Neodvisno politično glasilo
za Slovence
Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi .Slov. Gospodinja“ posebej.
‘ijj’ Z mesečno prilogo 'jjf
l|l Slovenska Gospodinja
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Našega Lista“ v Ljubljani Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Naprednjaki, pozori — „Kulturno delo“ S. L. S. pred kritiko na Dunaju. — Politični pregled. -Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. — Listnica.
Podlistek: Zenica v očesu.
Naprednjaki, pozor!
VI. splošno avstrijski katoliški shod na Dunaju je bil posebno zanimiv za avstrijske napredne stranke, saj so tukaj videle in slišale, da se klerikalna povodenj, ki podira že vse jezove, še ne misli ustaviti. Klerikalci so na tem shodu javno in jasno povedali svoje namene ter so razkrili svoj program brez vsakega srama in brez najmanjše bojazni.
Princ Lichtenstein je dejal, da krš<5. socijalistom še nista dovolj dva ministra — dr. Ebenhoch in dr. Gesmann —, nego da jih hočejo še več; dr. Lueger, glavar vseh avstrijskih klerikalcev, pa je dejal, da se hočejo polastiti kršč. socijalisti vsega šolstva v državi, zlasti pa vseh avstrijskih vseučilišč. Dejal je, da klerikalna armada ne bo mirovala v svojem boju dotlej, da se izroči šolstvo onim, ki so znanost prvi začeli gojiti, t. j. duhovščini. Z avstrijskih univerz se morajo pomesti vsi svobodomiselni znanstveniki in učenjaki ter se morajo nadomestiti s katoliškimi profesorji odločno klerikalnih načel. Nadškof Gruscha pa je klical k slogi vse katoličane brez ozira na narodnost, ki je v bodočem velikem boju brez pomena.
Tako se je govorilo na Dunaju prav istega leta, ko se je bil vršil v Pragi kongres Svobodne mislil Klerikalci so dosegli pri volitvah za drž. zbor po vsej Avstriji velike uspehe. Ti uspehi jim dajejo poguma, da so danes že smelejši in še pohlepnejši ter da hočejo centralno vlado povsem poklerikaliti. Priboriti si hočejo popolno nadvlado v državi. Ker so pa krš-
Zeniea v očesu.
Obraz. — Vladimir Levstik.
Teta, stara devica in po svoji pobožnosti sloveča gospodična Marička Cofova se je bila oglasila v družini sprevodnika Laha k popoldanski kavi.
Njega ni bilo doma; tisto uro se je vozil Oekod med Trstom in Postojno. Gospa Lahova jo sedela s sestro za mizo, osemletni Pavle je pa pri oknu računal na ploščici, da je bila vsa izba polna škripanja.
Zima se je bližala in navzlic temu, da je bilo jedva par minut čez pet, je prihajalo mračno. Rdečilo se je nebo nad strehami in luč, ki je padala skozi bele zavese, je medlela. Gorko j® bilo in udobno, veselo je prasketalo v že-iozni peči.
„Dolgo ni danes Herme,“ se je domislila ^ta, ko sta obrali vse znanke in znance, ko-bkor jih je bilo na svetu.
„Pride, vsak trenotek pride,“ je dejala £ospa Lahova. „Včasih se malo pomudi v cerkvi, tlidi s prijateljicami rada pokramlja. Dobro dete
čanski socijalisti obenem tudi zagrizeni Nemci, jim bode boj olajšan. Kdor pozna duh, ki veje na dunajskem dvoru, se temu ne bo nič čudil. Kakšnih načel je sam prestolonaslednik, je pač občeznano! — Zaniruivo je, da se vzlic takim govorom dr. Luegerja in tovarišev odsek nemške dvanajsterice ni razbil, nego da obstoja še nadalje zveza nemških strank v našem parlamentu. Druži jih pač skupno nemško sovraštvo proti Slovanom in skupni pohlep po nadvladi v državi. Narodno nemško načelo jih združuje in versko ali kulturno naziranje jim jo postranske važnhsti. Tn vidimo, da je med Nemci povsem mogoče tisto, kar je med Jugoslovani nemogoče! Narodno slovansko načelo dr. Šušteršiču in tovarišem ne zadošča za skupen jugoslovanski klub, kar nam je povsem umljivo, ako smo gledali dr. Šušteršiča, dr. Iv. E. Kreka in F. Povšeta igrati na VI. katol. shodu na Dunaju ob dr. Luegerjevi strani važne uloge. Kjer gre proti svobodni vedi in za poklerikaljenje države, tam so seveda vedno poleg tudi slovenski klerikalci. No ženira jih prav nič, da so nemški klerikalci Slovanom sovražni in krivični, saj družijo dr. Šušteršiča & Comp. verska načela in sovražnost proti svobodni kul turi z dr. Luegerjem & Comp. Klerikalizem je dr. Šušteršiču svetejša in močnejša vez, kakor slovenska kri in materinski jezik! Tako so naši slovenski klerikalci del ogromne avstrijske klerikalne armade. Tega slovenski naprednjaki ne smejo pozabljati in zato naših klerikalcev ne smejo podcenjati.
Po naši sodbi naša država že dolgo ni bila v toliki nevarnosti, da pade kakor zrolo jabolko v naročje klerikalizma. Kršč. socijalni drž. posl. Steiner je dne 19. t. m. v Döblingu pri Dunaju na vsa usta povedal, da bodo delali klerikalci potem, ko se sprejme naigodba, z vso silo na to, da dobe še druga ministrska mesta,
je Herma, veselje imam z njo, nikdar še ni prizadela žalosti.“
Blaženo se je nasmehnila, ko je izrekla hčerino ime, zakaj, čuda gosposko se ji je slišalo, brala ga je bila v romanu o princesah in groficah, in prav zato ga je bila izbrala.
„Res, res . . Sestra je prikimala z glavo. „Kadar pogledam njo, mi je vselej žal, da me ni Bog obtežil z jarmom zakona.“
„Zahvali ga s povzdignjenimi rokami: tega bi bilo treba, da bi se še ti ubijala z možem pijancem, kakor se moram jaz. Povem ti, ako ne bi imela hčere, že davno bi ga ne prenašala več; ona mi je edina tolažba...“ Glas gospe Lahove je postal ginjen, kadarkoli je vedela, da se spodobi. „Tale trdobučnik mi je tako samo v jezo in v nevoljo; najslabše se menda uči v vsem razredu."
Pavletu se je užalilo, zakaj priden deček je bil. Globlje je sklonil glavo, slišalo se je, da požira jok.
„Le poglej, kako na široko mu stoje ušesa 1“ je dodala mati srdito. To je bila njena glavna bolečina: nikoli ni mogla razumeti, kako more imeti lepa mati — in takšna je bila po
v prvi vrsti pa naučno ministrstvo. Že danes je javna tajnost, da je klerikalni minister poljedelstva dr. Ebenhoch resen kandidat za naučnoga ministra, kajti dnevi Marchetovega ministrovanja so šteti. Marchet je brez mandata in brez stranke v kabinetu ter se je vzdržal le s tem, da ga je cesar imenoval članom gosposke zbornice. Minister Marchet pojde že v kratkem v pokoj in sledil mu bo dr. Ebenhoch ali pa vseučiliščni profesor cerkvenega prava vitez Hussarek z dunajske univerze. Vsi klerikalci v avstrij. parlamentu skupaj brez ozira na svojo narodnost delujejo zdaj na to, da postane naučni minister klerikalec in potem se začne takoj boj, ki so ga toli zmagovito naznanili že Lueger, Lichtenstein, škof Gruscha in Steiner. In ta boj bo uspešen, če se napredni drž. poslanci vseh strank in narodnosti ne bodo znali po zgledu klerikalcev združiti v močno falango. Bojimo se pa, da se ne bodo!
Kaj čaka potem naše šolstvo in učiteljstvo na Slovenskem, si lahko že danes mislimo. Kakšen bo napredek sloven. kulture, ko zavlada klerikalna stranka povsem v deželnem zboru in v dežel, šolskem svetu, to leži na dlani.
Bližajo se deželnozborske volitve, a slovenski naprednjaki si leže v laseh ! Mesto da bi se slovenski naprednjaki vseh smeri združili solidarno v silno vojsko za svobodo in napredek, vidimo vsak dan, kako naprednjak pobija naprednjaka, kako en slovenski napredni list hujska proti tovarišu in blati istotako napreden list, ako se slučajno tiska v drugi tiskarni I Povsod osebnosti, smešne malenkosti, ljubosumnosti, zavist, — a načela, program, narod se prezirajo. Naši klerikalci imajo vzlic vsem svojim napakam vsaj eno veliko in pametno, lepo lastnost: klerikalci so složni, podpirajo drug drugega, prikrivajo svoje napake
svojem mnenju — imeti toli grdega otroka in lepa sestra toli grdega brata.
„Ampak ti," je povzela Marička Cofova, ki se ji je mali zasmilil. „Le glej!“ In začela je govoriti tiše. „Izkušnjave love človeka pri vsakem koraku, zlodej nikdar ne miruje. Tvoja dekle je zdaj ravno v tistih letih, ko moški nas ženske najbolj zasledujejo. Saj veš, kako so hodili za teboj, ko je bilo tudi tebi sedemnajst let. In za menoj — ab, Bog!"
Sama pri sebi je hranila iz te dobe zelo prijeten spomin.
„Pavle, pojdi v kuhinjo, zakuri in pristavi vodo v velikem modrem loncu 1 In glej, da ničesar ne zažgeš ali ne razliješ!“ je velela gospa Lahova, da bi se mali ne pohujšal. Ubogal je deček in je šel.
„Prav govoriš,“ je dejala, „to je edino, kar me skrbi. Ženske smo pravzaprav slaba bitja... Trenotki prihajajo, ko se kar nič ni čuditi, če nas vjame greh v svoje mreže. Gorje mi, če bi prišlo s Hermo na tak način I In to ti povem, da pazim nanjo, kakor na zenico v svojem očesu. Kakor na zenico v očesu. In vzroka imam dovolj . .
„Tako?“ je zategnila teta Cofova in skozi polumrak so se radovedno zasvetile njene sive oči.
pred nami naprednjaki ter molče, četudi se delajo v njih vrstah izredne hibe, da le ne dajejo v roke orožja svojim političnim nasprotnikom.
A naprednjaki?
človek bi se zjokal nad našimi naprednjaki, kaj so storili že iz naše stranke? Napredni listi psujejo najgrše baš naprednjake, zafrkujejo cele velike stanove — kakor n. pr. učitelje! — z zasmehljivimi priimki ter žalijo najzaslužnejše svoje može. Če to ni samomorilsko počenjanje, potem ne vemo, kaj je samomor. In človek, ki je napaden od lista lastne stranke, se „iz discipline“ niti braniti ne sme! Molči, trpi, a zaničuj samega sebe zaradi „discipline" ! Zares, lepa je ta disciplina, ki nalaga posameznikom vse dolžnosti, a ne daje niti pravice samoobrambe. Posledica tega pa je razkol in razpad ter disgustacija na vseh koncih in krajih.
Slovenija ni obdana s kitajskim zidom in dogodki na Dunaju segajo do našega srca. Mi smo kot zvesti in — lahko rečemo s ponosom — tudi požrtvovalni naprednjaki opozorili na naklepe avstrij. klerikalizma in na posledice, ki čakajo tudi naš narod.
Prosimo pa vnovič: slovenski naprednjaki, slovenski napredni listi, ustvarimo si složno in brez osebnosti zaradi naroda in naše kulture skupno bojno falango proti klerikalizmu in grozečemumrač-n j a š t v u !
„Kulturno delo“ S. £. S. pred kritiko na Dunaju.
Minoli teden se je vršila na Dunaju sijajna manifestacija sloven. naprednih akademikov, bodočih profesorjev, zdravnikov in juristov, proti „kulturnemu“ delovanju S. L. S., oziroma dr. Šušteršiča in tovarišev. Velikega shoda so se udeležili tudi drž. poslanci Hribar, Roblek, Štrekelj, Mandič, Ivaniševič, Diirich, Hrasky, Kalina in dr. Markov, razna slovanska akademična društva ter dunajski Slovani. Poročal je prvi g. filozof Fr. Mravljak. Iz njegovega govora posnemamo sledeče točke:
Delitev I. drž. gimnazije v Ljubljani je najhujši udarec na enakopravnost slovenskega naroda, je naravnost provokacija slov. življa k brezobzirnemu uporu proti vladi in proti sovražnikom naših narodnih in kulturnih zahtev v naših lastnih vrstah. Največja krivica se godi slovenskemu narodu, ki šteje nad poldrugi milijon duš v avstrijski državi, a nima doslej nobenega svojega kulturnega zavoda, dočim ima 25 tisoč privandranih Nemcev
