CELJSKI TEDNIK GLASILO SeOlALISTlClIE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE 10. DECEMBRA 1965 — LETO XV. — ŠT. 48 — CENA 50 DIN LE EN MESEC POZITIVEN Skupnost socialnega zavarovanja v Celju je imela v letošnjih desetih mesecih več kot milijardo dinarjev izgube. Vzrokov za to je več in so znani. Ali bo reorganizacija skupnosti socialnega zavarovanja v Sloveniji prinesla rešitev? Osem, sedem ali štiri skupnosti v Sloveniji? V Celju pravijo štiri! Organizacija socialnega zavarovanja mora biti usklajena z organizacijo zdravstvene službe in bi naj zavzemala območja, ki težijo k posameznim zdravstvenim centrom, pravi direktor celjske bolnice dr. IVAN KOPAČ — udeleženci skupščine so se s tem strinjali in glasovali za štiri skupnosti v Sloveniji. Več na 3. strani SPOMINSKA SVEČANOST V STAREM PISKRU. Dan pred prazniki so na malem dvorišču nekdanjega .zloglas- nega zapora »Stari pisker« ob navzočnosti velikega števila občanov odkrili spomenik 374 talcem ter spominsko sobo. Predsednik republiškega odbora Združenja borcev NOV Slovenije FRANC LESKOŠEK — LUKA, ki je odkril spomenik, je ob tej priložnosti govoril o razmerah, v ka- terih se je začelo narodnoosvobodilno gibanje na Šta- jerskem. Nemški okupatorji so spremenili nekdanje zapore v mučilnice in zapore smrti, skozi katere je šlo samo v letih okupacije približno 16.000 zavednih Slovencev, ob tem zidu, je poudaril tovariš Luka, pa je za vedno omahnilo 374 talcev. Zverinska mučenja in streli, ki so kosili naše najzavednejše sinove, niso omajali gibanja in ne vere v borbo. Spomini na te žrtve, ki so padle samo na tem delu nase zemlje, pa ostajajo svetel simbol v naših srcih, v našem življenju in borbi za lepšo prihod- nost. Po odkri^u spomenika, je bila skromna svečanost, na kateri so člani SLG prebrali poslovilna pisma ustre- ljenih talcev. Nato so najvidnejši predstavniki kulturno- političnega življenja občin položili vence. Muzej revolucije je z novo pridobljeno ustanovo v Sta- rem piskru pomeml)iio razši- ril svojo dejavnost. Spomin- ski prostor, zadnje bivališče talcev in kraj njihove nasilne smrti je odslej posvečen spo- minu žrtev, ki so dali najdra- gocenejše — življenje za svo- bodo. Že v nekaj dnevih po svečanosti so na ta kraj po- romali tisoči, da se poklonijo žrtvam, da obude spomine na najtežji čas našega odpora. Muzej revolucije s Starim pi- skrom in veličastnim spome- nikom NOB sredi Celja uvr- ščamo med redka jnesta, ki so se oddolžila naši polpretekli zgodovini. Malokje v Sloveni- ji, malokje v državi je reali- zirana podoba tako .zaokrože- ne vsebine. Če kje, je na tem področju bil duh vodilen! Program Zveze borcev in Muzeja revolucije je maksi- malno izpolnjen. Idejne osno- ve je koncipiral arlHtekt Sa- mec, gradbeni tehnik Petrič mu je bil v oporo in je vodil vsa gradbena dela. Gradbeni odbor, ki ga je vodil Peter Gluhar, je zastavljeno nalogo izvedel do pičice natančno. Veličasten relief — 8 metrov v dolžino je delo akademske- ga kiparja Petra Cerneta iz Ljubljane. Mojstrsko ga je odlil livar jšep iz Zagreba. Razstavo spominske sobe je domiselno pripravil kustos Stane Terčak. Restavrator Za- voda za spomeniško varstvo v Celju tovariš Povše je iz- vršil vsa potrebna deln z nje- mu lastno strokovno zavze- tostjo. Spominska plošča ,z imeni padlih je večen me- mento nam in bodočim poko- lenjem. SPOMINSKA SOBA: Postavitev razstavnih pred- metov je s stališča muzejske- ga prikaza edinstveno vzor- na. Muzejsko gradivo NOB je najtrši oreh za slehernega strokovnjaka. Kar se tiče eks- poniranja. docela izstopa iz tradicionalnih nalog. Najdra- gocenejši predmeti v tem pro- storu so poslovilna pisma^^ ki so tudi v svetovnem merilu enkratna. Plakati okupatorja »Razglasi« z imeni ustrelje- nih žrtev so dokumenti, v ka- terih si je okupator pisal sam svojo nehumano zgodovino. Podobno velja zanj dokumen- tacija posnetkov tik pred ustrelitvijo, kakor tudi po iz- vršenem zločinu. Pomembni so prav tako ra,zstavljeni red- ki predmeti talcev, njihovega mučenja in drugo. Celjska spominska soba je enkratna priča našega ljudstva, njego- vega trpljenja v vsedržavnem merilu. Človek je do dna pre- tresen! SPOMNISKI RELIEF: Je mogočna upodobitev pri- zorov vstaje — pregnancev — zasramovanje talcev s Tončko čečevo — streljanja — obešanja v Frankolovem — zmage. Likovna govorica kiparja je zmerno realistična z navdihom vizionarnosti. Je obogatitev celjskili skulptu- ralnih nalog na temo NOB. SPOMINSKA PLOŠČA: Z imeni padlih žrtev je kar se da enostavna, v zvezi z do- sedanjim reliefom pa monu- mentaleu spomin naše krvave zgodovine. Prav poseben po- udarek daje tej steni dejstvo, da so prav na tem prostoru omahnile žrtve v smrt. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR O KMETIJSKIH PROBLEMIH Pretekli teden je občinska skupšči- na Šentjur razpravljala o poročilu sveta za kmetijstvo. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je na sejah obravnaval predvsem vpra- šanja s področja živinoreje, ki po- menijo glavno panogo kmetijstva v občini ter tudi druga pomembna vprašanja. Iz podatkov kmetijskega kombinata Šentjur je razvidno, da se je močno razširilo pogodbeno pitanje mlade govedi, predvsem telet do 200 kilogramov žive teže. Svet za kmetij- stvo je pozitivno ocenil napore go- spodarske organizacije, ki ji je uspe- lo vključiti večje število zasebnih pro- izvajalcev v vzrejo mlade živine. Ta- ko proizvajalci vključujejo v proiz- vodnjo celotno posestvo in pomagajo k večji blagovni proizvodnji. Nova uredba o plačevanju mleka po tol- ščobni stopnji (28 din) je močno vpli- vala na proizvajalce kofizumnega mle- ka. Cena mleka je neprimerno ugod- nejša, kljub temu, da se v zadnjem času pojavlja že vprašanje odkupa vsega mleka na terenu. Pospeševanje mlečne proizvodnje povezuje vzrejo krav molznic, rejo in odbiro plemen- skih telic oziroma obnovo živalske črede. Svinjereja je panoga, v kateri se stanje še nadalje slabša. Le malo je proizvajalcev, ki se odločijo za in- tenzivno vzrejo bekonov, predvsem zaradi tržne cene, kot tudi visoke ce- ne krme. V okviru sveta je delovala komisija za proučitev vzrokov davčnih zaostan- kov. Vzrokov je več. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča predvideva, da mora biti zemljišče krajevno primerno obdelano. Nekaj je kmetovalcev, ki zaradi starosti ne morejo obdelovati vsega zemljišča, veliko pa je tudi drugih problemov, katere bo potrebno v tej zvezi rešiti. Na seji je skupščina občine Šentjur pri Celju razpravljala tudi o odloku o določitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov in odloku o določitvi načina in meril za popis in izračun nove vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in po- slovnih prostorov. Oba zbora sta so- glasno sprejela predložena odloka, ki ga na osnovi zveznega zakona kon- kretno določata, kaj vse se mora po- pisati, da mora biti popis izvršen do 15. decembra itd. Ker se bo nova statiarina na območju občine Šentjur izračunavala po metodi točkovanja, je skupščina |ia predlog sveta za gospo- darstvo določila, da znaša vrednost točke za stanovanja 970 in za poslov- ne prostore 800 dinarjev. KOMUNALNA BANKA IZPOLNJUJE POGOJE USTANOVITEV KREDITNE BANKE NA USTANOVNEM OBČNEM ZBORU JE BILO 145 SOUSTANOVITELJEV IZ 15 OBČIN V torek, dne 7. decembra, je bila v Celju ustanovna skupščina ban- ke, katere se je udeležilo 159 komitentov. Zastopali so 145 soustano viteljev iz 15 občin. Po obravnavi gradiva in osnutka statuta, ki so ga z manjšimi spremembami sprejeli, so izglasovali sklep o ustano- vitvi kreditne banke v Celju in izvolili 25 članski izvršilni odbor, razne kreditne odbore in v. d. direktorja banke tovariša Petra Šprajca. Iz gradiva je bilo razvidno, da nek- danja komunalna banka izpolnjuje določbe temeljnega zakona o bankah, saj ima v kreditnem skladu deset in pol milijarde dinarjev, štiri in pol milijarde ima depozitov na vpogled, pa, tudi število ustanoviteljev je za- dostno, ki bodo v treh letili v zapo- rednih obrokih vplačali 1.221 milijo- nov dinarjev. K vsemu temu moramo prišteti še 4,615 milijonov oročenih vlog in 1.034 komintentov, ki so pri pristojnih službah družbenega knjigo- vodstva izjavili, da lahko kreditna banka v Celju vodi njihova prosta sredstva kot depozite. Zaradi vsega tega je kreditni potencial nove banke v Celju 123,473 milijonov dinarjev. Kreditna banka v Celju bo imela v prihodnje svojo osrednjo enoto v Celju, njene ekspoziture bodo v Bre- žicah, Laškem, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju pri Celju, Šmar- ju pri Jelšah, Sevnici, Rogaški Slati- ni in Žalcu; razen tega bosta v Celju še podružnici za kreditiranje kmetij- stva in mestna hranilnica, dalje pod- ružnica v Slovenski Bistrici, podruž- nica v Slovenjem Gradcu z ekspozitu- rami Dravograd, Prevalje in Radlje ter podružnica v Velenju z ekspozitu- ro v Šoštanju. Z vsemi temi podruž- nicami in s posameznimi soustanovi- telji zajema kreditna banka v Celju področje 15 občin in se tako uvršča med štiri slovenske kreditne banke (Ljubljana, Koper, Maribor). (Nadaljevanje na 3. strani) VELIK USPEH v okviru proslav dneva JLA je go- stoval v petek v Celju veliki plesni orkester Garnizije Zagreb pod vod- stvom kapelnika kapetana Zvonimira Ivančira. Koncert je navdušil mnoge obiskovalce — solisti Beti Jurkovič, Elvira Voča, Vice Vukov in Milan Su- bola so razgreli obiskovalce, da plo- skanju ni bilo konca. >kivdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Za- to ni niti čudno, da so morali solisti svojemu sporedu dodati še po eno pe- sem, ker jih gledalci niso pustili z odra. Želeti bi bilo, da bi organiza- torji vsai vsak mesec pripravili po- dobno prireditev, seveda pa bo treba misliti na večji prostor. PREDAVANJE Jovana Ščekiča V okviru »TORKOVE TRIBUNE« bo v torek, 14. decembra govoril o gospo- darstvu SFRJ in odgovarjal na vpra- šanja stalni skupščinski komentator televizije Beograd Jovan Ščekič. Za prihod tov. Ščekiča v Celje vlada, ve- liko zanimanje in bodo zato organiza- torji pripravili istega dne dopoldne razgovor za strokovnjake iz podjetij in zavodov. NAJPOMEMBNEJŠA POLITIČNA AKCIJA REELEKCIJA Pred dnevi se je zadnjič pred občnim zborom, ki bo 30. januarja prihodnjega leta, sestal plennm občinskega sindikalnega sveta Celje. Poleg nekaterih ntijnih sklepov v zvezi z bližnjim občnim zborom, so člani plennma posve- tili največ pozornosti osrednji točki dnevnega reda — vpra- šanjem, ki jih je sprožila gospodarska reforma. Razumljivo je, da so se lahko omejili samo na nekatera pocfročja in so zato temeljito razpravljali o delitvi dohodkov znotraj go- spodarskih organizacij, o položaju terciarnih dejavnosti v novem sistemu, o družbenih službah, o varnosti pri delu in o podobnih aktualnostih. Dalje na 2. str. ŽEBLJICA Medtem ko štirinajstim divizijam različnih činite- Ijev ni uspelo omehčati urbanističnih principov, da bi uredili nevarno križi- šče pred celjsko pošto, je urbanistična velikodušnost brez večjih težav odobrila podjetjii^Petrol postavitev bencinske črpalke tako re- koč v središču Celja — v ulici XIV. divizije v bli- žini stanovanjskih blokov. Očitna oktanska kratkovid- nost! Ne bi mogli najti pri- mernejše lokacije za tak ob- jekt v kakšnem bolj strnje- nem naselju? F\tem bi nam- reč (seveda samo v primeru kakšne morebitne eksplo- zije) poskrbeli ne samo za super bencin, ampak za kakšno super katastrofo! (oh) ANICA PAVŠlC- TOVORNIK »Dober dan. Oprostite, ali vi mogoče veste, koliko bi stal raz- redni izlet v . . .