni se jočo pljt.čo. ^■IWtega le, da bi bi bi zamogli Pozivljj zmožnosti, zaradi svoje ostalosti in konkurence L tuje industrije. V obrti :|| ogromen kader vajencev čini po izučbi zapuste sv se oprimejo drugih pokI^_ bi bilo predvsem' potrebrt® največjo zaščito vajence’^H trolo nepristranskih obrti Hal ccv, kateri bi morali preč vsem lirati trg zaposlitve in skrbet^apra vilnoi strokovnjaško izobrazbo istih. A obrt samo pa zmodernizirati in ji omogočiti vse pogoje za zd’rav napredek. V industriji sami pa je treba z zakonom odrediti norme minimalnega eksistenčnega minimuma za vse delavstvo. Treba je predvsem izpopolniti obstoječo socijalno zaščito dc- to razumeli in znali izvesti, potem bodite uverjeni, da bo naš človek vzljubil svojo domovino in ne bo silil od nje. Ako pa tega ne boste znali izvesti, potem: pa nikar ne branite in ne žalujte za odtokom; vaše srčne krvi, ki teče iz vašega telesa. O zadevi že izseljenih pa prihodnjič. STROKOVNI VESTNIK. RUDARJI. Grozna smrtna nesreča rudarja v Zagorju. V ipond.eLjek, dme 9. ‘t. m. -je v rudniku Kotredež pri Zagorju ob 10. uri dopoldne zasulo rudarja Nolimal Miha, kateri je na posledicah tega ob 1. uri ponoči umrl v rudniški bolnici v Zagorju v starosti 32 let. Pokojni zaptušča vdovo in 4 nepreskrbljene otročičke. V ilustracijo javnosti, kako malo je danes uvaževan rudarski poklic in s kakšnimi nevarnostmi se ima boriti rudar dandnevno globoko pod izjcmljo, da zasluži iza bori kos kruiha svoji družini in ob enem ustvari visoke tantijcimc za razne ravnatelje, upravne svetnike in še večjo dividendo delničarjem Trbo.velrjske ipremogokopme družbe, poročamo, da je bil pokojni zasut od 10. ure dopoldne pa do 8. ure zvečer, torej tpolnih 10 ur pod velikansko težo premogovne plasti. Da ga ni tako*j ubilo, ali da se ni poprej zadušil, je pripisati okolnosti, da se je nad njim oporno lesovje in zasipalna cev zamotala tako, ida ga je sicer ipopolnoma .pretisnilo, a vendar ne .ubilo. V taikem položaju so mu hiteli tovariši na pomoč. Nikdo, kdor kaj takega sam ni videl, si ! hitro popravlja* ne more ipredstavljati igroze onega, ki trpi, j manjkajoči ali •groze onih, ki slišijo njegove klice na "pomoč, a ga rešiti ne morejo. .Ali nudarji so v tem oziru iherorji. V lastni v.edni smrtmi nevarnosti so rudarji delali na vise ipretege, da ga čimprcj rešijo. Opoldne .so imeli že toliko zveze iž njim, da so mu dali piti, a še le čez 8 ur se jim je iposrečilo ga v.en .dobiti, Komaj pa so ga odnesli, je žc zopet elementarna sila udarila na nesrečno mesto in zopet je zasulo. Le naključju je pripisati, da niso vsi reševalci našli grab poleg svo- odpraviti trpljenje, o mastii pa sploh ni govora. Do tega prepričanja naia_Je največ privedlo dejstvo, da sicer itaraino^ik^oT^Sivi-na, pa p ni d cjno. v č asih tako dalečT-;ds- za^“ služijo razni TnudSrjT v akordu na šiht 23 do_ hodili^ ga prosl^^akor fant ^tOimajo Ilič, popolnoma Ilič! fjutbezea, __s- '-ss — nrp^nirit-ait^^še, del#vk£ in dc- iz šihta. Takrat začne lfiiw-adno vlivati in po-vodenj nastane po progah-*fcik&p flet 'br-^lo komajda ibi se s čolni vozili po'^reg^h^ Značilaj^. pri tem je, da, kadar je g. ravna-' telj v iaW, takrat se nikoli me vliva, kakor hitro je g>a. zunaj, takrat pajle vliva. To bomo moradi enkrat zvedeti zakaj? , V*flpondeiljek, dne 9. sqpteirTjjra^jfe^S-sulo-jmtrdarja Nolimal Miha. No ie. Ali iwdrip se nam zdi, da, ko je bilo tukaj^rfjfo . . , _ obra^Thdjsvodstvo v .pričakovanju rudarskega ^StailC loU 1 Mil. IZ 4 QO o I z no, i vorm pro komis še 1 _ proge, po cestah so se &bi klini takoj nadomestili jflmi. Ja sedelo na reklamni deski v za-: —— vozički niso te dni pisali v v tem ko se jih je na ve ni bilo ipričakovati, kar livali takrat tudi niso. strašno čudno zdi. Zal^tj, človeka more jobiti vsa takoj v redu, 5^^ nas pa, rijemo črno zemljo, en ^Bpg ne SSama.