na Kranjskem eno nemško gimnazijo, eno realko, vrhu tega pa še gimnazije in učiteljišče, ki po svoji učni metodi v popolni meri, da, celo še bolj ustrezajo nemškim, kot slovenskim dijakom. In to nečuveno krivico hoče vlada v zvezi z dr. Šušteršičem odstraniti še z večjo krivico, da se za zatirane nemške revčke na Kranjskem postavi še ena gimnazija s kompenzacijo, da Slovenci pravzaprav ne dobijo nič. Zavodi, na katerih se ne poučujejo vsi predmeti na podlagi materinega jezika, sploh niso slovenski zavodi. Ne glede na vse te krivice pa še ena nemška gimnazija na Kranjskem poleg kočevske sploh nima eksistenčnih predpogojev. Število nemških dijakov na I. drž. gimnaziji se je gibalo v zadnjih 20 letih med 97 in 120. Omeniti pa moram, da so takrat prihajali v višjo gimnazijo še nemški dijaki iz Kočevja. Lotos se je otvoril peti razred v Kočevju, ki šteje osem Nemcev, isto število, ki ga izkazuje tudi peti razred prve državne gimnazije. Z a 16 nemških petošolcev hoče vlada vzdrževati dva razreda, med tem ko se protivi za 60 učencev v obmejnih zavodih ustvariti vsaj paralelke! Kočevska gimnazija šteje 130 učencev, a od teh je vsaj četrtina Slovencev. Obe nemški gimnaziji bi šteli komaj 200 dijakov, kar pri naših šolskih razmerah še za eno gimnazijo ne zadostuje popolnoma. Peščica Nemcev na Kranjskem ne bo mogla vzdrževati dveh zavodov, s podporami se bo vabil nemški naraščaj iz ostalih avstrijskih dežel, s podkupovanjem in z ustanovami pa so bodo lovili celo sinovi slov. naroda in bodite prepričani, da se bo marsikateri tudi ujel! Od leta do leta bo naraščal nemški inteligenčni proletarijat, zasedel bo najboljša uradniška mesta in s tem se bo pričela germanizacija po vsej deželi. Ljubljana bo pa imela v svojem okrilju nemški „Studentenheim“. Kakega pomena je tak zavod za umetno gojenje nemškega naraščaja v srednjih šolah, dokazuje pač sijajno ptujska gimnazija. V preteklem šolskem letu je štela ta gimnazija 170 učencev. Od teh je bilo 34 iz mesta Ptuja, 96 iz ostale Štajerske in 40 iz iz-venštajerskih dežel. Če prištejemo 25 Slovencev, ki so iz ptujske okolice, k 34 Ptujčanom, dobimo število 59, ki odgovarja namenu ptujske gimnazije, katera je vendar ustanovljena za Ptuj in okolico. Vsi ostali učenci so iz krajev, kjer so že učni zavodi. Isto razmerje bo zavladalo tudi na nemški ljubljanski in kočevski gimnaziji.
Zahtevajmo pa iste pravice za obe narodnosti. Kakor znano, je cela dežela razdeljena v okrožja, tako za novomeško, kranjsko in ljubljanski gimnaziji, tako da dijakom iz novomeškega ali kranjskega ozemlja ni dovoljeno študirati v Ljubljani. Kar velja za te kranjske
slovenske zavode, zahtevajmo z vso odločnostjo tudi za nemške gimnazije na Kranjskem in Štajerskem! Prepričani smo pa lahko, da se na ta način v kratkem izpraznijo.
Vsi razlogi, ki govore tako očividno proti nemški gimnaziji v Ljubljani, naravnost kriče za slovenske srednješolske zavode v obmejnih krajih.
Da imajo slovenske srednje šole tudi eksistenčno možnost glede števila dijakov, dokazuje statistika slovenskih srednješolcev iz pretečenih let. Na vseh slovenskih gimnazijah je okoli 2700 gimnazijcev, nimamo pa niti ene slovenske gimnazije. Vseh realčanov Slovencev pa je okoli 700, a nimamo nobene realke.
Na podlagi dane statistike je naša odločna zahteva: Ustanovitev slovenske realke na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem ter podržavljenje idrijske realke. Naša odločna zahteva je nadalje: Ustanovitev popolnoma slovenske gimnazije v Mariboru, Celju,' Celovcu in na Primorskem (v Gorici in v Trstu) ter poslovenjenje vseh kranjskih gimnazij. Obmejne gimnazije so že davno prenapolnjene.
Zahtevamo pa tudi odločno, da se povsod, kjer prebiva slovenski živelj, ustanovi potrebno število popolnoma slovenskih učiteljišč. Le učitelj, ki pozna bistvo in lepoto svojega materinega jezika, more uspešno delovati na polju ljudskega šolstva.
Dokler se ne ustanovijo vse te potrebne srednje šole, pa zahtevamo, da mora priti na vse zavode, kjer študirajo slovenski dijaki, vsaj toliko slovenskih profesorjev, kolikršno je procentualno število slovenskih dijakov. Preznačilna je z» naše slovenske razmere afera kranjsko deželne vlade s slov. profesorskim društvom. Slavna vlada si naj zapomni, da bo kmalu nastopilo več dr. Ilešičev, da bo krivično postopanje vzbudilo nebroj maščevalcev.
(Konec prihodnjič.)
politični pregled.
Poljedelski minister dr. Ehenhoch in šolstvo. Novi minister dr. Ebenhoch se je takoj v svojem nastopnem govoru pokazal pristnega klerikalca in nazadnjaka. Zagovarjal je kmete, ki zlorabljajo šolodolžne otroke za težaško delo med šolsko dobo, ter je branil njih zani-karnost glede šole. Kmet je večinoma nasprotnik šole; pozimi otroci ne morejo v šolo zaradi visokega snega in povodnji, pomladi in jeseni pa otroci ne smejo v šolo zaradi paše in dela na polju. Tako je bilo že doslej, a kako bo šele poslej! Ubogi učitelji! Dosezati morate najboljše učne uspehe, sicer vam sede
„Saj veš, kaj govore o nji: da je najlepša dekle v vsem šentpeterskem predmestju. Povsodi gledajo za njo, koderkoli gre, kadarkoli hodiva skupaj, jih opazujem. Te moške oči, kakor da slačijo človeka ..."
„Uh, kje si se naučila takih besed!" je vzkliknila teta, in zardela bi bila, da ni bilo teme.
„Kakšnih?"
„Takšnih ... Te si gotovo čula od svojega razuzdanega moža! Toda to še ni vse, če jo svariš in skrbiš za njo. Glej tudi, daje ne bodo nadlegovali. In če bi jo, poučuj jo, kako ji je ravnati!"
„Glej, glej!“ se je zamerilo gospej Lahovi, „Ti, ki nimaš otrok, poučuješ mater, kaj bodi njena skrb za hčer! Ali misliš, da ne delam sama, kar se mi vidi potrebno, in še več? Neprestano ji govorim; včasih mi je že hudo in skoro sram me postaja: dekle je še nedolžno, hudo ji je od mojih opominov, vsa rdeča je v obraz, kadar napeljem pogovor na take reči. Sicer pa," je dodala ponosno, „Herma se zna vesti, kakor se spodobi: še včeraj mi je pripovedovala, kako jo je na povratku od večernic nagovoril mlad častnik in se ji je ponudil v spremstvo. „Takoj me pustite, sicer pokličem redarja 1“ je dejala; obrnil se je oficir in šel. Bog ne zadeni, da bi se zgodilo kaj takšnega! Ah,
in tega ti tudi še nisem povedala: tisti učitelj, golobradi fante, ki živi v drugem nadstropju v ozki sobici, jo je tudi nekaj ogovarjal. Toda oni dan sem ga zalotila na stopnicah in sem mu jih pošteno povedala. Tega mi še manjka: moja hči, pa učitelj! Herma mora dobiti najmanj kakšnega višjega uradnika, šolmoštra še pogledati ne sme!“ In strepetala je v materinskem ponosu.
Učitelj Lovro Bric je bil tako malo nevaren ženskemu poštenju, in tako boječ je še bil, da se je kvečjemu upal zaljubljeno ozreti za dekletom. Povest gospe Lahove zatorej ni bila popolnoma pravilna; toda ponavljala jo je temu in onemu že nad teden dni.
V kuhinji se je razlegalo žvenketanje posode in zamolkli udarci kladiva, s katerim je Pavle razbijal premog. Takrat so se odprla vrata iz veže; zaslišal se je vesel vsklik dečka, ki je oboževal svojo devet let starejšo sestro: „Mama, Herma je prišla!“ In stiskajoč njeno roko, je priskakal ž njo v sobo, ko je mati prižigala luč.
„Dober večer, tetka! — Dober večer, mamica!“ je klicala deklica. „To je lepo, tetka, da nas ne pozabite. Že sinoči sem rekla mami, da ste menda hudi na nas, ali kaj, ker vas že tako dolgo ni bilo k nam . . . Zamudila sem so, mama, k frančiškanom sem stopila. In pri Ka-
strinovi Minki sem bila gredoč; bolna je, r0' vica, vos teden že kašlja!“
Herma je odvijala boo, snemala klobuk» odpenjala si je paletot brez konca in kraja. je sveža in mlada, razvita in bujna.
Nato je sedla k mizi. Njene roke so bil0 malo velike, prsti preširoki na koncu, a be1 in nežni; videlo se je, da ji materina ljubezen ne dovoljuje dela. Smehljala se je srečno sladk0» vsa rdeča je bila še v obraz.
„Ti zenica v mojem očesu!“ je zasvii-8 * gospa Lahova in je pritegnila hčer na svoj prsi.
„Modro dekle, Bog ji daj sreče v živ ljenju!“ je šepnila teta Cofova s pobožnim uS mevom in je kakor v prošnji dvignila oči. .
„Beži, umazanec! Proč z rokami, . ne umažeš obleke!" je siknila lepa in m° ,0 Herma nad bratom. Deček je povesil glavo in 00 ^
tiho in poslušno obrnil v kot, kjer nihče karati solze v njego
mogel videti in očesu.
veU3
n0V
Sestra pa je tiščala v žepu zlat, lep>
prstanek; v sanjavi slasti je mislila nanj
zanj
ga ji je dal ter je bila vesela, da ne ve ^ niti oče, niti mati, ne sestra, ne brat in ne Marička.
▼rat nadzornik in šolsko oblastvo; če pa otroke silite v šolo ter naznanjate zanikarne starše okraj. šol. svetom ozir. glavarstvom, pa delate proti ministru dr. Ebenhochu, in kmet vas bo Črtil še bolj. Minister dr. Ebenhoch odločno Zavrača napad na kmetijstvo, da je toliko brezvestno, da svojim lastnim otrokom otežuje napredek v življenju, ker zahteva olajšavo šolskega obiska, da so vsled tega kmečki otroci neomikani itd. „Res se zahteva posebno v alpskih deželah olajšanje šolskega obiska in poldnevni pouk, a vzrok temu je, — je dejal dr. Eb. — da kmet rabi svoje otroke v gotovi starosti že za nekatera kmetska dela in so šole večkrat tako oddaljene, da ne morejo ostati otroci cel dan v šoli. Poleg tega pa je kmet v sedanjem pomanjkanju kapitala in delavskih moči pri obdelovanju svojega posestva v resnici navezan le nase in na svoje otroke." Tako sta si torej klerikalni poljedelski minister in napredni naučni minister v laseh 1 Zato ni čudno, da se hočejo kršč. socijalci polastiti še naučnega ministrstva. Potem bodo dajali kmetom glede šole popolno potuho in moč klerikalizma bo še večja. No, to so sicer danes šele želje, ki pa 8e morejo kmalu izpremeftiti v dejstvo, ako napredne stranke ne bodo složne 1
Madjarska vlada ne more drugače udubiti hrvatsko-srbske obstrukcijo v parlamentu, kakor da je izdelala zakon, ki jo pooblašča vse točke nagodbe združiti v en sam paragraf. To je nasilstvo najgrše vrste, uboj parlamentarizma, začetek absolutizma. Celo madjarske stranke uvidevajo to brutalizovanje vseh parlamentarnih pravic poslancev in pooblastilni zakon kode bržčas začetek konca Wekerlovega kabineta.
Za germanizacijo Poljakov zahteva Pruska vlada zopet 300 milijonov. Knez kan-Oelar Bülow je 26. t. m. v parlamentu javno Priznal popoln fiasko dosedanje germanizacije Poljakov v Poznanju in Zah. Prusiji. Kolonialna pruska politika je donesla silne blamaže. Poljaki so pridobili v 11 letih 100.000 hektar-Jsv nemškega sveta. L. 1905/6 so Nemci pridobili 3421 ha poljskega ozemlja, Poljaki pa nemškega sveta 26.171 ha. Svoj svet prodajajo Nemcem le nemški veleposestniki, Poljaki pa svojega drže in množe. Bülow je dejal, da bo v 20 letih zmaga Poljakov popolna, če pojde tako dalje. „V obrambo nemštva“ je torej heba fond za kolonizacijo napolniti z novimi tiO milijoni. No, pa še ni gotovo, če jih vlada ^°bi. V opoziciji so ne le Poljaki, nego tudi Nemci.
Razmere v Črnigori so postale neznosne, najodličnejše opozicijonalce, bivše ministre, naj-^'šje uradnike, prve veljake mečejo v okovih v in zaprli so celo brata kneginje Milene. Se dolži teroristična vlada, da so zarotniki ^rot> dinastiji. „Zaroto“ so baje skovali Srbi v mijevinj, a Srbi to taje. Da pa je dala vlada °vod za zaroto, tega ne prereka nihče.
Kriza na Portugalskem. Na Portugalom silno vre. Vlada postopa diktatorsko, ab-c matično; zaprla je 20 polit, klubov, zatrla je Va° vrsto časopisov, odpravila svobodo zboro-j..llJa in cenzura ovira celo gledališča. Zaprav-1 kralj je sovražen od vseh naprednjakov in °ri se, da bo moral odstopiti.
Štajersko.
