GOSPODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. 437
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 1. februarja 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Sejem
« Alpe-Adria» 1963
Kaj menijo v Gorki
Glede na to, da so bila napovedana pogajanja mešanega i-talijansko - jugoslovanskega odbora o ureditvi trgovinske izmenjave v novem letu in da se na teh pogajanjih o obnovi splošnega trgovinskega sporazuma obravnavajo tudi sporazumi o krajevni trgovinski izmenjavi, smo se že zadnjič dotaknili tudi sejma «Alpe-Adria».
Omenili smo, da so lani pri izvajanju kupčij, sklenjenih v okviru tega sejma, nastale nekatere težave, ki so jih povzročile razne posebne okoliščine, kakor na primer določena preusmeritev jugoslovanske zunanjetrgovinske politike, ki je i-mela za posledico krčenje uvoza potrošnega blaga; poleg tega moramo tudi upoštevati o-kolnost, da je šlo za sejem, ki ga je bilo treba šele vpeljati.
Zdaj nastopa čas, ko je treba pripraviti vse potrebno, da se bo sejem to leto odvijal bolj gladko. Da bi tudi mi po svojih močeh prispevali tej akciji, ki je gotovo v veliko korist gospodarskega razvoja na tej in oni strani meje, smo se namenili Poizvedovati o mnenju raznih Ustanov, ki so v tem pogledu Pristojne že po svoji strokovnosti pa tudi kot predstavniki neposredno prizadetih poslovnih krogov.
Obrnili smo se najprej na trgovinsko zbornico v Gorici in zaprosili njenega ravnatelja Canduttija, da bi nam povedal svoje mnenje o prvem * sejmu «Alpe-Adria» ter nam iznesel tudi svoje morebitne predloge za organizacijo sejma v tem letu. Ravnatelj Candutti nam je brez vsakega pridržka razkril svoje Poglede.
Pri presojanju tega vprašanja je po njegovem mnenju treba upoštevati okolnost, da je predmet vseh treh sporazumov, ki urejajo trgovino med obema državama — splošnega trgovinskega, obeh obmejnih sporazu Piov (o trgovini med obmejnimi področji) in sporazuma o šejmu «Alpe-Adria» — pravzaprav trgovina z is Limi artikli, hotel je reči, da so artikli obmejnih sporazumov zapopadem tudi v splošnem sporazumu o italijansko-jugoslovanski trgovini. Razlika je le v kontingentih, oziroma glede list kontin-gentiranega blaga. Blagovna lista jugoslovanskega izvoza v obmejnih sporazumih — tudi glede sejma «Alpe-Adria» — zajema zlasti govedo, konje, goveje in svinjsko meso in ribe.
Gorica je zlasti zainteresira-na za sporazum o krajevni <obmejni) trgovini. Ravnatelj Can dutti meni, da bi sejmu «Alpe-4dria» zagotovili še večje zanimanje, ako bi ga premestili v drugo polovico leta, in to na datum proti samemu koncu leta. Rer se novo leto za obmejno izmenjavo po avtonomnem računu začenja 16. januarja, si gorski uvozniki predvsem mesar. j{ in predelovalci mesa) priskrbijo dovolj uvoznih dovoljenj Prav v tem času in so lani ime-R posla z uvažanjem iz Jugosla-vije na podlagi teh dovoljenj Prav tedaj, ko je bil odprt sejem «Alpe-Adria» (od 11. do 20. maja). Goriški uvozniki bi imeli večji interes za sejem «Alpe-Adria», ko bi ta bil proti kon-cu leta, ko bi bila uvozna dovoljenja po običajnem obmejnem sporazumu že izčrpana.
Se drugo misel je naglasil ravnatelj Candutti, in sicer glede sestave blagovnih list za sejem «Alpe-Adria». z jugoslovanske strani naj bi po njegovem mnenju le omejili izvoz v Italijo v glavnem na blago, katerega uvoz v Italijo je že kontin-gentiran (kakor govedo, konje, Goveje in svinjsko meso, ribe In mleko), glede italijanskega izvoza v Jugoslavijo pa naj bi vladala popolna prostost. Italija ima dovolj raznega blaga in je zato kontingentiranje oziroma določanje izvoza zanjo brez Pomena.
Goriški uvozniki so v okviru lanskega sejma «Alpe-Adria» u-Pozin iz Jugoslavije za okoli lil milijonov lir blaga. Ravnatelj Candutti meni, da so tržaški u-Pozniki daleč pred gonškimi v lom pogledu morda tudi zato, ker imajo z uvažanjem kontin-Gentiranega blaga več izkušnje, in sicer zato, ker trgujejo s kon-lingentiranim blagom tudi na 'Podlagi kontingenta, ki ga rimska vlada vsako leto odobri Ju-Goslaviji za tržaški velesejem. Po določbah, veljavnih go, lanski sejem «Alpe-Adria», bi se morale vse kupčije, sklenjene P-a tem sejmu izvesti do konca ista 1962, v resnici pa še ni bil Pokrit omenjeni italijanski u-iz Jugoslavije (za lil milijonov lir) z ustreznim jugoslovanskim uvozom iz Italije ozi-r°ma z Goriškega.
Ravnatelju Canduttiju smo se nato zahvalili za ljubezniv sprejem ter smo zapustili lepe prostore goriške trgovinske zbornice v prepričanju, da bodo Pristojni organi upoštevali nje-Gove predloge, ki naj bi pripomogli k zagotovitvi čim večje-Ga uspela letošnjemu sejmu
Alpe-Adria v korist vsega obmejnega gospodarstva.
Kaj žene de Ganila v skrajnost Zima dviga vrednost premoga
Čez London strelja v VVashington - Angleži bodo počakali
Morda je hotel angleški karikaturist s tem, da je dal predsedniku De Gaullu tako orjaško postavo, naznačiti njegovo načelo v politiki:	«veličino»
(po francosko grandeur). S tem, da je De Gaulle razbil pogajanja z Veliko Britanijo za pristop te k EGS, je gotovo iz-' vršil veliko delo: ali je bilo dobro ali slabo, to bo pokazala zgodovina; veliko in riskantno je bilo vsekakor. Zakaj je to storil? Danes je že jasno, da ne toliko iz gospodarskih, kolikor iz političnih razlogov. Niti pri sami ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti niso njeni pobudniki zanikali, da ne bi imela skupnost tudi političnih namenov. Gospodarski razlogi za razbitje pogajanj niso bili odločilni. Macmillan je izjavil, da so bila pogajanja že tik pred uspešnim zaključkom, kar pojneni, da so bila gospodarska vprašanja v Bruslju že razčiščena, ko je De Gaulle pogajanja presekal.
Na zunaj je udaril po «insu-larni» Veliki Britaniji, meril pa je Združene ameriške države. Tem zamer ja, da hočejo imeti same atomsko orožje in zase ohraniti vse zadevne tajne; zavladati hočejo, to jim očita De Gaulle, nad Evropo politično in gospodarsko. S Sovjetsko zvezo se pogajajo same in pripuščajo k pogajanjem kvečjemu Veliko Britanijo. V Evropsko gospodarsko skupnost silijo Angleže, da bi to razvodenile. V zahodni Evropi pa hoče igrati vodilno vlogo Francija, zato je De Gaulle nedavno sklenil pogodbo celo o vojaškem sodelovanju z Zahodno Nemčijo, ki niti Rimu ni bila prijetna.
Cummtngs—London Datly Expre#»
Dve milijardi zlotov za nabavo žita
Proti koncu	y ^
Poljska zaključila s novo pogodbo glede dobave pšenice na kredit, in sicer se je pogodila za nakup 300.000 ton; to predstavlja vrednost nekakšnih 15 milijonov dolarjev. Kanada je takoj, začela dobavljati naročeno žito Poljski. Med obiskom pomočnika ministra za zunanjo trgovino Modr-zewskega so se tudi domenili, da bo Poljska naročila nadaljnjih 200.000 ton žita pod podobnimi pogoji. Tudi leta 1959 so Poljaki prav tako na kredit kupili 120.000 ton ječmena in pšenice ,ki ga je Kanada dobavljala leta 1980, in leta 1861 je Poljska prav tako kupila 300.000 ton kanadske pšenice. Poljska izvaža v zameno v Kanado razne svoje izdelke, lani je tudi razstavljala svoje blago na mednarodni razstavi v Torontu.
Poljski tisk ugotavlja, kako velike zneske mora trošiti Poljska za nabavo žita v tujini; zato je toliko bolj potrebno, da s sodobno agrotehniko čim bolj dvignejo proizvodnjo žita doma. Leta 1961 je Poljska uvozila 2,5 milijona ton žita, za katero je plačala 627 milijonov zlotov (157 milijonov dolarjev). To predstavlja okoli 9 odsto vrednosti vsega uvoza v istem letu. Med uvoženim žitom je bilo 1,690.000 ton pšenice, 310.000 ton rži in ječmena pa tudi manjše količine koruze. Od leta 1956 do 1960 so Poljaki potrošili 2 milijardi zlotov za nabavo žita v tujini to je okoli 500 milijonov dolarjev; s . tem denarjem so kupili okoli 8 milijonov ton žita. Skoraj ves denar, ki ga Poljaki prejmejo za izvoz orodnih strojev, železniškega materiala, ladij kakor tudi opreme za ladje, to je 10 odsto vsega izvoza, je leta 1961 šlo za nabavo žita v tujini.
Ameriško žito za Poljsko
Od začetka izvajanja ameriškega programa «Hrana za mir» (od leta 1954) je Poljska prejela iz Amerike okoli 30 milijonov stotov pšenice in moke. Jeseni lanskega leta je Poljska izrazila vladi Združenih ameriških držav željo, da bi rada uvozila za 799.150 dolarjev raznih kmetijskih pridelkov; pred koncem lanskega leta je uvozila iz Amerike 120.000 stotov pse niče.
povečan
__ Izvoz iz Velike Britanije v države Evropske gospodarske skupnosti je lani dosegel vrednost 720 milijonov funtov šter-lingov ter se je povečal za 17 odsto v primerjavi s prejšnjim letom. Sam izvoz v Francijo se je povečal za 23 odsto in dosegel 138.1 milijona funtov šter-lingov. Samo angleška prodaja v Španijo, ki je dosegla 59.6 milijona funtov šterlingov, se je bolj povečala (za 56 odsto).
Angleški izvoz v države EFTA (Evropskega združenja za svobodno izmenjavo) je znašal 517 milijonov funtov šterlingov ter se je povečal le za 7 odsto, čeprav so bile carine na uvoz v te države znižane na polovico.
Angleški izvoz na šterlinsko področje se je zmanjšal za 4 odsto (leta 1961 za 2 odsto). Povečal se je angleški izvoz v ZDA za 17 odsto in dosegel 330.4 milijona funtov šterlingov; leta 1961 se je zmanjšal za 14 odsto. V celoti je angleški izvoz dosegel lani 3972 milijonov funtov šterlingov, uvoz 4.492 mil., ponovni izvoz pa 158 milijonov funtov šterlingov.
Na podlagi De Gaullovih spominov, kjer je De Gaulle izpovedal svojo politično zamisel o ureditvi Evrope, prihaja neki ameriški časopis do zaključka, da je De Gaulle prevzet z mislijo, da bi dosegel spravo med Romani, Germani in Slovani v Evropi. Nato bi si Evropa sama vladala brez vtikanja Anglosak-soncev (Angležev in Amerikan-cev). Prepričan je, da bi na takšen sporazum pristala tudi Sovjetska zveza, in sicer zaradi razkola med njo in Kitajsko. Nekemu svojemu sodelavcu je De Gaulle nekoč samozavestno dejal: Na delu se lahko zmotim, toda v svojih predvidevanjih se nikdar nisem zmotil.
O posledicah odklonitve Velike Britanije je pač težko govoriti. Angleži se navadno ne prenaglijo. Ali se bodo skušali še bolj gospodarsko povezati z dominioni ( Commonmealthom) in pripravljati gospodarsko a-tlantsko skupnost z Ameriko? Sami kaj radi opozarjajo: «Glej in čakaj!» Predstavniki angleškega gospodarstva in financ (Financial Times) so še vedno prepričani, da bo končno angleški lev le pricapljal v EGS.
Ko bi De Gaullovo ravnanje izzvalo zrahljanje notranjih vezi EGS in bi nato dalo pobudo za mednarodna gospodarska pogajanja na širši podlagi v duhu razbijanja gospodarskih blokov in svobodnejše mednarodne trgovine, bi ga lahko pozdravili kljub De Gaullovim ostrim potezam, ki verjetno izvirajo tudi iz njegovega sanjarjenja o «ve-ličinh.
Napredek sovjetske industrije
Sovjetski osrednji statistični zavod je objavil podatke o razvoju gospodarstva v preteklem letu. Industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi je lani napredovala za 9,5 odsto v primerjavi s prejšnjim letom. Kakor poroča TASS je sovjetska industrijska proizvodnja Jam znašala 63 odsto ameriške industrijske proizvodnje, v oe-tih prejšnjih letih pa je dosegla le 47 odsto.
Po podatkih iz, istega vira; so lani pridelali v Sovjetski zvezi 144 milijonov ton žita. leta 1961 pa 137,3 milijona. število glav goveje živine se je leta 1962 dvignilo za 4 milijone 700.000 ter doseglo 86 milijonov 800.000 glav ob koncu leta. Mleka so pridobili 64 milijonov 200.000 ton, 1. 1961 pa 62 milijonov 600.000 ton.
Lani se je sovjetsko prebb valstvo pomnožilo za 3 milijone 300.000 ljudi ter doseglo 223 milijonov, kar predstavlja 1,50-odstotno povečanje.
Narodni dohodek je znašal 16-1 milijard 500 milijonov rubljev, kar pomeni povečanje za 6 odsto (za 9 milijard rubljev) v primerjavi z letom 1961 Vrednost zunanje trgovine je dosegla 11 milijard 800 milijonov rubljev ter se je povečala za 11.5 odsto.
-V Sovjetski zvezi so lani proizvedli 76 milijonov 300.000 ton jekla, 186 milijonov ton petroleja in 369 milijard kilovat nih ur električne energije.
Evropa med prvimi proizvajalci Nafta in plin silita v ospredje
Zborovanje o ogrevanju in zračenju v Padovi Poseben organizacijski odbor pod predsedstvom glavnega tajnika padovanskega velesejma je odločil, da bo «3. zborovanje o ogrevanju in ventilaciji* za časa velesejma v Padovi (od 29. maja do 13. junija 1963). Osnovni-predmet zborovanja bo «Termična moč ogrevalnih naprav s posebnim ozirom na moderne gradbene strukturen. Kot glavni govornik je bil določen mg. Aldo Gini. Na prihodnji- seji bo odbor določil ostale referente ter točen datum zborovanja.
Izredno ostra zima bo poleg velikih skrbi, ki jih prizadeva raznim panogam gospodarstva, zlasti zaradi oviranja rednega prometa, posebno na področju porabe goriva, imela tudi svoje pozitivne strani. Prav premogovno krizo rešujejo evropski gospodarstveniki skoraj že vsa povojna leta, ker namreč ne vedo, kam bi s premogom, ki ga vedno bolj izpodrivajo druga goriva, kakor zlasti nafta in zemeljski plini. Ni dvoma, da je huda zima v precejšnji meri pripomogla k skrčenju velikih zalog premoga na evropski celini, pa tudi v Angliji. Zahodnonemška vlada na primer prejema iz javnosti razne pobude, naj vpliva, da bi se proizvodnja premoga v Porurju zopet dvignila; vendar so v vladnih krogih mnenja, da je potrebna previdnost in da bo povsem dovolj, ako proizvodnjo premoga dvignejo zopet na o-koli 140 milijonov ton na leto, sicer bi se zopet povečale zaloge neprodanega premoga.
ALI BO TREBA PROIZVODNJO PREMOGA REg SKRČITI?
Napovedovanja, v kakšnem razmerju bodo druga goriva izpodrinila premog, se ne ujemajo. Tako na primer je Skupnost za premog in jeklo uradno izdelala poseben načrt, ki predvideva postopno skrčenje proizvodnje premoga v državah šestorice do leta 1970. Zdaj cenijo lansko proizvodnjo v državah Evropske gospodarske skupnosti na 226 milijonov ton, po načrtu pa naj bi se postopoma do leta 1970 znižala na 155 milijonov ton. Da bi ne prišlo do krize v rudnikih, predvideva ta načrt posebno podporo, in sicer dva dolarja pri toni. v Porurju ,kjer so leta 1960 proizvedli 123 milijonov ton premoga, naj bi se proizvodnja do leta 190 skrčila na 89 milijonov ton, v Franciji (Nord-Pas de Calais) pa od 29 na 7,5 milijona ton. Edino v po-sarskih premogovnikih in v Campinu bodo lahko s takšno državno podporo (dva dolarja za tono) dvignili proizvodnjo. Po računih Skupnosti za premog in jeklo bi lahko tono premoga za koksanje prodajali po 17 dolarjev za tono cif, premog za kurjavo pa po 15 dolarjev tono. Toda Američani bi lahko 1	1970 dobavljali premog Ev-
ropi še vedno za dva dolarja pri toni ceneje. Če bi hoteli ta načrt za skrčenje proizvodnje premoga v Evropi izvesti, bi vlade morale potrošiti okoli 310 milijonov dolarjev na leto. Od tega denarja bi sicer lahko posamezne vlade precej prihranile, ker bi nekateri premogovniki lahko proizvajali po nižjih cenah tudi brez posebne državne podpore.
