Razvoj Partije v bivši Jugoslaviji
Organlzirana borba delavskega razre-da in izkoiiščanih kmečkih množic se je pričela v območju našega okraja že v zgodnjih dneh predaprilske Jugosla-vije. Z ustanovitvijo prve partijske or-ganizacije v železniških delavnicah v Ptuju leta 1928, katero je organiziral sedanji član biroja CK KPS tov. dr. Potrč Jože, so bili postavljeni prvi teme-lji partijskega dela. Partija, v zsčetku slaba in maloštevilna, je pričela kmalu dobivati močan vpliv na delavstvo ptuj-
skih delavnic, gimnazijsko mladino in na brezčutno izkoriščane viničarje Ha-loz in  Slov.  goric.
Kljub   stalnim    policijskim   progonom so se širile vrste simpatizerjev in usta-
Tov. Žagar Zorarj, sekretar oovo-izvoljenega Okrajnega komifeja in delegaf za II. kongres KPS
navljale simpatizerske grupe, preko ka-terih je Partija dvignila razredno za-vest delovnih Ijudi in jih aktivizirala za borbo proti proiiljudskim režimom. De-lavsko društvo »Svoboda«, a po razpu-stu »Vzajeranost«, je postalo kmalu raoč-no opoiišče mlade partijske organizaci-je, v okviru katerega so se ilegalno, na raznih kulturnih prireditvah in sestan-kih, vzgajali poznejši partijski kadri v duhu marksizma-leninizma. Partija je or-ganizirala Rdečo pomoč, zbirala piispev-ke za preganjene borce v logorjih Mi-trovice, Glavnjače, Medžurečja in dru-god, širila partijski tisk in literaturo in s tem dobivala vedno močnejše koreni-ne v delavsko-kmečkih v/stah, a pred-vsem v vrstah ptujske mladine. 2e v letu 1929. je bila na pobudo tov. Potrča usta-novljena prva organizacija SKOJ-a na ptujski gimnaziji, kateio so sestavljali tov. Bratko, Čuček, Ivan Potrč, Ilec in drugi, ki so znalno dvignili borbenost delavske in gimnazijske mladlne.
Vse do leta 1937. je bilo delo partije v Ptuju kot v ostalih krajih države več ali manj brez prave perspektive. GIo-boke spremercbe v vodstvu CK KEJ in
prihod tov. Tita v CK so se takoj odra-žale v osnovnih partijskih organizacijah na terenu in preko njih v vsem gibanju deJovnega ljudstva. V Partiji je zavladal nov duh, duh neposredne borbe proti izkoriščevalcem, pioti draginji in proti vse močnejši bližajoči se fašistični ne-varnosti. Vsled pravilnega stališča po kmečkem vprašanju je Partija dobivala vse večji vpliv na naših vaseh. Organi-zirala je simpatizerske grupe v Markov-cih, Urbanu, Vuiberku, Hajdini, Polen-šaku, Vitomarcih, Trnovi vasi in prea-vsem v Halozah in tako s svojim vztraj-nim delom utrjevala čvrsto zvezo de-lavcev in kmetov v skupni borbi proti raziednim sovražnikom in vse bolj od-kiitim izpadom pripadnikov nemiikega kulturbunda. Organizatorja dela Partije na vasi, tovarlša Potrč in Lacko, sta uspešno dvignija avtoriteto Partije v društvih »Zveze kmečkih fantov in de-klet«, ki sta v mnogih krajih, predvsem v Hajdini in Vurberku predstavljali močno masovno orožje Partije pri raz-krinkavanju kulaških elementov. V letu 1933. je ta zveza delavcev in kmetov uspešno prestala svojo prvo borbeno preizkušnjo pri parlamentarnih volitvah. Lista na kaJeri je kadidiral kmet-ko-nmnist Lacko Jože je kljub vsem voliv-nim sleparijam protiljudskih oblastnikov dobila »priznanih« 1100 glasov, od kate-rih je bila večirfa iz haloških in slo-venjegoriških  predelov.
Partija se je v zadnjih letih pied voj-no resno pripravljala na spopad s fa-šizmom. V množicah, ki so vse jasneje videle. izdajalsko politiko režimov Sio-jadinoviča, Cvetkoviča in Mačka, je bu-dila ljubezen do Sovjetske zveze, do delavsko—kmečke države, ki je edina stala na braniku svobode in enakoprav-nosti malih narodov. Po njeiii zaslugi se je vedno bolj širil krog ljudi okoli »Društva prijateljev SZ«, ki se je vztraj-no borilo proti naraščajajoči nesramno-sti hitlerjansko usmerjenih krogov in zabtevalo uspostavitev demokratičnih svoboščin, aktivno borbo proti nem-škutarstvu in pakt s SZ. Partija in SKOJ, ki je bil ponovno organiziran v letu 1938, sta s vztrajnim delom, širje-njem partijskega tiska in z letaki, tiska-nimi v SKOJ-evski ciklostilni tehniki v kleteh mestnega muzeja, pripravljala de-lavske množice na bližajoči se napad fašizma. Dejstvo, da je Partija v Ptuju poslala pet svojih članov na bojišče španske revolucije, kjer je pričel prvi spopad naprednih sil s fašizmom, kaže zelo nazorno, kako globoko se je že ta-
Tov. Grden Lovro, org. sekretar OK KPS
domače buržoazije, ker je vodila princi-pielno borbo proti razbijačem zveze delavcev in kmetov, ker je s pravilnim postavljanjem kmečkega vprašanja pri-tegnila mase skrajno izkoriščanih kme-tov in viničarjev, ker je nenehno dvi-gala odpor proti prodiranju nemškega hitlerizma, ker je vzgajala svoje člane i v duhu ideje marxizma-leninizma, i'n končno, ker je imela v svojem vod-stvu takšne vodilelje kot sta bila Potrč in Lacko.