Stajerski Slovenci in obstrukcija v dr-Q0 lle.ni zboru. „Narodni List" v Celju piše: v Z0r' Se> da bode morebiti jugoslovanski klub, Ježoatmem so štajerski poslanci Ploj, Roblek in 0„ ^n'k, pričel obstrukcijo zoper nagodbo z «ili Sk°’ to se Pravi> da bodo ti poslanci poskupio	na to, da se ta nagodba ne bode
t 8kl°niti v državnem zboru. Štajerska slo-u javnost bode po ogromni večini ta korak Ker' p0slancev z veseljem pozdravila. Zakaj? kšča nana nagodba z Ogri z gospodarskega sta-tajjjoprav nič ne ponuja, da bi se ogrevali ^0voi ■ k Poetičnega stališča pa z naše strani Iti k ''l0 Vsi vzroki zoper nagodbo. Edini razlog, O^ke Slovence nagiba k sprejetju nagodbe, 66 belokranjska železnica temne bodočnosti,
niti za Kranjce ne sme biti povod k navdušenju za nagodbo, za Štajerce pa tem manj. če bo to železnico vojna uprava zahtevala, zidala se bo, naj Slovenci glasujejo pri nagodbi kakorkoli in naj se nagodbeni predlog sprejme ali ne. To prepričanje imamo z ozirom na stališče, katero je v ti zadevi v Budimpešti zavzel We-kerle. Politični razlogi pa Slovencem naravnost ukazujejo ustaviti se vladnemu predlogu z vsemi sredstvi. Beckovo ministerstvo je doslej ob vsaki priliki dokazalo, da je nam Slovencem, zlasti štajerskim, ravno tako sovražno kakor Körber-jeva vlada. V zadevi celjskega ljudskošolskega in gimnazijskega vprašanja kakor tudi v zadevi okrajnega zastopa nas Beck brezsramno za nos vodi. Kako se postopa pri sodnijskih imenovanjih, je dobro znano. Gradec dela z nami, kakor se mu zljubi, ne da bi Dunaj vmes posegel. češki minister rojak Pacäk se je kot zaupnik Slovencev večkrat uprl vladnim krivicam, naperjenim zoper Slovence, pa je našel v Becku naj hujšo oviro. In tej vladi naj štajerski Slovenci izrečejo zaupanje s tem, da nagodbo z Ogri sprejmejo? Štajerski Slovenci tega ne moremo odobriti in se popolnoma strinjamo s Plojem, Roblekom in Ježovnikom, če skusijo sprejetje nagodbe onemogočiti. Da bodo Pišek, Roškar, dr. Benkovič in dr. Korošec drugače postopali, je tolmačiti le na ta način, ker jim narodnega čuta manjka in ker dobivajo od vlade zato v raznih oblikah nagrado, oziroma so jo že dobili. Korist Slovencev pa to ni. če bi se pa niti na te razloge ne ozirali, dolžen je „Jugoslovanski klub“ bratskemu narodu Hrvatov, nasprotovati nagodbi z Ogri, ker je ta zlasti za Hrvate zelo škodljiva v gospodarskem in narodnem oziru. Štajerski Slovenci, ki so zmiraj v sreči in nesreči čutili s Hrvati, bi že iz edinega tega razloga odobrili sklep Ploja, Robleka in Ježovnika, podpirati Hrvate v tem vprašanju. Da klerikalni poslanci tega razloga ne poznajo in le smešijo obupni boj hrvaških poslancev v Pešti in na Dunaju, to je izdajstvo zoper hr-vaško-slovensko pobratimstvo.
Nova železnica. Načelniki okrajnih za-stopov Lonč, Marenberg in Ivnica so dobili od železnišk. min. dovoljenje za pripravljalna dela za železnico iz Vuzenice mimo Marenberga čez Radelj do stilpske, oziroma kiiflaške železnice.
Legar v celjski okolici se je zadnji čas zopet opasno razširil. In vendar se ne stori nič v njega omejitev. Šole so še vedno odprte in iz hiš bolnikov je promet ljudi neoviran.
Slovenske občine in okrajne zastope poživlja „Domovina", naj po vzgledu nemških občin in okr. zastopov, ki pridno pristopajo kot ustanovnice k „Schulvereinu“, pristopajo kot ustanovnice Ciril-Metodovi družbi. Mi se temu pozivu pridružujemo z željo, da ga vsaj premožnejše občine izpolnijo!
Na mariborskem nemško - slovenskem učiteljišču vladajo prav neverjetne razmere. Nemški in slovenski dijaki štrajkajo p^oti znanemu vadniškemu učitelju Majcenu. Kakor se čuje, se bliža stavka koncu, ker so nemške dijake baje že zadovoljili, med tem ko so slovenski dijaki ostali pri starem. Slovenski dijaki brez nemških tovaršev morajo seveda stavko opustiti in se zadovoljiti s tem, kar so imeli pred stavko. In ravno to je škandal!
Prošnja. Vse p. n. rodoljube, ki imajo kaj knjig na razpolago, prosimo, da blagovolijo katere poslati v svrho ustanovitve Ijudske knjižnice pri Sv. Štefanu. Hvaležno se sprejemajo tudi denarni prispevki; s to prošnjo se obračamo zlasti na naše p. Q' denarne zavode. Komur je na srcu blagor in izobrazba ljudstva, naj blagohotno upošteva to prošnjo. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Pavel Flerč, nadučitelj, Sv. Štefan, p. Šmarje pri Jelšah.
Koroško.
„Korošec“. Zadnji teden je izšla prva številka težko pričakovanega koroškega naprednega lista „Korošec“. List stoji, kakor nam kaže njegov program, na odločno narodnem in gospodarskem stališču. Ako se list pri-
merno izpopolni, bo brezdvomno odločilno vplival na nadaljni razvoj koroškega Slovenstva. Napreden in odločno naroden listje naravnost življenskega pomena za koroške Slovence, tembolj, ker je „Mir“ zadnji čas malodane popolnoma zavozil v tir pravcatega narodnega indiferentizma. Priporočamo torej „Korošca“ vsem naprednim rodoljubom, ki jim je na srcu blagor koroških Slovencev. Le ako bo list vsestransko podprt, bo mogel uspešno vršiti svojo nalogo.
Primorsko.
Podružnica „N. D. O.“ se ustanovi tudi na Reki. Kakor se čuje, se je pričelo tudi že na Reki mogočno gibanje za ustanovitev podružnice „Narodne delavske organizacije." Vidi se, da to začetkom le lokalno tržaško gibanje zavzema res že prav velike dimenzije po vsem slovenskem jugu. Kaj sledi iz tega? Da je pač ogromna večina tržaškega in istrskega delavstva tudi odločno slovanskega mišljenja. Nedavno tega smo v „Našem Listu“ izrazili mnenje, da bi bil že skrajni čas, da socijalna demokracija izpregleda, ako hoče biti kos občutni konkurenci „N. D. O.“ Narodni čut zatiranega naroda je etični moment, s katerim mora računati sleherna politična stranka. Za to naše skromno in blagohotno mnenje nas je „Rd. Prapor" v eni zadnjih številk neumestno zafrknil, češ, saj smo vendar „nacijonalni" in nam mora biti potemtakem le ljubo, ako se socijalna demokracija ne „spametuje“. Ali z „Rd. Praporjem“ res ni več mogoča nobena stvarna beseda? [Ne glede na to izjavljamo odkrito, da smatramo ravno socijalno demokracijo za naravno delavsko zastopnico, vsekakor pa le dotlej, dokler ne pozabi svoje misije kot zaščitnice zatiranih tudi v narodnem oziru! Nismo nikakor udani predsodkom o internacijonalizmu, smo pa vkljub temu mnenja, da internacijonalizem nikakor in na noben način ne zabranjuje, če ne negovati pa vsaj varovati etični narodni čut slovanskega delavstva. Pač pa bi bil tudi enkrat čas, da nastopi socijalna demokracija z odkrito besedo proti italijanskemu šovinizmu! Kaj takega do sedaj žal še nismo doživeli. Naj se potem ne čudi, ako slovansko delavstvo nastopa — izven socijalne demokracije. Ako se ta stranka noče in noče prilagoditi razmeram, ni potem nič čudnega, ako gredo preko nje kolesa — N. D. O. To poslednje pa je dejstvo, ki ga socijalna demokracija pač ne bo mogla več dolgo tajiti.
Kranjsko.
Trikrat prečrtana ničla! Na obč. zboru „Kmetske zveze" v Vel. Laščah sta poslanec Jaklič in posl. dr. Krek zaigrala overturo deželnozborskim volitvam. Slaba, a drzna muzikanta! Zbujala sta krohot, prav kakor debeli pivci muzikanti Trudringerji v hotelu „Union" v Ljubljani. Učitelj Jaklič, torej uradnik, je pritrjeval brezstidni interpelaciji tovariša Gostinčarja, ki je psoval vse slovenske sodnike; učitelj Jaklič, torej uradnik, je očital slovenskim sodnikom sploh, da nimajo nič smisla za ljudstvo, da so brez ljubezni do naroda in da so lenuhi! In ta značajni učitelj, nekdaj liberalni pisatelj „Ljublj. Zvona“, danes zagrizen klerikalec, se je drznil očitati posl. Hribarju neznačajnost. Duhoviti dr. Krek pa je pripovedoval storije o narobe oblečenih hlačah in o neki punici v Ameriki, ki je imela belega in črnega nezakončka. Strašna duhovitost! Celo kmetje so se ji bučno krohotali. Končno pa se jo tudi dr. Krek spravil na posl. Hribarja ter ga uničil takole : „Hribar je trikrat prečrtana ničla v parlamentu in če bo še nekaj časa na Dunaju, bo še ta ničla izginila, kakor kafra.“ A glej, nihče se ni zasmejal tej silni duhovitosti. Saj so pač kmetje razsodnejši, kot ti poslanci. „Ničel," „trikrat prečrtanih ničel“ vendar ni treba- ubijati vesoljnemu klerikalnemu časopisju in vsem klerikalnim poslancem ? Kakšen krik in hrup dela vsa klerikalna stranka že zdaj, ko je posl. Hribar baje le „ničla!" Kakšnega bi delali, če bi bil posl. H. vsaj ponižna
ednical Tako pa vidimo, da dela že zaničevana napredna „ničla“ vsem združenim klerikalcem besno jezo in grozen strah. Končno se je skopal tudi dr. Krek na uradnike in „kanclije". Uradniki si bodo te napade zapomnili in odgovorili klerikalnim „ničlam* s — tisoči glasovnic za napredno stranko 1
Na prodaj so naši klerikalni poslanci v drž. zboru, na prodaj, na dražbi. „Kdo da več? Prvič — drugič — kdo da več?“ To sta povedala v Vel. Laščah posl. Jaklič in dr. Krek. „Če nam vlada kaj da, smo zanjo, če pa nam ne bo nič dala, bomo proti njej ... M i s m o d r ago ku pij e n i... Kdor nam pomaga, dobro, je naš prijatelj, in tudi mi mu pomagamo". — Tako sta govorila. „Nam? Mi?" — Kdo pa je to? Narod? Ne, klerikalni strankarji, mednarodna črna vojska! „Mi smo drago kupljeni“, je dejal dr. Krek. Torej so se že prodali in so že kupljeni! Hvala za odkritosrčnost! A za kakšno ceno ste se prodali? Komu na korist? Komu v škodo? — Da, da, prodali so se vladi in Nemcem! Delitev I. drž. gimnazije in ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani to že jasno potrjujeta.
Posl. Iv. Hribar in naši klerikalci. „Gorenjec“ piše o napadih klerikalnih listov na posl. Hribarja sledečo resnico: Le žal, da se iz vseh teh dolgoveznih, naravnost smešnih in otroških javkanj vidi preprozorno pravi namen, ki se glasi: „Ljudje božji, obglavite vendar že enkrat tega nevarnega tekmeca, nam preide drugače ves ugled navzgor in navzdol." A mi se smejemo tem izbruhom otroške naivnosti in onemoglosti, ker vemo, da naš državni poslanec Ivan Hribar rešuje slovensko politiko v soglasju s kristalnočistimi značaji in politiki, katerim je svoje dni „Slovenec" pel prave slavospeve, s politiki, h katerim je hodil sam dr. Šušteršič nekdaj v šolo. Toda te, kakor morska kača se vijoče „Slovenčeve" jeremijade hočejo doseči še drug namen. Znano je, da se vrše v najkrajšem času volitve v kranjski deželni zbor. In „resni politiki" okrog „Slovenca“ so v dno svoje duše prepričani, da vrže politika „belokranjske železnice" mandat dolenjskih mest v roke klerikalni stranki. A trdno smo uverjeni, da tvorijo ogromno večino zavednih volilcev dolenjskih mest možje, ki ne pijo politične zavesti kakega „Domoljuba" ali „Slovenca," in ki ne prisegajo na politično „abecedo" vsacega za ušesi še mokrega kaplaneta, temveč da so to možje, ki vedo ceniti politično delovanje nesebičnih, samostojnih politikov in delovanje samopašnih, vladnih kimovcev. In zato kličemo krepko: „Klub jugoslovanskih poslancev", po začrtani poti neustrašeno naprej!
Zahvalo in zaupnico je izrekel 23. t. m. izvrševalni odbor narodnonapredne stranke posl. Iv. Hribarju za njegovo marljivo delovanje. Spletke se torej niso obnesle.