^H nas vodi pa zasuje. polju, ki da pa DELAVSKI ŽEPNI KOLEDAR ZA LETO KviSku, k soli izide v mesecu oktobru luiuj Vwuuiu, ud laviiu UR^JUZ-mu a bolniške blagajne v Kranju zaznamuje najvišji odstotek tuberkuloznih v Sloveniji. Razumljivo je, da naporno delo 12—14 ur na dan, ob kavi in kruhu katastrofalno uničuje zdravje teh nesrečnih delavk. Neznosne so razmere teh delavk iti delavcev. Videč, da so samim sebi prepuščeni, se pomoči in zaščite nimajo od nikoder nadejati, si ustvarjajo samoobrambo. V trumah vstopajo v organizacijo »Splošne delavske zveze Jugoslavije«. Več sto jih je žc organiziranih. Da to ni marsikomu všeč, j ostudi raz- inrllj iv(>. Pri MW] ] iCjick00t v o, zlasti zaupnike,/je TCdmj^hujši in je ja p_pišlQ v ^tovarni %gjxumir so se-IStVu. Saj izgu- lavci, ker bomo mora& s^ligarno pri-pra>dLcni nastopiti z zautfivamit po Va k^ivic^^i^boljsaijje zasluž- o vš^rga^i^ani soli-poma-fio povi-^v Kranju lilijonov ogrom-.za svilo te siro- cinega ogleda,, ki je bil izveden ^ vine pa napravi 1 delavka v približno četrtek popoldne, da so se tako 36 urjjk-iQQsm svile, katero proda tovarna za približno 26 Din meter. 90 Din Račun bi se ifepravil 't^ko-le: kjf'siYovin X 180 Din —900 Din plača delavki, recirnc uro 2.50 Din X 36 tovarni za obrabo “ režijo in drugo računano) 100 m prodano po meter, izkupljeno stroški za 100 m cii^aE£#fl?tiio Vsebina bo še zanimivejša, kakor v vseh dosedanjih. Za delavce navodila in poučne stvari Koledar bo nudil vsakemu veliko koristi Zato ga naročite že sedaj, da ga potem ne bo zmanjkalo Imel bo tintni svinčnik in bo lepo trdo vezan Stal bo letos le 10 dinarjev Za koledar 1929 pa še nekateri razprodajalci do danes niso poslali denarja. V prihodnji številki .Delavca' povemo, kateri so to je(5a tovariša. Tako so sicer še živo žrtev dela rešili, ki j.e pa >po preteku 7 ur pod- legel. Pri tej .priliki si ne moremo kaj, da ne ■bi javno vprašali obratno vodstvo Trboveljske družbe v Zagorju sledeče: 1. Kako pride do tega, da je tega rudarja zasulo na dvotirni progi ,poleg svojega odkoipača? 2. Ali je bilo oporno lesovje v redu? Javna tajnost je, da ne. 3. Upravi rudnika bi priporočili, da naj si svojo ambulanco izpopolni v jami, da ne bo v prihodnje treba letati za »Ver-lanigscheiniOim« po 'pisarni, da se kupi nesrečni žrtvi .požirek konjaka in drugič oa, da ne ib-o treba rešeyal. moštvu ob takih slučajih iskati ročne žage 'po koloniji. Rudarjem rudnika Kotredež pa kliče- | mo: Več razuma in previdnosti pri delu in — j več organizacije. Razno pri rudniku Kotredež pri Zagorju. Sodr. urednik! Morda se že več ne spominjaš, da b.i 'bili mi kotredeški ruidarji kdaj dali slišati kaj o sebi. In res je, da kak.or večinoma povsod .drugod rudarji spe in čakajo, kdaj pride odkod kakšen odrešenik, da lih reši, tako smo tudi mi čakali na to čudežno rešitev. Pravijo, da je sicer 'potrp-Jienje božja mast in da je srečen tisti, kateri se ž njo maže. Ali .mi .pa že prihajam^ do iprepričanja, da s potrpljenjem se na da Vse to so stvari, ki so nam začele dati milsiti. Kaj, ko Ibi mi nehali enkrat drug drugega denuncirati? Kaj, ko