Zanimivo je, da bi po računih dveh strokovnjakov, ki sta sama sestavila statistiko o potrebah premoga v Evropi, in sicer za čas od leta 1965 do 1970, ne bilo treba skrčiti proizvodnje premoga. (To statistiko sta sestavila V. Paretti in G. Bloch iz statističnega urada pri Evropski gospodarski skupnosti). Po njunih računih bi v državah Evropske gospodarske skupnosti leta 1970 še vedno potrebovali okoli 244 milijonov ton premoga (leta 1961 250 milijonov ton). Od tega bi morali okoli 25 milijonov ton uvoziti, kar pomeni, da bi evropska proizvodnja lahko dala 219 milijonov ton. Oba gospodarstvenika priznavata, da se utegne uvoz cenejšega premoga ali petroleja povečati in s tem povzročiti skrčenje porabe domačega premoga, vendar sta mnenja, da bi se to vprašanje dalo rešiti s primerno . carinsko zaščito.
Vsekakor bi premogovniki potrebovali podporo pet dolarjev za tono. Tudi pri takšni podpori bi se po njunih računih poraba premoga v šestih evropskih državah sorazmerno znižala ter bi leta 1970 znašala okoli 35 odsto, medtem ko je leta 1960 dosegla 55 odsto porabe vsega goriva. Poraba petroleja bo leta 1970 po njunih računih najmanj 2,3-krat večja kakor leta 1960, sama poraba nafte za kurjavo se bo povečala 2,5-krat. Delež porabe nafte (petroleja) na celotni evropski (v državah EGS) porabi goriva bo znašal 50,5 odsto.
Goriva v L 1983
Po poročilu francoske agencije «Agence France — Presse» iz Luksemburga, kjer je sedež Evropske skupnosti za premog in jeklo, se bo v letu 1963 potrošnja petrolejskih proizvodov povečala za okoli 15 odsto. V času od leta 1961 do 1963 je povečanje doseglo 20—25 odsto pri prevozih, 20 odsto v drugih vrstah industrije, 40 odsto v gospodinjstvu in 80 odsto v termičnih centralah. Zmogljivost rafinerij se je lani povečala za 11 odsto, zlasti v Italiji Belgiji in Zah. Nemčiji; v tem razmerju bo napredovala tudi leta 1963. V tem letu bo zmogljivost petrolejskih čistilnic izkoriščana v razmerju 85 odsto.
Poraba električne energije se bo letos v primerjavi z lanskim letom dvignila za 7,7%. Zmogljivost hidroelektrarn se bo povečala za 5 odsto, termičnih central pa za 10 odsto.
Potrošnja plina bo letos nazadovala za 1 odsto zaradi mrtvila v proizvodnji jekla; nazadovala po uporaba plina v industrijskih obratih. Napredovala pa bo poraba zemeljskih plinov, vendar ne bo mogel zemeljski plin povsem nadomestiti nazadovanja uporabe navadnega plina, ker ne bodo še izkoriščali velikih ležišč na Nizozemskem.
Še vedno bo napredovala o-skrba z energijo iz tujine; leta 1961 je znašal 31 odsto, le-
ta 1962 35 odsto in leta 1963 37 odsto.
«LTnformation» pripominja da je značilno ,da napovedovanja iz Luksemburga ne omenjajo porabe premoga. Ni povsem jasno, zakaj Skupnost za jeklo in premog ni objavila podatkov glede premoga.
PROIZVODNJA PREMOGA V EVROPI IN AMERIKI
čez sto let je bil premog za Evropo glavni vir energije. Povpraševanje po virih energije po svetu sicer čedalje bolj narašča, saj se je v zadnjih tridesetih letih poraba kar podvojila, vendar izpodrivajo premog druga goriva; Evropa sodi med največje proizvajalce premoga. Leta 1960 so v Evropi proizvedli 590 milijonov ton., to je 30 odsto vse svetovne proizvodnje. V Sovjetski zvezi je proizvodnja dosegla 373 milijonov ton in v Združenih državah 392 milijonov. V istem letu je Evropa pridobila 477 milijonov ton rjavega premoga, ZSSR pa 140 milijonov. Delež evropske proizvodnje rjavega premoga je znašal 73 odsto. 68 odsto vse energije, ki so jo proizvedli v Evropi, je prihajalo od trdega goriva. V žadniih desetih letih se ie delež premoga na proizvodnji energije občutno zmanjšal, leta 1950 je znašal 84 odsto.
V evronski premogovni industriji (vštevši Sovjetsko zvezo) je zaposlenih čez tri milijone delavcev, to je okoli 5 odsto delovne sile. Po drugi svetovni vojni so investicije v evropsko premogovno industrijo dosegle 10 milijard dolarjev.
Leta 1961 je proizvodnja črnega premoga v Evropi (brez Sovjetske zveze) znašala 586 milijonov ton, to je 4 milijone ton manj kakor leta 1960. Do nazadovanja je prišlo, ker je padlo povpraševanje po premogu. V začetku leta 1961 je bilo na zalogi 57 milijonov ton tega premoga, proti koncu leta so se razerve zmanjšale na 47 milijonov ton.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Avstrija pripravljena na pridružitev
Dunajski dopisnik zahodno-nemškega lista ^Deutsche Zei-tung* poroča, da se je na Dunaju, odkar so bila prekinjena pogajanja za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, utrdilo razpoloženje za pristop Avstrije k EGS. Na Dunaju vlada prepričanje, da bi se Avstrija morala glede pridružitve EGS najprej pogajati s posameznimi državami, ki so članice EGS. Izkušnja z Anglijo je pokazala, da je ta pot najbolj pripravna. Avstrijski minister za. trgovino je naglasil, da se dunajska zamisel glede pridružitve k EGS zlaga z okvirom EGS pa tudi upošteva francosko gledišče, da mora rimska pogodba ohraniti svojo celoto; ta se ne sme oslabiti s pridružitvami ali pristopi oziroma z velikimi koncesijami, ki naj bi jih dali drugim državam. Na Dunaju so pri. šli do Spoznanja, piše list, da so Avstrijci že zamudili bolj ugodno priložnost in da jih je na primer Grčija s svojo pridružitvijo EGS prehitela.
2e sam razvoj avstrijske zunanje trgovine govori za pridružitev EGS Avstrije k EGS, trdi dopisnik. Okoli 60 odsto avstrijskega uvoza izvira s področja držav EGS, 13 odsto iz držav EFTA (Evropsko združenje za svobodno izmenjavo), 12 odsto iz vzhodnoevropskih držav
(vštevši Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo) ; polovico izvoza gre v države EG-S, 15 odsto v države EFTA in 17 odsto v vzhodnoevropske države. Samo iz Zahodne Nemčije uvaža Avstrija 40 odsto vsega svojega uvoza, avstrijski izvoz v to državo pa znaša 30 odsto vsega izvoza.
Dunajski dopisnik omenjene-
Ameriški industrij ci predvidevajo železarsko stavko
Ameriški časopis «Iron Age* poroča, da pričakujejo ameriški industrij ci, ki potrebujejo jeklo za svoje obrate, železarsko stavko, ki utegne trajati dolgo. Zato bi radi povečali svoje zaloge jekla, da bi lahko vzdržali tudi tri mesece brez novih nakupov. Drugi zopet odsvetujejo tovarnarjem, da bi si ustvarili tako velike zaloge jekla.
mmv
V oblakih
je topleje
Koliko lepih sklepov je polna vaša duša, ko vam sili pod noge skozi špranje ob oknih in vratih zajedljiva buria in vas trese mraz! Za nobeno ceno vas prihodnja zima ne bo našla več nepripravljenih. Pri nizanju svojih sklepov niti zdaleč ne mislite na osnovno načelo vsake organizacije, ki mu pravimo predvidevanje, temveč vam te lepe načrte vliva kar tako notranji gon za samo-ohrano; poleg vsega se iz sklepov in velikih načrtov poraja upanje, ki že med to zimo samo po sebi prinaša toploto v vaša srca.
Torej za prihodnjo zimo: pravočasno, že poleti boste nabavili drva; tedaj so lepa, živa in suha, torej lažja. Če bodo hrastova, nikar ne pozabite povprašati, ali niso morda rasla
v	dolini na osojnem, kajti takš-nja so sicer gladka, a dajejo malo toplote. Tudi koks mora biti že poleti v kleti, da bo lahko pozimi tešil požrešnost nenasitnih peči «s trajnim o-gnjem», ki vse z enakim apetitom požirajo lire, pa naj pravi reklama o njih, kar hoče.
Drva, premog, briket ali koks? To je kvečjemu še za staromodna stanovanja, Samo nafta diši po modi, čeprav smrdi in se lahko zgosti pri takšnih temperaturah, kot jih imamo letos. Kerosen je sicer iz iste smrdljive družine in šele prodira v stanovanja trgovine in urade, a je bolj za revno gospodo. In na «butan-» v jeklenkah ne boste gotovo pozabili za primer, da bi se nafta pričela ustavljati v ceveh in ne bi pritekala v gorilec ali bi si zaradi poledice ne megli nabaviti niti koksa. Plinski peči na butan se prihodnjo zimo ni-kolcor ne boste, odpovedali — 30.000 lir, kakšne denar je pravzaprav to, ko Ura že tako zgublja na kuvni moči in se boste lahko v skrajnem primeru tudi
vi	pridružili tej ali drugi stavki za zvišanje plač! Poleg vsega s takšno pečjo na kolesih
ga lista pripominja, da nimam jZc7lfco za nabavo plešete iz sobe Avstrijci več tolikšnih pomisle- • v sobo in cel° v kuhinjo in kokov glede pridružitve EGS zara-lpalnico in ,se že s tem svoje-di avstrijske nevtralnosti; tudi j rrsin*m twistom segrejete. socialisti, ki so iz notranje po- j Meščani iz Trsta svetujejo litičnih razlogov naglašali to o- i takšne plinske peči tudi nam viro, niso v tem pogledu več ij Kraševcem. Pa kaj bi s takšni-tako glasni. V zadnjem času je "mi drobnarijami, kakor so peres moskovska «Pravda* v tej 1 či na Plin in pečice va elektri-zadevi polemizirala, toda na Du-: ko v boiu s pošastno burjo! Mi naju so prepričani, da Moskva 1 s.mo s6	~
ne nasprotuje več tako močno ivest( pridružitvi Avstrije EGS. Glede I lahka za centralno kurjavo, razlage pojma nevtralnosti se ; bl,se tako tudi povzpeli za vedno bolj utrjuje mnenje, da V*™* J ^vljenju treba gre samo za vojaško nevtral- samo Vlse tn vtse ln nikdar nost. Prvotno je prevladovalo prepričanje, da bi bil skupen nastop vseh treh nevtralnih držav (švedske, Švice in Avstrije) s političnega vidika koristen, zdaj pa v gospodarskih krogih
samo
navzdol. Kako naj bi bila naša hiša gosposka vila na Krasu brez centralne? Med imenitnike se bomo sicer uvrstili precej pozno, toda zato pa bo vse «prima» po zadnjih izsledkih današnje tehnike. Na dru-
v
Ameriški tednik «Newsweek» poroča, da je po zaključku kubanske krize neki znani ameriški časnik očital ameriškemu poslaniku Adlaiu Stevensonu, ki predstavlja Ameriko pri Organizaciji združenih narodov, da je tako popuščal pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo, da lahko rečemo, da bi bil za Ameriko kmalu pripravil nekakšen Muen-chen, to je sramoten kompromis, kakor sta ga Chamberlain in Daladier v imenu Zapada zaključila s Hitlerjem. Stevenson je zanikal ta podtikanja.
Toda pičlih šest mesecev za tem, ko je izbruhnila kubanska kriza so se Združene ameriške države mirno pogajale o umiku ameriških raketnih oporišč iz Turčije, Italije in Velike Britanije. Iz Anglije so Američani že tako odpeljali 15 zastarelih raket tipa «Thor» in srednjega dometa.
Predsednik Kennedy in predsednik Amintore Fanfani sta se nedavno dogovorila, da bodo A-meričani umaknili 30 prav tako zastarelih raket «Jupiter» iz Italije. Tudi pogajanja o odstranitvi 15 raket «Jupiter* iz Turčije so bila skoraj pred zaključkom. Nekateri so domnevali, da pomeni vse to novo ameriško politiko, v resnici pa ne gre za to. ZDA so bile že davno mnenja, da so rakete
Vendar umik z raketnih oporišč
Namesto «Thora» in «Jupitra» na kopnem «Polaris» na podmornicah
ne vztrajajo več pri gledišču, da j žinskih svetih študiramo že „ bi bil skupen nastop potreben, | vseh podrobnostih prospekte, in m sicer glede na to, da so zu- \ sicer iz dežele visoke tehnike n anj etr go vinski odnosi posa- j in trdne valute, iz Švice. Nič mezmh držav nasproti EGS raz- a ne de, če so sami prišli v hišo licnl'	I Prav mimogrede s časopisno re-
! klamo ali smo jih sami naročili. Tako smo odkrili peči za
«Thor» in «Jupiter» zastarele, toda med časom, ko je Hruščov zahteval, da jih Američani odstranijo, niso Američani mogli ničesar storiti, da ne bi napravili vtisa, da popuščajo. Poleg tega so se Turki upirali odstranitvi ameriških raket.
Zdaj bodo stare rakete zamenjali z bolj sodobnim orožjem, to je z raketami «Polaris» na atomskih podmornicah. Okoli Škotske že kroži skupina a-meriških podmornic na jedrski pogon in drugo takšno skupino bodo odposlali na Sredozemlje. Ta poteza predstavlja del ameriške zamisli večstranske jedrske oborožitve pod okriljem A-tlantske zveze (NATO), ki naj bi ovirala razvoj neodvisne delavske udarne sile, kakor bi jo rada zgradila Francija. News-week dodaja, da bo še dolgo trajalo, preden bodo lahko operirale večstranske enote podmornic z raketami «Polaris». Zdi se, da bi Sovjetska zveza in Amerika radi izkoristili ta presledek, da bi se sporazumeli gle. de prekinitve jedrskih poskusov. Predsednik Hruščov bo lahko
pokazal, sklicujoč se na umik ameriških raket z evropskih o-porišč, na dobro voljo Američanov, z druge strani so Američani prepričani, da se da sedanja sovjetska uvidevnost izkoristiti za to, da bi končno dosegli sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. Toliko bolje, če bodo Rusi privolili na to pod vplivom odstranitve ameriških raketnih oporišč, piše Newsweek.
New York Times* poroča iz Rima ,da je predsednik Fanfani na ministrski seji poročal o zamenjavi ameriški raket «Jupiter*, ki so na oporiščih v Italiji, z. raketami «Polaris», ki jih bodo postavili na podmornice na Sredozemlju; ni nujno potrebno, da bi te podmornice krožile v italijanskih vodah, pravi dopisnik.
Isti list prinaša pripombe svojega sodelavca Hansona W. Baldwina k vesti iz Pariza, da bodo Francozi do konca tega leta zgradili prve enote svoje jedrske udarne sile. Neuradno je vse to bilo že znano. Francoski obrambni minister Pierre Massmer je izjavil, da bodo lah-
ki napadalni bombniki tipa «Mi-rage IV* lahko naložili trikrat bolj učinkovite atomske bombe, kakor je bila tista, ki so jo Američani vrgli na Hirošimo. Francoski minister je dodal, da bodo Francozi v nekaj letih sestavili tudi vodikovo bombo, in sicer okoli leta 1967 in 1968. Američani bi bili radi preprečili namene tujih držav, da bi vsaka zase ustvarila lastno udarno atomsko silo, ter si prizadevajo da bi organizirali takšno silo v okviru NATO. Američani so namreč prepričani, da se s takšnim ustvarjanjem lastne atomske sile v posameznih državah ustvarja tudi v politiki nestalnost.
Francoski načrt glede izgraditve lastne atomske udarne sile se ne omejuje na en tip jedrskega orožja, temveč zajema razne vrste takšnega orožja, med tem tudi rakete krajšega dometa in protiletalske rake iv prav tako tudi rakete dolgega dometa. Američani so mnenja, da se bo zaradi te francoske posesti atomskega orožja še povečala politična nestalnost na svetu, sicer po ameriškem mne-
nju francoska atomska udarna sila ne pomeni mnogo v svetovnem merilu. Francija je prepričana, da ji bo posest atomske jedrske sile ojačila položaj v okviru NATO. Gotovo je, da ne bo pripomogla k povečanju francoske varnosti, niti ne varnosti Evrope. Francoski bombniki «Mirage IV* sicer lahko ponesejo rakete 1500 do 2200 milj daleč in lahko bombardirajo tudi Moskvo ter se v istem letu vrnejo domov, toda hkrati izpostavlja Francija svojo deželo in svoje ljudstvo strahovitemu odgovoru s strani Sovjetske zveze.