Jesenice. Česar so vsi rodoljubi z nestrpnostjo pričakovali, to sejo zdaj, hvala Bogu, zgodilo. Narodno-napredna stranka in S. L. S. sta sklenili kompromis, da z združenimi močmi nastopita proti skupnemu sovražniku Nemcu. Kakor znano, je obstojala do zdaj med tovarniško in klerikalno stranko zveza z namenom, da s skupnim nastopom zatreta narodno-napredno stranko v občinskem odboru. Sleherni pravi rodoljub je s strahom opazoval to tragično igro na toli izpostavljenih Jesenicah. Dan na dan so se čuli svarilni glasovi treznih politikov, zlasti iz obmejne Koroške, a jeseniški strankarji so se jim do zdaj le pomilovalno sme’jali; saj se je po klerikalnem zatrjevanju šlo le za varstvo skupnih (?) gospodarskih interesov proti liberalni stranki. A glej! Kakor hitro so se čutili Nemci dovolj močne, da lahko stopijo ne več kot tovarniška, zgolj gospodarska, temveč kot vsenemška stranka iz rezerve, so odrinili od sebe tudi dosedanjo slovensko zaveznico, S. L. S. ter s tem jasno pokazali, da je bilo vse njih dosedanje delo le hinavska igra, preračunjena na to, da z diplomatskim iz-rabljenjem slovenskih strankarskih odnošajev absorbira politično moč jeseniških Slovencev sploh ter potem v ugodnem trenotku pade po obeh slovenskih strankah. Vse to je bilo že a priori določeno in le nov dokaz znane slo-
venske zaupljivosti in neverjetne zaslepljenosti je, ako merodajni jeseniški činitelji že prej niso prišli do tega spoznanja. Trebalo je pravcate „brce“ od nemške strani, da so se Slovenci zavedli svojega položaja. Nemška stranka je zahtevala zase ne samo nemškega župana, temveč tudi nemškega občin, tajnika, za katerega je kandidirala zagrizenega nemčurja Demšarja. Vse to početje, ki ga je vodil vodja ljubljanskih kazinotov dr. Eger, je bilo končno tudi S. L. S. preveč in zvezala se je, kar je ob danih razmerah edino umestno in naravno, z narodno-napredno stranko. Slava 1 Bila je pač že enajsta ura! Vsekakor se imamo v prvi vrsti neprevidnosti Nemcev, ki so v svoji prevzetnosti in nenasitljivosti vendar še malo prezgodaj pokazali svojo pravo barvo, zahvaliti, da so se Slovencem še ob pravem času odprle oči. Se je torej čas, da se popravi, kar se je zagrešilo. Le skupen nastop obeh narodnih strank bo mogel preprečiti nemške nakane. Kakor zdaj stvari stojijo, je gotovo pričakovati najhujšega pritiska od nemške strani, vendar upamo, da se tem ošabnežem s primernim nastopanjem slovenskih strank za vselej pristrižejo n em š k o - š o v i n i s ti č n e peruti. Brezobziren boj germanskemu vragu, to bodi vodilno geslo vseh jeseniških Slovencev brez razlike političnega naziranja! S takimi elementi nobene zveze več! — Nastop jeseniških Nemcev naj bo pa zopet tudi glasen memento vsem obmejnim Slovencem, da se z Nemcem ne more in ne sme paktirati in naj si bo ta potem pod liberalno ali klerikalno firmo!
Bojkotiranje Družbe sv. Mohorja. Kakor znano, bojkotirajo naši klerikalci v svoji slepi, narodu skrajnje škodljivi strasli Družbo sv. Cirila in Metoda. Strupeno strankarstvo klerikalcev sega celo na to družbo, ki bi nam morala biti sveta. V odboru so pristaši obeh strank, ki bi morali skupno in v najlepši slogi delati za rešitev otrok obmejnih Slovencev. V odgovor klerikalcem pa so začeli nekateri napredni listi hujskati k bojkotu Družbe sv. Mohorja, dasi napredna stranka nima enakega zavoda in ne more knjig Mohorjeve družbe nadomestiti med narodom z boljšimi. „Naš List" je temu bojkotu zaradi stvari in ljudske prosvete ugovarjal. Bolje nekaj kot nič! Zdaj pa piše tudi celjski „Narodni List“, ki je idejo bojkota prvi sprožil, sledeče: „Kar se pa družbe sv. Mohorja tiče, omenimo, da Spindlerjevo opazke niso bile predlog, ampak svarilo klerikalcem. Večina somišljenikov narodne stranke izjavlja, da se tega orožja iz rodoljubnih razlogov no bode poslužila. Naš narod ne more zato, če ima danes tako trmaste in izdajalske duhovnike, ki pehajo slovensko deco v nemška žrela. Zato ne smemo za duhovniško trmo naroda še na drugi strani kaznovati z oslabljenjem družbe sv. Mohorja, ki je vsaj v preteklem času imela pod vodstvom boljših duhovnikov in sotrudništvom slovenskega posvetnega razumništva narodne zasluge ter jih bode še mogla pridobiti, če bode slovenski narod enkrat dobil spet narodne duhovnike. Sicer je pa vsaka kultura, če tudi od klerikalcev širjena, v svojih posledicah, četudi nehote, napredna.“ To so pametne besede! Tudi v boju proti političnemu nasprotniku ne pozabimo celote — naroda!
Dcnuncijantstvo v slovenski žurnalistiki. V nekaterih slovenskih časopisih se je udomačila prav sramotna navada denunciranja. In denuncirajo se mladi rojaki, ako so slučajno drugega mišljenja, kakor ta ali oni slovenski list. Že lansko leto je mariborski „Slov. Gospodar" uprizoril pravcato gonjo proti onim štajerskim dijakom, ki niso trobili v njegov rog, in je s tem marsikako dijaško eksistenco spravil v nevarnost. Letos je z isto nedostojnostjo nastopal proti „Svobodi,“ med tem, ko je znani klerikalni profesor Fon dijake osebno denun-ciral pred zagrizenim nemško-nacijonalnim ravnateljem. Ponašajo se pač lahko z žalostnim uspehom, da je par sloven. dijakov moralo zapustiti štajerska tla. No, pri ljudeh, ki jim je prešla liguorijanska morala takorekoč v kri in meso, bi kaj takega na vse zadnje še nič ču-
dnega ne bilo. A nekaj povsem druzega je, ako se denuncijantstva poslužujejo listi, ki veljajo za napredne in svobodomiselne. Nekorektno je torej, da se najmilejše izrazimo, ako celo „Soča“ denuncira sloven. dijake, ker so baje hodili poslušat klerikalna predavanja. Ce „Soča“ v obrambi proti klerikalnim agitatorjem kliče na pomoč zastarele disciplinarne rede, ko so ravno oni najbolj sposobni sleherni svobodni pojav med dijaštvom že a priori zatreti in zadušiti, potem se to nikakor ne strinja z naprednostjo in svobodomiselnostjo. Ali se goriška „Soča" ne zaveda, da s svojim postopanjem dela v prilog — klerikalcem? Ali se ne upate na drug način obvarvati dijaštva pred škodljivim klerikalnim vplivom? Žalostno bi bilo to! — Za klerikalnim „Slov. Gospodarjem" in liberalno „Sočo" pa je pred nedavnim časom pricapljala tudi še „Edinost“ in s polnim imenom denuncirala nadarjenega slovenskega dijaka samo zaradi tega, ker baje simpatizira z jugoslpvansko socijalno demokracijo. Da je dotični dijak poleg socijalista gotovo tudi toliko naroden, to „Edinosti“ dalj0 ni oviralo, spraviti reimega sloven. dijaka v eksistenčno nevarnost! Vročekrvni mladini bi se moralo marsikaj izpregledati, a nehonetno za slovenski listje, spravljati mladino v nevarnost zaradi eventualnih „pogreškov", ki jih je morda zagrešila v — idealnem razpoloženju. Proti takim ekscesom slovenskega časopisja moramo odločno protestirati! Ne uničujmo drug druzega! Ne ubijajmo mladih eksistenc, ki se šele razvijajo ! Bodimo resnično svobodomiselni in zato tolerantni, sicer nismo nič boljši, kakor so fanatični naši nasprotniki.	Akademik.
Roditeljske večere bo — kakor lansko leto — prirejal tudi letos učiteljski zbor L mestne ljud. šole v Komenskega ulicah. Prvi tak večer bo v soboto, 30. nov. ob 6. zv. Vspored je sledeči: Boj proti jetiki osobito z oziroiü na našo mladino innarazmerevšolah, predava g. dr. D. B1 e i w e i s vit. T r s t o n i š k i -nadalje Posotne ure za starše, predava šol-vodja, gosp. J. Dimnik. — Na vseh koncih ^ krajih se giblje zavedno naše učiteljstvo tet marljivo deluje v šoli in izven šole za resnično prosveto slovenskega ljudstva. Tudi po deželj so začeli prirejati za svoj poklic vneti učitelj1 roditeljske večere, ki so za starše velike koristi-
Občni zbor učitelj, društva za šolsk* okraj Kranj se je vršil 19. t. m. pop. v Kranju ob udeležbi 28 učiteljev in učiteljic. Po pozdrav11
predsednika g. Fr. Luznarja je poročal g-
pr-
iv an c o zborovanju odposlancev vseh avstrij'
skih učiteljskih društev, ki se je vršilo o
Vseh
Svetih letos na Dunaju in katerega se je u^0 ležil kot delegat kranjskega učiteljskega društva-Glavne misli njegovega poročila so bile tel0-Odposlance jugoslovanskih učiteljskih društ0V so na dunajskem kolodvoru sprejeli zastop111 akademičnega društva „Slovenija“, katero j0 Ju goslovanskim delegatom priredilo slavnost00 večer. Ta večer, na katerem sta navdušeno 8° vorila Luka Jelenc in Engelbert G a n g h . počastili s svojim pohodom tudi mnogi če delegati. Dne 2. t. m. se je vršilo glavno zb° rovanje delegatov; vodil ga je učitelj Kcssl0’^ Zborovanje je napravilo na vse udeležnike ugodnejši utisk; zastopanih je bilo tukaj 50-učiteljev in učiteljic; med delegati raznih 0° rodnosti je vladalo najlepše soglasje; z nai)ö pozornostjo so sledili vsi udeležniki izvajanj glavnih govornikov Kesslerja in Jessena. rovanje je posetilo lepo število državnih P
slancev, ki so vsi obljubili, da se hočejo
krepk0
zavzeti za gmotno izboljšanje učiteljstva, glasno je bila sprejeta resolucija, da se izena ^ plače ljudskošolskih učiteljev plačam dr^aVl^.. uradnikov sedanjega XL, X., IX. in VlH-reda. Resolucijo izroči posebno 0^Pos^njjio, kompetentnim oblastem. (To so je že zg0 .0 kakor smo poročali v zadnjem listu.)	0-
poročal prof. M. Pirnat o „zemljepisu0'* devinskem opisu kranjskega okraja." IzV0 .0V0 je takoj uredniški odsek. Povodom c0S'l^r9ja 60 letnice izda učiteljstvo kranjskega ° jteij spominsko k n igo. G. Fr. Luznar, na 0 . ^ na Primskovem, je poročal o predavanju, ^ je imel povodom letošnje XIX- skupščin0
teljskih jugoslovanskih društev tovariš Anton Pesek pod naslovom: „Na delo med ljudstvo“. V smislu tega govora naj izvoli učiteljsko društvo poseben odsek, ki naj spodbuja učitelje na delo med ljudstvom, odsek naj to delo organizira in kontrolira. Narodna izobrazba in i vzgoja se najlažje pospešuje z ljudskimi predavanji. Uspešno delujejo na tem polju zlasti angleški, in posebno še francoski učitelji, ki neutrudno predavajo pri takoimenovanih ljudskih vseučiliščih. Letos je priredila naša „Akademija“ podobna predavanja v Ljubljani; predavali so zagrebški vseučiliščni profesorji in dosegli lep uspeh. Kar se našega učiteljstva tiče, prireja taisto sistematično roditeljske večere in ljudske govore le v krškem okraju. Sledimo tudi mi njih vzgledu in pojdimo navdušeno na delo med ljudstvo. Po poročilu Fr. Luznarja se jo vnela živahna debata. Nato se je volil na predlog g. Fr. Ivanca poseben odsek za delo med Ij ud s t vo m. — Ta občni zbor je bil torej res važen za kranjsko učiteljstvo, saj se je tu prvič sklenilo, da začne naše vrlo učiteljstvo sistematično delo med ljudstvom s predavanji. Naj bi sledili še drugi učiteljski okraji!
Zveza slovanskega avstrijskega učiteljstva. Prihodnje velike počitnice ustanove slovanski učitelji v Pragi slovansko učiteljsko zvezo. Takrat bo prilika, da pohiti slovensko učiteljstvo prav mnogobrojno v Prago. Slovenski učitelji se seveda tudi živo zanimajo za to veliko organizacijo, ki bo štela 25.000 članov in članic. Pravila nameravane zveze so že pri pristojnem ministrstvu na Dunaju.