Ibi se mi enkrat nehali prepirati za vožioke? Kaj, ko bi nas enkrat že toliko ipamet srečala, da ne bi samo gledali, koliko je kamerad, ali pa ibomo mi »iforata« napravili, temveč da bi si prej delovni kraj ogledali ter ono kar je nevarno, .prej zasigiurali, kakor pa »koln« li-frali. Dobro bi tudi bilo, da bi mi toliko korajže dobili, da ibi si upali paznike na vsa nevarna .mesta prej opozoriti, kakor takrat kadar .je .nesreča že tu. Ja, dosedaj smo bili borci vsak za sebe. Vsak je ibil organizacija za sc. Skupnosti nismo ipaznali. Strokovne onganizacije smo se bali, kakor ihudič križa. Škoda denarja za njo. Sedaj pa prihajamo do spoznanja, da kar v svojo obrombo ne žrtvujemo, nam pa drugi odnesejo. Vzgled slabe .plače, slabe jamske razmere, voda v čevljih, rudarska inšpekcija v smrtnik slučajih nam kažejo pot v stroko,vno organizacijo Zveze Rudarjev Jugoslavije. Zakaj, mislimo, da smo tudi mi •rudarji toliko vredni, da Ibomo po suhih iprogah, po celih lestvah hodili in na varnih mestih delali. Če ne, bomo .pa posrbeli, da si bo še že kak gospod prišel večkrat jamo ogledati. Več takih) ki se bomo organizirali. Din Din 1590 Din _ Čisti dobiček na Hwttt 1110 Din Ker'rsw te stfile v Kranju skoro največ producira, je jasno, da da to ’k%3rnmpm, or^- no, že našlo pota in načina, da sc mu sramotno nizke plače zviša in si uredi mizerne svoje razmere. Apeliramo na vso pošteno javnost, da nas v našem eksistenčnem boju podpira in ne dopusti, da se ogromni milijonski dobički vlečejo iz naše domovine na račun nas najbednejših. Tekstilni delavec. Živilci. Pivovarji. Kapitalizem se v splošnem poslužuje vseh mogočih sredstev za vedno in vedno poinnoževanje kapitala. Delodajalcu je vsako sredstvo*, s katerim zamore udariti delavca, dobrodošlo. V nobenem slučaju delodajalec ne pristane na zahteve delavstva iz same dobre volje ali iz »ljubezni do bližnjega«, temveč le pod pritiskom strokovne organizacije, katere uspehi so vedno istovetni z njeno močjo. Natančno tako je tudi v naših podjetjih. Dasi smo zadnji čas organizacijsko precej napredovali, vendar se dogajajo slučaji, v katerih posameznim delavcem ne moremo pomagati. V mislih imam slučaj zadnjih odpustov. Sodrugi, v današnjem času je prepotrebno, da vsak delavec pazi na to, da ne da sam povoda ali celo zadostnega vzroka za odpust. Ne mislim, da sei mora delavec pri delu gnati preko mere ali delati, kar bi ne bilo v skladu z njegovo zavednostjo, pač pa se mora delo vršiti v normalnem redu, nikakor pa se ne smejo dogajati slučaji pijanosti med delom. Par takih slučajev se je dogodilo v ljubljanski pivovarni. Ako bi se to še ne-kolikokrat ponovilo, bo to gotovim gospodom strašno dobrodošlo in zgoditi se zna, da kdor ne bo podjetju ugajal, se ga bo enostavno obdolžilo pijanosti in odpustilo. Imamo slučaj v Mariboru, kjer sta zapustila službo dva pivovoznika in je g. pivovarski mojster enega delavca začasno premestil iz kleti k pivovoznikoin in mu obenem izplačal nižjo mezdo kot jo je imel sicer dotičnik kot kletni delavec. Ker intervencija zaupnikov ni zalegla, je central- interveniralo pri ravnateljstvu kamor je pa g. pivovarski moj-pravočasno sporočil, da je omenjenega delavca po kazni, in zato, ker je bil pijan. Centralno tajni-se je informiralo pri mariborski po-katera je sporočila, da se lahko da omenjeni delavec pri delu ni bil pijan. O tem smo obvestili rav-o v Ljubljani in bo končno zadeva tem, da bo dobil delavec pripadajo razvidno, kako