Sovjetske protiletalske
rakete so nevarne
Sovjetska zveza je poleg vsega v zadnjem času izpopolnila svoje protiletalske rakete, s katerimi je že sestrelila ameriško letalo «U-2*, ki ga je vodil Po-wers; z istim orožjem, ki je bilo še izpopolnjeno, pa so nad Kubo sestrelili drugo ameriško letalo «U-2». Sovjetski strokovnjaki so izdelali razne vrste protiletalskega orožja in z njim lahko sestrelijo letala iz največjih višin. S temi najrazličnejšimi
centralno kurjavo ne samo na koks, nafto in drva, temveč tudi na najrazličnejše odpadke in papir! Kakšna čudovita kombinacija peči! Tudi na papir, ali ni to kakor nalašč za časnikarje? Če ne verjamete, vam povemo, da so to peči «Accu-mah družbe Accum-Gossau.
In da ne bomo preveč papir-j ja požgali po nepotrebnem in bi ne uhajala toplota iz hiše, smo se še odločili, da izoliramo strope po vseh prostorih. Tudi to je najnovejša pridobitev gradbene tehnike: z železno volno prevlečeš gornjo površino stropov in jo zopet zaliješ s cementom. Na železno volno smo torej prišli! V stiski, kakor je huda zima. postane človek iznajdjiv in kar strokovnjak.
Pri teh naših sklepih smo pri vsej iznajdljivosti in čudoviti domišljiji, ki človeka kar pogreje, na nekaj le pozabili. V svojem zimskem zaletu smo se dvignili nekam previsoko, kakor da bi nas bila burja zgrabila v svoj vrtinec. Pozabili smo na račune, ki so ostali globoko pod nami, kar primrznjeni na zemljo. Ti presneti računi, prav nič idealizma in domišljije ni v njih.
vrstami orožja nika- In če bi se tudi jaz pridružil kor ne zaostajajo za ameriškim ' kakšni stavki vsaj enkrat v protiletalskim orožjem, ugotav-j življenju? lja «New York Times*.	j	— ib___
Stran 2
SOCIALISTI O ZUNANJI POLITIKI ITALIJANSKE VLADE. M=d razpravo o nezaupnici vlači., ki jo je predložil poslanec Togliatti, se je oglasil k besedi tudi voditelj socialistov Pietro Nenni. Nenni je ostro kritiziral francosko-nemško zvezo, ki jo obsojajo vse evropske demokratične sile. Ta zveza predstavlja grožnjo Evropi. Ustvarjanje večstranske atomske sile pod okriljem NATO bi lahko pomenilo zmanjšanje nevarnosti, da se vsaka država oboroži z atomskim orožjem in ga skuša sa-m a tudi uporabiti. Fanfanijevo potovanje v Washington pomeni očitno nasprotovanje De Gaullovi politiki proti vstopu Velike Britanije v EGS. Vodja socialnih demokratov Saragat je iz'■ a vil, da ne bo po volitvah stopil v nobeno vlado, ki bi bila proti ustanovitvi samoupravnih dežel. Saragat se je zavzel za pristop Velike Britanije k EGS, odklonil pa je odločno pristop Španije. Glede francosko nemške zveze pa je dejal: Golizem mine, evropei-zern pa ostane.
JUGOSLOVANI O VLOGI ZAHODNE NEMČIJE. Beograjski dopisnik pariškega lista «Le Monde* poroča, da so uradni jugoslovanski krogi sicer ze-x lo rezervirani glede sklenitve francosko-nemške zveze, vendai pa jugoslovanski tisk ne prikriva svojega negodovanja. Jugoslovanski listi so sicer za to, da pride do sprave med obema narodoma, toda hkrati izraža bo jazen, da bi Zahodna Nemčija pričela igrati pretirano vlogo v evropskih zadevah; tako Francija lahko zaide v slabo družbo. Ds Gaulle bi se moral nasloniti tudi na Vzhodno Nemčijo. Isti list poroča iz Moskve, da so tam z velikim nezadovoljstvom sprejeli vest o sklenitvi vojaške zveze med Francijo in Zah. Nemčijo. Nekateri italijanski listi poročajo iz Moskve, da so tam z zadovoljstvom sprejeli vest o prekinitvi pogajanj med Veliko Britanijo in EGŠ na zahtevo predsednika De Gaulla.
OBLETNICA NEMŠKEGA PORAZA PRI STALINGRADU — Nedavno je minilo 20 let, odkar je nemška vojska doživela prvi velik poraz v svetovni vojni pri Stalingradu, ki mu danes pravijo Volgograd. Zgodovinarji so mnenja, da je ta poraz pomenil začetek konca Hitlerjeve napadalne vojske. Med opisi tega poraza je zanimivo mnenje nemškega stratega W. R. von Schramma, ki, v zahodnonem-škem listu »Deutsche Zeitung* ugotavlja, da je bil poraza prvi vrsti kriva trmoglavost in domišljavost Hitlerja, ki se je imel za izrednega stratega in ni pustil, da bi se obkoljene nemške čete skušale rešiti z u-mikom. Ljudje okoli Hitlerja tudi niso hoteli uvideti, da ni bila ruska vojska poražena, temveč, da se je umikala taktično, da bi pridobila na času in končno z vso silo navalila na nemško vojsko, članku je dodana tudi slika sedanjega predsednika Hruščova, ki je bil tedaj član vojaškega sveta pri obrambi Stalingrada. Maršal Jeremenko je te dni v moskovski »Pravdi* opisal zasluge Hruščova za srečen izid borbe pred Stalingradom.
POLJAKI IN ANGLEŽI O VPRAŠANJU SOŽITJA. V Varšavi se je te dni začela zanimiva razprava o vprašanju sožitja med narodi in ureditvi Srednje Evrope, katere se udeležuje 50 politikov, znanstvenikov in časnikarjev iz Anglije in Poljske. Iz Londona so prišli tudi predstavniki vseh strank, in sicer 4 od delavske stranke, 5 od konservativne in 2 od liberalne. Za takšne sestanke se zavzema zunanji minister Rapacki, ki je že lansko poletje dal pobudo za podoben poljsko ■ ameriški sestanek.
Razpravo v Varšavi vodi profesor Stanislav Leszczycki, ki predava zemljepis in je bil poprej pristaš socialistične stranke. Leszczycki je prijatelj ministrskega predsednika Cyrankie-wicza.
NOVA VLADA V BRAZILIJI. Po zmagi na ljudskem glasovanju o vprašanju, ali naj bo predsednik republike hkrati tudi predsednik vlade, je predsednik Goulart sestavil novo koalicijsko vlado. Izid glasovanja, da naj namreč predsednik republike združuje obe mesti, torej tudi mesto predsednika vlade, je zdaj potrdil isti parlament, ki je poprej temu nasprotoval. Poleg delavske stranke,
MEDNARODNA TRGOVINA =
«Alpe-Adria 1963»
Poleg 2. mednarodnega sejma obmejne blagovne izmenjave «Alpe-Adria», ki bo od 8. do 16. junija, bodo letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani še sledeče mednarodne gospodarske razstave: 2. mendarodni sejem motorjev in motornih vozil — od 10. do 19. maja 1963; 9. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme — od 31. avgusta do 8. septembra 1963; 10. jubilejni mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA* — od 12. do 20. oktobra 1963.
Pred veronskim sejmom
Letošnji mednarodni sejem poljedelstva in živinoreje v Veroni bo od 10. do 19. marca. Na njem bodo zastopane vse zootehnične panoge od konjereje pa do kokošereje. Posamezne razstave se bodo vrstile ves čas velesejma druga za drugo. Prve tri dni bo mednarodni konjski sejem, od 13. do 15. marca oo mednarodni svinjski sejem in od 16. do 19. marca bo mednarodni sejem goveje živine. Na vseh treh bedo sodelovali živinorejci iz Italije in drugih evropskih dežel. Obenem z govejim sejmom bo tudi vzorčna razstava goved rjave alpske1
«Trbovlje» je 26. 1. odrinila iz Trsta za Benetke, Koper in druga jadranska pristanišča.
NOVA SUPERCISTERNA. — V sredo so v ladjedelnici v Tržiču položili gredelj za novo motorno petrolejsko ladjo, ki bo imela 87.400 ton nosilnosti in bo največja svoje vrste na svetu. Dolga bo 264,6 metra, široka 37,11 m, visoka 19,15 m, grezna globina bo znašala 14,15 m. Pri polnem tovoru bo plula s hitrostjo 16,5 morskih milj na uro.
ITALIJANSKI POMORSKI KROGI O VPRAŠANJU PROSTE CONE V JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČIH. Vest o uredbi izvršnega sveta, ki omogoča ustanavljanje prostih con v jugoslovanskih pristaniščih, je vzbudila veliko pozornost v pomorskih krogih v Italiji, zlasti v Trstu. O tem se da soditi tudi po pisanju tržaškega tiska. V Trstu se ne morejo otresti prepričanja, da bo uvedba prostih con v jugoslovanskih pristaniščih povečala konkurenčnost teh pristanišč; Trst ima sicer že davno prosto luko. Tudi »Avvisatore Marittimo» iz Genove je obširno poročal o vpeljavi prostih con v jugoslovanskih pristaniščih.
V ČIGAVE ROKE PRIDE RAJBELJSKI RUDNIK
=____ ______ Agencija »Treven* (Benetke)
pasme. Vmes med temi glavni" Poroča> da je zapadla koncesi-mi prireditvami bo tudi prikaz
02W4I?
ovac. Ves čas veronskega sejma oo poslovala tržna razstava perutnine in drugih malih živali. Prvič v Italiji bo ob tej priliki rg enodnevnih piščet livorn-ike in newhampshirske pasme, ki jih poljedelsko ministrstvo noče razdeliti tri milijone po znižani ceni.
NAVTIČNI SALON V GENOVI
Jutri se odpre v Genovi 2. mednarodni «navtični salom, na katerem bodo razstavljena mala motorna in nemotorna plovila. Med temi je posebno zanimanje za veliki motorni čoln iz plastike »Bora IV», ki so ga zgradile Združene jadranske ladjedelnice v Tržiču in katerega model je bil že razstavljen v Parizu. 5. in 6. februarja bo v okviru salona mednarodno zborovanje športne in turistične navtike, ki bo obravnavalo vprašanja turističnih portičev in druga vprašanja razvedrilne navtike.
Karbid iz Jugoslavije. Minister za zunanjo trgovino je preklical okrožnico od 29. 10. 1962. s katero je prepovedal prost uvoz kalcijevega karbida iz Jugoslavije. Sedaj je odločil, da se dovoli do 31. marca letos uvoz 3000 ton karbida iz Jugoslavije, in sicer po sistemu kontrolirane carinarnice’ v treh mesečnih obrokih. Tako bo šlo čez carinarnico v Trstu januarja 400 ton, prav toliko februarja in marca 800 ton; čez Benetke pa 350, 350 in 700 ton. Ne bo dovoljeno prenotiranje na gornjo količino, ki jo bo mogoče uporabiti le s predložitvijo predpisane carinske deklaracije za ocarinjen je blaga.
ja za izkoriščanje cinkovega rudnika v Rajblju. Cinkovo rudo pridobiva tam zdaj delniška družba Pertusola. Vprašanje je zdaj, komu bo podeljeno dovoljenje za izkoriščanje rudnika v bodoče. Nekateri so mnenja, naj bi o tem odločila bodoča samoupravna dežela «Furlani-ja-Julijska krajina». Drugi menijo, naj se koncesija podeli v vsakem primeru edino neki javni ustanovi; tretji so za to, naj se koncesija podeli komur koli, toda pod pogojem, da novo podjetje dogradi naprave za predelavo cinkove rude. K tej rešitvi se nagiblje, tako poroča agencija, večina v političnih in gospodarskih krogih. Zgraditev obrata za predelovanje cinkove rude bi stala več milijard; vsekakor bi domače gospodarstvo imelo od tega velike koristi.
Zakaj se je dinar utrdil
Iz rimskega gospodarskega lista «11 Globo* povzemamo sledečo sodbo o jugoslovanskem dinarju, nanašajočo se na tretji teden januarja:
V splošno mirnejši tendenci pade v oči dvig jugoslovanskega dinarja, ki je kotiral v Rimu 0,70 proti 0,65 prejšnjega tedna, to pomeni okrepitev približno za 10 odsto. čeprav upoštevamo, da je šlo za nominalno zamenjavo, ni treba pozabiti, da je to v zvezi z ustreznim zboljšanjem dinarja v Cu-rihu. čeprav so na tem tržišču skoro vsi bankovci težili za nazadovanjem, je jugoslovanski dinar zabeležil dvig od 0,50 na 0,51 švic. franka za 100 dinarjev. četudi ni mogoče vedeti, ali gre za menjavo tendence, vendar je treba imeti pred očmi, da se vedno jasneje kažejo, vsaj na italijanskem tržišču, nekateri pogoji za napredek dinarja. Med činitelji, ki bi mogli vplivati na okrepitev dinarja, je treba upoštevati sledeče: 1) jugoslovansko-italijan-ska trgovinska bilanca teži za ravnovesjem; 2) nedavni jugoslovanski ukrep, po katerem morejo tujci kupiti v Jugoslaviji zemljišča ter graditi na njih stavbe, zlasti gostinskega značaja, bo morda spodbudil investicije italijanskega kapitala v Jugoslaviji. To bo povzročilo povečano povpraševanje po jugoslovanski valuti v Italiji in večjo ponudbo lir v Jugoslaviji, Lahko pa bi to tudi zboljšalo plačilno bilanco med obema državama, ki je danes v velikem primanjkljaju za Jugoslavijo, upoštevajoč pri tem, kajpak, tudi italijanska posojila Jugoslaviji. Skratka, lahko ugotovimo, da so v Italiji perspektive prej za zboljšanje kot pa za poslabšanje položaja dir.arja.
UVOZ SVINJ TžTbOLGARIJE
Da bi omogočili izvoz italijanskega riža, je ministrstvo za zunanjo trgovino sredi januarja dovolilo uvoz 3000 svinj ter 800 stotov svinjskega mesa iz Bolgarije. Dovoljenje bo trajalo do 31. marca 1963. Uvoz se bo izvršil po sistemu »kontrolirane carinarnice* čez carinarnico v Trstu v treh enakih mesečnih obrokih.
Italija za sodelovanje z Egiptom
POMORSTVO
ODHODI LADIJ IZ TRSTA
Tržaški Lloyd:
6. 2. — m/l «Cellina» za Daljni vzhod; 9. 2. — m/l «Bixio» za Južno Afriko.
Jugolinija:
3. 2. — m/l »Jelša* za Rdeče morje; 10. 2. — m/l «Lovčen» za Daljni vzhod; 7. 2. — m/l «N. Tesla« za Perzijski zaliv; 12. 2. — m/l »Trepča« za ZDA; 1. 2. — m/l »Plavnik« za Vzhodno Sredozemlje; 4. 2. — m/l «Rijeka» za Severno Evropo.
Druge družbe:
14. 2. — m/l «Izmir» za Turčijo.
POLOŽAJ LADIJ SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je iz Port Harcourta odplula proti Lagosu, Abidjanu in dalje; motorna ladja »Bohinj« je dospela na Reko; motorna ladja »Bovec« je 25. 1. prispela v Rio de Janeiro, od koder je nadaljevala pot proti Evropi, 15. 2. pripluje v Neapelj in 18. 2, na Reko; »Goranka« je 29. 1. odplula proti Reki in Šibeniku;
O izidu razgovorv, ki jih je imel minister za zunanjo trgovino L. Preti v Kairu z egiptovskim ministrom za gospodarstvo ni podrobnih poročil; pač pa je minister Preti že pred svojim odhodom označil namene svojega potovanja v glavno mesto Združene arabske republike. Ministra je spremljalo tudi več strokovnjakov, kakor predsednik Inštituta za zunanjo trgovino DalVOglio, glavni ravnatelj za valute De Paolis in ravnatelj za zunanjo trgovino Miozzi. V Kairu so govorili o možnostih tesnejšega italijanskega sodelovanja pri izvrševanju petletnega gospodarskega načrta Z AR. Proučili so tudi možnosti poglobitve zunanjih trgovinskih stikov, da bi Egipt lahko plačeval z izvozom svojih proizvodov italijanski izvoz industrijskih izdelkov.
Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje italijanskega posojila Združeni arabski republiki iz aprila 1959, v znesku 51,5 milijona dolarjev (32 milijardi lir), ki je bilo namenjeno kmetijskim melioracijam na področju 60.000 hektarov. ZAR plačuje za to posojilo obresti 4 odsto, in sicer do leta 1969, ko bi ga morala vrniti Italiji. Ob tej priložnosti so v Rimu naglasili, da Italija ne more pomagati gospodarsko se razvijajočim državam s čistimi posojili, pač pa daje prednost pomoči v obliki italijanskega izvoza
na kredit. Med razgovori v Kairu so se tudi dotaknili vprašanja imetja italijanskih državljanov, ki bivajo v Egiptu in ki ga je egiptovska vlada blokirala.