« »Dober dan. Aii so še prosta le- žišča v zimovniku za Silvestrske praznike . . .« »Dober dan . . .«, tako je to. Anica odgovarja, lista po adresarjih, voznih redih, bele- ži, računa . . . Ona je administra- torka, knjigovodja, blagajničarka, tajnica, svetovalec, vse, kar potre- buješ — v honorarnem delovnem razmerju. Človek za vse, kar je v zvezi z rekreacijo mladine, kot agencija POPOTNIK, kjer dela. Rojena v Kopru, se je v prvih viharnih letih prve svetovne vojne skupaj z mamo, sestro Vero in bratom Vladimirjem morala iz Kopra umakniti. Pribežali so v Prožinsko vas pri Štorah. Tako je mala Anica že v rosni milo- sti dojela in doživela vse trpTje- nje ter bogastvo družine, ki si je tu in tam iskala krov in ognjišče. Po poroki jo je življenje znova udarilo — mož, je neozdravljivo zbolel. Vso svojo skrb je posve- tila njemu, otrokom in delu. Dvig- nila je glavo, zagrizla se je v delo in premostila vsaj del življenja. Malokdo jo kdaj ujame v trenut- kih malodušja, ker si ona tega »bogastva« ne dovoljuje. Tako, med kramljanjem z znanci se za hip potopi v vse tisto neizpoveda- no, grenko doživeto življenje; to- da že naslednji hip je znova ANI- CA, tista, ki jo poznamo — vedno se smehljajoča ANICA TOVOR- NIK. »Na to moraš biti pripravljen, da ni na zemlji, še manj pa kje drugje — nebes. Človek mora no- siti glavo pokonci takrat, ko ga nekaj teži. Že mlada sem se mo- rala zatajevati, prevzgajati, da družbo ne bi obremenjevala s stvarmi, ki samo mene bolijo. Ljudje smo preozki, pogosto gle- damo samo nase. Redko globlje občutimo ljubezen do drugega . .« — Anica, kiiko to, da ste vedno obkroženi z mladimi, da vedno delate z mladimi? »Mladi me poživljajo, razvedri- jo, ob njih ne čutim, da se sta- ram, ker ob njih pozabljam na svoje življenje. — Sedaj orjete s POPOTNIKOM ledino mladinskega turizma. Ka- ko družba vrednoti to delo in v čem imatV; največ težav? »Rekreacija mladih, takšna kot bi naj bila, je širša, kot pa samo — letovanje in zimovanje, kot to nekateri razumejo. Do danes smo premalo storili za rekreacijo mla- dih. Tu mislim tudi na zvezo mla- dine, ker je naše delo del njiho- vega programa, pa kljub temu ne gre najbolje. Gospodarska reforma ne bi sme- la krniti sredstev, ki so namenje- na za rekreacijo zaposlenih — tu- di mladih, ker bi s tem enostran- sko vplivala na razvoj mladih. Ali nismo reforme začeli izvajati za to, da bi izboljšati življenjski standard, torej tudi za mlade, mar ne?« — Anica, toliko govorimo o mla- dih, mladi to, mladi ono, kaj vi menite, ali je res, da je današnja mladina drugačna od nekdanje in kaj menite o pogojih, v katerih živijo danes mladi? »V mladih bi moralo biti več ponosa in patriotizma. Mi starejši bi pa morali navkljub vsem refor- mam poskrbeti, da bi mladino za- poslovali, da bi lahko delala in se zabavala znotraj meja naše do- movine. Treba bi bilo najti tiste notra- nje rezerve, ki bi nudile pred- vsem mladim standard — življe- nje, ki ga sedaj iščejo drugje, iz- gubljajo ljubezen in vero do do- movine, propadajo po cestah, ki peljejo v svet. Od tam pa se vra- čajo — vemo kdo. Koliko pa na- redimo za vzgojo mladine? Koliko časa ji posvečamb? Ce skušaš vsa- kega razumeti, potem še najlažje odpuščaš ali pa obsojaš. To drži toda ali ne bi raje samo skušali razumeti, ne pa obsojali in pri tem ne bi ostajali sami prazni.« PISMA PISMA PISMA TEDNIKU NIC NOVEGA Ze pol leta obljubljate tednik, a še vedno ni nobene spremembe; le športa je še vedno preveč. Mi, stari naročniki, pa prosimo, () ha sodobnih sadnih plantaž in kljub nerodni letini dosegli ugoden uspeh. Ker pa je severovzhodna Slovenija idealna za sodobno in ka- kovostno sadjarstvo, pripravlja združenje obnovo 2.400 ha. Pri tem gre za sredstva obnove sadovnjakov, objektov za pripravo sadja za irg, za skladiščenje in predelavo sadja. Zato je nujno, da obnova sadnih na- sadov najde mesto v zveznem in re- publiškem novem srednjeročnem e dobra četrtina je pasemske živine. Samo letos je združenje preko partnerjev nabavilo 500 komadov čisto pasem- skih telic in zdaj teče akcija za- menjave telet z zasebniki. Problem pa je promet in predelava živino- rejskih produktov. Urejeno je vpra. šanje mlekarskih proizvodov, težjo pa je z mesom. Trgovina in promet z mesom nista v redu. Tako zdru- ženje poizkuša uvesti komisijsko klanje v obeh industrijskih klavni- cah na našem območju (Celje. Sent- iur). Položaj je trenutno ugoden, ker je trg nasičen z živino. Tremutno tako kot prodajne cene mesa drsijo navzdol, visoka akuniulativnost klavnic pa s tem ni nič prizadeta. Nedvomno pa je ena najbolj pe- rečih vprašanj živinoreje vprašanje linijskega spravila krme. Prav to je ozko grlo živinorejske proizVodnje in za rešitev tega bodo morali part- nerji združenja enotno nastopati pri zahtevah za rešitev: to je nabava ustrezne kmetijske mehanizacije. J. K. NE POZABIMO NANJE... Vaščani vasi Pecelj in Podgorje nad Sevnico so veliko prispevali in sodelovali v NOV. Skromni in de- lavni so ti ljudje danes in le redko kdaj potarnajo. Hkrati pa so po- nosni nad povojnimi uspehi in na- predkom pri nas, pa če ravno pri njih še svetijo petrolejke ... Pravijo, da bi za elektrifikacijo teh vasi rabili okoli 28 milijonov dinarjev. Odgovorni se globoko za- vedajo moralne dolžnosti do ljudi iz teh vasi, vendar kadar nanese beseda na konkretno denarno po- moč, vsa zadeva obtiči na mrtvi toč- ki! In tako ljudje potrpežljivo ča- kajo in upajo... Vse kaže, da zaradi zime iu drugih razlogov letos ne bo moč elektrifi- cirati omenjenih vasi. Toda vsaj le- tos, ko že praznujemo 20-Ietnico osvoboditve, naj bi končno zatrdno sklenili uresničiti obljube, čim bo to mogoče. Prevladuje mnenje, da bi moral prevzeti inciativo in poiskati vire financiranja elektrifikacije vasi Pe- celj in Podgorje Elektro Celje. Ob- činska skupščina v Sevnici pa je pri- pravljena sofinancirati. Vaščani sa- mi že imajo drogove, zbrali so celo milijon dinarjev iu tudi pomagali bi pri delu. 60 lastnikov hiš sedaj pričakuje dokončno odločitev! Kdo jo bo izre- kel? Prav gotovo je, da bodo morali odgovorni činitelji nekaj ukreniti, to jim vendar narekuje dolžnost do teh ljudi, saj bi s tem odpravili ne- prijeten občutek, da kaj radi po- zabljamo na naše dobre ljudi iz hri- bovitih vasi, ki so za niišo stvar prispevali veliko več kot 28 milijo- nov dinarjev! Drago Kastelic OD VSEPOVSOD CELJE — Na Tomšičevem tr- gu v Celju je pripravljena za ot- voritev nova trgovina, ki bo po- slovalnica trgovskega podjetja wModa«, v njej, pa si bodo kupci lahko nabavili že za prav majhen denar drugovrstno blago. SLOV. KONJICE — »Ingrad« iz Celja je pred kratkim pričelo s pripravljalnimi deli zo- gradnjo nove šole v Slov. Konji- cah. Načrti in lokacija so bili pri- pravljeni že v začetku leta, grad- njo pa so zavirala finančna sred- stva. Nova šolska zgradba bo stala v neposredni bližini novega stanovanjskega naselja ob robu škalskih vinogradov. ŠMIHEL NAD MOZIRJEM — V Mozirski koči na Gol teh so pri- jetno proslavili praznik republi- ke. Na večer pred praznikom, to je 28. novembra, so na Okencih, ihribu zraven koče, zažgali kreso- ve in prižigaH rakete. Pilštanj: V nedeljo je bilo v stari šoli na Pilštanju turistično predavanje, ki so ga pripravili bratje MarinŠek iz Kozjega in ga opremili z lepimi barvnimi diapozitivi. Govorili so o dolini Rena, o Atenah in o Kozjem. Prebivalci so bili navdušeni zla- sti nad lepimi posnetki domačih krajev. Prebold: Preboldčani se vpra- šujejo. zakaj je odpadla večer- na proslava v čast 29. novembra. Osnovna šola, ki je v dopoldan- skih urah izvedla svoj program in tudi sprejem cicibanov v pio- nirsko organizacijo, je imela pripravljenih nekaj zanimivih točk, toda zaman je bilo njiho- vo prizadevanje še izven šole. Programa ni bilo, ker ni bil men- da nihče odgovoren, da bi tudi v Preboldu praznovali dan re- pu blike. Laško: Med najbolj uspele pro- slave dneva republike v laški občini sodijo prireditve v Rade- čah, Rimskih Toplicah in La- škem. V Laškem so ob tej pri- ložnosti odprli dom Dušana Po- ženela. kjer se bodo odslej vrsti- le kulturne prireditve. Celje: Mladinski aktiv Pošta pri podjetju PTT za promet je za praznik repnblike pripravil proslavo z bogatim kulturnim sporedom. Poleg tega so imeli še tekmovanje v namiznem teni- su, streljanju z zračno puško, med seboj pa so se pomerili tudi mladi šahisti. Mozirje: Letošnja krvodajal- ska akcija, ki so jo pred kratkim zaključili, ne sodi med najbolj uspele. Od planiranih 600 krvo- dajalcev je dalo kri le 380 ljudi. Ponekod je izvedbo akcije ovira- la obolelost za gripo, drugod pa so se na akcijo slabo pripra- vile same organizacije RK. V Ljubnem na primer veliko obča- nov sploh ni vedelo za to huma- no akcijo. Laško: Te dni je bilo v Laškem dograjenih 32 novih stanovanj. Izvedbo je opravil sklad za sta- novanjsko izgradnjo, občani pa želijo, da bi se gradnja po uki- nitvi sklada ne zmanjšala, tem- več da bi ostala vsaj na dose- danji ravni. Ls(ško: Skupščina občiine je dokončno rešila prevoz šoloob- vzenih otrok v oddaljene šole. Prevoz je prevzelo avtobusno podjetje Celje, ki na progah Jagnjenica—Radeče, Vrhovo— Radeče, Bre.zno—Rimske Topli- ce in Rečica—Laško prepelje vsak dan več sto učencev. Nere- šeni pa so zmeraj tisti učenci, ki hodijo v šolo po 10 kilometrov daleč, pa ni nobenih prometnih zvez. Polzela: Končno so v Polzeli začeli graditi cesto, ki pelje sko- zi Polzelo do novih stanovanj- skih blokov, ki so se doslej kar izgubljali v blatu. Žalec: Kmetijski kombinat Ža- lec, obrat Polzela je pred dnevi razdelil kmetom kooperantom traktorje. Kmetje so se morali s pogodbo obvezati, da bodo ne- katere tržne viške prodali za- drugi. Polzela: Osnovna šola na Pol- zeli je pred dnevi dobila novo kolesarnico. Sredstva je prispe- vala tovarna nogavic, ki je' ko- lesarnico tudi sama izdelala. KVALITETNO, SODOBNO POHIŠTVO »SLOVENIJALES« LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH NASLEDNJIH TRGOVSKIH PODJETIJ: »Savinjski magazin« Žalec, Petrovče, Zabukovca, Griže, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko, Polzela »Izbira« Laško »Resevna« Šentjur, Slivnica, Hotunje, Ponikva »Jelša« Šmarje pri Jelšah, Kozje, Rogatec »Savinja« Mozirje, Nazarje, Rečica »Zarja« Šoštanj »Dravinjski dom« Slovenske Konjice »Mercator« Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčava Trgovsko podjetje Radeče % Trgovsko podjetje Sevnica »Preskrba« Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica VABIMO VAS NA OGLED NAŠIH PRODAJALN POHIŠTVA V CELIU: 0 Zidanškova ulica 15 9 Savinjsko nabrežje 8 0 Ulica XIV. divizije ter 0 prodajalno polfinalnih izdel- kov in stavbnega pohištva v Tkalski ulici 13 3 STRAN 10.12.1965-št.48 I SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO CELJSKE OBCINE Pod povprečjem 11 šol Na zadnji seji sveta za šolstvo celjske skupščine, ki je hila pretekli teden, so obravnavali obširno poročilo Zavoda za prosvetno pedago- ško službo o stanju, delu in temeljnih problemih osnovnih šol v šol- skem letu 1964165. Nekateri podatki so zelo zanimivi. V šolskem letu 1964/65 je obiskova- lo 18 osnovnih šol v naši komuni 7.459 učencev. Analiza učnega uspe- ha kaže, da je izdelalo razred s po- zitivno oceno 6.070 učencev, z nega- tivno pa 349, kar znaša 86 %. To je za 0,9 % manj kot v preteklem šol- skem letu. Še bolj zanimivo je, da je več kot povprečni učni uspeh — torej več kot 86 %, doseglo le 7 os- novnih šol, pod povprečjem pa je kar 11 šol. Kakor je na eni strani dosežen učni uspeh še zadovoljiv, pa je bistveno drugačna slika, če pogle- damo, kakšni so rezultati učencev, ki so končali obvezno osemletno šo- lanje. Samo 62,9% otrok od 1.078, ki So končaili obvezno osemletno šo- lanje, je izdelalo osmi razred; osta- lih 37,1 "/o ali kar 400 učencev pa je končalo šolanje v nižjih razredih. To pa tudi pomeni, da velik del te mla- dine praktično nima noibenih mož- nosti ne za nadaljnje šolanje ne za zaposlitev, kar je seveda še zlasti aktualno ob poostrenih, pogojih go- spodarjenja. Verjetno ni toliko po- membno, da smo kljub nizkemu od- stotku — 62,9"/() nad republiškim povprečjem. Ne moremo zanemariti tudi mnogih objektivnih faktorjev, ki vplivajo na takšne rezultate. Med drugim preskromno angažiranje družbe za reševanje problemov na- šega vzgojno-izobraževalnega siste- ma. Toda dejstvo je, da so bila v zadnjih dveh, treh letih v naši ko- muni vložena v šolstvo precejšnja sredstva. Vendar je najpomembnej- še pač tisto, kar vsi najbolj želimo — čimboljši učni uspeh učencev. V šolskem letu 1961/62 je od ene generacije vpisanih učencev uspeš- no zaključilo osemletno obvezno šo- lanje — vse razrede v 8 letih — 58, naslednje leto 59, nato 57,3 in v letu 1964/65 60,7%. Bistvenega napredka v 4 letih ni bilo. Kje so vzroki? Ali v delovnih pogojih šol ali v vsebini učno-vzgojnega procesa, v kvaliteti vzgojno-izobražovalnega dela, v učencih ali kje drugje? Ker vemo, da se delovni pogoji šol izboljšuje- jo, je prav, da v prihodnje mnogo več razpravljamo o kvaliteti učno- vzgojnega procesa. Prav gotovo bo- do v tem primeru rezultati v per- spektivi drugačni, kar pa je naš edi- ni cilj. člani sveta so te probleme obšir- no obravnavali, razpravljali pa so še o nekaterih problemih organizacije šolske mreže v naši občini, o delov- nih pogojih šol, o planiranju, orga- nizaciji in izvajanju učnega ter pe- dagoško-vodstvenega dela na šolah, o zdravstvenem in socialnem var- stvu učencev itd. Zanimiv je na pri- mer podatek, da je bilo v osnovni šoli v Socki pri zadnjem sistemat- skem pregledu v šolskem letu 1963/ 64 ugotovljeno, da ima nad 92 "/„ učencev visoko kariozno zobovje. Toda ostalo je le pri ugotovitvi. Svet za šolstvo je sprejel sklep, da bo v prihodnje nujno zagotoviti čim- večjemu številu učencev šolske ma- lice, vozačem pa tople obroke. Na eni izmed naslednjih sej bo svet za šolstvo obravnaval proble- matiko šol II. stopnje za šolsko leto 1964/65. DVA DUCATA RDEČIH VRTNIC V soboto ob 20. uri in v nedeljo o petih popoldne bo celjski Delavski oder uprizoril komedijo italijanske- ga avtorja Alda Benedettija »Dva ducata rdečih vrtnic«. Komedijo, ki pomeni drugo predstavo Delavskega odra v tej sezoni, je zrežiral Alfonz Kumer. Hkrati pripravljajo za praz- novanje novoletne jelke predstavo »Rdeča kapica«, ki jo bo v prenov- ljeni obliki postavil na oder Cvetko Vernik. Premiera bo predvidoma 24. tega meseca. Dan republike so na osnovnih šolah počastili s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. Tudi na III. osnovni šoli, od koder je naš posnetek, so ob tej priložnosti pripravili lep program ter pogostili nove člane pionirske organizacije. Cicibanom so izročili značke, pio- nirske izkazriice in rute,'ki jih je šoli podarila tovarna Toper. zemija dokaze hrani ... POMENEK O PRAZGODOVINI CELJSKEGA OBMOČJA V naši novi domovini se je arheo- logija izredno razmahnila. Poprej smo imeli komaj nekaj arheologov. Nove moči so danes razpredene po vseh slovenskih muzejih. Izkopava- nja, ki jih vršijo ti strokovnjaki le- to za letom, so po dvajsetih letih le redkim pregledna. Na srečo imamo v celjskem muzeju dva arheologa — kustosa, eden od teh se ukvarja s prazgodovino, drugi z rimskim ob- dobjem. Mimo strokovnih poročil o starejši arheologiji seže le redko glas v javnost. Prazgodovina je raz- meroma mlajša veja znanosti, saj ne obstaja niti sto let. V zadnjih de- setletjih so arheologi v prazgodovi- ni vodilni. Svoje izsledke opirajo se- veda tudi na izsledke pomožnih vej. Med nami je za prazgodovino pre- malo zanimanja. Šempeter je vzbu- dil v širokih krogih veselje do rim- skih spomenikov. Čas pa je, da se polagoma osvestimo in pritegnemo v nas interes tudi vse ostale epohe. Le tako bomo poglobili zakladnico vsega onega, kar nam je ohranila naša zemlja. Alojz Bolta, kustus celjskega mu- zeja skrbi za arheologijo od najsta- rejših dob do rimskega razdobja. Bogate muzejske zbirke dajejo d(> volj materiala za obdelavo, klasifi- kacijo, interpretacijo. Vrh vsega so nujni še stalni terenski ogledi in redna izkopavanja ter študij novega materiala. Če je danes naše znanje staroslovanskega obdobja celjskega območja poglobljeno, se lahko za- hvalimo naporom imenovanega ar- heologa. Ko je živel med nami prof. Brodar in izko- paval v Potočki zijalki, je bilo za nas obdob- je paleolitika tako rekoč neznano. Brodar je s svojimi odkritji povzdignil našo Potočko zijalko na evropsko raven. Od tistih dob je omenjeni strokovnjak odkril celo vrsto pale- olitskih postojank, kar daje slovenskemu pa- leolitiku svetovno veljavo. V tej zvezi ime- nujemo paleolitski artefakt iz Blatnega vrha pri Jurkloštru, na katerega je naletel kmet Desar v globini 1,5 metrov. Dasiravno je bil najden en samcat kos, je s tem iznričan Blatni vrh kot nadaljna paleolitska postaja na karti paleolitika Slovenije. Za neolit velja isto, kamenito sekiro, ki je priromala v mu- zej, so našli v Lipi pri Frankolovem. Po ti- piki ne prinaša kaj novega, vredno pa je po- vedati, da je s tem izpričano za okoliš Fran- kolovega neolitsko naselje. Posamezni kraji najdb prihajajo tako do veljave, mreža po- stojank se širi, znanstvenik pa ima za pro- učevanje potrebno gradivo. Ne samo, da se nam s tem poglablja znanje o naši prazgo- dovini, hkrati dobiva Slovenija veljavo tudi v evropskem merilu. Rifnik pri Šentjurju je že desetletja v ža- rišču pozornosti. Celjski muzej posveča tej točki kar se da veliko pozornost. Res, da so gmotne žrtve precejšnje, a bogati izsledki so znanstveno pomembni. Petletna izkopavanja so odkrila marsikaj, kar je bilo našim očem neznanega. Nad vse pomembno je destvo, da je bil kraj od prazgodovine do danes stalno naseljen. Za povsem jasno sliko tega naselja bo potrebno delo še ene do dveh sezon, na- kar moramo pričakovati monografijo Rifnika, ki bo doma in na tujem lepa afirmacija naše arheologije. Za prazgodovino so kaj značilne številne gomile, ki jih je najti širom po Sloveniji. Za celjsko območje omenimo Štrucljevo grobi- šče, kjer so bili ugotovljeni tudi temelji sta- roslovenskega gradišča. V Rečici ob Savinji so kaj pomembne Praznikove gomile in one v Sedlarjevem. A. S. pri slovenCevih Ko je Franci ob zaključku lanskega prvega polletja prinesel do- mov nezadostno spričevalo, mu je oče navil ušesa. Za nameček je do- bil še nekaj zaušnic, nato pa je moral vse zimske počitnice preždeti doma in se učiti. Toda fantu je šlo po glavi vse kaj drugega. Skozi okno je slišal vrisk svojih tovarišev in nekajkrat jo je odločno popiT^ hal mednje. Oče in mati sta bila namreč v službi in Franci je bil tudi med počitnicami prepuščen samemu sebi. Sploh so se za njegov učni uspeh zanimali šele takrat, ko je biilo že prepozno. Fantu so verjeli na besedo in po njegovih izjavah je bilo seveda vedno vse v redu. Po šolskih počitnicah pa je oče dobil od Francijevega razrednika povabilo, naj pride v šolo na razgovor o svojem sinu. Srečanje je bilo vse prej kot prijetno. Fant je obdržal vse enojke iz prvega polletja, pa tudi nekaj ostalih ocen je bilo slabših. »Tako težko ga je kontrolirati,« je potožil oče. »Oba sva v službi, fant pa mod tem dela, kar se mu zljubi. Pa tudi pomagati mu pri uče- nju ne morem več. Zdaj se v šoli učijo taike stvari, ki se jih mi nikoli nismo.« Tako je razrednik zvedel ne samo to, da je fant večinoma sam doma, temveč tudi, da kosijo šele takrat, ko se mati vrne z dela in skuha kosilo. To pa ni nikoli pred pol četrto uro popoldne. Pa sta se z očetom dogovorila, da bo fant jedel v šolski kuhinji in da bo hodil v varstveno ustanovo — v šolsko skupino, medtem ko sta ona dva v službi. Tam bo napisal nalogo in se pripravil za šolo. Fant se je branil, toda končno sta starša le uspela. Po dveh tednih je Franci pridrvel iz šole s tako ihto, da se je kar vrgel skozi priprta vrata. »Mama, pri zgodovini sem dobil štiri!« je zavpil. In to je bil praz- nik v družini. Franci tudi letos hodi k šolskim uram. Pravi, da je prijetno, pa tudi starša sta zadovoljna, ker vesta, da bo za šolo zdaj mnogo bolje pripravljen. Res je sicer, da je letos junija razred komaj zdelal, drži pa tudi to, da b^bil prav gotov padel, če ne bi bil hodil k učnim uram. Letos pa je njegov uspeh že dosti boljši in med dvojkami se zasveti že marsikatera štirica. In mama, ki prej tega nikoli ni mogla, zdaj že velikokrat reče: »Ja, naš Franci...« POGOVORI Z ZDRAVNICO otrok v hladnih dneh »Najbolj klasična otroška bole- zen, ki materam povzroči tudi skr- bi, so prav gotovo ošpice. Kakšne so pravzaprav ošpice? Zapuščajo kaikšne posledice?