Belokranjska železnica. Vlada je predložila načrt zagotovitvenega zakona o zgradbi normalnotirne železnice iz Novega mesta preko Metlike do deželne meje v smeri proti Karlovcu, s stransko progo od Metlike do Črnomlja. S tem je storjen začetek za zgradbo nove železnice. Brezdvomno bo državni zbor sprejel ta zakonski načrt in zagotovil zgraditev nove železnice. Pogodba med obema vladama določa, da se mora delo pričeti leta 1908. in od Novega mesta do deželne meje ter od tamkaj do Karlovca izvršiti najdalje v oktobru 1910, dočim je rok za ostali del proge določen do konca decembra 1911. Železnica od Novega mesta do Metlike proti Karlovcu bo dolga približno 56 km, stranska proga od Metlike do Črnomlja pa približno 11 km. Za izpremembo obrata je določena postaja Metlika ter bodo vozili vlaki direktno iz Ljubljane, pieko Novega mesta, Metlike v Črnomelj. V Metliki se bo za nadaljno vožnjo treba presesti v hrvatski vlak. Stroški za to progo so preračunani na okoli 18,400.000 K.
Kod se izpelje belokranjska železnica. Sedaj se še nikakor ne da reči, kod se bode ta proga trasirala. Le toliko ja resnice, da se izdela več načrtov, po katerih je mogoče, da se bo zidala železnica. Ko bo železnično ministrstvo odobrilo in potrdilo enega od teh načrtov, ali ga morda spremenilo, bode gotovo, kje in kod se bode železnica zidala. Vse poprejšnje novice so sama ugibanja, ki morejo postati resnica ali pa ne. Kdor bi tedaj na njih uresničenje z gotovostjo računil, ker jih je bral v tem ali onem časopisu, bi se lahko sebi ua škodo zelo varal. Hočevarji so začeli delati uato, da bi se proga podaljšala iz Kočevja dalje. Prezdvomno se prične zidanje Belokranjske železnice že tekom prihodnjega leta 1908 ter bo dela na domačih tleh in potem na Hrvaškem in v Dalmaciji v izobilju nekoliko let. S tem opozarjamo na ta zaslužek vse one mladeniče, ki sedaj snujejo svoje naklepe, da se podado v tujino, v Ameriko, na Nemško ali razne nemško rudokope, naj počakajo raji doma, da dobe na domačih tleh večletni stalni zaslužek. To je naj-izdatneje sredstvo proti izseljevanju. Obenem Pa tudi s tem opozarjamo merodajne činitelje, naj se deluje na to, da bi se pri oddajanju vseh različnih dol pri zgradbi Belokranjske že-Ißznice in nje podaljšanja do Knina oziralo na na§ narod, da dobi zaslužka ter da se s tem ustavi tok izseljevanja. Na ta način krepča državna uprava sama naš živelj, če da našemu Prebivalstvu zaslužek in delo. Naše delavske m°Či, ki so na Nemškem in drugod, pa s tem
opozarjamo, da pride kmalu čas, ko bo dobiti na domačih tleh dovolj dela. Naj se tedaj polagoma vračujejo v svojo domovino z namenom, da je ne bodo več zapustili. Naše poslance pa opozarjamo, naj pazijo, da se nova železnica ne zlorabi za import tujih delavcev in tujih podjetnikov 1
Promet tujcev in gostilničarji. Kako velikanskega pomena in kolike gmotne koristi je za vsako deželo promet tujcev, nam kažejo sledeče številke. L. 1860 je znašalo v Švici skupno premoženje ljudstva osem milijard, danes pa se ceni na štirinajst milijard. Državno premoženje tu še ni všteto. Pripomniti treba, da sta dve petini vsega ljudskega premoženja v rokah švicarskih gostilničarjev, ki zaslužijo vsako leto nad 120 milijonov mark. Toliko denarja puste tujci v Švici samo po gostilnah, ki so pa vzorne. — Tudi naša domovina je krasna, da bi lahko privabila neštevilno tujcev ter bi tako obogatela, toda naši gostilničarji in Slovenci sploh so premalo podjetni ter ne znajo privabiti tujcev. Slovenci, učimo se od Švicarjevi
Električna razsvetljava na Bledu. Gosp. Jakob Žumer namerava v Vintgarju, v bližini svoje restavracije, zgraditi električno napravo, iz katere bi zalagal tudi občino Bled z električno silo za razsvetljavo. Občina Bled se že pogaja z g. Žumrom. Tudi lep napredek!
Električna naprava v Radovljici. Na prošnjo Fr. Zupanca, posestnika na Lancovem, da bi se mu dovolila zgradba električne naprave ob Bohinjski Savi v svrho preskrbe mesta Radovljice z električno silo za svetilne in obrtne namene, je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici razpisalo komisijski ogled in obravnavo na dan 18. t. m. Radovljica dobi poleg vodovoda še električno razsvetljavo. Velik napredek!
Družba sv. Cirila in Metoda opozarja rodoljube, da se družbeni koledar še vedno razpošilja in bo v teku enega tedna razposlan. Ge se je pomotoma kedo izpustil, prosimo prav uljudno, da se blagovoli po preteku tega časa pri družbi sv. Cirila in Metoda oglasiti, ustregli mu bomo prav radi. To pa radi tega objavimo, da se na isti naslov ne bi poslalo več eksem-plarov.
Izobraženim mladeničem. Marsikateri mladenič dovrši nekaj razredov srednjih šol, ; potem pa ostane doma ter ne ve kaj pričeti. V naši deželi mlekarstvo lepo napreduje, ustanavlja se vedno več mlekarn, a, žalibog, primanjkuje dobrih mlekarjev. To pa je v veliko kvar razvoju mlekarstva. Mlekarske zadruge le tedaj uspevajo dobro, če imajo dobre, izvežbane mlekarske moči, ki delujejo samostojno in znajo dobro pisati in računati. Mnogo kranjskih mlekarn deluje slabo radi slabih mlekarjev. V večjih mlekarnah so bili primorani nastavljati tuje mlekarske voditelje, ker ni bilo najti sposobnih domačinov. V naši deželi je mnogo mladeničev, ki bi prišli k dobremu kruhu, ako bi se posvetili mlekarstvu. Dober mlekar zasluži mesečno 80 do 100 K. Vrhutega pa bi si tak mladenič še po strani kaj zaslužil. Stroški za izobrazbo mlekarja niso posebno veliki. Mladenič, ki se hoče posvetiti mlekarstvu, se mora nekaj mesecev učiti v kaki večji, bolje urejeni mlekarni. Ko dovrši pouk v taki mlekarni, vstopi v mlekarsko šolo na Vrhniki, ki se otvori dne 1. aprila leta 1908 in bo trajala 5 mesecev. Pouk na tej šoli bo brezplačen, nekateri učenci pa dobe še celo podporo za hrano. Dobro je, da je tak mladenič dovršil kako kmetijsko, ali nekaj razredov srednje šole, toda neobhodno potrebno to ni. Mladeniči, ki se hočejo posvetiti mlekarstvu, naj se zglase pri „Zvezi mlekarskih zadrug“ v „Mlekarski zvezi* v Ljubljani, oziroma pri mlekarskem nadzorniku v Ljubljani in sicer osebno ali pismeno, kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
?■ n. naročnikom! Ä
eenj. naročnike, ki se niso poravnali naročnine, naj jo blagovolijo čim preje poslati. Zadnji številki so bile priložene v ta namen postne nakaznice.
Raznoterosti.
Vseslovanski shod. Iz Petrograda poročajo, da se med poslanci dume ventilira vprašanje vseslovaneksga shoda na Ruskem. V to svrho je daroval ruski profesor A. Borsenko iz Odese, ki je letos prisostvoval sokolskemu zletu v Pragi, svoto 100.000 rubljev. Borsenko je poslal ta znesek ministrskemu predsedniku Sto-lypinu, ki je v zgornji namen naložil denar na državni banki. Borsenko si je pridržal pravico razpolagati z omenjeno svoto. Avstrijski poslanci dr. Markov, Klofač in Hribar so sklicali vseslovansko enketo, ki naj se bavi z vprašanjem prireditve vseslovanskega shoda. Priglasili so se še dr. Hajn, Kalina, dr. Kramaf dr. Hlibovicki, dr. Tresič in dr. Baljak. Ta shod namerava se prirediti meseca avgusta 1908.
Znižanje davka na sladkor. Prihodnji teden se bodo nadaljevale konference med finančnim ministrom in poslanci raznih strank zaradi znižanja davka na sladkor. Finančno ministrstvo se še vedno zoperstvlja zahtevi raznih poslancev, naj bi se ta davek znatno znižal, češ da je sedaj za državo najnujnejša naloga saniranje deželnih financ, za kar bo morala doprinesti država znatne žrtve. Razun tega zahtevajo poštni uslužbenci povišanje plač, kar bo zopet znašalo par milijonov. Vrhutega se nadaljuje agitacija, naj bi se zopet znižale poštne in brzojavne pristojbine, ki so se šele letos povišalo. Z ozirom na to se finančno ministrstvo noče odpovedati dohodkom iz davka na sladkor, dasi je izkazal drž. proračun velik suficit.
Domobranske orožne vaje v prihodnjem letu. Orožne vaje za domobrance se vrše 1.1908 v naslednih dobah: prva s pričetkom 15. maja, druga 15. junija, tretja 15. julija, četrta pa sredi avgusta, dan določi še pozneje deželnobrambno ministrstvo. Na nedeljo in praznik se jih ne bo klicalo. Rezervnikom domobranstva so dobe na izber ter si sme vsak izmed gori omenjenih dni izbrati onega, ki je zanj z ozirom na njegove pridobitne razmere za odpravo orožne vaje najugodnejši. V času od srede julija pa do srede avgusta se bo klicalo le tako moštvo, ki se prostovoljno zglasi. Vežbanje pododdelkov traja pri pehotnih četah do 31. maja, do konca junija se vrše potem vaje v bataljonih, za njimi pa pridejo polkovne vaje od 1. do 15. julija. Tretja doba orožnih vaj (t. j. od srede julija do srede avgusta) izpopolniti je z vajami s kombiniranimi oddelki. Izbrano dobo je rezervnikom meseca decembra, najpozneje pa do konca decembra naznaniti pri mestnem magistratu v vojaški razvidnici, kjer se pozvedo tudi vsi natančnejši podatki. Rezervniki, ki ne prijavijo dobe, se pozovejo ali k sklepčnim vajam ali pa po okol-nostih k drugim dobam. Na prošnje za oprostitev orožnih vaj oziralo se bo glede na te ugodnosti le v posebnega ozira vrednih slučajih.
Meso na Dunaju. 31. dec. 1900 je imel Dunaj civilnih osob 1,700.451; 31. dec. 1906 pa že 231.250 osob več. Toda 1. 1900 se je zaklalo na Dunaju 259.016 glav goveje živine; 1. 1906 pa samo 233.578 glav govedine, torej za 25.438 glav živine manje. Tega je kriva silna draginja mesa, ki ga velik del Dunajčanov sploh več ne je. Včasih so kršč. socijalisti napadali vlado zaradi neznosne draginje, danes, ko imamo kršč. socijalnoga ministra dr. Ebenhocha, pa molče!
Kitajci in zvezde repatice. Kitajci so jako praznoverni in strahopetni ljudje. Posebno trepečejo pred vsako nebesno prikaznijo, ki se jim ne zdi povsem vsakdanjska. Zvezda repatica jim je oznanjevalka vsega hudega. Kitajci si predstavljajo repatico za zmaja, ki prinaša sušo in druge nesreče. Zavarovati se izkušajo proti njem s tem, da razobešajo raz hiš in čolnov svete podobe. Ker se cesar nazivlje solnčni sin, mu pošilja narod prošnje, naj prime komet in ga strogo kaznuje, ker kot sin solnca mora imeti to moč. Ako se za časa repatice zgodi slučajno kaka nezgoda, jo pripisuje narod vladarju v greh, ker ni storil svoje dolžnosti. No, s širečim se vplivom Japoncev med Kitajci že izginjajo stare vraže.
Odstavljen. Zanimiv razpor se je pojavil v bavarski vasi Oberammerga,u kjer predstavljajo vsako leto o Veliki noči Kristusovo trpljenje. Postavljeno imajo nalašč za to gledališče. Že mnogo let sem je vodil te predstave neki Gvidon Lang, ki je igral tudi glavno ulogo, namreč Kristusa. Lansko leto so ga naprednjaki kandidirali v deželni zbor bavarski. To je bil pa hud pregrešek, ki je imel zato tudi zle posledice. Langa so letos izobčili iz pripravljalnega odbora za pasijonske igre. Kot napredni kandidat ni več vreden predstavljati Kristusa. Liberalec ne sme Kristusa niti glumiti!
Listnica uredništva. O. g. prof. T., dr. H., P. M. Čuden slučaj! Vsi trije blagovolite vprašati isto: ali je resnica, da prenehamo izdajati „Naš list“. Odgovarjamo torej: Ni resnica. „Naš list“ bo izhajal dalje, ker jo neodvisen političen list prav danes sila potreben, ko dviga klerikalizem toli ošabno svojo glavo in ko je treba klicati vse napredne elemente v Slovencih na skupno delo. „Naš list“ ima lepo število somišljenikov, želeti pa je v interesu naše domovine, da bi jih imel še več! Zato ga blagovolile podpirati in širiti. Na zdar!
V najem se oddajo
pripravni prostori Za trgOVHlO
v malem mestu, na lepem prostoru. Več pove upravništvo „Našega Lista“.
Ne kupujte božičnih daril
preden niste videli mojega kataloga. Dobite ga zastonj in poštnine prosto od razpošiljalnice
Henr. Weiss, Dunaj XIY/3., Sechshauserstr. 5.
Zakonito zavarovano.