Med svojim obiskom je Preti imel dolg razgovor tudi s predsednikom Naserjem. Ob tej priložnosti je naglasil, da hoče I-talija še razširiti svoje gospodarsko sodelovanje z Egiptom; Italija goji nasproti ZAR podobne simpatije kakor nasproti vsem državam na Sredozemlju, ki si prizadevajo, da bi dosegle večji gospodarski in socialni napredek. Predsedniku Naserju je tudi pojasnil, kako velikega pomena je vprašanje odškodnine Italijanom, ki so živeli ali še živijo v Egiptu (takšnih je okoli 100) in ki so jih zadeli razni ukrepi vlade ZAR v zadnjih desetih letih. Med tem razgovorom sta se državnika dotaknila tudi tehničnega italijansko-egiptovskega sodelovanja, kakor izkoriščanja petrolejskih vrelcev, ki se bo še razširilo pa tudi avtomobilske industrije. Minister Preti je naglasil voljo Italije, da bi sodelovala pri izvrševanju petletnega načrta, če treba tudi s finančno pomočjo. Preti je tudi naglasil, da je treba sedanje dobre odnose med obema državama še zboljšati. Preti se je sestal tudi s predsednikom izvršnega sveta Ali Safarijem.
Sodolni.
UTRINKI
PODRAŽITEV ŽIVLJENJA V ITALIJI. Podatki o gibanju cen v Italiji kažejo, da se je življenje . podražilo še preden je nastopil hud mraz, ki že tako prinaša vedno nove težave v gospodinjstvo. Po podatkih za mesec november 1962 so bili življenjski stroški 76-krat višji kakor pred vojno ’ (1938); indeks za november 1962 (osnova 1938 — 1) je namreč znašal 76 (meseca oktobra 75,66), medtem ko je bil novembra 1. 1961 71,34. Življenje se je torej v enem letu podražilo za 6,5 odstotka. Plače delavcev, zaposlenih v kmetijstvu so se v primerjavi z novembrom leta 1961 povišale za 10,2 odst., v industriji za 8,4 odst., v trgovini za 5,3 odst. in v prevozništvu za 4,5 odstotka. Cene na debelo se niso v bistvu spremenile, le cene kmetijskih pridelkov in živil so napredovale, in sicer so se podražila jajca za 8,5 odst. (v primerjavi z oktobrom), žito za 1,1 odst., klavna živina za 9,9 odst., u-padla pa je cena vinu za 4,4 odst. in povrtnini za 9,9 odst. V primerjavi z letom 1953 so bile cene na drobno za 25,5 odstotka višje, medtem ko je znašal povišek v novembru 1961 samo 19,2 odstotka. V primerjavi z novembrom leta 1961 so bile cene na drobno za 5,3 odstotka višje.
NE BRIJ SE PRI HLADNEM VREMENU! Znanstveni inštitut pri švedskem ministrstvu za narodno obrambo je prišel do zaključka, da predstavlja gosta brada dragoceno zaščito kože v krajih, kjer vlada hud
Vrata jugoslovanskemu turizmu široko odprta
V Jugoslaviji si prizadevajo, da bi razširili in pojačili dotok tujih turistov. Postavili so si za bližnji cilj doseči 100 milijonov dolarjev dohodkov iz turizma. Jugoslavija ima vse naravne pogoje, da to doseže. Predvsem Dalmacija s svojo silno razčlenjeno obalo s približno tisoč otoki, s svojim sredozemskim podnebjem privlači množice severnih evropskih industrializiranih držav, ki se vsako leto spuščajo v pravem preseljevanju narodov na južne obale Evrope. Mimo Dalmacije so pa tudi druge jugoslovanske pokrajine, tako alpska Slovenija s svojo že izkušeno turistično dejavnostjo, Makedonija s svojimi jezeri in številnimi starorimskimi in bizantinskimi spomeniki, Srbija s freskami svojih srednjeveških cerkva in samostanov, vsa država s svojimi lovišči, odkritja za sto tisoče turistov, ki se ne znajdejo več udobno v gneči prenapolnjenih zahodnoevropskih turističnih središč.
TRIJE PREHODI
PROTI JUGU
Jugoslovanska državna uprava v zadnjih letih je uvedla vrsto ukrepov, ki odpravljajo prav vse ovire carinjenja in pregledovanja na najmanjšo mero neobhodnih formalnosti. Pohiteli so z zgradnjo modernih avtomobilskih cest po Sloveniji, do polovico Dalmacije, počez tako rekoč po vsej Jugoslaviji tja do grške meje in začeli širiti omrežje asfaltiranih cest po kršni Črni gori, po skrivnostni Makedoniji in fol-
tudi sami zgradijo stavbe iz-1 npr. na nekaterih otokih izključno za stanovanje, počitek i brali svoje zalive, da so se ne-
p«
pri nizkih temperaturah in med neurjem na morju ne brijejo.
Nove znamke za socialno zavarovanje
Vse v gospodinjstvih zaposlene in njihove delodajalce opozarjamo, da so v prodaji nove znamke za zavarovalne prispevke INPS, ki jih lahko dobe v vseh zadevnih uradih, ce je delodajalec nalepil na zavarovalne izkaznice stare znamkice za delovno dobo po 2. juliju 1962, morajo za ves čas nadomestiti razliko s plačilom na poštni čekovni račun štev. 1/18474 naslovljen na Istituto Nazionale Previdenza Sociale, Roma ali pa na naravnost na Cassa INPS — Roma. Za vsakega nameščenca je treba izpolniti posebno položnico. Na hrbtu položnice je treba navesti razlog pologa z besedami «ad integrazione delle marche per domestici di vecchio tipo appliecate per periodi succes-sivi al 2 luglio 1962», z navedbo razdobja dodatnega plačila. Poleg tega je treba, seveda, navesti točne podatke delavca ali pa število zavarovalne pozicije prizadetega.
Poštno priznanico (potrdilo) je treba prilepiti z enim oglom v zavarovalno knjižnico delavca ter vse skupaj predložiti v običajnem roku sedežu INPS. Navajamo zneske dodatnih prispevkov za vsak teden zaposlitve zavarovancev (v oklepaju vsota, ki od prispevka odpade na delavca):
V občinah s preko 100.000 prebivalci: Moški s polno zaposlitvijo 220 (od tega plača delavec 70 lir), moški s polovično zaposlitvijo 190 (60), ženske s polno zaposlitvijo 160 (50), s polovično zaposlitvijo 110 (35). V občinah s pod 100 tisoč prebivalci: Moški s polno zaposlitvijo 190 (60), s po lovično zaposlitvijo 160 (55); ženske s polno zaposlitvijo 110 (35), s polovično zaposlitvijo 75 (25) lir za vsak teden, če so bili delavci v gospodinjstvu v tem času odpuščeni, je treba nakazati samo delež, ki odpade na delodajalca, brez onega, ki odpade na delavca.
pestri Bosni, povsod, še celo po bogatih ravninah Slavonije, Srema in Banata. Le nekaj desetin kilometrov še manjka, da bo popolnoma končana jugoslovanska avtomobilska transverzala od avstrijsko-italijan-sko-jugoslovanske meje pa do Grčije, s tem se odprejo pota do južnih pokrajin in obal Balkana, v samo osrčje Grčije in njenih neštetih otokov. Kakor pri pticah selivkah so tri pota seljenja čudi za evropske severne narode k južnim morjem, k južnim spomenikom starih mediteranskih kultur. Najbolj vpeljana in že kar izvožena je italijanska pot, od Bren-nerja, St. Gotharda, Domodos-sole; pred nekaj leti je oživela pot čez Francijo in Pireneje, zdaj smo na pragu jugoslovanske poti čez Maribor, Podkoren in Sežano do Djevdjelije do samega Soluna. Ta tretji zadnji evropski;; veletok ljudstev s severa na jug bo tekel vzdolž po vsej dolžini Jugoslavije in se bo lahko cepil v manjše rokave proti jadranskim zalivom in otokom, pred pročelja in oboke starih rimskih, romanskih, gotskih, renesančnih in baročnih zgradb, v očarujoč stik z vsemi človeškimi in naravnimi lepotami Jugoslavije, ki nikakor ne zaostajajo za drugimi deželami ob Sredozemlju.
TUDI TUJCI SI LAHKO UREDIJO LASTEN DOM
ali okrevanje. Tuji državljani in tuje osebe bodo lahko dajale te objekte v izkoriščanje tudi drugim osebam in sicer preko domačega turističnega podjetja ali druge pooblaščene organizacije.
Tak je način izražanja pravne uredbe ali povedano v jeziku človeka z ulice: Tuji turisti lahko kupijo v Jugoslaviji kjerkoli hočejo zemljo in si zgradijo na nji za turistične in kakršnekoli svoje osebne potrebe odmora weekend hišice, vile, karkoli, toda zmeraj samo za namene in cilje turizma, ne pa za industrijo, obrt ali kakršno koli podobno dejavnost. Ne samo to: Tuje osebe in tudi tuje gospodarske organizacije lahko kupijo že zgrajene velike turistične objekte ali pa jih dajo zgraditi za turistične namene. One so lastnice teh zgradb (hotelov, motelov, kampingov itd.), imajo od tega dobiček, le v upravlja-Ijanje jih dajo jugoslovanskim agencijam, ali pa gostinskim podjetjem, ki se s tako dejavnostjo ukvarjajo. Konkretno: Nemci, Avstrijci in drugi kupijo lahko ali zgradijo hotele in podobne turistične objekte za svoje državljane nekje na Jadranu, jih dajo v upravljanje ali .Kompasu’ ali .Putniku’ ali kakšnemu jugoslovanskemu gostinskemu podjetju ,skrb e sami, da stalno pošiljajo skupine svojih turistov, pazijo, da teče podjetje donosno, plačujejo ustrezne davke, a turisti sami so zadovoljni, da so postreženi v takšnem podjetju, ki zna ugoditi njihovemu okusu in navadam.
Sicer pa je znano, da so že imele razne skupine tujih turistov v Jugoslaviji razne svoje za njih rezervirane objekte, kamor so prihajale skupine turistov iz določenih tujih držav. Poznane so bile na primer številne francoske mladinske skupine s svojimi posebnimi ločenimi kampingi. Nemci so si
moteno predajali sončnim žarkom, dostikrat brez slehernih ovir oblačil.
TUDI TRŽAŠKI IN GORIŠKI SLOVENCI SE ZANIMAJO
Nova zakonska uredba pa zar nima .kolikor smo že slišali, tudi številne Slovence v Italiji. Marsikdo bi si rad kupil ali zgradil letoviščno hišo v alpskem gozdnatem območju ali pa nekje ob slovenskih jezerih, kamor bi se zatekel v mesecih vročine v Trstu. Drugim našim ljudem je bolj všeč slovenska obala na Koprskem, ker je pri roki .dobre pol ure vožnje od Trsta. Tam bi rad imel svoj domek za počivanje. Morda bi se pa celo našla kakšna gospodarska organizacija ad hoc, ki bi za tržaške ali goriške Slovence, za take, ki nimajo dovolj sredstev za lastno zgradbo, kupila ali pa zgradila nekje, po želji večine, počitniški dom s primernimi ugodnimi cenami in s kuhinjo, ki bi u-strezala okusu tržaških ali go-riških Slovencev. V sami Sloveniji ga skoraj ni večjega podjetja, ki ne bi imelo svoj počitniški dom in to po cenah, ki so dostikrat nižje od življenjskih stroškov doma. Res pa bi bilo nespametno, če ne bi naši ljudje izkoristili teh ugodnih prilik za počitnice v Jugoslaviji v lastnem osebnem domu ali pa v domu kakšne skupne organizacije, ki bi prevzela to nase za manj premožne ljudi. Ne bi si morali odpustiti, da gledamo, kako si znajo tujci z novimi olajšavami zgraditi dobesedno .gnezdece na soncu’ v naj lepših jugoslovanskih letoviščih, v družabnih krajih ali pa v samoti, a mi da izpustimo priliko ter da se zadovoljimo, kakor doslej z žal večinoma platoničnimi zvezami z narodno matično državo.
Naš list bo o tem še nadrobneje in konkretneje poročal.
Zima dviga vrednost premoga
(Nadaljevanje s 1. strani)
po-
na
in
Zakaj so stavkali zdravniki
ki ji pripada Goulart, so v novi vladi pristaši »nacionalistov« — med temi trije generali iz prejšnje vlade, ki so podpirali Goularta — in pristaši »naprednega kapitalizma«. Močna osebnost v novi vladi je bivši zunanji minister Sathiago Dantas, ki vodi finančno ministrstvo in je pristaš struje za politično in gospodarsko neodvisnost od tujine (Amerike); bivši predsednik Kubiček je odklonil listnico zunanjega ministrstva, ki jo je sprejel Almino Alfonso. Mlademu gospodarstveniku Celsu Furtadu, ki je tvorec novega gospodarskega načrta, pa je bilo poverjeno ministrstvo za gospodarsko načrtovanje. Prevladuje mnenje, da tudi pri najstrožji gospodarski politiki in varčevanju ne bo mogoče dvigniti brazilskega gospodarstva brez ameriške gospodarske po moči.
ALI BODO IZPUSTILI KARDINALA MINDSZENTYJA? Dunajski listi zopet poročajo, da utegne madžarska vlada omogočiti kardinalu Mindszentyju,
ki se je zatekel med zadnjo u stajo v ameriško poslaništvo, odhod v tujino. Toda zdi se, da se v Vatikanu ne bi zadovoljili s takšno rešitvijo. V svoji poslanici madžarskim katoličanom je papež sicer izrazil željo, da bi madžarska vlada o-
V prvem članku o današnjem položaju zdravnikov smo orisali predvsem položaj univerzitetnega in bolniškega asistenta, to je tistega dela zdravnikov, ki skrbijo za svoje strokovno izpopolnitev in obenem računajo na višja mesta zdravniške kariere. Omenim naj s tem v r zvezi, da še ni bil odobren zakon, ki končno jamči asistentom stalnost delavnega mesta do šestdesetega leta starosti. Končno si lahko zdravnik tudi v bolnici in na univerzitetni kliniki začrta svojo življenjsko pot kot večina drugih državljanov.
Danes bi radi orisali položaj
zdravnik s takšno prakso mnogo pisarniškega dela in bolnik ______________ nešteto poti, je razvidno iz birokratskega ustroja zavaroval-se je med bolnika in zdravnika i nih zavodov. Tako potrosijo ti vrinil še tretji činitelj, to je I zavodi letno za zdravje svojih
mngočila Mindszentvju udelež bo na vatikanskem koncilu; zdravnika, ki si izbere pot prak-
vendar izražajo cerkveni krogi željo, da bi madžarska vlada dovolila karainalu, da zopet o-p ra vi j a svojo versko službo v Budimpešti. Po informacijah dunajskega tiska, si Kadrcva vlada prizadeva, da bi prišlo do pomiritve med režimom in duhovščino .
BORBENI FRANCOSKI ŠKOF. Orleanski škof Piccard de la Vacquerie je odstopil iz zdravstvenih razlogov. V zadnji vojni se je ta škof pridružil osvobodilnemu gibanju. Ko je bil še župnik v neki pariški župniji, so ga Nemci julija 1944 zaprli ter odpeljali v pregnanstvo. Med nemškim umikom se mu je posrečilo uiti. Po vojni so ga Francozi postavili za vojaškega kurata v Nemčiji ter mu dali čin brigadnega • generala. Leta 1951 je postal orleanski škof.
tičnega poklica. Po doktoratu mora vsak zdravnik opraviti še državni izpit, ki predpostavlja tudi najmanj šest mesecev obvezne prakse v bolnici: dva meseca na interni, dva meseca na kirurgiji in dva meseca na porodniškem oddelku. Po državnem izpitu je torej zdravnik tudi od države priznan in lahko prične z izvrševanjem poklica.
Tretji činitelj med
zdravnikom in bolnikom
Včasih je imel bolnik direkten, to je neposreden odnos do svojega zdravnika. Zaupanje do zdravnika in njegov poklicni sloves sta bila glavna činiteija PD bolnikovi izbiri zdravnika. Nekako v enakem sorazmerju je bil tudi zdravnikov honorar, i
zavarovalni zavod (recimo IN AM ali kak drugi podoben). Zavarovanje zdravja, ki naj bi postalo tako neodvisno od gmotne zmogljivosti človeka je sicer hvale vredna pobuda. Toda dejstvo je, da danes z ustrojem te ustanove nobeden od zainteresiranih činiteljev, to je ne zdravnik in ne pacient, nista zadovoljna.