«.., .:. »Pred šestim mesecem starosti otroci za ošpicami ne obolijo. Varu- jejo, jih namreč zaščitne snovi, ki jih dobijo od matere, zato so naj- bolj odporni otroci, ki jih matere dolgo časa dojijo. Inkubacijska do- ba pri ošpicah je razmeroma dolga, saj traja deset dni. Pojavi se viso- ka vročina, vsi znaki prehlada (ka- šelj, nahod), c^troik ima drisko in bruha, po štirmajstih dneh pa že lahko razberemo, da gre za ošpice. Otrok ima zelo vnete oči. Obrača se, od svetlobe, če je večji, prosi, da mu okna zagrnejo. Po telesu pa se mu razširi lisast izpuščaj, ki se naj- prej pojavi za ušesi, se razširi na vrat in nato še na vse telo. Otrok je'brez apetita, ima visoko vročino, suha ustka in belo obložen jezik. Malemu je treba pomagati, zakaj te- žak bolnik je. Matere naj jim redno čistijo nosek, dvignejo vzglavje, po- magajo pri kašlju. Otroku naj dajo tekočo hrano — juho, čaj, mleko itd. Izpuščaj še širi do štiri dni, potem počasi izginja. Tudi temperatura u- pada, le ^kašelj in nahod še nekaj ča- sa trajata. Za ošpicami bolan otrok sodi v posteljo! Ležati mora tako dolgo, dokler ne izginejo vsi izpuščaji. Po- tem mora biti vsaj še teden dni do- ma.« »Kaj pa posledice?« »Če otrok vstaja, ali če nima do- volj skrbne nege, lahko dobi še vnetje srednjega ušesa in celo pljuč- nico. Ošpice pa otroka tako zelo o- slabijo, da odprejo vrata tudi dru- gim boleznim — na primer tuberku- lozi. Prav je zato, da mati pripelje otroka po bolezni na pregled.« »Že nekajkrat sle poudarili, da mora mali bolnik piti dosti tekoči- ne. Zakaj je to tako zelo potrebno?« »Med boleznijo bolnik izgubi veli- ko tekočine. Če mu je ne nadome- stimo, se njegov organizem izsuši, poruši se pravilno razmerje v nje- govem telesu, .pride lahko celo do neke vrste zastrupitve. Otrok torej mora veliko piti.« »Kaj pa vodene koze? So nevar- nejše kot ošpice?« »Ne, vodene,koze so lažja nalez- ljiva bolezen. Zanjo lahko zbolijo tudi že prav majhni otroci. Vodene koze potekajo včasih brez tempera- ture, izpuščaj pa je najprej majhen, podoben tistemu, ki ga dobijo vča- sih po hrani, ki je polna beljakovin; razlika je le v tem, da se izpuščaj vodenih koz pojavi tudi v lasišču. Izpuščaj postane kasneje mehurček, ko pa se posuši, nastane krasta. Iz- puščaji pri vodenih se širijo tako, da se nekateri že sušijo, ko se po- javijo novi. Med boleznijo otroka ne kopamo, paziti je treba, da se bol- nik ne praska. Nalezljivo bolnega pa je treba tudi izolirati. Sicer se bolezen širi in lahko obolijo vsi o- troci. Pri skrbni negi pa tudi nalez- ljive bolezni niso tako nevarne, da bi zaradi tega izgubljali živce.« MGRADm N4TEfAJ »MODA« Spet vam prikazujemo eiiepa iz- med modelov, ki jih je trgovsko podjetje Moda pokazalo na zadnji modni reviji. To je pleten volneni kostim, izdelek tovarne pletenin »Rašica« iz Ljubljane. Takšne ko- stime v raznih modnih barvah in v raznih velikostih si lahko oskrbite po zmernih cenah v vseh posloval- nicah trgovskega podjetja »Moda«, ki vam je za praznične dni j)red koncem leta, .za darila in lastno uporabo pripravilo še vrsto drugih okusnih in koristnih izdelkov. Zato ne odlašajte do zadnjega dne, tem- več se čimprej potrudite v iM)sloval- nice trgovskega podjetja »Moda«, da ne bo pred koncem leta nepotrebne- ga /navala. Vsi zbiralci kuponov, ki bodo po- slali do določenega roka vse o.šte- vilčene kupone v uredništvo Tedni- ka, bodo prišli v poštev za žrebanje petih nagrad v skupnem znesku lO.OOO dinarjev. ŠOLSKE MALICE Veliko šolarjev stisne v šolsko tor- bico — preden odide v šolo — tudi svojo dopoldansko malico. Včasih je to samo košček kruha, kaikšno jabolko, pri družinah pa, ki razpo- lagajo z več sredstvi, morda še ne- kaj kolobarčkov salame. Drugi jem- ljejo šolsko malico. Med otroki pa je tudi mnogo takih, ki malice niti ne nosijo s seboj niti je ne dobivajo v šoli. Vrednost dopoldanskih malic ve- čina staršev podcenjuje. Pa vendar je za otrokov pravilni telesni razvoj prav tak obrok velikega pomena. Mnogi med našimi najmlajšimi zju- traj ne zajtrkujejo tako kot bi mo- rali, kosijo pa tudi šele po tretji uri. Šolska malica je za mnoge otroke torej prvi topli obrok tistega dne. Malica otroka namreč ne bi smela samo nasititi, dati mu mora dolo- čene kalorije, predvsem pa mora bi- ti topla. Vidite, prav zaradi tega to- liko govorimo o šolskih malicah. O tisti skodelici toplega mleka, o kru- hu, siru in morda še o čem. V mle- ku je toliko hranljivih snovi, da enakovredno nadomesti marsikate- ro drugo hrano. Zato je prav, če je mleko obvezen sestavni del vsake otrokove malice. Malicam, ki jih pripravijo v šol- skih kuhinjah, dostikrat delamo kri- vico. Mnogi so prepričani, da je to nekakšna socialna podpora slabo si- tuiranim otrokom, da je torej že kar sramotno, če bi je bil deležen tudi njihov otrok. Toda salama ni najboljša jed, na vsak način pa ni niti pol toliko koristna kot mleko, ki pa pri vsaki šolski malici je. In tudi to ni važno, če je narejeno iz mleka v prahu, saj je to enakovred- no svežemu kravjemu mleku, še več. Strokovnjaki so celo ugotovili, da je polnomastno mleko v prahu dragocenejše, hranljivejše od običaj- nega mleka. Seveda pa ga je treba znati pripraviti. Če boste torej v teh dneh premi- šljevali o otrokovi dopoldanski ma- lici, odločite se za šolsko malico. Otroku boste s tem nedvomno zelo koristili. S polie Študijske knjižnice Castellan G.: La Rčpublique Democratique Allemande. Pariš 1961. S. 24714 964. Gallissot R.: L'economie de l Afrigue du Nord. Pariš 1961. S. 24714 965. Serullaz M.: L'impressionnisme. Pariš 1961. S. 24714/974. Doklestič Lj.: Kroz historiju Makedonije. Zagreb 1964. S. 21608/17. Zajc-Satler J.: Priročnik za laboratorijsko diagnostiko enterobakterij. Ljubljana 1964. S 27143. STRAN 1965 - 48 4 ŠPORTNA AKTIVNOST V ŠTORAH ZICNICA M SVETINI v ŠTORAH SI ŽE DALJ ČASA PRIZADEVAJO POSVETITI KAJ NAJVEČ POZORNOSTI REKREACIJI DELOVNEGA ČLOVEKA. SEVEDA ZA TO ŠE NISO IZKORISTILI VSEH MOŽNOSTI, TODA ZAČETKI SO TU. O VSEM TEM PA TUDI O PROBLEMATIKI ŠPORTNE DEJAVNOSTI V ŠTORAH SPLOH, SMO SE POGOVO- RILI S SEKRETARJEM DRUŠTVA PARTIZAN IN REFERENTOM ZA REKREACIJO V ŽELEZARNI TOVARIŠEM TINETOM VE BROM. Že dalj časa se precej govori o izgradnji rekreacijskih objektov na Svetini — v bližini planinske postojanke in doma ZB. Kako napredujejo dela? O nujnosti smučarskega objek- ta namenjenega predvsem smu- čarjem dopustnikom in nedelj- skim smučarjem — rekreativcem je bilo že precej govora. Pri tem mislimo seveda tudi na našo mla- dino, ki bi se na teh urejenih te- renih lahko usposabljala za kva- litetne smučarje — tekmovalce. V ta namen je bila pri ObS Celje osnovana komisija za izgradnjo rekreacijskih objektov na Svetini in Celjski koči. Oboje naj bi se reševalo kompleksno. Na Svetini smo prvotno mislili zgraditi pre- ko 700 m dolgo vlečnico. Kmalu pa se je izkazalo, da niti naš Partizan niti železarna za to ni- mata na razpolago dovolj sred- stev posebno še, ker objekt ne bi služil le štorjanom, ampak de- lovnim ljudem celotnega celjske- ga industrijskega bazena. Zato so se vsi zainteresirani v Štorah od- ločili za postavitev manjše vleč- nice, ki bo za začetek kolikor to- liko zadovoljila želje tudi širšega kroga smučarjev. S tem pa ni re- čeno, da ne bomo še vnaprej ostali pobudniki za izgradnjo večjega objekta. Kje pa ste dobili finančna sredstva za ta manjši objekt? Za najnujnejše potrebe nam je finančna sredstva dala železarna. Vsa fizična jn manj zahtevna strokovna dela pa so bila oprav- ljena s prostovoljnim delom lju biteljev zimskega športa v što- rah. Opravili so preko 2.000 pro- stovoljnih delovnih ur. Istočasno so delali tudi tekmovalno progo, kateri naj bi služila prvotno pla- nirana žičnica. Zasluge za ta de- la ima celotni kolektiv železarne, vsi ljubitelji zimskega športa v Štorah, med posamezniki pa bi želel pohvaliti neumornega tova- riša ^ Branka Mljača in mlade smučarje iz mehanične delavni- ce. Kdaj bo nova vlečnica stekla? Upam, da vsaj do takrat, ko bo tale najin razgovor objavljen v časopisu. ' Kaj poleg tega še planirate na športnem področju v štorah? Poleg rednih treningov in vad- benih /ur vseh oddelkov in sekcij, ki se sistematično pripravljajo za start v spomladanski sezoni, največjo skrb posvečamo pripra- vam za šole smučanja. Organizi- rane bodo doma, želimo pa zajeti predvsem najmlajše in popolne začetnike. Nadaljevalne šole pa bodo na Svetini v času zimskih počitnic. To bo skupni tečaj Par- tizana, osemletke in ŠIKC. Pravi smisel in rezultati takih tečajev so se pokazali že v lanski sezoni, ko so naši mladi smučarji poželi velike uspehe tudi v republiškem merilu. Kaj pa ostali športi? Kot sem že omenil ostale sek- cije redno vadijo. Kegljači poleg tega tudi tekmujejo za naslov najboljšega v društvu, čaka pa jih tudi vrsta drugih tekmovanj. Za zaključek leta bomo imeli no- voletni kegljaški turnir med eko- nomskimi enotami železarne, ki postaja že tradicionalno tekmo- vanje. Namiznoteniška ekipa so- deluje v delavskih športnih igrah celjske občine. ^ Slabo finančno stanje je zna- čilno za vsa podobna društva in organizacije. Kako pa je s tem pri vas? Moram povedati, da ima celo- tni kolektiv železarne dnogo ra- zumevanja za želje in potrebe re- kreacije ter športa voljnih delov- nih ljudi. Veliko pomoč nam nu- 'di predvsem v materialnih uslu- gah in vzdrževanju objektov. Na razumevanje in podporo naleti- mo tudi pri ObZTK. Vendar pa opažamo, da bi bila ravno glede finansiranja potrebna tesnejša povezava med železarno in ObZTK, da bi se dokončno razči- stilo, kdo naj nosi breme finan- siranja športne dejavnosti v što- rah. Talko pa sploh nimamo fi- nančnih sredstev in je ves popre- je naveden plan seveda le želja, ki zavisi od odgovornih činite- Ijev. Ob koncu pa bi še radi zvedeli, kaj mislite o športni politiki v Celju na splošno? Mislim, da se bo z izvolitvijo novega odbora ObZTK bistveno izboljšala politika športne dejav- nosti v Celju. Od tega odbora, ki ga sestavljajo sami prekaljeni športni delavci pričakujem pred- vsem več povezave z društvi in terenom. Le-ta je bila doslej bolj ali manj prepuščena sama sebi. Glede vprašanja množičnosti in kvalitete se pridružujem mnenju tistih, ki menijo, da v Celju ne bi smeli v vsaki športni panogi za vsako ceno siliti h kvaliteti. Dajmo poudarek množičnosti, če- prav tudi ta ni poceni. Kvaliteto dajmo zaenkrat gojiti le v pano- gah, ki imajo že določeno tradici- jo in predvsem pogoje za to. Naj bi se ne dogajalo več, da pride- mo'v kvalitetni vrh le za eno se- zono, potrošimo preveč denarja in nato ostanemo morda še nižje, kot smo bili. Razgovor vodil Edo Goršič KOMENTAR KJE SO CELJSKE ŠPORTNICE? Leta in leta slovi naše mesto kot me- sto športnikov, mesto rekorderjev in vr- hunskih dosežkov na področju športa. Po- hvale in nagrade prihajajo z vseh stra- ni. Skratka, ponašamo se s športnimi do- sežki celjskih športnikov. Kaj pa šport- nice? Priznati moramo, da na področju žen- skega športa ne pomenimo niti četrtino tistega, kar dosega naš šport v moških konkurencah. Kje je temu vzrok? Morda v prezaposlenosti današnje žene? Prav verjetno je nekaj