špl
lf#
Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
Tbitrrijen nlilijsko mazilil
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K S.tiO.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila je nasloviti na
Lekarnar t. Iliierrf v Prepi pri Rogaški Slalini.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Allein echter’ßaisa.«
A. Thierry m Pregrad*
8#hUicb- Sidffbrunu.
Pozornost vzbujajoča novost!
Poceni!	Praktično!
Na vsako sprehodno palico se lahko natakne
1 komad samo 2 K, 3 komadi
5 K 50 v.
Daljnogled — 50 kratno povečanje.
Pošilja po povzetju: Henrik Weiss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasse 5/23. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!
Steckenpferd-Lilijino mlečno milo
Bergmann-a & Go., GraZdane in Dečin ob Labi
jo in ostane glasom vsak dan dohajaiočih priznalnic najvspešnejše izmed vseh medieinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
■IrezsZtrbnsi
družinsko srečo garantira naj važnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih jnamkah ga.A.Kaupa, Berlin S. W.Z96 Tjindenstrasse. 50.

(I-vwiiij «s Ro)

Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodili in steklenicah
------------------£\J

Registriran vzorec.	BćljllS iluzija! Oblastveno varovano.
Pf Hajlepši kras božičnega drevesca, "»s
ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano
briljantno angel, zvonilo za božično drevo št. 1
popolnoma iz kovine s 5 poziač. angelci, 30 cm visoko.	Garantira se za funkcijoniranje.
Pritrdi se lahko takoj na največje ali na najmanjše drevo s preprostim nasajenjem. Postavljeno na mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvočno, srebrno-čisto zvonenjo zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 1'50.
3 kosi K 4.25, 4 kosi K 5 50, 6 kosov 8 K, 9 kosov 12 K, 12 kosov 15 K, 24 kosov 29 K, 36 kosov K 43.50, 50 kosov K 58'—, 100 kosov K 112'—.
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi stebriči za zvonce in 3 prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2 K.
3 kosi K 5 50, 4 kosi K 7 25, Gkosov K 10 50, 9 kosov K 16-50, 12 kosov K 20 25, 24 kosov K 39.50, 86kosovK 57'50,50 kosovK77'50, lOOkosovK 1'50
Najnovejši siekB. nakit za božično drevesce.'
12 kosov sort., skrbno zavitih v karton, po velik, in izvršitvi po K —'40, —'60, —'70, —'80, 1'—, P20, 1'50, 2'—. 6 kos. v kartonu, po velik, in izvršitvi po K —'75, —'90, P—, 1'20. Lametta, angeljski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —'10, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižice iz steki, kroglic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velik, kroglic K —'90, —'95, 1'20, 1'40. Svečice 24 kosov v kartonu K -—'50, večje, 15 kosov v kartonu K —'58, držaje! za sveče, tucat K —'50.
PnÜinng ngnPürl/) Vsak p. n. kupec, ki od 1. sept. do iiUAlbllu IKiyiÜuUi 30. nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno budilko št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908.
dovoljen«», «tli deimi' nx«.x«j, -torej Ijrez risdk«»!
Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravnojo se naroča na odrezku poštno nakaznice. Neobhodno jo potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj so pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
5 kron
pristna Roskopf patentna remontoirka na sidro švicarskega sist. z masivnim solidnim švic. kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikl.okrovje z varstv. plombo in šarnir-skim pokrovom, ovalnim robom, 36 ur idoča (ne gre samo 12 ur), okrašeni in poziač. kazalci, najnatančnejše rogu liranjo in 31etni garancijski list, kom. 5 K, 8 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K.
Bogata izbira v majem g avnem katalogu.
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian, mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, nikl j. zunanja zapora, 9 cm dolg. rrem Sir K F50.
St. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa močnega, gladkega usnja zga-nena, la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitjč, 3 zapore, 9 cm dol., 6 cm šir. K 1'35. Boljše denarnice poK 1-85,2 10,2-80,3 10, 3'5U, 3'80, 4 20, in više.
Prosim, zahtevajte katalog.