85 odsto zavarovanih
In vendar je danes 85 odst. vseh italijanskih državljanov zavarovanih proti bolezni ali nekaj nad štirideset milijonov zavarovancev. To zavarovanje je obvezno in bi kot tako moralo nuditi tudi gotova jamstva. Na podlagi sporazuma med zavarovalnicami in zdravniškimi predstavniki, ki je bil podpisan 1955. leta, prejme zdravnik za obisk na domu bolnika 600 lir. če upoštevate pri tem samo izgubo časa in stroške s prevoznim sredstvom, potem bi moral v načelu zdravnik zaslužiti manj kot sleherni rokodelec. Toda če zdravnik ni zadovoljen s takim ravnanjem, ni niti bolnik zadovoljen; kajti na en obisk, zdravnik ne sme predpisati čez določeno količino zdravil. Nevarnost je, da bi v takšnem primeru zdravnika ne premotila misel, da bi zavarovalnemu zavodu števila obiskov ne navedel točno in tako pomagal bolniku do zdravil,
Danes je položaj drugačen, ker! ki jih potrebuje. Da ima tako
zavarovancev okrog petsto milijard lir in nihče ni s tem zadovoljen. Pred kratkim so zato zdravniški predstavniki odpovedali pogodbo z zavarovalnicami, ki bi morala veljati do konca leta. Toda zdravniki niso stavkali le iz gospodarskih razlogov, kot bi se morda na prvi pogled zdelo. V senatu leži že več mesecev zakon, ki v osmem členu predvideva, da bi država sama določila honorar za zdravniško delo, če se ne bi mogli zdravniki in zavarovalni zavodi sporazumeti. To pa seveda predstavlja omejitev svobode poklicnih organizacij. Končno moramo tudi ugotoviti, da so zavarovalnice javnega zdravja velikanske birokratske ustanove, ki bi jih morali združiti v enotno organizacijo; sicer pridemo do splošne hude rane italijanskega gospodarstva, kjer posredovanje uslug in dobrin odnese levji delež njih gospodarske vrednosti.
Vsekakor ni razveseljivo dejstvo, da se zadnja leta vse manj študentov vpisuje na medicinsko fakulteto, in na Specializacije šole, posebno ker že davno Italija nima več tistega visokega povprečja zdravnikov na tisoč prebivalcev, ki ga je nekoč imela. V času, ko napredek sodobne medicine zahteva čedalje strožjo Specializacijo zdravniških moči, gotovo ne koristi zdravstvenemu stanju večine državljanov.
RAFKO DOLHAR
Kakor se je Jugoslavija stavila v zunanji politiki stališče aktivnega sožitja nevezanosti ne glede na notranje družbeno ureditev, čisto iz načelnih in ne samo taktičnih razlogov, tako je napravila še korak dalje, da bi dala temu ustrezno konkretni poudarek. Jugoslovanski zvezni izvršni svet je v začetku decembra lanskega leta izdal zakonsko u-redbo, na podlagi katere lahko inozemski državljani in inozemske pravne osebe pridobijo na območju jugoslovanske države lastninsko pravico do stavb in stanovanj. Lahko pa
V	SOVJETSKI ZVEZI PREDNOST PETROLEJU IN ZEMELJSKIM PLINOM
»Financial Times* poroča iz Moskve, da je Sovjetska zveza zmanjšala investicije v premogovnike ; te znašajo komaj petino denarja, investiranega za povečanje proizvodne nafte in zemeljskega plina. Petrolejska proizvodnja je v ZSSR lani napredovala za 11 odsto in dosegla 186 milijonov ton; s tem je Sovjetska zveza stopila na drugo mesto (takoj za A-meriko), glede proizvodnje petroleja. Lani so v Sovjetski zvezi pridobili kar 25 odsto več zemeljskega plina kot prejšnje leto, in sicer 75 milijard kub. metrov in s tem prihranili več milijonov ton koksa v železarnah in jeklarnah.
V	ZSSR uporabljajo zemeljski plin v pečeh Martin-Siemens. Po načrtu naj bi v letu 1963 poraba nafte in zemeljskega plina dosegla 48 odsto porabe vsega goriva (lani samo 30 odsto)
Proizvodnja premoga je v ZSSR lani napredovala za 8 milijonov ton ter dosegla 515 milijonov ton. Povečala se je proizvodnja zlasti premoga za Martin-Siemensove peči v Sibiriji, hkrati pa popušča pridobivanje premoga v evrop skem delu ZSSR.
Proizvodnja petroleja je lani v Sovjetski zvezi in v njenih zaveznicah dosegla 200 mi-
lijonov ton, od tega znaša delež ZSSR 92 odsto. ZSSR izvaža čedalje več petroleja na evropski trg.
PROIZVODNJA
PREMOGA V ITALIJI
Statističnih podatkov o proizvodnji premoga v Italiji še ni za vse leto 1962, pač pa se nanašajo na prvih devet mesecev. V tem času so v Italiji pridobili 836.400 ton raznega premoga in lignita. Proizvodnja se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 1.8 odsto, vendar se ta napredek nanaša predvsem na razne vrste lignita, v prvih devetih mesecih leta 1962 so pridobili 12.000 ton antracita (v devetih mesecih leta 1961 17.700 ton), 487 črnega premoga (sardinskega) (543.000) in 1.261.000 lignita (1.082.800).
VEČ PREMOGA
V JUGOSLAVIJI
Po začasnih podatkih je proizvodnja premoga v Jugoslaviji v letu 1962 napredovala za 2 odsto v primerjavi z letom 1961. Skupno so lani pridobili v Jugoslaviji 24,960.000 ton premoga, od tega čez 14,180.000 ton lignita, 1,170.000 t črnega premoga in okoli 9,300.000 t rjavega premoga. Zvezni izvršni svet je dovolil premogovnikom, da povišajo^ cene premoga v prodaji potrošnikom za 5 odsto, toda samo v času od 28. jan. do 31. marca 1963. Podjetja, ki bodo kupovala premog po višji ceni, ne smejo zaradi podražitve premoga zvišati cen blaga oziroma uslug.
SME®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - O D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslqv: BANKR.ED
Avtoturistično podjetje
OBVEŠČA POOBLAŠČENO
SLAVlIK» - KOPER
VSA PODJETJA IN POSLOVNE SODELAVCE, DA JE PO ODLOČBI DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA ZUNANJO TRGOVINO
OPRAVLJATI NASLEDNJE POSLE:
MEDNARODNI TRANSPORT POTNIKOV MEDNARODNI TRANSPORT BLAGA
OPRAVLJANJE TURISTIČNIH POSLOV S TUJINO SMO PREPUSTILI NOVOOSNOVANEMU POSLOVNEMU ZDRUŽENJU V KOPRU.
ZA NAROČILA SE VNAPREJ ZAHVALJUJEMO IN JAMČIMO ZA KVALITETNE USLUGE
SLAVNIK — KOPER
POSLOVALNICE:
Poštni predal: 20; Telex: 03-524; Telefon: direktor 21-582-Hišna centrala: 21-642, 643, 644, 645; Tovorni promet: 21-342’
LJUBLJANA — Cankarjevo nabrežje št. 25, ZAGREB — Branimirova 53, telefon 39-558 RIJEKA — Nikole Tesle 11, telefon 25-971
telefon 21-375
Nov način obdavčenja stanarin
Na političnem obzorju
Novi zakon od 29. decembra 1962 (št. 1744 Gazzetta Ufficia-le št. 5 od 7. januarja 1963) je prinesel mnogo novosti v obdavčitvi stanarin. Doslej so hišni lastniki plačevali na v najemnih pogodbah določene stanarine 3,3 odsto dohodninskega davka (I.G.E.), 0,5 odsto proporcionalnega registrskega davka ter okrog 0,12 odsto dodatnega prispevka. Od 1. januarja letos pa bo obdavčitev za večino primerov drugačna."
Davek na kmečke stanarine
nespremenjen
Predvsem je treba vedeti, da se davki na najemne pogodbe spremene samo za stanovanja v poslopjih, katerih lastnik ne šivi od poljedelstva, če pa je . najemodajalec (hišni lastnik) kmet, ki se preživlja pretežno iz poljedelstva, ostanejo gori navedeni davki in se plačujejo kot doslej. Za stanovanja v vseh ostalih zgradbah pa se plačujejo davki na najemninske pogodbe po novih predpisih. Izjemo od tega pravila predstav. Ijajo le one pogodbe, ki so bile sklenjene ali obnovljene pred 7. januarjem 1963 in registrira-ne v predpisanem roku 20 dni Po sklenitvi pogodbe. Te pogodbe so za čas trajanja obdavčene prav tako še na stari način.
Dvojen način obdavčitve
novih pogodb
Zakon št. 1744 predvideva dva načina obdavčitve najemninskih pogodb. Prvi način, ki že danes obsega okrog 90 odsto pogodb, je plačevanje 6 odsto registrskega davka na katastrski donos v najem danih prostorov. Za tak način plačevanja pa je ,kajpak, pogoj ,da je za zgradbo oziroma v najem dane prostore katastrski donos uradno ugotovljen in vpisan v tako imenovani mestni kataster poslopij (Catasto urbano dei fabbricati). To seveda ne sme zavesti v zmoto, da so samo hiše v mestu podvržene temu novemu načinu obdavčevanja. To velja tudi za vse one hiše v trgih in vaseh, katerih lastnih ne živi od kmetije. Nasprotno pa je tudi gotovo, da v mestu ali vsaj v okolici ne bodo obdavčene najemninske pogodbe za prostore, dane v najem od kmeta, ki se preživlja od zemlje.
Za vse ostale najemne pogodbe za nepremičnine, ki niso še vpisane v mestni kataster zgradb, pa bo treba ob registraciji pogodbe plačati 4 odsto proporcionalnega registrskega davka na letno najemnino, navedeno v pogodbi. , S plačilom šest oziroma štiriodstotnega registrskega davka seveda odpade plačilo dosedanjih davkov v 'Skupnem iznosu okrog„3,92 vOfh sto na najemno vsoto. Ostane pa še vedno plačilo kolka na potrdila o plačani najemnini kot doslej, to je 5 lir na vsakih 2000 lir ali del te vsote, do najvišjega zneska 50 lir.
Mestni katastri zgradb so danes uvedeni že po vsej Italiji; na Tržaškem ozemlju je pa ta kataster šele v pripravah in bo verjetno poteklo še nekaj let, preden bo začel poslovati. Zato velja za vse Tržaško ozemlje drugi način plačevanja davka na najemne pogodbe, to je 4 odsto od letno pogojene najem, nine; plačuje se običajno ob priliki letne registracije vsake pogodbe.
Za vse ostale pokrajine v Italiji — torej tudi' za Goriško in Benečijo — pa velja, kot rečeno, plačevanje 6 odsto na katastrski donos prizadete najemnine; seveda, če je ta donos v mestnem katastru zgradb že Ugotovljen. V nasprotnem primeru in dokler ga ne ugotovi pristojni urad, pa se plačuje 4 odsto na najemno vsoto za eno leto. Tako prvi kot drugi davek se plačuje lahko na davčnem registru ob priliki registracije pogodbe ali pa s plačilom na poštni tekoči račun, oboje v 20 dneh po sklenitvi ali obnovitvi najemne pogodbe. V tem zadnjem primeru je treba navesti na hrbtu položnice datum pr-
votne pogodbe in njene registracije. Za registracijo najemnih pogodb (pismenih ali tudi ustnih) je treba navesti poleg pogodbenih določb tudi označbo katastrskega donosa poslopja ter navedbo posameznih nepremičninskih enot, danih y najem.
če letna najemnina presega 1,200.000 lir ali če je najemodajalec pravna oseba, mora najemodajalec odpreti na svoje ime poštni tekoči račun ter plačevati ta davek v poštnem žiru (posta-giro). če je najemodajalec država ,se plača davek, ki gre v breme najemnika; če pa je država najemnik, se pogodba registrira brezplačno.
Rok podaljšan
Prav ta zahteva novega zakona, da najemodajalci predlože tudi potrdilo o katastrskem donosu v najem danih prostorov, in to v predpisanem roku 20 dni ,je povzročil velik naval na pristojne urade, ki seveda niso zmogli vsega dela. Zato je finančni minister izdal odlok, da se rok za prijave pogodb in plačilo davka 6 odsto podaljša od 20. januarja do konca februarja 1963, da se vsi morejo oskrbeti s potrebnimi listinami.
Zamudnikom s plačilom po tem roku pa grozi, da bodo morali plačati šestkratno vsoto davka; če plačajo nato v 60 dneh, se jim globa zniža na eno desetino. Kdor pa po lastni krivdi ne napravi izjave ali napravi lažno izjavo o katastrskem donosu odnosno o pogojeni najemnini, plača povišano takso v višini 12-kratnega utajenega letnega davka. Če najemodajalec v 60 dneh prijavi opuščeno vsoto, se mu globa zniša na eno desetino; lažnim
AMNESTIJA — Rimski parlament je z veliko večino odobril zakon o pomilostitvi in odpustu kazni. Amnestija predvideva večje število prestopkov, predvsem lažjega značaja, ki so bili izvršeni do 8. decembra 1962. Računajo, da bo deležnih amnestije nad 800.000 oseb, med temi jih bo okrog 2000 izpuščenih iz zapora. Vladna večina je odbila mnogo predlogov za razširitev pomilostitve na druge prestopke, kot oni po tiskovnem zakonu itd.
TEŽAVE S KURJAVO — Izredno ostra letošnja zima, ki traja z malimi prekinitvami že poldrugi mesec, je našla veliko število Tržačanov nepripravljenih. Večina je imela v kleti. le. običajne zaloge kuriva, ki zadostujejo za navadnonzimo. ' Letos pa jih je vreme prevaralo in kaj kmalu so se znašli tisoči in tisoči brez kurjave. Pokazalo se je, da že drvarji niso nabavili dovolj drv, pozneje so nastale težave s prevozom zaradi zasneženih cest. Domače rafinerije so te dni končno dale v promet zadostno količino nafte in drugih tekočih goriv. Tudi s premogom in koksom so bile težave; sedaj pa _ je prispela v Benetke iz Nemčije ladja z velikim tovorom koksa, od katerega je okrog tisoč ton namenjenih našemu mestu.
MAŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrla Andrej Vatovec in Justina Cesar roj. Fer-luga; na Opčinah je umrl Nini Sosič, v Bazovici Jožefa Žagar vd. Grgič, na Proseku Antonija Regent roj. Bukavec, v šempola-ju Albert Colja; v bolnišnici je preminil Just Glavina iz Lonjer-ja; v daljnem Lugo di Raven-na je zatisnil oči 81-letni železni, čar v p. Anton Tence iz Križa; v Doberdobu so umrli 76-letni Jožef Lorencut, 77-letni Jožef Colja in 74-letna Angela Lavrenčič; v štandrežu 68-letni Anton Tabaj; v Gorici pa se je v duševni zmedenosti obesil 58-letni Rajmond Blažič.
navednikom pa se zniža le na eno polovico, če popravijo prijavljene vsote v 60 dneh po roku.
Kako se izračuna donos
Katastrski donos vsake mestne zgradbe je vpisan (oziroma bolje bo, kadar bo dokončno urejen) v mestni kataster zgradb, in sicer je ugotovljen njegov iznos po stanju iz leta 1939. Ta služi kot osnova za izračunavanje višine katastrskega donosa za vsako leto s pomočjo posebnih količnikov, ki jih določi s svojim odlokom finančni minister. Lani je tako določil spodaj navedene količnike (koeficiente), veljavne za 1963, s katerimi je treba pomnožiti osnovni katastrski donos iz leta 1939. da se dobi katastrski donos za želeno leto. z a običajna meščanska stanovanja je treba pomnožiti osnovni donos 1939 s količnikom 35, da dobimo donos za 1963. Za ljudska, ekonomična ter za stanovanja kmečkega tipa ali v hišicah 30, za luksuzna stanovanja v vilah ali večjih poslopjih 50; v poslopjih, namenjenih kolektivnim stanovanjem (hoteli, pen-sioni, prenočišča) je količnik 60. Za nepremičnine, namenjene trgovskemu in podobnemu poslovanju: trgovine in prodajalne 75, skladišča in magazini 60, uradi in zasebne pisarne 65, obrtne delavnice 60, hlevi, konjušnice, garaže in podobno 60, kopališča in vodna zdravilišča 50. Za vse ostale namene določene nepremičnine imajo količnik 60. Ti količniki veljajo obenem tudi za določevanje davka na zgradbe (imposta sui fabbricati) kakor tudi za določitev stanarine za zaščitena stanovanja in poslovne prostore.