tudi na tem, čeprav ne bi mogli tega dejstva stoodstotno akcep- tirati. Sicer pa nas to manj moti kot pa ugotovitev, da se s športom ne ukvarja niti ženska mladina. Pustimo ob strani podatek, da se toli- ko in toliko ženske mladine s telesno vzgojo in športom ukvarja na šolah v okviru telesnovzgojnih ur. To je res in spada v redno učno dejavnost vsake šole. Vprašujemo pa se, če je to za našo žen- sko mladino dovolj? Zakaj se dekleta npr. poleg redne šolske telesne vzgoje ne bi udejstvovale še v kakšni športni orga- nizaciji? Zakaj npr. AD Kladivar trpi na pomanjkanju predvsem ženske mladine? Zakaj že nekaj let nazaj v Celju ni več ženske košarkarske ekipe? Zakaj ni ni- kjer ženske tekmovalne telovadne vrste? Zakaj sta v vrstah smučarskega kluba le dve aktivni tekmovalki? Zakaj plavalni klub že leta in leta trpi na pomanjkanju solidne ženske ekipe? Skratka, en sam zakaj! Kaj pravi prizadeta ženska mladina o tem? »Pri šolskih telovadnih urah nas ne znajo navdušiti za posamezne športne pa- noge« — je eden izmed odgovorov. Tu je menda nekaj resnice, vendar ne bi mogli trditi, da so zgolj šole krive. Neki klub je pred leti začel načrtno vzgajati žensko ekipo, ko pa je ta ekipa že nekaj znala in bi se lahko vključila v tekmovanje pa naenkrat ni bilo denarja, ker je vse po- rabila moška ekipa. Ni rečeno, da zadene krivda vodstvo takega kluba, vprašanje pa je, če tisto »načrtno« vzgajanje le ni bilo nekoliko nenačrtno?! Prostor ne dopušča, da bi se podrob- neje razpisali o tem problemu. Naš na- men je bil, da ga nakažemo in da se za- mislimo ob njem. Da se zamislimo, za- kaj toliko ženske mladine raje sedi od jutra do večera v Mignonu ali Espressu ob alkoholu in cigareti, kot pa da se ukvarja s kakršnokoli športno dejavnost- jo pa čeprav s sprehodom. E. G. V počastitev našega največjega prazni- ka je Kegljaška zveza Jugoslavije zaupa- la organizacijo peteroboja moških repub- liških kegljaških reprezentanc prizadev- nim kegljaškim delavcem v Celju. Tako je bilo štiristezno Ingradovo kegljišče prizorišče revije najboljših jugoslovan- skih kegljačev. Vsakoletna največja prire- ditev KZJ je navrgla celjski športni pub- liki obilico športnega užitka. Kot je znano, vrsta Slovenije naj- več po zaslugi svetovnega rekorderja Steržaja osvojila prvo mesto na tem še- stem turnirju reprezentanc. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, pred- stavnik ObZTK pa se je vsem sodelujo- čim zahvalil za prikaz kvalitetnega keg- ljanja, lep športni užitek ter izrazil že- ljo, da bi bili še kdaj dobrodošli v našem mestu. B. Namizni tenis KVALITETA MED PIONIRJI Pred dnevi je bilo v telovadnici II. os. šole občinsko prvenstvo osn. šol v namiznem te- nisu. Udeležilo se ga je devet moških in dve ženski ekipi. Med številnimi tekmovalci je bilo opaziti tudi nekaj izredno nadarjenih pionirjev, ki bi z redno vadbo in pod stro- kovnim vodstvom lahko dosegli še lepe us- pehe. Prav bi bilo, da bi najboljše pionirje s tega tekmovanja vključili v aktivne vrste, kar bi moral biti med drugim tudi namen takih tekmovanj. Rezultati finala: Pionirke: II. osn. šola A : II. osn. šola B 3:0 Pionirji: II. osn. šola A : II. osn. šola B 5:0 II. osn. šola A : osn. š. Hudinja 5:1 II. osn. šola B : osn. š. Hudinja 4:5 Končni vrstni red: 1. II. osn. šola A (Mrav- lje, Kmecl, Romanič); 2. osn. šola Hudinja (Kršlin, Muršič, Brez- nik); 3. II. osn. šola B (Gregorič, Bojevič, Po- ropat); 4. I. osn. šola B; 5. III. osn. šolla A; 6. I. osn. šola A; 7. osn. šola Polule A; 8.-9. osn. šola Polule B in II. osn. šola B. Najboljši posameznik je bil Poropat (II. osn. šola), ki ni izgubil nobenega srečanja. V preteklem tednu so se pričele sindikal- ne športne igre s tekmovanjem v namiznem tenisu. Tekmuje kar sedemnajst ekip, ki ig rajo po liga sistemu v dveh skupinah. Prvi rezultati: Ingrad : Zlatarna 5:2, Celj- ski tisk : Cinkarna 5:2, Metka : Zavod za napredek gosp. 0:5, Klima : Zavod za rehab. inval. 5:2. T. G. -^ STORT^J li^ .DROBNO I Z Mmetnim drsališčem v Celju v tej sezoni še ne ho nič. Kljub neka- terim govoricam »okrog vogala« in celo člankom v dnevnem časopisju, da drsališče v najkrajšem času bo, smo pred dnevi dobili trdno zagoto- vilo, da je start tega objekta v dej zimski sezoni zaenkrat še nemogoč. Važič in červan sta na svojem po- tovanju okrog sveta že nekajkra-t nastopila. Poročila imamo le iz dveh tekmovanj, kjer sta oba zased- la po eno tretje mesto. V Ljubljani se je pričelo tekmova- nje v zimski rokometni ligi, ki pa se ga ne udeležuje ekipa jesenskega prvaka Celje. To pa predvsem zara- di pomanjkanja sredstev in slabih možnosti za priprave. železničarsko smučarsko društvo Celje bo imelo danes 10. 12. 1965 ob 18. uri v sindikalni dvorani na po- staji svojo redno letno konferenco. Na to konferenco vabijo poleg ak- tivnih smučarjev tudi ostale ljubite- lje zimskega športa. ŽRTVE PROMETA POD VOZ Na cesti II. reda med Brežicami in Dobovo se je pripetila težka prometna nesreča. Pro- ti Dobovi se je peljal z vprego JOŽE RADA- NOVIC, doma iz Cernca. V naselju Trnje so pričeli konji teči po klancu navzdol, voznik Radanovič pa je tekel ob vozu in zaviral. Pri tem se je spotaknil in padel pod kole- sa, ki so ga tako hudo poškodovala, da je ob nesreči umrl. TRČIL V OBCESTNE KAMNE V Čatežu pri Brežicah se je na cesti II. reda pripetila težja prometna nesreča, ko je voz- nik osebnega avtomobila CE 79-06 LUDVIK BAJT v bfižini gostilne Budič zapeljal na levo stran cestišča in trčil v 4 metre dolg obcestni kamen. Po trčenju se je avtomobil odbil v drug kamen s tako silo, da je oba kamna odbil v reko Krko, avtomobil pa na sredo cestišča, kjer se je prevrnil. Voznik Bajt se je težko poškodoval, na vozilu pa je za 900 tisoč dinarjev škode. Vozniku so vze- li kri za preiskavo. GLADKE GUME NA POLEDENELI CE.Sll Na cesti med Ljubnim in Lučami je priš- lo do prometne nesreče, ki so ji botrovale gladke gume. Iz Ljubnega se je peljal z oseb- nim avtomobilom CE 16-38 JOŽE PERŠIC, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik to- vornega avtomobila CE 95-09 FRANC POD- LESNIK iz Ljubnega. Da bi se na ozki ce- sti varno srečala, sta oba zavirala, vendar zaradi gladkih gum na spolzki cesti F. Pod- lesnik ni^uspel ustaviti vozila in je trčil v osebno vozilo. Sopotnik VILJEM KOZOVINC se je Itižje poškodoval, na vozilu pa je za 500 tisoč dinarjev škode. IZSIUEVAL JE PREDNOST Kolesar JOŽE VRHOVEC je na Icrižišču Dečkove ceste in' Ceste na Ostrožno izsilje- val prednost pred voznikom osebnega avto- mobila CE 76-82, ki ga je upravljal VINCENC SKUŠEK. Prišlo je do močnega trčenja, pri katerem je kolesar zadobil poškodbe po glavi in nogi, tako da so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Na vozilih je za 75 tisoč dinarjev škode. Kolesarju so odvzeli kri za preiskavo. ZVRNIL POMARANČE Voznik IBRAHIM JAŠIC z Reke je preva- žal s težkim tovornim vozilom 24 ton poma- ranč. Med vožnjo po klancu v Grušovljah pri Konjicah se je umaknil na desno stran cestišča, kjer se je avtomobil s tovorom pre- vrnil. Na vozilu in tovoru je za 750.000 dinar- jev škode. PO NESREČI POBEGNIL Voznik osebnega avtomobila CE 66-78 JO- ŽE HICTALER, doma iz Laškega je v Stane- tovi ulici v Celju ž vozilom podrl pešca JUSUFA ADROVIČA v času, ko je ta preč- kal cestišče. Voznik je po nesreči nadaljeval vožnjo v Laško, ponesrečenca pa .so z nalom- Ijenim kolenom prepeljali v celjsko bolniš- nico. ZBIL PEŠCA Voznik osebnega avtomobila CE 97-30 FRANC KRANJC iz Sevnice je med vožnjo zadel pešca JOŽETA PAVČKA, ki je šel po cestišču ob pločniku. Avtomobil ga je zbil na pločnik in ga hudo poškodoval. Po pre- vozu v celjsko bolnišnico so ugotovili, da ima ponesrečenec zlom lobanjskega svoda, pretres možgan in polomljena rebra. Vozni- ku so odvzeli kri za preiskavo. PO TRČENJU V JAREK Po Čopovi ulici v Celju je vozil z osebnim avtomobilom CE 104-67 FRANC VERBIC iz Celja, po Trubarjevi ulici pa je pripeljal voznik JOŽE PODMENIK z osebnim avtomo- bilom U 89-31. v Križišču je izsiljeval pred- nost ter trčil v Verbičevo vozilo. Trčenje je bilo tako močno, da sta se obe vozili odbili m zdrsnili s cestišča v 3 metre globok jarek plinske napeljave. Pri nesreči je bila huje poškodovana petnajstletna MILENA VER- BIC, lažje pa TEODEJA ZUPAN. Na obeh vozilih je za približno 750.000 din škode. ŠAH — ŠAH — ŠAH - ŠAH - Š v nedeljo je bil v Celju v počastitev praznika dneva republike ekipni brzopo- tezni turnir z udeležbo nekaterih klubov iz drugih občin. Proti pričakovanju je zmagala mladin- ska ekipa Celja v sestavi: Kovačič, Boga- di, Grum in Gubenšek; osvojila je 15 točk, sledijo Celje I, 11 točk, Šempeter 10, Cinkarna 9 in pol itd. Najboljši od vseh je bil član mladinske ekipe Kovačič, ki je premagal vse svoje nasprotnike in to na prvi deski. Po ekipnem tekmovanju so odigrali še posamezni brzopotezni turnir, zmagal je Brvar s 13 točkami, sledijo Draksler 12 in pol, Pertinač in Janežič 10 in pol, Štrajher 10 točk (vsi Celje), Skok 9 in pol (Prebold), Ranzinger 8 točk (Žalec), Storman 7 točk (Sempeterj itd. Na internem tekmovanju šahovskega kluba Celje v počastitev praznika dneva republiKe je v brzopoteznem turnirju za prehodni pokal zmagal Štrajhar Zvone z 9 in pol točkami, sledijo Draksler 9 točk, Janežič 7 in pol, Pertinač in Bervar 7 točk, Bogadi 6 točk, Arh 5 in pol itd. V VAŠEM KRAJU virštanj VIRSTA^J, DRUGO NEDELJO PO MARTINOVEM Nekdo ruzoija teorijo, da ni nikoli treba izhajati od sebe. Potemtakem ni treba niti priti k sebi. Daleč za nama je zapiskal olak; utrujeno, kot so bili utrujeni moji prsti na nogah, med katerimi sem čutil to dolgočasno jesensko vlago. Sla soa. Počasi drug za drugim. Pravijo, da se počasi daleč pride. Njegov droben obraz je bil objo- kan od dežja — kot koli, okrog ka- terega je veter neusmiljeno piskal. Nekaj časa je hodil spredaj on, po- tem sem hodil jaz, pa zopet on ... ^ II e j, mali ...« sem zavpit o dež. Enakomerno je stopical po blatu na- prej, kot da ne hi slišal. Pohitel sem za njim. Cuj. mali, zakaj ne greš hitreje in zakaj nosiš čevlje preko rame, na- mesto da bi jih imel obute? < Brez besed je nekoliko sključen gazil naprej. t Kaj ne sliiiiš?€ I Slišim!^ >Zakuj pa potem ne odgovarjaš?«. Nenadoma se je vlilo. Moram v dolino«. »In zato nosiš čevlje preko rame?