PrvalwiiicaHülWu, Jan Konrad 0 c. in kr. dv. dol», v IM šl. 19« na Češkem.
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošljem zastonj in poštnine prosto.
SBBumsim
Ustanovljena leta 1882
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V Ljubljani
Podrejena skontraciji „Zadružne zveze“ v Celju
Ustanovljena leta 1882
Telefon štev, 185.
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuješ hranilne vloge p»o Poštno-hranilu, urada	JK |/ Q/
štev. 828.406.	/2 /O
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. l(radne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Stanje hranilnih vlog
K H,060.929*20 j K
Upravno premoženje kmetske posojilnice 31. dec. 1906
Denarni promet
K 50,486.935-14
-/----------------/
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po S1/«0/» z U/a0/» na amortizacijo ali pa po S1/,0/« brez amortizacije; na menice po 60/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.

C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik
lekarnar jHccofi Sabijana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
}lfalinop sirup,
Žeteznato
vino
najskrbnojo prirejen iz aromatiških gorskih malin, jo izredno čist izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1-50, '/> kg steklenica K —-90, poštni zavoj, netto 3 kg, franko za-vojnina in poštnina K 5-(>0. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe,
blede in slabotne otroke lahko prebavljiv želez, izdelek. 1/2 lit. steki. 2 K.
Tinktura za želodec
.........—-----—-1.	pil no,
tek vzbujajoče, prebavo in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 st.20’v.
Karočila se točno izvrše proti povzetju.
Lbi
I brezalkoholna pijača iz sadnega I soka. Pomešana z vodo da prijetno, I žejo gasečo ter redilno in za prebavne I organe zdravo pijačo. Steklenica 1 K.
■mim«' i—Moini
„BIBE“
C
• r-H
C
-1-3
0)
D
•I—I
c
c'
cö
C
c/)
• r-H
H
CÖ
>
£-h
C
d—3
03
(/}
i i
^ IB
o S
o N
U 0
^ g
o ü
c
d)
'S5 ai
^ C
p
>
<0
Kfl S-, > N
(S
Ö
Ul
S-,
>
O
X
CÖ
Ul
>
ti
N
03 O O u ■ O
a
03
S
O
Si
03
Č
CÖ
o
O. O 0 ¥
£e „Zvezdna cikorija“
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je pravi slovenski izdelek!
MARIBOR * Karčovin 138
|van LAMPRECHT ml
Zavod svetlobnega slikateljstva in tovarna teh potrebščin se priporoča za
izdelovanje slik ^ fotografienih potrebščin
posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe sv. Cirila --------------------— in Metoda v Ljubljani.----------------------
Najboljše delo, delu ■■ primerna cena-' |
Stoji k spojim! |.
Zahtevajte cenik!
„Monika”
se imenuje z vso pravico kraljica vseh punčk. Ta krasna bebe-punčka je najlepše božično darilo in povzroči pri obdarovanem otroku radosten vsklik presenečenja. Bebe-punčka „Monika“ ima krasno glavo,s prelepimi lasmi, in je kakor imenitna dama oblečena v čipke in svilo. Modern klobuk, spodnja obleka in čeveljčki izpo-polnujejo čudovito opravo te punčke. Krasne oči male dame „Monika“ se premi-čojo, tako tudi njeno roko in noge. A kljub temu nam je mogoče, to čudovito punčko, dokler je še kaj male zaloge, pošiljati po sledečih izredno nizkih conah :
velikost 1 ... Ji
, 2. . . ,
3.	. .	,
,	4. . . ,
krasotna velikost .
Dobiva se po povzetju pri razpošiljalnici Henrik Weise, Dunaj, XIV/3, Sechshauserstrasso 5/N.