Glas iz občinstva
Tržačan o Kranjski gori
Tudi letos sem božične praznike in novo leto prebil v Kranjski gori, kjer sem naletel tudi še na druge Tržačane. Lahko rečem, da sem bil letos bolj zadovoljen z postrežbo kakor prejšnja leta, ker so natakarji kazali večje zanimanje za goste, Rad bi se pa dotaknil drugega vprašanja, ki zadeva zlasti smučarje. Uprava žičnice v Kranjski gori ima tudi v svoji režiji popravljalnico smuči. V tej dela samo en delavec — tehnik, ki ima res mnogo dela in mu pomaga ■■ samo ena žehska. Turistov, ki so prinašali smuči, da bi jim ta popravil razne manjše okvare, je bilo tiste dni vse polno. Moram reči, da je skušal omenjeni delavec vsem ustreči; da bi jih zadovoljil — tako je sam dejal — bi bil rad delal tudi zvečer, toda po predpisih mora zapreti delavnico ob 18, uri. To je seveda vzbujalo nezadovoljstvo med turisti, ki so prihajali s smučmi tudi od daleč in bi bili radi izkoristili svoj dopust za smučanje. Mnogi so tako ostali s pokvarjenimi in neuporabnimi smučmi. Mislim, da bi uprava žičnice, ki vodi omenjeno delavnico prav z majhno prizadevnostjo lahko bolje organizirala delavnico, da bi lahko postregla vsem smučarjem. Predlagal bi še nekaj drugega: Ud žičnice morajo smučarji nositi smuči v svoj hotel, kjer se jim pravzaprav zadevajo. Zakaj ne bi uprava žičnice na sami postaji žičnice uredila prostor za shranjevanje smuči, seveda proti primerni odškodnini, ki bi jo smučarji prav radi plačali, da bi jim ne bilo treba nositi smuči v hotel. Uprava žičnice bi lahko tudi bolj razvila posoje-vanje smuči, če sama nima dovolj osebja za to, morda bi se za to pobrigalo podjetje «Elan», to je tovarna smuči v Begunjah.	O. B.
Politika na poti iz Trsta v Gorico čez Tržič
Ni mi bilo težko izbrati: ali z avtobusom, ki bi rad na kratkih in dolgih progah izpodrinil vlak, ali po železnici iz Trsta v Gorico. Bil je sicer krasen sončen zimski dan brez vetra, a prav letošnja zima je pokazala, da železnica, ki jo Pošiljajo med staro železo že dolgo, uspešneje kljubuje snežnim zametom in poledici, kakor cesta.
Tako smo z jutranjim brz-cem z veliko hitrostjo kar brze-li ob Tržaškem zalivu' in čez Kras proti Gorici. Pogled na morje v spočitem jutru potnika kar prevzame. Niti na misel mi ni prišlo, da bi si duševno spokojnost kvaril s političnim tuhtanjem, ki sem ga prav rad pustil ob pisalni mizi. Na nesrečo me je v Tržiču pravi naskok dijakov na vlak vrgel nazaj v politiko. Kako to, da se takšna množica dijakov Vsak dan vozi v Gorico? Kaj je Gorica za Tržič in Tržič za Gorico? Ali teži Gorica k Tržiču ali Tržič h Gorici? V avstrijskih časih je bil Tržič sestavni del Goriško - Gradiščanske, Potem je pod Italijo do druge vojne pripadal k tržaški pokrajini, danes je zopet podrejen Gorici. Gorica, ki je bila odtrgana od svojega naravnega zaledja, bi danes ne mogla živeti brez dohodkov od ladjedelnic in drugih tovarn v Tržiču. Lahko je diplomatom za zeleno mizo včrtavati meje po specialkah (zemljevidih), saj njihovi Svinčniki drsijo brez težav čez
gladek papir in ne čutijo pod seboj hrbtov živih teles in vozlov krajevnih gospodarskih vprašanj. Tako so zadnjič v Parizu vse razmesarili in raztrgali, kar so ustvarjala stoletja, ljudje in narava v teh krajih.
«Piccolo* se prav te dni huduje na jugoslovanske politike, ki ne bi smeli priključiti .soriškega okraja h Kopru, češ da londonska spomenica, prepoveduje vsako spremembo obsega upravnih enot, ki so bile v smislu londonskega sporazuma iz leta 1954 izročene v upravo Italiji oziroma Jugoslaviji.
Zanimivo! Doslej smo se samo Slovenci sklicevali na londonski sporazum, na ta «chif-fon de papier». kakor je dejal neki tržaški sodnik Slovencu, ko je ta zahteval obravnavo v slovenščini. Zdaj pa je londonski sporazum izvlekel iz smetišča, kamor očitno spadajo cunje, sam mogočni «Piccolo». Po neki čudni idejni asociaciji mi je prav ob pogledu na velike ladjedelnice v Tržiču in na morje za njim prišla na misel ta «Piccolova» polemika ter me je iz Londona gnala še bolj nazaj v povojni diplomatski zgodovini — v Pariz. Ko so namreč jugoslovanski diplomati na pariški konferenci zgubili upanje, da bi bil Trst v kakršni koli politično-upravni obliki priključen k Jugoslaviji in je prodrla francoska zamisel o u-stanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, so zahodnim diplomatom predložili, naj bi dode-
lili Tržič Jugoslaviji in tako zagotovili Sloveniji in zlasti Goriški naraven izhod na morje. S Posočja in Vipavskega ne bi potem več vozili blaga na morje čez železniški klanec pri Braniku in Štanjelu, kjer ima železnica največji dopuščeni vzpon, temveč bi našlo v Tržiču po ravnem najkrajšo pot na morje. Politična meja je zdaj to naravno pot na morje zaprla; železnice in ceste morajo zdaj po omenjenih klancih in ovinkih peljati v Koper. Navezava go-riškega okraja na Koper je torej samo logičen zaključek iz premis, ki so jih postavili ne posebno modri pariški diplomati.
V Bratuše vi kavarni, kjer se zbira goriška slovenska elita, se gostje gotovo več ne vnemajo ob vročih razpravah o starih načrtih za razmejitev, čeprav udarja oko Goričanov na mejo kamor koli se ozre; pač pa vlada v kavarni tako mimo ozračje, da niti ne slutiš, da se v sosedni sobi, v igralnici, kašnih 15 do 20 razumnikov bori ob resničnih šahovnicah (ne diplomatskih ali splošno političnih) za zmago. Tako mirno in prijetno, prav po domače goriško je v kavarni. Zato me je vljudni kavar-nar, ki se tudi ne bavi več s politiko, odkar ni hotel več biti občinski oče, kar presenetil, ko mi je poleg obilnega «kapu-cina» prinesel tudi ameriško revijo «Life». Da kavarn ar uporno brani svojo staro kavarno
VPRAŠANJE GORIŠKE INDUSTRIJSKE CONE. Na pobudo 'pristaša Italijanskega socialnega gibanja je goriški občinski svet razpravljal o vprašanju nove industrijske cone in proste cone, ki je že bila priznana Gorici. Neofašisti so mnenja, da zgublja prosta cona na svojem pomenu, odkar je Italija pristopila k Evropski gospodarski skupnosti in da je zato treba vse pripraviti za u-stanovitev posebne .industrijske cone. Večina svetovalcev ni bila tega mnenja, pač pa je prodrl predlog, naj občinski svet za sedaj pusti to zadevo pri miru. Komunisti so se glasovanja vzdržali. Svetovalec dr. Sfiligoj, pristaš Slovenske demokratske zveze, je bil proti načenjanju tega vprašanja v tem trenutku. Prosta cona velja do leta 1966, tedaj pa bo že poslovala uprava samoupravne dežele. Zato nima smisla zavzemati stališče o tem vprašanju že zdaj.
AGENCIJA «ITALIA», ki je branila politični program Krščanske demokratske stranke, je do sedaj izdajala v Trstu poseben bilten tudi v slovenščini. Namenjen je bil zlasti slovenskim razumnikom. Po novem letu ni več tega biltena na spregled. Krščanska demokracija v Trstu izdaja že drugo leto tednik «11 Popolo Giulia-no» kot svoje glasilo, ki je pričelo izhajati namesto 14-dnev-nika «La Prora». Poleg tega izhaja v Trstu tedensko «Vita Nuova», ki pa je glasilo katoliške akcije.
ZA PRIZNANJE PRAVIC SLOVENCEM V ITALIJI. Bilten Slovencev v Italiji, poroča, da je že od konca decembra pred poslansko zbornico zakonski osnutek o priznanju narodnostnih pravic manjšinam v Italiji, ki so ga v imenu socialistov sestavili poslanci Luzzat-to, Basso in Ferri. Slovenci v Italiji pozdravljajo to pobudo, vendar bi bilo treba v parlamentu postaviti tudi predlog, da se odpravi fašistična prepoved uporabe slovenskega jezika pred sodiščem.
USTANOVLJENA DEŽELA FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA. V sredo zvečer je senat z veliko večino (177 proti 25) glasov odobril ustavni zakon o ustanovitvi samoupravne dežele Furlanij a-Juli j ska krajina, predvidene v 116. členu ustave. Za ustanovitev so glasovali krščanski demokrati, socialni demokrati, socialisti in komunisti, proti pa vsa desnica: liberalci, monarhisti in misini (neofašisti). Ta zakon, ki je bil po predpisih ustave sprejet dvakrat od zbornice in senata z dvotretjinsko večino, ne more biti ukinjen ali spremenjen z nobenim navadnim, temveč samo z ustavnim zakonom; niti ljudsko glasovanje ga ne. more ovreči. Za izvolitev deželnega sveta je potreben še zakon o volitvi deželnih poslancev.
Sadje in zelenjava na tržaškem trgu
Navajamo cene za sadje in zelenjavo, in sicer za kg blaga prodaje na debelo, v oklepaju so cene na drobno. Pomaranče 77 do 94 (140—160), limone 106 do 153	(200), mandarine 41—94
(160), jabolka 36—83 (60—120), hruške 47—94 (160—180); zelje 77—100 (200), cvetača 129—165 (280), cikorija 118—165 (280), Čebula 50—55 (100), solata 125 do 250 (520), krompir 51—66 (90—140), rdeč radič 475—500 (1000—1200), zelena 235—259 (500), špinača 275—300 (430) lir za kg.
Kmetje iz okoliških vasi na jugoslovanski strani prodajajo rdeči radič na trgu v Gorici nekako po 380 lir kg; cena domačemu rdečemu radiču je višja. Kmetje ga držijo tudi po 500 lir kg.
pred takšnimi novotarijami, kakor so bari, kjer gostje po-stojijo samo za hip, kaj šele da bi brali liste, so pričali še drugi časniki in časopisi, kakor na primer «Basler Na-chrichten*, in «Die Weltwoche», ki sem jih opazil na sosednih mizah.
še drugi dokaz ohranjenih značilnosti prave dunajske kavarne: ob sosedni mizi so sedele tri Nemke, ki niso utegnile več prikrivati svojih 70 do 75 let. V avstrijskih časih so morale biti elitne dame in verne predstavnice avstrijskega nemštva v Gorici, kjer so Nemci s pomočjo upravnega aparata in bohinjske železnice gradili zadnji opornik svojega «Dranga zur blauen Adria». Bile so gotovo iz stare preizkušene šole discipline in hierarhičnega reda. Najstarejša je namreč brala na glas iz nemške ilustrirane revije in ostali dve sta pazljivo poslušali, ne da bi jim uhajal pogled k sosednjim mizam.
Tega patriarhalnega ozračja v kavarni ne razbija življenje na ulicah. Te so široke in tudi nove stavbe, kakor na primer palača Trgovinske zbornice so izredno prostorne, gledane s tržaškega vidika. Deloma se mestni vrvež pomika proti jugu, kjer so nastale tudi velike naselbine za istrske priseljence, a tudi nova industrija vstaja bolj proti jugu, tostran in onstran Soče. Sicer zaživi vse mesto, ko ob sejmih privrejo vanj množice kmetov z jugoslovanske strani, za katere štirikrat na mesec nova meja ne velja.
L. B.
Palčič o samem sebi
Predstavnik tržaškega radia je postavil našemu mlademu slikarju Klavdiju Palčiču spričo njegove razstave v galerija «La Cavana* nekaj vprašanj o njegovem razvoju. Na vprašanje, pri katerih mojstrih se je učil, je odgovoril, da je imel med srednješolskim študijem za profesorja znanega slikarja prof. A. Černigoja. Pozneje še je slikarske umetnosti učil sam. Ugajajo mu Rocco, Buri in Fontano ,in je torej v tem pogledu samouk; vsekakor je bila ta šola zanj trda, preden je dosegel raven sedanje slikarske spretnosti. Nikakor ne drži, da v svojem razvoju dela skoke in da se je v skokih povzpel do kvazirealizma. Do tega zgrešenega vtisa, morda prihajajo tisti kritiki, ki pozabljajo ,da mora po njegovem vsaka slika imeti nekaj novega. V svojem razvoju je bil logičen in premočrten. Ni res, da samo inprovizi-ra; pri posameznih slikah predstavlja improvizacija morda novo idejo, ki naj bi bila za sliko značilna, toda za vsako sliko je tudi premišljeno sistematično delo.
Tito proti
abstraktni umetnosti
V svojem govoru na VII. kongresu Ljudske mladine se je predsednik Tito dotaknil tudi umetnosti in dejal:
«Nisem proti ustvarjalnemu iskanju novega, recimo v slikarstvu, kiparstvu in drugih u-metnostih, ker je to potrebno in dobro. Sem pa proti temu, da dajemo denar skupnosti, za tako imenovana modernistična dela, ki nimajo nobene zveze z umetniškim ustvarjanjem, z našo stvarnostjo pa sploh ne. Po umetniški plati so v modernem slikarstvu tudi pomembna dela, včasih tudi trajne vrednosti, ali pa taka, ki imajo dekorativno vrednost; obstajajo pa tudi dela, ki so brez umetniške vrednosti. Toda prav ta dela brez vrednosti so danes precej zastopana na naših u-metniških razstavah in jih za drag denar vsiljujejo raznim ustanovam. Kdo je potem kriv, če je začela prevladovati taka k vazi umetnost? Vsekakor tisti, ki kupujejo takšna kvazi umetniška dela in trošijo zanje državni denar, včasih pa dajejo tudi nagrade in podobno, če se hoče kdo ukvarjati s takim slikarstvom ali kiparstvom, po-
kultura in življenje
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda centralna kur java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
VISTA
TRST'- Ul Uarducci 15, telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov in fotografskega materiala.
tem naj to dela na svoje stroške, skupaj s tistimi, ki zagovarjajo ultramodernistično, abstraktno umetnost. Poleg tega pa se s tem duši razvoj resnične umetnosti...
Podobno je tudi z našimi filmi, saj mnogi med njimi nimajo zveze s stvarnostjo*.
VEČER GLASBENE MATICE
V SLOVENSKEM KLUBU
Slovenski klub je v programu svojih kulturnih prireditev poskrbel v torek z& prijeten glasbeni večer, ki so ga v celoti izpolnili gojenci Glasbene Matice. Lahko trdimo, da je ta posrečena zamisel na prijeten način prikazati uspešnost in napredek te naše kulturne ustanove, v celoti uspela. Za uvod je njen ravnatelj dr. Go j mir Demšar prikazal delo in stremljenja Glasbene Matice za glasbeno vzgojo naše mladine. Nato so se zvrstili posamezni gojenci, ki so na raznih glasbilih, od harmonike, flavte, klavirja pa do čela in gosli, prepričljivo podali vrsto skladb. Izvajana dela so bila nele primerna za gojence, ampak kot izbrana za široko publiko, ki je napolnila Gregorčičevo dvorano ter z velikim odobravanjem nagradila mnogo obetajoče gojence.
STAVKE ŠOLNIKOV NE BO. Po dvodnevni stavki profesorjev in učiteljev po vsej Italiji je kazalo, da bodo šolniki nastopili z novo stavko. Končno pa je le prišlo do sporazuma med vlado in njimi. Po lanski stavki je vlada pristala, da izplača šolnikom za vse leto približno enomesečno plačo, ki je bila razdeljena na dva obroka (izplačana junija in decembra); medtem pa so bile plače ostalim državnim nameščencem zopet povišane. Šolniki zahtevajo, da se njihov gmotni položaj izenači s položajem ostalih državnih nameščencev. Ti so bili začenši s 1. januarjem deležni novega poviška, medtem ko se
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KABEL
TRST
Čampo S. Utacumo 3, tel 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okra-= knv za vse prilike
AVT0PREV0ZNI5K0
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - UL. M UR ERI 31. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu iti inozemstvo — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA, Ul. Moretti 14 - Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
Trnnsmlrin
S. P. A.
IMPORT . E X PORT
TRST — Ul. Cicerone H-ll - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnumi
Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
GoJtilna .. Sc VfffiiiO*
— = — =	** g v
UL. CARDUCC1 it

Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 • Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
je vlada izgovarjala, da ne najde finančnega kritja za ustrezno povišanje plač tudi šolnikom. Šolniki in vlada so se zdaj pobotali. Država bo izplačala šolnikom povišek 70 lir za točko službenega položaja, vendar ne bodo šolniki takoj deležni drugih priboljškov, ki jih že uživajo državni nameščenci, pač bo pričela vlada te izplačevati šele od 1. maja tega leta.