« 'Saj je v tem dreku vseeno, če jih imam na nogah ali na rann. Moker '>om tako ali tako«. Njegovi odgovori so me jemli, ker me jezijo vsi od- govori, kadar ljudje odgovarjajo dvoumno. Kako pa Janez, ki tam zgoraj nekje za temi koli na hribu skozi okno .svoje zidanice zre o dež. Mogo- če pa se je .sedaj znova odločil za ovo Celje? Odkar se je vrnil iz Dachaua z gni- limi pljuči, se ne more izlizati. Tam se je. Iz dneva o dan je skupaj s petimi .sotrpini vprežen v plug — oral. Padal, vlekel, padal, vlekel in — se rešil. Ko se je vrnil med te hri- be, iz katerih molze trta sok, si je rekel: Tu se bom pozdravih. Pa se ni. Zažrl se je v hrib, ga prekopaval, vlačil gnoj, stregel trti, njega pa je počasi, vse hitreje — razžiral črv. Ni popuščal. Vzel si je mlado družico, si ustvaril družino, njegovo seme je rastlo, sam se je pa vse globlje pogrezal o hrib. Mimo kolen so mu rastli njegovi fantje, se- U do ramen, nanje se je naslonil in počasi utonil v samoti, v svoji zi- danici. Takrat, ko se nagne dan od ( do hriba, prisluhne osamele- nui vrisku, ki prihaja od njegove do- mačije, kjer je njegova mlada dru- žica, kjer doraščajo fantje. Kje si, Janez?« bi zavpil v dež, med te opustele kole in v to rumeno, od dežja, sonca, vetra in rok izmoz- gana trto, ki je kot ciganski otroci raztresena po hribu. Ne bi me slišal. Ne zaradi dežja. Odrevenel sedi za mizo (kot takrat, ko sva komaj vsake četrt ure spregovorila, splaknila ko- zarec z vinom) ves napet posluša, če .se ni oglasilo grgranje pod njim, v kleti. Kajti mo.št se .še ni umiril. Mošt še vedno vre. Njegov mošt, ki ga ven in ven poskuša, pocmoka, po- gleda proti luči. skomigne z rameni Ko odvre, se Janez spusti v dolino, v Novo Celje, da bi takoj, ko bo zemlja godna, znova zlezel med trte, na hrib ... Ni se treba zaklinjati, kajti vsak občuti potrebo, da bi zahajal tja, kamor mu ni ravno sile. Jaz bom umrl, tako kot mi je usojeno,^: je dejal mali in izpod pra- mena las, po katerem je curljalo, po- škilil vame. Zakaj mora vsak človek umreti? Zakaj ne more živeti ...« Veter je odnesel njegove besede v dež. Spomnil sem se Drobnica: »Cez štirideset let sem tu na teh hribih in vsako leto gledam isto: je- seni odvažamo mošt, vračajo pa se nekateri iz doline. Spomladi, ko se sonce močneje upre v hrih^ znova odidejo. Nekateri, teh je mnogo, se ne vrnejo niti jeseni,'f. mi je pravil. T^Tako je to. Vsako leto jih je šlo več; samo mladi. Jaz nimam svojih otrok, kljub temu sem jih zredil skoraj trideset. Ko so se nasitili, malo zrasli, jih je premamila dolina. Drugega za drugim ... Spomladi je vse redkeje slišati vriske kopačev in smeh v go- ricah. Ostajamo stari. Si pogledal, koliko hiš ima spuščene polknice? Vsako leto jih je več ... kupujejo jih tujci — za počitnice. Tako je to. Vsak dan pripelje avtobus na »Ba- novino', naloži otroke in jih, odpelje v dolino, v .šolo. Nato jih pripelje nazaj. Toda ko zapuste šolo, se še golobradi odpravijo nazaj v dolino. Njih ne bo tako kot je nas izmozgala ta zemlja, oni ne bodo tako kot mi usihali s tem trsjem, ki ga vsako leto več posekamo. Malokdo ga je ponov- no sadil ... Mogoče bo sedaj kaj dru- gače, toda mnogo smo že zamudili«. Sla sva počasi, drug za drugim. Cuj, mali,« sem zavpil. -»Zakaj ležeš v tem vremenu od hiše?« »Mati .so me poslali. Grem za va- jenca ... « Odhajaš z bobom v glavi, vračaš se z glavo o torbi po sredini ulice, z večerno obleko, obledelo ml sonca. Poznamo se, naši smo, ne sramujemo se. Ce bi me slišal Janez, bi zavpil o dež: Kaj praviš Janez, kaj praviš ... J. Sever p. Robinson: VLAK KI USTAVLJA PO POTREBI Ves dan je deževalo. Malo iz- letniško postajališče v bližini večjega mesta je bilo videti me- lanholično. Zelenje, ki ga je ob- dajalo, se je zvijalo pod težo na- liva. Dež je padal kot akcije na borzi, ki ne prinašajo dividende. Nedaleč stran se je iz lokomoti- ve sukljal dim. Železniški usliuž; benci so kvartali, ker niso imeli drugega dela. Na vlak, ki je pravta;krat odpeljal, ni vstopil en sam potnik. Na postaji se je nenadoma po- javil rejen gospod s psom nedo- ločene pasme. Pes je šel spre- daj, kakor da bi vlekel gospoda. Kazalo je, da sta se vračala z iz- leta. Oba sta bila mokra, čeprav je bil gospod očitno moker tudi navznoter. Privezal je psa za edino klop, ki je bila pod streho, kar je lepo ilustriralo odnos med gospodom in psom. Potem je šel iskat Ijud- di. Opazil je dežurnega uradnika v garderobi, kako brezbrižno kvarta. Poskušal je najti vhod, se zamajal in skoraj padel. Uspe- lo mu je spregovoriti: —- Kdaj odpelje večerni vlak? — Odpeljal je pred četrt ure, je zamrmral uradnik. — Kdaj pa ... naslednji? — Čez dve uri! Gospod se je odzibal. — Ne- sramnost! je rekel. Uradniki so izjavo sprejeli s kratko diskusijo o tem, koliko količine je imenovanemu gospch du steklo po grlu. Ura je kazala pol osem. Vrata so se zopet odprla. — Slišite, kaj ste mi pa na- tvezli? Kaj ni v voznem redu niti enega vlaka ob sedem in petde- set? je vzkliknil gospod s takš- nim glasom, da je prebudil ne- kega uslužbenca, ki je med kvar- tanjem zaspal. Gospod je dodal: — Prosim gospodje, poglejte in prepričajte se sami! Rejen gospod, ki ga je alko- hol vse bolj obvladoval, je po- stajal tudi vse bolj vznemirjen. Kričal je in pri tem je pomagal tiidi pes. Uradnik, ki se je prav- kar prebudil, se je dvignil z za- boja in keor ga igra ni zanimala, je sprejel obveznost, da z gospo- dom razčisti vprašanje voznega reda. — Ampak tale vlak ustavlja samo po potrebi! Ne vidite pri- pombe? Nekaj minut je trajalo, preden je gospod prebral: »Vlak ob sed- mih in petdeset ustavlja samo v primeru potrebe in to, kadar prodajo najmanj 40 vozovnic.« V naslednjih minutah se je v gospodu porodila veličastna in izjemna odločitev. Točno ob sed- mih in osemintrideset se je po- novno vrnil in rekel: — Kdaj boste vendar odprli blagajno? železniški uradnik, ki je iz- gubljal pri igri, je močno udaril s pestjo po mizi: — Rekel sem vam, da odpelje vlak šele čez dve uri! Gospod ga je pogledal z zma- goslavnim nasmeškom. S polom- ljenim jezikom je izrekel nekaj l^sed, ki so naredile globok vtis. — Potujem ob sedmih in pet- deset! Dajte mi devetintrideset in eno do mesta! Vtis je bil res globok. Za tre- nutek so prekinili igro in ga de- belo gledali. Uradnik mu je od- štel štirideset vozovnic. Ko je prihajal vlak, se je gospod napo- til proti izhodu. — Počakajte, je zavpil uslužbe- nec. — Kam vodite psa? Popotnik ga je pogledal, ka- kor da ga ne razume. — Niste mi pokazali vozovni- co za psa! — Karto za psa! Človek božji! Jaz imam štirideset kart! Uslužbcnec je spomignil z ra- meni: — Imeti morate posebno vozcrvnico za psa, sicer ga ne mo- rete odpeljati s seboj! Rejeni gospod se je strahovito razburil in pričel kričati. Nič ni pomagalo. Vlak je odpeljal, na- slednjega dne pa so časopisi pri- nesli vest: »Besni popotnik. Na železniški postaji V. je sinoči vi- njeni potnik B. počel vse mogo- če izgrede. Železniško osebje ga je z veliko muko obvladalo. Zdaj bo pred sodiščem odgovarjal za materialno škodo, telesne po- škodbe in žalitve uslužbencev v uradni dolžnosti.« ERNEST TIRAN RAZBOJNIK GUZAJ - 101 - Iskal je bil kopače, pa ravno tisti dan nekako ni imel sre- če, dobil je z veliko težavo štiri, potreboval bi jih pa najmanj petnajst. Pa se mu je gozdar ponudil, da mu on dobi ljudi, tod okrog je prav dobro znan, (kolikor hoče jih bo prišlo, samo jesti in piti morajo dobiti, kakor se spodobi. Ker je oskrbnik rad obljubil, samo je še vprašal, kdaj bi lahko prišli? Za kop je že skrajni čas! Takoj jutri, če mu je prav. Naj kar pridejo, tu sem v Pilštanj, imamo ravno upravek tu, pa se bomo dogo- vorili. Imenitno! Bi lahko posredoval pri najemanju, ko zna po njihovo, sam se tega prekletega štajerskega jezika menda do sodnega dne ne bo dovolj naučil! Drugi dan je oskrbnik res prišel, v gostilni ga je že čakal gozdar, pa Gregi je bil z njim. Ta se je prvi prijavil za kopača. Drugih še ni bilo. Pogovarjali so se o tem in onem, gospod oskrbnik je dal za pijačo, Gregi je rdkel, da bodo za gotovo pri- šli, samo da nimajo ure in pa delo imajo doma. Osikrbnik je že vedel, da se lahko pripravi na čakanje. Vprašal je, če znata tarok, oba sta znala, pa je privlekel iz žepa zašpehane karte in rekel, da bi vrgli partijo ali dve,, da bo krajši čas, dokler ne bo ljudi. In že mešal. Poen po ikrajcarju, trula nenapovedana pet, napovedana deset, pagat ultimo petindvajset, valat petde- set. Velja! Gozdar je G^eglu namignil, Gregi pa gozdarju po- mežiknil. Oskrbnik je bil gad pri kartah, neprestano je dobival, če je kdaj izgubil, ni bilo imena vredno. Kupček drobiža pred njim je postajal vedno večji, Gregi si je moral že izposoditi pri gozdarju. Zdaj je bil na vrsti za mešanje on, gozdar je pa privzdignil. Oskrbnik je pobiral karte vsako posebej, kakor je Gregi delil, obraz se mu je širil v smehljaj, pograbil je talon, ga pogledal in zmagoslavno oznanil: »Igram!« »Prav!,« je rekel gozdar. »Trula, pagat ultimo!« Metal je karte na mizo kot bi žeblje zabijal vanjo. Slišati je bilo samo muho, ki je tanko brenčala po zraku, »Ultimo!«, je padla zadnja karta, napetosti je bilo naenkrat konec, »Hehehehe!«, se je oskrbniku kar samo smejalo. Malo je manjkalo, pa bi bil valat, če bi imel še pikovo damo, pa bi bil! Gregi in gozdar sta plačala po petintrideset krajcerjev, s tem denarjem si že lahko ves dan kar dobro živel! Oskrbnik je bil še kar naprej razburjen, — s samo devetimi taroki bi ga bil prav lahko tudi izgubil! Tvegati je pač treba! Gregi je bil po- parjen, pomežiknil je gozdarju in rekel, da se ne gre več, vse, kar je prav! Taka 'smola! Gozdar bi bil sicer rad igral še na- prej, vsaj svoj denar bi bil rad dobil nazaj, pa se v dveh seveda ne da tardkirati in so morali nehati. Da ju vsaj nekoliko poto- laži, je oskrbnik poklical bokal vina in krčmarica ga je takoj prinesla. Vtem sta prišla še dva kopača, samo dva, pač pa sta povedala, da so drugi tudi pri volji in da so obljubili, da pride- jo, samo naj jim pove, kdaj in kam. Oskrbniku je s tem padla velika skrb z glave, dobre volje je že itak bil, pa je rekel, da nocoj vse on plača. Kopača sta dvakrat zaporedoma pila, po- - 102 - tem sta morala iti, Gregi je šel z njima. Gozdar in oskrbnik sta pa še ostala, zdaj se jima ni nikamor več mudilo, trkala sta in si nazdravljala, nazadnje sta se celo pobratila, gozdar je rekel »Francelj!«, oskrbnik pa »Franzl!«, pa sta še enkrat trčila, da bo bolj držalo. Dober prijatelj je zlata vreden! Bks! V tem je pogledal v krčmo orožnik, z oskrbnikom sta se že prej poznala, ta pa mu je predstavil svojega pobratima, češ to je pa moj najboljši prijatelj. »Frajtmih«, je rekel orožnik, oskrbnik je pa še ponovil: »Majn pester frajnt, hutiča ta res!« Orožnik je prisedel, krčmarica mu je takoj prinesla svežo ku- pico, gozdar mu je pa ponudil viržinko. »Tajfl ferdamta,« je reikel žandar naprej, »ta falot, ta pre- kleti Guzaj mi pa že pri vratu ven visi! Naj ga strela pokne!« Oba sta bila živahno istega mnenja in bila oba naenkrat enako radovedna, krčmarica je pa pbstala med podboji, kdaj bo spret treba prinesti pijače. »Mar vam je spet katero zagodel?«, je vprašal gozdar. »Kaj ga vi tudi poznate?«, je vprašal orožnik. »Kdo ga pa ne!