gospodje že-delavstvo nedisciplinirano, da postopati ž njim po mili volji, amo Vas, sodrugi in sodružice, da ostanete pri delu dobri delavci, v organizaciji pa za svoje pravice neustrašeni borci. Promjena rada u pekarnama. Zagrebški časopis »lirvatska Pri-vredna Smotra« je priobčil članek, ki ga ponatiskujemo, kakor jc pisan. »Pitanje rada u pekarnama postalo je aktuelno. Radništvo naše povelo se je za primjerom pekarskih radnika u drugim državama, u kojima je nočni rad dokinut. Pošto je ovo vrlo važno pitanje, koliko za naše radništvo i drugo polnočno osoblje, toliko isto i za potro-šače, vrlo je potrebno u tančine pro-ispitati sve okolnosti, prije no što bi nastala promjena u tome pitanju. Ja kao pekarski obrtnik, iznijet ču svoje mišljenje o toj cijeloj stvari: Obzirom na današnje prilike i po-ratni duh vremena nameče se daka-ko pitanje, kako dovesti u. sklad interese producenta i konzumenta, da se sve dobro slaže. Do sada u dosta naprednih država ukinut je nočni rad. U nekojim sasma, ali u nekim djelomično. Nastalo je pitanje sada, da li bi i kod nas trebalo nočni rad dokinuti sasma ili promjeniti ga tako, da se dovede u sklad interes radništva i potrošača. Moje jc mišljenje, da se nočni rad promjeni tako, da na jednoj i drugoj strani bude zadovoljstvo. Današnja mlada generacija nema više one otporne snage, kao što je nekoč starija generacija imala da prkosi svojom tjelesnom snagom svim naporima nočnog rada u pekarstvu. Mi pekarski obrtnici osobito sta-riji to opažamo i prilagodujemo sve svoje prilike naprama tome, i time računamo, dakako sa jednom stal-nom odlikumo za promjenu. Ukinuti sasma nočni rad značilo bi pražiti potrošačima stari kruh. Osim toga ovakav način rada kosio bi se sa duhom vremena, jer time bi pokazali jedan nazadak, a ne na-predak. Iz ovoga slijedi, da nočni rad ne ukinemo sasma, več glavni posao, to jest razdjelavanje tijesta u komade ne bi smio da počima prije 4 sata jutrom u zimi, a ljeti u 4 i pol. Izda-vanje kruha smjelo bi se dozvoliti iz prodavane samo, kad je sasma ohladio tako, da ne bi prijetila opas-nost, osobito u ljetu, da čovjek oboli. Dok bi prispio svježi kruh, koji bi bio za ujDorabu, potrošač bi u jutro dobio kruh od prošlog dana, koji je i za zdravlje koristan. Dalje bi kroz cijeli dan dobivao kruh po zdravlje naše koristan, jer je u danu daleko bolje moguče priskočiti svim zahtjevima prave i dobre proizvodnje kruha. Sitno pecivo dospjevalo bi pravovremeno za one potrošače, koji baš ne polaze rano na posao ili slično. Na ovakav način postiglo bi se to, da bi potrošač bio zadovoljan, a ujedno radništvo i sve drugo pomočilo osobje ne bi u buduče trebalo da se bori protiv svih nepogodnosti noč-nog rada. Rad bi tada u pekarnama mogao biti bezprekidni 10 sati, a naš pornladak razvijao bi se duševno i tjelesno u svim granicama mogučno-sti, jer ga nebi san ubijao, što je kod nočnog rada nemoguče spriječiti. Neka mi se ne zamjeri malo pri-mjedba. Iniade izbirača, koji bi naj-volio, da mu je svaki sat svježe pecivo. Ovakovim radom više po danu, nego u noči bili bi ovakovi izbirači zadovoljniji, jer bi dnevno iinali i po više puta svježe pecivo i kruh. Radom početim u pekarnama u jutro ne bi se više vidjevalo po ulicama, gdje mladi pomočnik ili naučnik pod teretom na ledima hodajuči sporo, što je samo za požaliti, jer čovjek time postaje rob svojja zvanja. Ovakovim radom. videvali bi, koliko bi bilo potrebno za podvorbu, veselija i zadovoljnija lica, jer