ITALIANSKI SEMINAR
V KOPRU
Včeraj se je pričel v Kopru drugi tečaj študijskega seminarja za profesorje in študente italijanskih šol v Jugoslaviji. Tečaj, ki bo trajal do 11. februarja letos, ima namen poglobiti znanje italijanskega jezika, slovstva in umetnosti. Vsak dan seminarja bo 4 do 5 predavanj o raznih aktualnih vprašanjih, med njimi tudi o sodobnem gledališču, kinu itd. Lekcije bo začel redni profesor jezikoslovja v Padovi Carlo Ta-gliavini, ki je bil svoj čas redni profesor romunščine in romanskih jezikov v Budimpešti, s predavanjem «Odnosi med slovstvenim jezikom in narečji v sodobni prozi*.	-
---- -------------- #
Vprašanje pravopisa na Tržaškem in Goriškem
Listi v Sloveniji so pred čar som objavili sklep, naj se v šolah v Sloveniji ne uvaja nov način pisanja in izgovorjave samostalnikov na —v ec, kot je to lani uvedel novi pravopis, temveč naj se ravnajo po pravopisu iz leta 1950 ter naj pišejo in izgovarjajo —lec (bralec, nosilec itd.) Temu sklepu ugovarjajo profesorji-slovenisti iz Trsta v odprtem pismu, ki so ga poslali «Našim razgledom*. Zavzemajo se zato, naj obvelja novi pravopis tako v šoli, kot izven nje, saj ga je sprejela Slo-
venska akademija znanosti. V podkrepitev navajajo, da so v slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem že uvedli nov način pisanja, da se v njem tiskajo nove knjige itd. Pismo so podpisali profesor j i - slovenisti Valerija Glavič-Venuti, Martin Jevnikar, Janko Jež, Anton Kacin, Pavel Merkh, Jože Peterim, Radovič Božo, Jože Seražin in Emi Carmen Renko, ki pa je preti uvedbi končnic na —avcc.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 3. februarja 1963 ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI, v nedeljo, 10. februarja 1963 ob 17. uri na KONTOVELU Andre Roussin
KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA
komedija v štirih dejanjih
Prepovedano mladini pod 18. letom!
MLEKO TUDI
V SAMOPOSTREŽBAH
Tržaški občinski svet je sklenil delno spremeniti določbe občinskega higienskega pravilnika o prodaji mleka. Na zahtevo pokrajinskega sveta je bilo sprejetih nekoliko popravkov pravilnika. Odslej bodo mleko prodajale lahko tudi vse samopostrežne trgovine, vendar pod pogojem, da bodo imele primerne hladilne naprave, v katerih bodo hranile mleko pri temperaturi 4—5 stopinj. Isto velja tudi za mlekarne, ki ne smejo več uporabljati dosedanjih nehigien skih hladilnikov na led. Med razpravo se je več svetovalcev oglasilo v obrambo koristi mlekarn, ki bodo s tem izgubile velik del poslov, za kar jim je treba najti primerno nadomestilo. Zato jim mora občina omogočiti, da s prodajo novih živilskih artiklov zaokrožijo svoje skrčene dohodke. Po novem pravilniku je to mogoče doseči, vendar pa morajo biti vsa živila higiensko pakirana oziroma konservi-rana v kovinskih škatlah.

*	» J t «	*
O' LJ COLINI JA
Održava osam linija i to:
SJEVERNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Ant werpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, S jeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam ; Antwerpen.
SJED1NJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jdke/do New Vorka Philadelphie j Baltimora
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.	.....
LE V ANI (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije. Beiruta i Alexandrije.
IHAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra.
INOIJA, PAKISTAN BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna.
DAl.EKl 1STOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana
do lapanskih luka.
DAl.EKl ISTOK — brza pruga (svakih 36 dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama p lovi 40 brzih i modernih b rodova, soji
imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan-
kove za biljna ulja 1 520 putničkih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BHODOV1MA eJUGOLINlJEe
H 1 J E K A - Jugoslavija
Nove m udobne ladje sJadrolimJes (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l nOrebičn in m/l nOpatijan odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, ltej *n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastvvu» odpluje iz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usl uge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst aJj direktno na Jadrolinijo-Rljeka
fciai/itlolin
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
TRST
VIA S. MAUR1ZIO, 2
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
| vacini živi domači piščanci 280 carolo 5800-6100, Ardizzone 6000
Trg z žitaricami, ki je bil prejšnji teden precej razgiban, se je nekoliko umiril. To se pozna na cenah, katere se počasi umirjujejo. Zboljšanje vremena je vplivalo na ugodnejše kupčije z zelenjavo in sadjem. Posebno pri zelenjavi se je čutilo pomanjkanje sveže povrtnine. Zaradi tega so bile v kupčije s suho zelenjavo živahnejše to velja za fižol, grah ter konservirana živila. Kljub vsemu pa so cene zelenjavi še vedno precej visoke. Trg z živino je zelo živahen bodisi s klavno živino kot z živino za rejo; cene so dobre. Cene jajc so se zelo dvignile. Cene domačim jajcem so n. pr. poskočile od 36 na 40 lir za jajce. Cene maslu, katere so prejšnji teden težile navzgor, so nenadoma padle. Temu so vzrok velike količine uvoženega masla, katere so se nenadoma pojavile na trgu. Trg z oljem je živahen; cene oljčnemu olju se dvigajo in prekupčevalci predvidevajo, da se ne bodo še tako zlepa ustalile. Kupčije z vinom so zmerne, a cene precej čvrste. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče extra 100-105, I. 80-85, rdeče pomaranče I. 120-135, taroki 120-140, mandarine extra 130-145, I. 80-105, jabolka abbon-danza 35-42, jabolka različnih vrst 20-30, delicious 20-45, extra 70-80, renette 40-55, I. 70-90, hruške Kaiser 80-100, Imperator 40 do 50, limone I. 110-125; suh česen (netto) 300-380, pesa 140-170, zelje 80-135, cikorija 90 do 140, domača čebula 48-60, olupljene čebulice (netto) 120-150, cvetača 50-80, korenje krajevnega pridelka 50-80, od drugod 60 do 110, karčofi 60-85 (lir za kos), rdeča pesa 180-250, dišeča zelišča 260-320, rdeč radič 350 do 400, solata 125-135 endivija 80-120, solata trokade.o 150 do 200, krompir Bintje uvožen 65, Majestic 60, peteršilj 600-800, zelena 120-200, repa 50-80, špinača 300-310, buče 70-100 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 625-655 lir za step/stot. Barbera superior 13-14 stop. 725-775, Oltrepo pavese 10-11 stop. 620-660, mantovansko rdeče 10-11 stop. 510-570, Valpo-licella Bardolino 10,5-11,5 stop. 630-690, Soave belo 11 stop. 580 do 700, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 690 do 730, reggiano 10-11 stop. 530 do 570, modensko vino 10-11 stop. 530-610, belo vino' iz Romagne 10-11 stop. 495-545, bel mošt 10-11 stop. 440-460, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410 do 450 lir toskanka steklenica, 12 stop. 310, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-680, Are-tino belo 10,5-11,5 stop. 530 do 630, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 520-570, rdeče 520-570, Bar-lettano extra 14-15 stop. 550 do 580, navadno 13-14 stop. 535 do 555, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 550-590, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10.300-10.600 lir stot, iz Barlette 8700-9000, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 550-570 lir stop/stot, rdeče 13,5-14,5 stop. 550-570 lir stop-stot.
P AFER IN LEPENKA MILAN. Časopisni papir v valjih 11.020 lir stot, v polah
13.500-	14.500, navaden satiniran tiskarski papir 14-15.000, srednje vrste 17.500-18.250, navaden pisarniški papir 16.250-17.500, srednje vrste 18-20.000, trikrat klejen papir za tiskovine 21.500-
23.000,	«uso mano* za tiskovine 22-23.500, navaden papir za registre 18.250-20.000, srednje vrste ‘22-23.000, finejši 24.250-25.250, pisemski papir srednje vrste
20.500-	21.500, finejši 22-24.000, velina za kopije 40.500-44.000, risarski papir 38.500-40.500« «pe-lure», bel ali barvan 24.500 do 29.500, bel papir za zavijanje 6600-7200, navaden pergamin 40-60-80 g. 18.500-19.750, extra 30 g. 25.500-27.500, srebrn pergamin 27-29.500, papir za embalažo navaden 8000-10.000, srednje vrste 13.800-17.250, finejši 17-21.250, velina za embalaže 17-19.000, bel ali barvan navaden kartončin
22.500-	25.000, finejši 25.500 do
27.000,	tipa Bristol 27.500 do
30.000,	bela lepenka 10.300 do 10.800, navadna siva lepenka 5250-7500, finejša 8500-10.500 du-plex in triplex bela ali barvana 9000-11.500 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci I. 950-1100, zaklani 1100-1300, na-
do 330, navadni zaklani piščanci I. 370-420, II. 290-340, zaklani uvoženi piščanci 350-450, žive kokoši I. 480-480, zaklane 600 do 700, žive domače kokoši I. 750 do 800, zaklane domače kokoši 1000-1050, zaklane uvožene kokoši 400-550, žive pegatke 900-1000, zaklane 1000-1200, zaklane uvožene pegatke 750-800, zaklani golobi I. 1300-1500, zaklane uvožene pure 600-650, zaklani uvoženi purani 600-650, žive domače gosi 500-550, zaklane domače gosi 600-700, uvožene zmrznjene gosi 350-400, zaklane domače race 500-550, uvožene zmrznjene race 450-500, živi domači zajci 580-590, zaklani zajci s kožo 750-800, brez kože 800 do 880, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 600-700, brez glave 600 do 700; sveža domača jajca 37-39 lir jajce, navadna domača jajca 31,50-33, sveža uvožena jajca 33-34, uvožena ožigosana jajca 27 do 30 lir jajce.
KAVA
MILAN. IBC 930-1050 lir za kg, Santos superior 1270-1300, Santos extra 1280-1290, Santos Fancy 1300-1320, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1330-1350, Ekvador extra superior 1210 do 1220, Venezuela 1430-1450, Perti jAiaravna 1210-1250, Salvador r!370-1400, Gvatemala oprana 1360-1380, Kostarika 1370-1400, Honduras naravna 1210 do 1230, Haiti naravna XXX 1240 do 1260, S. Domingo 1330-1350, Portoriko 1410-1430, Kamerun 1050-1060, Kongo naravna 3 B 1000-1030, Slonokoščena obala 1070-1090, Gimma 1230-1250, Har-rar 1270-1290, Kenija 1400-1460,
VALUTE V MILANU	
21.1.63	29.1.63
Amer. dolar	620,87	621,—
Kanad. dolar	576,45	576,90
Nem. marka	154,99	155,11
Francoski fr.	126,71	126,73
Švicarski fr.	143,56	143,64
Avstrijski šil.	24,04	24,04
Funt. št. pap. 1741,75	1741,67
Funt št. zlat	6100,—	6150,—
Napoleon	5550,—	5650,—
Zlato (gram)	708,—	710,—
Dinar (100) — Trst	
drobni 71-73; debeli	74-76
BANKOVCI V CURIHU	
29. januarja 1963	
ZDA (1 dolar)	4,31 ‘A
Anglija (1 funt št.)	12,05
Francija (100n.fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,693
Avstrija (100 šil.)	16,55
CSSR (100 kr.)	13.00
Nemčija (100DM)	107,00
Belgija (100b.fr.)	8,55
švedska (100 kr.)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,—
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)	2,70
Egipt (1 eg. funt)	6,25
Jugoslavija (100 din)	0,50
Avstralija (1 av. funt)	9,55
Java 1180-1240, Malezija A P 1010-1030, Hodeidah 1360-1370 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN
KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja živina za zakol: voli I. 290-310, II. 230-250, krave I. 240-260, II. 160-200, junci I. 300-320, II. 280-300, biki I. 290-320, junci in junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 520 do 560, čez 90 kg težka 580-620; goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 550-650, 70-100 kg 530 do 630, junice 75-80.000 lir glava, voli za vprego 280-300 lir kg, krave mlekarice 160-180.000 lir glava, navadne krave 120 do 150.000 lir glava; Prašiči: neod-stavljeni prašiči 18-25 kg težki 680, suhi prašiči 25-40 kg težki 530, 40-60 kg 490, 60-80 kg 470, debeli prašiči 125-145 kg težki 425, 145-160 kg težki 430, 160 do 180 kg 433, čez 180 kg težki 433 lir za kg.
ŽITARICE
VERCELLI. Navadna mehka pšenica 6600-6800 lir stot, hibridna koruza 3900-4200, navadna domača koruza 4600-4800, marano 5100-5300; navaden neo-luščen riž 5900-6200, Pierrot 5800-6000, Balilla 5800-6100, Ron-
do 6200, G. Rossi 6600-7100, Ma-ratelli 6600-7000, Rizzotto 6400 do 6900, Razza 77 6300-6800, R. B. 6800-7300, Arborio 7800 do 8300; Oluščen riž: navaden 9800 do 10.000, Pierrot 9700-9900, G. Rossi 12-12.400, Maratelli 11.800 do 12.200, Rizzotto 11.800-12.200, Razza 77	11.900-12.300,	R. B.
12.300-12.600, Arborio 14.100 do 14.600; pšenična moka tipa «00» 9700-9800, tipa «0» 9000-9200, tipa «1» 8500-8600, koruzna moka, presejana 5200-5400 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz posnete smetane 800-810 lir za kg, maslo iz smetane 760-780, maslo iz sladke smetane 700-710; sir sbrinz svež 480-490, uležan 540 do 570, provolone svež 520 do 530, uležan 610-630, grqna iz Cremone proizv. 1962	600-620,
proizv. 1961-62 700-710, proizv. 1961	740-750, emmenthal svež
530-560, uležan 570-600, italico svež 440-450, taleggio svež 400 do 410, suh sir 90-110 lir za kg.
ČAJ
MILAN. Cene veljajo od u-voznika do grosista. Broken O-range Pekoe 1450-1650, Formo-za Orange Pekoe 1300-1625, For-moza Broken Orange Pekoe 1230-1400, Indija Orange Pekoe 1550-1850, China Pekoe 1175 do 1300, Java Orange Pekoe 1200 do 1350, Java Broken Orange Pekoe 1325-1475 lir za kg.
KAKAO
MiLAN. Ghana 580-590, Nigerija 570-590, S. Thome’ 600 do 620, Slonokoščena obala 580 do 590, Bahia 570-620, Guayaquil arriba 730-760, kakao v prahu 570-610 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 170-185 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 195-215, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 185-205, po 1/2 kg 220-230, v tubah po 200 g 56-65 lir tuba, o-lupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130 lir škatla, v škatlah po 500 g 65-70, po 306 g 39-43. Grah v škatlah po 1 kg 150-160 lir kg, v škatlah po 1/2 kg 155-165, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 230 do 250, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-3800, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 160-180 kosov 260-290 lir kg, kumarice v kisu v škatlah po 4,500 kg 310-340, paprika v kisu v škatlah po 4,200 kg 200-230, mešana marmelada v škatlah po 5 kg 210-230, v škatlah po 500 g 240-250, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 250 do 320; tuna v oljčnem olju v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 300 do 320; tuna b oljčnem olju v škatlah po 10,5 in 2,500 kg 1000 do 1200 lir kg, tunina v oljčnem olju v škatlah po 5 in 2,500 kg domača 600-650, uvožena 530-580 lir za kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot . dol. za 60 funtov) b Koruza (stot. dol. za 56 funtov) , .
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . ... . Cin (stot. dol. za funt) . . ... . Svinec (stot. dol. za funt) . ... ,
Cink (stot. dol. za funt)........
Aluminij (stot. dol. za funt) . . . .
Nikelj (stot. dol. za funt)......
Živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) .
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
9.1.63	21.1.63	29.1.63
207 V,	209.—	212 7,
113 y,	116 y„	115 7,
31,—	31.—	31,—
113,50	114,50	112,—
10,—	10,50	10,50
11,50	11,50	11,50
22,50	22,50	22,50
79,—	79,—	79,—
189,—	189,—	190,—
34,95	35,10	35,20
34,-	34,—	34,-
234 74	234 V,	234 %
851 7a	852,—	853,—
67 7j	67 y4	67 7,
55 7,	54,-	541/2
1236,—	1252,—	1264,—
Na mednarodnih tržiščih surovin v zadnjem tednu ni bilo posebnih sprememb. Kovine so, razen malenkostnih sprememb, ohranile cene prejšnjega tedna. Na baker ni vplivala poravnava spora v Katangi. Njegova proizvodnja je v decembru narasla za 10.000 ton ter je dosegla
581.000	ton; povečala pa se je v tem mesecu tudi potrošnja za
29.000	ton. Ob koncu leta so zaloge bakra znašale 477.000 ton, to je za 30.000 ton več kot Konec oktobra. Februarja in marca se bodo nadaljevale prodaje strateških zalog cina v ZDA, po 200 ton tedensko. Po 1. aprilu bo morda prišlo do sporazuma glede nadaljnje prodaje te kovine. Lani so ZDA porabile 76.000 ton cina, to je 2.250 ton manj kot 1961. — Poraba naravnega kavčuka je nazadovala v novembru za 15.000 ton, proizvodnja pa je narasla za 10.000 ton; umetnega kavčuka pa so porabili v istem času 12.500 ton manj, izdelali pa za 5000 ton več.