« »Zdaj ima župnik silo z njim! Mu je Guzaj pisal, da ga bo obiskal, zdaj ga je pa strah pred njim in nas je prosil, naj ga žandarmerija zaščiti. Kakor da bi nobenega drugega dela ne imeli! Pa si noč in dan na patrulji! Naj ga hudič vzame!« Oba sta soglašala. »Mu je pisal, da mu bo za zmeraj zavezal jezik, če ne bo takoj nehal zabavljati čezenj in ljudi hujskati zoper njega! Tu imam njegovo pisanje, samo prosim, da ostane to strogo zaup- no med nami!« Malo je pogledal dkoli sebe, gostilna je bila prazna, čisto sami so bili, samo ikrčmarica je bila še vedno med podboji, ona je itak tudi domača in zanesljiva, sicer je pa niti videl ni. Vzel je iz torbe pismo, se majceno odhrknil in začel brati: »Gospod župnik! Mene ni več volja še naprej prenašati vaše neslano čvekanje zoper mene. Zdaj že dve nedelji zapore- doma pridigate in grozite svojim faranom in jih plašite in be- gate, da bodo vsi po vrsti pogubljeni in v večni ogenj vrženi, ker podpirajo in skrivajo ravbarja Guzaja, to barabo šentjur- sko, tega zlodja v človeški podobi, to hudobo peklensko moriv- siko, namesto da bi ga takoj leteli naznanit žandarjem! Mene ni še nihče naznanil, če mu nisem sam naročil! Vi ste zato tu, da oznanjate božjo besedo, Kristus pa ni rekel razbojniku, da se bo v peklu cvrl, temveč mu je rekel, da bo še nocoj z njim v raju! Le kar lepo v miru pustite tiste ognjene vile, s katerimi bo po vaših besedah sam Lucifer Guzaja prebadal v peklu, drugače se vam lahko zgodi, da se boste sami pošteno opekli na njih! če to ne bo zaleglo, se bova pa malo drugače pome- nila. Imam jaz tudi žegne, še drugačne kakor so vaši, take na pet lukenj! Vas pozdravlja danes še zlepa podpisani Guzaj Franc!« »Kaj boste pa zdaj?,« je oskrbnik vprašal orožnika, »Kaj pa naj storimo! Stražili ga bomo, ponoči bomo napra- — 103 — vili zasedo pri župnišču! Ce bi se le kaj pripetilo, — ta vrag ti je vsega zmožen! Potem bi bili pa spet vsega mi krivi, češ da se nismo dovolj pobrigali. Župniku sem rekel, naj se zdaj raj- ši doma drži, pa denar naj varno spravi, če ga ima! Seveda ga mora imeti, saj je skop, da se skozenj vidi! Pa ni hotel nič slišati, da bi kaj imel, je rekel, da ima tistih nekaj grošev, ki jih premore, spravljenih pri svojem patronu svetem Frančišku, pri tem ga ne bo nihče iskal, hehe, tam je bolj varen kakor v rajfajznoVki! Za sebe da se veliko bolj boji, kaj pa je temu brezbrižniiku razbojniškemu ubiti človeka! Toliko, kot meni stol prestaviti! Pa sem mu rekel, podnevi se vas ne bo upal, toliko predrzen pa spet ni, ko so vedno ljudje okoli župnišča, zvečer ga bomo pa že mi sprejeli če bi se res prikazal nič skrbi, kar veseli naj se! Oba, gozdar in oskrbnik, sta se smejala in rekla, da bi še onadva bila zraven. Potem je prišla še krčmarica k mizi in začela pripovedovati, kako grozno hud je župnik na Guzaja. Ce bi vedel Guzaj kaj mu je vse obljubil, vislice na tem svetu in peklenske muke in večno pogubljanje na onem! Vsa cerkev je bila čisto poparjena, kakor da so sami Guzaj i. Kakšen je tako bil vmes, prav gotovo, kak pomagač njegov, jih ima neki prav povsod, da mu nosijo na uho, kaj ljudje o njem pripove- dujejo, je rekel gozdar, drugače bi Guzaj ne mogel vedeti, kaj so gospod župnik pridigali. Ga bomo že počali dobili, se bo na vsem lepem izdal, je pristavil orožnik, jih imamo nekaj že na piki! Vrč tako dolgo hodi po vodo, dokler se ne ubije! Dolgo nas ne bo več imel za norca, ta tajfl ferdamani! Potem, so se pa začeli pK>časi odpravljati, gozdar je obljubil, da bo jutri že pripeljal kopače, oskrbnik se je še enkrat spom- nil na svoj pagat ultimo in se veselo zasmejal, na pragu so si vsi voščili še lahko noč in se razšli vsak na svojo stran. Naslednje jutro se je takoj po maši oglasil v župnišču pri kuharici kmečko napravljen človek in rekel, da bi rad govoril z gospodom župnikom, »Kaj bi pa radi?«, ga je vprašala kuha- rica, pa je bil župnik itak tudi v kuhinji in ravno odzajtrkoval. »Hvaljen Jezus,« je rekel in si s prtičkom obrisal usta, »Kaj bi pa radi?« »Hvaljen Jezus,« je odgovoril prišlec. »E, vedo, gospod župnik, — saj menda vedo sami, kako je pri nas doma. Oče mi ne dajo čez, pa sem rekel, zastonj pa tudi ne bom delal, grem pa v službo! Na železnici jih jemljejo, pa moram narediti proš- njo in krstni list moram tudi priložiti, če bi bili gospod župnik tako dobri, če bi imeli čas, da mi ga napišejo. Koliko pa raču- najo? Bo goldinar dovolj?« Župnik se sicer ni mogel hitro spomniti, kako je pri njih doma in zakaj oče nočejo dati čez, pravzaprav ga še poznal ni, otroci se potem strašno spremenijo, če ga nimaš vsak dan pred očmi, pa je samo prikimal in mu rekel, naj gre kar z njim v pisarno. Pisarna je bila v prvem nadstropju, ključ je visel za podbojem. Potem ga je župnik p>ovabil, naj sede, pa ni hotel, je rekel, da rajši stoji, oči so mu kakor podlasica švigale na vse strani, takoj blizu vrat je že videl nizek klečalnik in nad - 104 — njim oltarček, na njem pa precej velik porcelanast kip svetega Frančiška v kuti in z Jezuščkom v naročju. Pred kipom je v rdečem steklenem kozarčku gorela lučka na olje. Na nasprot- ni strani je stala po vsej širini sobe omara polna debelih, v rumeno svinjsko usnje vezanih regištrov. Gospod župnik je počasi pripravil vse za pisanje potrebno, pogledal v črnilnik, vzel iz predala tiskovino, nataknil očala in vprašal: »Katerega leta si rojen?« »Osemnajst sto devetintri deset, novembra enajstega,« je povedal prošnjik. župnik je vstal od mize in se počasi obrnil k omari z rojstnimi knjigami, pri tem pa pokazal človeku pri vratih hrbe^ Prosivec je kakor,mačka hitro in neslišno skočil k svetemu Frančišku, ga privzdignil, sveti Frančišek je bil vo- tel, pa ne prazen, roka bodočega železničarja je takoj otipala šop z vrvico skrbno povezariih bankovcev, ki so se v nasled- njem trenutku že preselili v njegov žep. Župnik še ni privlekel prave knjige s police, ko je bil prošnjik že spet na svojem sta- rem mestu in prijazno vprašal, če mu lahko kaj pomaga. Pa je župnik že držal knjigo v rokah, jo položil na mizo, odprl debele platnice in začel listati. Pri tem si je polglasno sprem- ljal: »Hm september, september,.. septembra jih je največ, se pozna, da imajo ljudje pozimi čas! Oktober, ah, aha, novem- ber, tu je. Katerega dne, si rekel? Osmega devetega, enajstega! Kako se pišeš?« »FRANC GUZAJ!« Župnik je za trenutek dvignil glavo, še ni verjel, da je prav slišal, pa je zagledal vase naperjeno pištolo in samo še spravil iz sebe: »Gu ... Gu ... Gu,..! Jezus Marija!« »Če samo poskusiš zakričati, je po tebi!« Pa bi župnik, prestrašen kakor je bil, ne bil mogel zakri- čati, niti če bi imel vsa zato pKJtrebna dovoljenja. »Zdaj sva skupaj! Ti je vzelo besedo, kaj?! No, nič ti ne bom storil hudega! Nisem tak, kakor ti, čeprav sem razbojniik! Samo posvarit sem te prišel! Nikar se več ne praskaj, kjer te ne srbi! Obljubi!« Župnik je ves skrušen obljubil. Obljubil bi mu bil ta tre- nutek še kaj drugega, ne samo to, sploh vse, kar bi bil zahte- val kdo od njega. »No vidiš! Zdaj si bova pa spet prijatelja!«, se je zasmejal Guzaj in ga prijazno potrepljal po rami. Škoda, da že imate cerkovnika, — tudi jaz ga slišim, menda je ravno pod oknom! Da bi se ne zmotili in zavpili, potem bi se takoj zmotil še jaz in sprožil! Veste, včasih smo pobarji pri Sv. Primožu pritrkava- li, da je bilo veselje, še danes me veselijo zvonovi! Ne bi bil slab cerkovnik, zadovoljni bi bili z menoj! Nič ne pomaga, kar je, to je... Malo vas bom moral zvezati, gospod župnik, ne morem kar naprej držati pištolo v roki! Nekaj mi boste dali za spomin, gospod župnik! Kaj bi mi pa dali? Sami povejte!« š E D A N E ' s . N A R p Č I T E CELJSKI TEDNIK 6 10.12.196T-St.48 VABIMO VAS NA IZLETEI KOLEKTIVU DRSALNA REVIJA V CE- LOVCU V ČASU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 1966. OB TEJ PRILOŽNOSTI SI BODO n)E. LEŽENCI LAHKO GLEDALI TUDI VRB- SKO JEZERO. GOSPOSVETSKO POUE. DE- 2ELNI MUZEJ V CELOVCU IN NEKATE- RE DRUGE ZNAMENITOSTI. SPREJEMA- MO PREDPRIJAVE- POSEBNA UGODNOSTI KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCIl Posebna ugodnost za zaključek sezone! 1. DVODNEVNI AVOTOBUSNI IZLET V TRST IN BENETKE! Cena potovanja vključ- no potni list 14.900 din. 2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST. Cena aranžmana vključno potni Ust 5.200 din. 3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU- DIMPEšTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma- na din 25.000 po osebi. 5. DUNAJ! Tridnevno avtobusno potovanje Cena aranžmana po osebi 19.500 din. 6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU- NAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena a- ranžmana po osebi 25.600 din. 7. PROSVETA! ZA DIJAšTVO POSEBNO ZNIŽANE CENE! 1-DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA, GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA PO OSEBI din 3.200. - VKLUCNO SKU- PINSKI POTNI LIST Z AVSTRIJSKO VIZO! PREVOZI BODO IZVRŠENI S 45 SEDEŽ- NIMI AVTOBUSI TIPA »MERCEDES«. ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije im^o pripravljene programe izletov po domovini — GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenah. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva- litetnih prevozov, ki Vam Jih nudimo v ča- su posezone po zelo znižanih cenah v najso- dobneje turistično opremljenih avtobusih typa »Mercedes«. KOMPAS CEUE sprejema do vključno 10. 1. 