mladi pomočnici i naučnici, kojima je po-treban nočni mir, ne bi počimali sa radom prije jutra. Dječaci se ne bi smjeli primati u nauk prije navršene 14 godine, a morali bi biti i liječnički pregledani, da ne boluju na kakovoj naslednoj zaraznoj bolesti. Ovo bi vrijedilo opčenito za sve pomočno osoblje, jer zdravlje ljudsko ipak je prvo za svakog čovjeka, pa nije nitko dužan, da strada. Da sle sve ovo pospješi, potrebno bi bilo, dakako, da mi pekarski obrt-nici zajedno sa našim pomočnim osobljem stvorimo ovakove zaključke, koji bi bili sa jedne i druge Strane strogo preispitani, da ne bi niko-inc bili na uštrb, pa da zatražimo od više vlasti, da sc taj sporazum pro-vcde u život. Sve drugo što bi se donijelo bcz pitanja interesenata, ne bi bilo um-jesno, jer to je več više puta dokazano, a osirn toga takovo donošcnje raznih odluka imade loše posljedice. Mogučnost je, da če koji od dru-gova ili pomočnog osoblja iznijcti drugačiji ili bolji predlog, s toga ovim putem umoljavam svakog, da to iznese. — Marin Okroša, vlastiik Prve primorske pekarne.« * Pisec je pekovski mojster in kot tak čuti, da vodi nočno delo pekovsko stroko v propast. Priznava, da da je izdelovanje peciva ponoči v čistoči nezanesljivo in škodljivo tako delavcem kot konzumentom in pekovskim mojstrom samim. Dalje je prišel pisec kot mojster v praksi do spoznanja, da bi odprava nočnega dela ne škodovala, temveč praktično koristila tako konzumen-tom, ker bi lahko dobili večkrat dnev-on sveže in poleg tega res snažno izdelano pecivo, a mojstri bi lažje kalkulirali s prodajo peciva. Mi se s predlogi, katere postavlja g. Okroša v gorenjem članku, popolnoma strinjamo in želimo, da se za to stvar prično zanimati tudi k.m-zumenti, kateri so pri tem direktno zainteresirani in zdravstvena oblast. Predvsem bi bila dolžnost zdravniških krogov, da podajo tudi s svoje strani mnenja, o posledicah nočnega dela. Pekovski mojstri v Sloveniji pa naj si vzamejo za vzgled napridr.o-sti in socijalnega čuta g. pekovskega mojstra Marin Okroša iz Hr-vatske. Mesarji Ljubljana, . V nedeljo, dne 15. t. m„ se je vršil občni zbor podružnice mesarjev v Ljubljani. Novo izvoljeni odbor si je nadel nalogo, vzlic vsemu poskušati položaj mesarskih pomočnikov zboljšati. Vsekakor se mora doseči v uredbi, katera bo ponovno izdana od Vel. župana, ureditev delovnega časa in nedeljskega počitka. Mesarski mojster nažene pomočnika na delo, kadar se mu zljubi. Pomočnik ne ve, kdaj mu je začeti in ne ve, kdaj bo smel z delom prestati. Seveda je nekaj izjem, toda malo. V vsaki stroki je v delovnem času nekak red, v naši pa splošna anarhija. Ravno tako je z nedeljskim počitkom. Po zakonu mora imeti vsak delavec najmanj 36 ur neprekinjenega nedeljskega počitka. Mesarski pomočnik ,pa je prost le par uric v nedeljo popoldne. Čas bi bil, da se nas preneha zapostavljati in da dobimo to, kar nam po zakonu pripada. Odvisno je pa od nas samih, bomo li m TO V. N T> c ‘5 O) > Jr JC O 4> O Podruinica pekov v Ljubljani priredi v soboto, dne 5. oktobra 1929, vsakoletno vinsko Trgatev v salonu restavracije ,Pri Levu* (Gosposvetska c.) Spored: Nagovor župana Prečitanje pravil Trgatev Ples in prosta zabava Začetek ob 8. (20.) uri zvečer — Vstopnina prosta Kdor bi se proletarskega grozdja nazobal rad, naj pride v naš vinograd! V imenu Strokovne kom' le kot oblastnega odbora Z. D. EL Z. J. Izdala in urejuje ter ca tiskarne odgovarja Josip Oilak v Mariboru. Tisk Lludske tiskarne v Mariboru.