Bombaž je napredoval v ceni na newyorški borzi. Svetovna poraba tega vlakna je lani porasla za približno 2 odsto. Prodaja avstralske volne je v prvi polovici sezone (julij-december 1962) porasla na 2,550.865 bal v vrednosti 180 milijonov avstralskih funtov; v istem razdobju 1961 pa so prodali v Avstraliji
2.513.000	bal za ceno 175,2 avstralskih funtov. — Sladkor je nadalje utrdil svojo ceno, tako v Londonu kot v New Yorku. Združene države so sklenile znižati uvozno takso na sladkor, da bi olajšale obnovo zalog s to prvino po stavki luških delavcev. Tudi kakao je v New Yorku napredoval, verjetno zaradi slabe letine v Nigeriji, ki bo dala okrog 10.000 ton manj pridelka.
KOVINE
LONDON (v funtih šterlii gih za težko tono = 1016 kg) za baker ni bilo zaključeni kupčij —,— (prejšnji tede 234%), cin proti takojšnji dob: vi 852 (852 1/4), za svinec ni b lo kupčij —,— (541/8), cin 67 5/8 (67 1/2).
NEW YORK (v stotinkah d. larja za funt): baker prvi te min 29,13 (29,04), svinec N. 5 10,40 (10,00), za cink Saint Lou: ni bilo kupčij—,—(11,50); pra tako ni bilo kupčij za sled' če kovine (navajamo kotači j prejšnjega tedna): aluminij ingotih —(26,00), antimo Laredo —,— (28—28,50). — ' dolarjih na tono:	lito želez
—,— (66,43), železo Buffalo —,-
(63.50)	, staro železo 27,1
(26.50)	; živo srebro brez kuj čij (186—189 za steklenico o 76 funtov).
KAVČUK
LONDON (v penijih za funt) RSS proti takojšnji doba' 23 3/8—23 7/16 (23 3/8—23 1/2) NEW YORK (v stotinkah dola ja za funt): 29,00 (28,90).
VLAKNA
Bombaž je na newyorški bo zi napredoval od 35,10 v prej njem tednu na 35,20 stotink d larja za funt proti takojšnji d' bavi, proti dobavi v marcu 34,C (34,57) stotink dolarja, Live pool (v penijih za funt) : bon baž vrste midling 15/16 24,1 (23,95). — Volna v New York (v stotinkah dolarja za funt) vrsta suint proti takojšnji di bavi 136,1 (136,0); v London vrsta 64’s B 109,1 (108) penije za funt; v Roubaisu 14,1 (13,59) frankov za kilogram. -Juta First Mark je kotirala Londonu 119 (120) funtov šte lingov za tono.
ŽITO
CHICAGO: pšenica proti di bavi v marcu 210 3/4 (208 5/8
Strožje nadzorstvo nad proizvodnjo živil
Senat je v preteklem tednu odobril tri uredbe, ki urejujejo pripravljanje živil in pijač ter njihovo embalažo. Vse tri ured-be so bile izdane na podlagi zakona št. 283 od 30. 4. 1962, ki ga dopolnjujejo. Prva in druga se nanašata na kemične dodatke oziroma primesi užitnim artiklom; ti dodatki sami po sebi nimajo nobene hranilne vrednosti, pač imajo namen izboljšati užitnim predmetom (jedilom, pijačam i. dr.) okus (arome), jim dati lepšo zunanjost (barvila), ohraniti njih obliko ali stanje ali pa jim zagotoviti daljše trajanje. Tretja uredba pa se nanaša na plastično em,-balažo, namenjeno jedilom in predmetom osebne uporabe "(toaletne potrebščine itd.): tudi ta embalaža mora biti sestavljena iz snovi M zdravju niso škodljive. Za prestopke so predvidene zelo stroge kazni, ki gredo od 100.000 do 30 milijonov lir ,ter zapor do enega leta in objavo sodbe v časopisih .
Minister za ljudsko zdravje Jervolino je pred sprejemom navedenih ukrepov obrazložil njihov namen. Državljani morajo biti gotovi, „ne le, da jedila niso škodljiva zdravju, marveč da so tudi za prehrano pri merna. število ponarejevalcev živil je zelo nazadovalo, posebno zaradi stroge kontrole oblasti pa tudi javnosti. V bodoče se bo ta nadzor še poostril, pokrajinski zdravniki in veterinarji bodo pooblaščeni, da zaradi prekrška ponarejanja živil lahko zapro obrat. Da bi pa ne trpeli delavci ali nameščenci zaradi zapore, lahko pokrajinske oblasti imenujejo za vodstvo obrata komisarja na stroške lastnika podjetja. Odslej bodo tudi stopili na prste onim ,ki reklamirajo svoje blago po radiu in televiziji z lastnostmi, ki jih v resnici nima, in tako zlorabljajo dobro vero javnosti
Italija pridobiva čedalje več mesa
Proizvodnja mesa v Italiji se je v času od 1950 do 1961 povečala vsako leto za 5,4 odsto, tako približno kakor na Nizozemskem. V vseh državah Evropske gospodarske skupnosti narašča povprečno za 4,7 odsto, v sami Belgiji za 3,5 odsto, v Zahodni Nemčiji pa za 5,2 odsto. Posebno proizvodnja kokošjega mesa se je v Italiji dvignila, in sicer za 11,8 odsto (v državah EGS povprečno 7,7 odsto). Proizvodnja govejega mesa se je povečala v Italiji za 8,1 odsto (v EGS povprečno za 5,7 odsto).
Tudi pridobivanje mleka v Italiji naglo napreduje. Leta 1950 so krave mlekarice v Ita-taliji dajale povprečno po 2262 kg, medtem ko so v državah EGS dajale po 2397 kg. Leta 1961 se je proizvodnja v Italiji dvignila na 2819 in se je tako že približala provprečni proizvodnji v državah EGS, ki znaša 2922. V Franciji so leta 1950 mlekarice dajale povprečno 263 kg mleka manj kakor v Italiji, leta 1961 pa 656 kg manj.
VEČJA UPORABA MESA
Klavnice italijanskih občin z nad 5000 prebivalci so lani v prvih 7 mesecih dobavile potrošnikom skupno 5,058.635 stotov mesa, to je za 4,2 odsto več. kot pa v isti dobi 1961. 62,7 odsto vse te količine odpade na goveje meso, 29,1 na svinino 5,1 na konjsko in 3,1 odsto na ovčje in kozje meso. Poraba govejega mesa je narasla v tej do bi za 7,2 odsto, svinjskega pa je padla za 1,2 odstotka.
Italija na drugem mestu v izvozu brandyja
V desetih letih se je italijanska proizvodnja brandyja več kot podeseterila. V sezoni 1952-1953 je bilo namreč napolnjenih
2.300.000	stekline s to žganjico, 1955/56 že skoro pet milijonov, 1959/60 skoro 14 milijonov, 1960/61 17,770.000 steklenic in v zadnji sezoni 1961/62 pa kar
24.846.000	steklenic. Po podatkih Instituta za zaščito italijanskega brandyja je Italija v lanskem letu dosegla drugo mesto v izvozu te žlahtne pijače, to je takoj za Francijo.
»GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo)) št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst
stotink dolarja za bušel od 60 funtov, koruza proti takojšnji dobavi 115 1/4 (116 3/4) stotink dolarja za bušel od 56 funtov.
ŽIVILA
NEW YORK (v stotinkah dolarja za funt): sladkor proti takojšnji dobavi 5,70 (5,45), dobava v marcu 5,80 (5,62); kava v pogodbi «B», dobava v marcu 33,93 (34,01); kakao, dobava v marcu 23,82 (21,86) stotinke dolarja za funt.
mrestnik KMEČKE ZVEZE
Se vedno nimamo kmetijske šoie
Po uvedbi enotne srednje šole bodo odpadle vse obstoječe strokovne šole, kakor zlasti industrijske in trgovske. Vprašanje je zdaj, kako bo ministrstvo za vzgojo, ki ga je parlament pooblastil, da izvede to šolsko preosnovo, o kateri smo že poročali v Gospodarstvu obširno, našlo nadomestilo za vse dosedanje nižje strokovnj e šole. Te so namreč prepotrebne. Mladina, ki je dokončala razne strokovne šole, se je z lahkoto zaposlila v tej ali drugi obrti.
Kmetijske strokovne šole — o katerih bi radi spregovorili danes — so obiskovali predvsem kmečki otroci. Sicer pa pri nas na Tržaškem nismo i-meli nobene triletne kmetijske šole, razen nepopolne šole na Plavjah, ki je bila ustanovljena po zaslugi takratnega didaktičnega ravnatelja na škofijah g. Miroslava Tavčarja Tržaški Slovenci so nenehoma zahtevali na pristojnih mestih, da bi dosegli ustanovitev takšne slovenske šole, kot jo imajo Italijani v Skednju, a žal brez uspeha. Sedaj pa, ko bodo v vsedržavnem merilu take kmetijske šole ukinjene, bi se morali naši odgovorni činitelji takoj zanimati vsaj za ustanovitev tako imenovanega dvoletnega kmetijskega inštituta, takega, kot ga že imajo v Poz-zuolu v bližini Vidma.
Vsekakor bodo v zameno za dosedanje industrijske in trgovske strokovne šole ustanovili podobne obrtne inštitute tudi za Slovence na Tržaškem. Iz novih dvoletnih obrtnih inštitutov bodo prihajali že specializirani delavci, ki se bodo kot taki zaposlili v industriji ali trgovinstvu. Iz dvoletnih kmetijskih strokovnih šol pa naj bi prihajali naši bodoči kmečki gospodarji ali pa specializirani kmečki delavci, ki bi se želeli zaposliti na večjih posestvih, in sicer kot traktoristi, živinorejski strokovnjaki ali pa tudi spe. cializirani cvetličarji. To bi bilo odvisno pač od specializacije, ki bi jo dotična šola dajala.
Obljubljeni kmetijski šoli v Zgoniku naj bi dodali še poseben predmet o cvetličarstvu, ki so ga že precej razvili naši Pro-sečani.
Kot za Tržaško bi bila podobna kmetijska šola potrebna tudi za Slovence na Goriškem. Seveda bi morala biti prikrojena krajevnim razmeram. Na Goriškem, bi morala taka šola vzgajati specialiste v živinoreji in vinarstvu.
Kaže tudi, da po novem otroci ne bodo dolžni obiskovati šole samo do 14 leta starosti, ampak do 16. Zaradi tega bodo morali nujno nadaljevati svoje učenje na dvoletnih obrtnih šolah. Ta čas pa ne bo za njih zgubljen, ker bodo iz obrtnih šol prihajali kot specializirani delavci Poleg tega se bodo v šoli tudi vsestransko izobraževali.
V Čedadu obstaja že prava petletna kmetijska srednja šola v italijanščini, ki jo obiskujejo furlanski mladeniči in beneški Slovenci. V zvezi s tem naj o-menimo ,da se absolventi srednje kmetijske šole lahko vpišejo ne samo na fakulteto agronomije kot nekoč, temveč tudi
na prirodoslovno fakulteto, ako napravijo poseben izpit.
Dr. D. R.
Nakazila zaradi suše do 9. februarja
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da je bilo redno izvršeno izdajanje nakazil — po že določenem vrstnem redu — kmetovalcem, ki so predložili prijavo za povzročeno škodo iz občin: Trst, Repentabor, De-vin-Nabrežina, Zgonik (cela občina), Dolina (Boršt, Zabrežec, Ricmanje, Log, Podboijunec, Pesek, Gročana, Draga, Botač, Krogle, Domio, Jezero) in Aquili-nia-Milje (cela občina).
Kmetovalci, ki niso dvignili nakazila v določenih dneh, lahko to storijo od 1. februarja dalje v dopoldanskih urah; vsekakor pa se bo razdeljevanje zaključilo 9. februarja.
Kakor je že znano, gre za prispevek v znesku 50% nakupne cene močnih krmil (za posestva, ki so utrpela škodo na pridelkih sena, ki redijo živino) ter umetnih gnojil (za posestva, ki so bila poškodovana od suše na vinogradih ter raznih drugih poletnih kulturah).
Vsoto ostalih 50% ustrezne cene je treba plačati ob dvigu močnih krmil ter umetnega gnojila v skladišču kmetijskega konzorcija v silosu. V primeru, da bi zainteresiranec rad odložil plačilo gori navedene vsote, mu kmetijski konzorcij da na
kredit z brezobrestno kmečko menico, ki bo zapadla, ko bodo pobrani pridelki. V takem primeru mora lastnik posestva o-sebno dvigniti blago ter podpisati zadevno menico.
Odbor za pomoč kmetovalcem oškodovanih zaradi suše, ki se bo sestal v prvi polovici februarja, bo odločil o naknadni razdelitvi močnega krmila in umetnega gnojila, ki bo morebiti o-stalo v zalogi nedvignjeno s strani nekaterih kmetovalcev.
OBVESTILO
KMETOVALCEM
Obveščamo kmetovalce, da bo pričelo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu — Ulica Ghega, št. 6-1. sprejemati naročila za nakup čebulic mečkov-gladiol, po znižani ceni. Naročila se bodo sprejemala, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Naročila za količine izpod 250 čebulic se ne sprejemajo.
Sporočamo tudi, da se bodo ravno tako pričela sprejemati naročila za nakup semena večne detelje, triletne detelje (in-karnatke) in mešanice travnih semen. Dan bo prispevek v najvišjem znesku 50% nakupne cene.
Če ostane vino sladko
Z Goriškega nam poročajo, da se je v marsikateri kleti zgodilo, da je zaradi hudega mraza vino ostalo sladko. Zaradi nizke temperature ni moglo zavreti. Izkušeni kletarji se zaradi tega ne razburjajo posebno. Vedo namreč, da se temu da odpomoči, in sicer tako, da s kurjenjem dvignemo temperaturo v kleti do 18—20 sto-
| pinj. Pri takšni temperaturi prične vino vreti. Verjetno bi vino meseca aprila ali maja sa-I mo zavi 'o, vendar je dobro, da mu že p;ei pomagamo. Dodati mu je tre! i kipelne kvasnice ali glivice in hkrati dvigniti temperaturo v kleti. Verjetno ima vino te «ttn '=» tudi zaradi dolge lanske suše, morda se je razmerje med nje, vimi sestavinami prav zaradi _ še pokvarilo.
Kraški teran in vipavsko vino
Kraševci, ki prinašajo 'er: \ v Trst v obmejnem prometu, ga prodajajo zdaj na drobno po okoli 300 lir liter. Pravijo, da točijo teran v domačih gostilnah že po 500 dinarjev liter Vipavsko vino iz braniških vinogradov dajeio kmetje v Trstu nekako po 170 do 180 za liter. V Štanjelu gre takšno vino na debelo nekako po 9 dinarjev za stopinio; ker ima vino okoli 10 stopinj alkohola, znaša cena okoli 90 do 100 dinarjev za liter Vino iz Branika, iz Dornberka in neposredne okolice Nove Gorice je močnejše.
TREBA ZGRADITI POKRITI TRG. Spodnji del mesta, ki kupuje svoje vsakdanje potrebščine oziroma sadje in zelenjavo na odkritem trgu ob Kanalu (Ponterosso), je zaradi hudega mraza ostal pravzaprav brez zelenjave. Branjevke pač ne morejo vztrajati na odprtem trgu pri tako nizki temperaturi in hudi burji. Občinski svet naj končno temeljito prouči to vprašanje in ga zadovoljivo reši.
MORILI	MARALOSSO
TRST-TRIESTE, ul.	XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740
	Pohištva dnevne sobe ■ oprema
1Uazme	za urade - vozički - posteljice
permailes	Razstave: Ul. Valdirivo. 29 Ul. F. Filzi. 7
11 /511 n iz 11 /i n m	UVA21A:
MPFaP RT	VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN URAD-
11111 Ulil v 111	BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
UVOZ - IZVOZ ■ ZAS1UPSTVA	IZVAZA:
TRSI, Ul. Clcerone 8	TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE
Telef. 38-136 - 37-725	TEKSTIL ■ KOL ONI Al NO BLAGO
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 • Tel 50010	Specializirano sodjetje za vsakovrstne kompenzacije
Telegr-: lmpexport - Trieste	Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST. Via Clcerone 8-10 Tel. 38-074. 38-614 Telegr [NTERMEHUATUR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
IZVOZ - UVOZ
Gorica: Via Cravos 2 tel 25-65 Milan: Via tiegli Zuccaro ? tel. 423160
Rim: Via L dl Montreale 16, tel 504924
New York: 1457 Broadway 36 N. Y„ tel BRyant 900034
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
FIMAR
(Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P della Borsa) - Tel. 29-043
Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske
in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
TRANS- TRiESTE
Societa a r. J.
TRIESTE TRST, V Donota 3 — Tel. 38-827. 31 906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
Industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne (1K AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpex$pA
TRST, Via della Geppa, 9 .Tel.: 38.770, 29-135
IMPORT - ENPORT industrijskih proizvodov
Tvrdka je /pooblaščena za prodajo nadomest nih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavije j
m
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
REDNO PROGO JADRAN HODNA AERIKA
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-vorno-potniskimi LADJAMI - JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-
iKijeka . Split . Neapelj • Genova . Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de .laneiro - Santos . Montevideo -Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo. Indone-zijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN N U D i
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA)), PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
JrtfaHuiMffUt IČopeA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Čari-njen j e blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823