fV**.	»V* .*•> r V. .	«'O,
«SSSSBSSfiSSBSSfiSSSSSSSSaSB
HSBaS»SH2SSaS5aS5J2S?jaSB2
PFHFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
1 Krogljasto ležišče 1
Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana 4 Kočevje
s	Mostni trg 9. v gradu.
r v" M-M	56
Žene!
Ako trpite na zastajanju krvi ali na podobnih boi leznih, pišite pod naslovom: P. Ziervas, Kalk 245 pr-Kiiln ob Renu.
Nekaj izmed več sto zahvalnih pisem:
Gospa B. v W. piše: „Najtoplejša zahvala, Vaše sredstvo je učinkovalo že po 5 dneh.“
Gospa L. v M. piše: „Vago izvrstno sredstvo bom vsakomur [»riporočala. ga meni ne sme nikdar zmanjkati.“ Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno in točno postrežbo moji ženi se Vam iskreno zahvaljujem. Učinek se jo pokazal že po 3 dnevni vporabi popolnoma in vse se je izvršilo brez bolečin.“
Proti vposlatvi 1 marke (K 1-20, tudi v znamkah) razpošiljam knjigo: „Motenje perijodo“ (Die Störungen der Periode) od dr. med. Lewis. Prospekt zastonj, poštnino je plačati.
„Lira-kolesa“
Najboljši izdelek
Najnižje cene
3 letno jamstvo. Pošlje se takoj na poskušnjo. Colnine prosto od avstr, razpošiljalnlco. Cenik zastonj. Zastopniki se išćejo.
Rihard Ladewig, Prenzlau
(prov. Brandenburg), poštni predal štev. 235.
Delniška glavnica :
2,000.000 K
davek jila-c,|je banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
_ w Ljubljani ..—.
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 4%°lo
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500 - 1.000— 5.000- in 10.000—.
PodružDlca v Celovcu
Res. fond:
200.000 K
Rentni davek plačuje banka sama.

Jv(odna trgovina Pavel JV[agdic, JLjubljana, Prešernove ulice 7.
: -c-:	\ c: :c vC-.-c-::* >»:

Priporoča:
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fielnis, damski ovratniki ----------- in kravate.----------------
Svilnati in baržunasti trakovi, Pozamenterija, porte in žnore, resice, krepince in žnore za tapetnike.
£ Krepi in flori za žalovanje. * Zlate in srebrne resice, Čipke in žnore. tšoi-pcs iz svile, čipk in volne. Nogavice ja dame, dekleta in otroke.
Jopice, hlaCo, otroCje perilo in odeje za voziCke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.

Priporoča:
Različne podlope in potrebščine za krojače in šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke ih vložki.
Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce. Glace rokavice in rokavica ja uniformirance, pletene, letne in zimska rokavice.
Kopalno perilo, dišave, milo in nsma voda.
Krtače za obleko, glavo in zobe.
Razna narodna pletena in vezena ročna dela.


Priporoča:
Srajce za gospode in decke, spodnje hlaCe, ovratniki, zapestnice, naprsnike in žepne rute. Pravo J-agrovo normalno perilo, tricot srajce, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za šport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice.
Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo, nahrbtniki, ovratni robci.
Narodni trakovi in zastavo, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd.
Gospod 1 Berite novice, ker so za Vas važne in koristne.
Jaz razpošiljam po povzotju od K 12 50 jodno krasno dobro in moderno opravo, katera obstoji iz sledečih stvari: jedna fina bela ali barvasta srajca št. ? — jedne dobre spodnje hlače, jedna lepa spalna srajca, 1 ovratnik po želji, t krasno kravato, 1 par trpežnih nogavic, 1 močno brisalko, 1 izvrstne naramnice, 3 dobre žepne rute, vse v eni škatulji lepo aranžirano.
Razpošiljam z obratno pošto. Kar ne ugaja, vrnem denar nazaj.

.J? " " ~	v
r
Fran Čuden

v Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah
- Urar -
Delničar tovarniške flrnžlie „UNION“ za izdelovanje najboljših nr v Švici
Irpvee i zlalnino in sniniiiio. Eksport.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
^Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union^y
KchneidenVerovšek
Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno.	%
Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča se za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene!
Jus. Rojil v Ljiljani
v Šelenburgovih ulicah št. 5
priporoča
^ iz pristnega angleškega blaga.
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega ledna. Najsolid. postrežba.

svetinje: Berlin, Pariz, Rim
Najbolj, kosi. zobo< čistilno sredstvo! ______________
Izdelovatelj
O. Seydl
Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7
<$■

T f f T T T
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi!
Sß&m
% Anton Turk <25
knjigovez in založnik v Ljntiljani na Dnnajski M"
priporoča:	----------
I-vul}ičbn£i knji£££i
ali hitri računar za trgovce z lesom (®f staro mero) K 3 20, s poštnino 10 v. ve 1 Kutoićn«, j-citiiiniefi	,
(II. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. ',eC' IVovfi Itiiljić-ivii. Itiijift-a. ali hitri računar za trgovce z lesom, P1^ novi decimalni ali meterski meri. V p1* tno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več-
Veronik? J^enda
JLjubljana, dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pihalnih in risalnih potrebščin
Glavna zaloga )os- Petričevih zvezkov
oglejte si — tinHorlplclrth cfrnipti s,am01'eznic’či8tllnlc’
naj večjo zalogo HU»|vU6lJllUI JllUJCVg mlatilnic, gepelnov in preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI -------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanskc cerkve.
t
t
t
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga zlatih in srebnili nih ur, stenskih ur, vsakovrst®* optičnih predmetov. Zlatnine in sr® brnine. -su Cene nizke.
Cenovnlki zastonj in franke.
Fr. F. Zajec, Ljubljana,»ir;
at}
©
Julija Štor

v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
•----------Naj večja zaloga----;-----
mošl, ienslll in olmjili čevljev
iz najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojssrske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.
15).
.<2i
Ljiljana, Prešernove ulice Največja izbera izplovljene obleke za
Drogerija_ ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustne vodo in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvozila sredstva za dosinfekeijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralno vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
Priporočajte
povsod
,Naš List’
6
o
IH
t)
ČL
0
d
C
d
t«
0
L
d

		 Ustanovljeno leta 1832. 	 f	
	priznano nlin^tß haruö	
	najboljše UlJfldlC Udi V V	"D n
	zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo	0 a
	vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z	p
	jako majhno množino pobarvati veliko površino,	u. p
	razpošilja po nizkih cenah	3
	P^dolf Hauptmann	P O-
	v JLjubljani	n 0 ■-*
MjS	prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,	u 3
	laka in steklarskega kleja. 		0 •
	Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. 3	llustrovani ceniki dobe sc brezplačno.	^		
je fotografičen aparat, s katerim l*1'1 ^ fotografira vsakdo brez da 11 * prej kaj učil. S tem aparatom s® ^ pravljajo podobo v velikosti 5X ]j0 in stane eleganten s kompletno op1 ^ in navo dilom samo K fl'—-šilja po povzetju II. WeiSS, l^111 XIV/3. Sechshauserstrasso 5/1 so-
izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kama'*'