1966 prijave za DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZ- LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. O PRODAM Vespo G- S- 1960 prodam. Emil Spolenak, Zlateče 1, Šentjur pri Celju (Blagovna). Trifazni motor 2 KS in poljsko icovačnico prodam. Cesta v Laško 12 — Celje. Namizna jabolka (150 din kg) prodam. Naslov v upravi lista. Kompletno kuhinjsko opremo -— dobro ohra- njeno prodam ugodno. Jenkova 19 — ^po- poldne. Fiat 600 proda ugodno: Veber, Žalec 251 — , »gled v nedeljo dopoldne. Leseno garažo 4x4 prodam. Zidanšek, Tr- novec 22, Šentjur. Klavir v dobrem stanju prodam. Cena 150.000 din. Drešinja vas 49, Petrovče. Dele in gume za topolinčka prodam. Vpra- šati: Ljubljanska cesta 62. Mlado težko kravo »šeko« s teletom ali brez prodam. Senič, Dobrna. Kombinirano omaro in radio prodam. Vpra- šati: Lutovac, Celje, Ul. XIV. divizije št. 8. Kompletno opremo za samsko spalnico pro- dam. Vprašati: Galusova 5 (Skalna klet). Ročno prevozno gnojnično črpalko prodam. Franc Žagar, Gorica pri Šmartnem 31. Hišo v Preboldu št. 94 prodam pod ugodnimi pogoji. Polovica hiše vseljiva takoj. Infor- macije: Jože Gačnik, Ložnica 39 — Žalec. Skoraj novo francosko posteljo »Baletta« z jogy vložkom prodam ugodno. Naslov v upravi lista. Posestvo 8 ha na lepi sončni legi, sadovnjak, prodam takoj. Jože Rezec, Rečica 20, La- ško. Otroški voziček, kombiniran, dobro ohranjen, nemške proizvodnje prodam. Bužan, Celje, Dečkova cesta 56. Kuhinjsko opremo z električnim in dodatnim štedilnikom, 2 železni sobni peči »MORA«, akvarij, belo pleskano omaro, 4 tapecirane fotelje, 3 železna okna za delavnice, 30 he- raklit plošč 10 cm, fikus visok 2,5 m pro- dam. Testen, Starihova 3. Drsalke (šeksne — damske št. 37) prodam. Naslov v upravi lista. Mlado molzno kozo (brez rogov) prodam. Mariborska cesta 176. Fiat 600 in »Danuvia 125« prodam. Naslov v upravi lista. Cementno strešno opeko in stroj za izdelavo strešne opeke prodam. Pilih, Celje, Trnov- Ije 182. Moški krznen plašč, skoraj nov prodam za 30.000 din. Naslov v upravi lista. Klarinet — star, dobro ohranjen poceni pro- dam. Milan Kasesnik, Doberteša vas, Šem- peter v Savinjski dolini. Takoj vseljivo enodružinsko hišo in 7.000 zemlje prodam. Celje, Lopata 2. Televizor RR star 1 leto prodam za 150.000 din. Vprašati dopoldne v Ključavničarstvu, Ozka ulica 3, Celje. • KUPIM Vseljivo stanovanje v mestu ali bližnji oko- lici kupim, za približno 3,000.000 din. Na- slov v upravi lista. Njivo in travnik v izmeri do 2 ha, na sončni legi kupim. Vrhovnik, Celje, Partizanska cesta 34. • STANOVANJE Zamenjam enosobno stanovanje za dvosobne- ga v centru ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Prazno sobo iščem. Tehnomercator — poslo- valnica »Radio« Celje, Stanetova ulica 5. Sostanovanlca sprejmem. Celje, Aškerčeva 4 — pritličje levo. Poštenemu dekletu oddam opremljeno sobo z nišo. Naslov v upravi lista. Enosobno stanovanje ali večjo sobo s poseb- nim vhodom iščem. Plačam 6 mesecev na- prej. Ponudbe na upravo lista pod »TA- KOJ«. Opremljeno sobo v centru oddam solidnemu moškemu. Naslov v upravi lista. Enosobno stanovanje ali prazno sobo iščem. Ivan Stiplovšek, Celje, Ribarjeva 3. Mlad — samski zdravnik — išče opremljeno sobo. Naslov pustiti v upravi lista. Sobo s centralnim ogrevanjem in souporabo kopalnice oddam proti plačilu naprej. Na- slov v upravi lista. K podnajemnici iščem sostanovalko. Naslov v upravi lista. KINO Kino »Svoboda« Šempeter v Savinjski dolini Dne 11. in 12. decembra 1965 »Ljudje s skrivnega planeta«, Japonski barvni film Dne 14. decembra 1965 »Tovariši«, italijan- ski film Dne 16. decembra 1965 »Ljubimca iz Teru- ela«, francoski barvni film Kino »Partizan« Sevnica Dne 11. do 12. decembra 1965 »V cvetu ko- medije«, ameriški film Dne 15. decembra 1965 »Zadnja priča«, nemški film Kino Kozje Dne 11. in 12. decembra 1965 »Bila Je noč v Rimu«, francoski film Kino KZ Kostanjevica na Krki Dne 12. decembra 1965 »Severno proti Alja- ski«, ameriški CS film DPD »Svoboda« Brestanica Dne 11. in 12. decembra 1965 »Vellčastvenih sedem«, ameriški film Dne 15. decembra 1965 »Morilec in gospo- dična«, poljski film .. . Dne 16. decembra 1965 »Živali«, francoski film Kino »Svoboda« Štore Dne 11. in 12. decembra 1965 »Dr. Jerija čarobni napoj«, PD »Jelka« kinosekcija Nazarje Dne 11. in 12. decembra 1965 »Tajnosti vzhoda«, nemški film I. del Dne 15. decembra 1965 »V ritmu twista«, angleški film Kino »DOM« Gornji grad Dne 11. in 12. decembra 1965 »Kapetan Fra- kas«, francoski film • ZAPOSLITEV Gospodinjsko pomočnico sprejmem. Naslov v upravi lista. Mizarje za izdelavo vrat in oken sprejmem. Plača dobra. Stanovanje zagotovljeno. Piši- te čimprej lahko tudi v. slovenščini. Willi Giitza, 4352 Herrten, Buererstrasse 4 — Deutschland. Iščem gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. • RAZNO Starejšo žensko, lahko tudi upokojenko, iščem za varstvo otrok v dopoldanskem času — vsak drugi teden. Kosi, Celje, Čo- pova 7. Upokojenki nudim brezplačno stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Dekleta — blondinko z očali iz Šentvida pri Grobelnem, ki je 1. decembra šla od Sv. Rozalije do želenzniške postaje Šentjur na- prošam, da odda v upravi lista svoj naslov pod šifro »Študentova tiha ljubezen«. Oddam sobo, klet, njivo, sadovnjak in drugo. Plačljivo delno v naprej. Naslov v upravi lista. Zaradi važne dokumentacije iščem Celjski tednik št. 9 od 5. marca 1954. leta. Naslov v upravi lista. Obveščam vse cenjene stranke, ki s^ jim izvrševal popravila šivalnih strojev v Singer servisu, da sprejemam odslej popravila šival- nih strojev vseh vrst na domu. Se priporočam! Finomehanik ŠVENCBIR BOŽO, Celje, Ulica Moše Pijade 15/a. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 10. decembra 1965 ob 16. uri: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Zaključena predstava za III. osnovno šolo Celje. Sobota, 11. decembra ob 16. uri: F. Schiller: DON CARLOS. Abonma za de- lovne organizacije in izven. Nedelja, 12. decembra ob 10. uri: D. Garrick — A. Smole: VARH — A. Med- ved: RENDEZ-VOUS. Komediji. III. nedelj- ski dopoldanski abonma. Nedelja, 12. decembra ob 19.30: F. Schillerr DON CARLOS. Nedeljski večer- ni abonma in izven. Vstopnic Je še dovolj na razpolago. Torek, 14. decembra ob 19.30: F. Schiller: DON CARLOS. Torkov abonma in izven. Sreda, 15. decembra ob 16. uri: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Zaključena predstava za III. osnovno šolo Celje. Petek, 17. decembra ob 10.30: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Zaključena predstava za osnovni šoli Llboje in Petrovče. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V CELJU objavlja razpis naslednjih prostih delovnih mest za: — DIPL. EKONOMISTA ALI POGOJNO EKONOMISTA — ARANŽERJA, — NADZORNIKA PRAKTIČNE- GA POUKA. Prijave, z dokazili o strokovni izo- brazbi, sprejemamo do 25. decembra 1965. Nastop službe s 1. februarjem 1966 ali po dogovoru. Šolski center .za blagovni promet Celje Upravni odbor Zavoda za pospe- ševanje gospodinjstva Celje — Can. karjeva 4 razpisuje po sklepu 5. redne seje dne 12. 11. 1965 JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev. Interesenti si lahko ogledajo pred- mete dnevno od 8. — 10. ure«v pro- storih Zavoda. Licitacija bo 20. 12. 1965 in sicer od 8. — 10. ure za družbeni sektor, od 10. ure dalje za zasebnike. MLADINSKI KLUB CELJE MK je odprt vsak dan od 11. do 15. in od 17. do 21. ure. Vsak torek in soboto ob 18. uri so v klubu prireditve: 11. 12. nastop narodno-zabavnega ansambla »Slavček« iz Celja; 14. 12. Milena Moškon: O etnografskih znamenitostih Savinjske doline; 18. 12. Nastop godalnega orkestra Ivan Can- kar pod vodstvom prof. Sancina. Upravni odbor SPLOŠNE BOLNICE Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: TRI KVALIFICIRANE KUHARICE DVE KUHINJSKI DELAVKI Prednost bodo imele kuharice z daljšo prakso. NaS'top službe možen takoj. Stanovanja bolnica nima na razpolago. LESNINA LJUBLJANA, poslovalnica CELJE razpisuje za dne 13. 12. 1965 LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: DOSTAVNF AVTO - KURIR ELEKTRIČNE PEČI Javna licitacija bo v skladišču Cesta na Grad 11 v ponedeljek, 15. 12. 1965 ob 8. uri za gospodarske organizacije, od 9. ure dalje pa za vse druge. SKLAD ZA KOMUNALNO UREJEVANJE ZEMLJIŠČ OBČINE CELJE Številka: 85/65 Datum: 8. 12. 1965 Po zakonu o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8/1963) in odloka Skupščine občine Celje o urejanju mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 46-23/64-4) ter sklepa Skupšči- ne občine Celje na redni seji dne 14. julija 1965 o določitvi prede- lov, ki se bodo dali v uporabo za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, objavlja SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBCINE CELJE i razpis i javnega natečaja za vlaganje ponudb za pridobitev pravice upo- rabe mestnega zemljišča ob Šaranovičevi ulici — Dolgo polje II v Celju. 1. Predmet natečaja je: stavbna parcela št. 1219/87 k. o. Sp. Hudinja v izmeri 1661 m^ za gradnjo trgovskega objekta. 2. Mestno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu po- nudniku, ki je lahko delovna organizacija ali družbeno-politična skupnost ne glede na sedež nahajališča. 3. Izklicana cena za 1 m^ zemljišča .znaša 5.500 din. Ponudbe z nižjim prispevkom se ne bodo upoštevale. 4. Ponudnik, ki bo izlicitiral stavbno parcelo, mora zaprositi za izdajo, gradbenega dovoljenja najkasneje v 6 mesecih od dneva, ko je pridobil stavbno zemljišče. Z gradnjo bo moral pričeti naj- kasneje v 1 letu, dokončati pa jo bo moral v 24 mesecih po podpisu pogodbe za oddajo zemljišča. 5. Ponudnik mora položiti na tekoči račun KB Celje 507-669-09 -02-01 500.000 din varščine, ki zapade, če odstopi od izlicitirane parcele, v nasprotnem primeru se mu varščina vrne. 6. Morebitne odškodnine za uničene kulture mora ponudnik plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe. Stroške za pridobitev zem- ljišča lahko plača ponudnik takoj, ali v dveh obrokih: a) 60% v 8 dneh po podpisu pogodbe; b) 40% v 1 letu po podpisu pogodbe. 7. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da pristane na splošne pogoje k temu razpisu. 8. Ponudbe je vložiti pismeno pri Skladu za komunalno ure- janje zemljišč občine Celje v poslopju Skupščine občine Celje, soba št. 29 do vključno 18. decembra 1965. 9. Podrobna pojasnila lahko interesenti dobijo pri Skladu za komunalno urejanje zemljišč občine Celje. Sklad za komunalno urejanje zemljišč Celje. Predsednik UO Karel Vitez Izžrebani reševalci Do roka Je uredništvo prejelo 3531 re. šitev. Izmed reševalcev Je uredništvo iz- žrebalo: 1. nagrado (10.000 din) Miha Uranjek, Migojnice 45, 2. nagrado (dve- letna naročnina) Nada šebela, Runkova 24, Ljubljana. 3. in 4. nagrado (enoletno naročnino) Majda Cmok, Na Otoku 9, Celje in Urška Keber, Kajuhova 11, Ce- lje, od 5. do 10. nagrade (polletno naroč- nino) Mara Topolovec, Šoštanj; Bogdan Kočar, Lokarje 18, Šentjur; Emil Srebot- nik, Cankarjeva 15, šoštanj; Angelca Sa- dar, Legen 54, Slovenj Gradec; Peter Vi- potnik, Kocbekova 1, Celje in od 11. do 20. nagrade (četrtletna naročnina) Vlado Versegnesi, Čopova 9, Celje; Franc Nag- lič, Franceta Prešerna 10, Radovljica; Zofka Cesar, Mozirje 15; Janko Pogačnik, Ulica 29. novembra 5, Celje; Metka Cakš, Grosuplje 197; Olga Senica, Cuprijska 21, Celje; Karlo Cesar, Rogatec 116; Breda Kolšek, Suhi dol 2, Zidani most; Nežika Friškovic, Grajska vas, Gomilsko; Ivica Dolinar, Žalec 251 in Goran Horvat, Na- zarje 37. TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH V turističnih objektih na našem področju Je dovolj prostora razen v Zdraviliškem do- mu v Roga.ški Slatini. RAZVEDRILO Vsako soboto in nedeljo ples na Gori Olj- ki, vsak torek in soboto v hotelu TRIGLAV na Dobrni, kjer so tudi vsako soboto doma- če koline. Vsako soboto, nedeljo in sredo ples v restavraciji POšJA v Rogaški Slatini, vsako soboto v SAMOPOSTREŽNI RESTAV- RACIJI v Celju. V HOTELU PAKA VELENJE vsak dan glasba. SILVESTROVANJA 1965 Hotel Celeia Celje: silvcstrov menu s pijačo 6.000 dinarjev. Rezervacije v recepciji. Hotel Evropa Celje: rezervacija 1.^ dinar- jev, konsumacija 4.000 dinarjev, rezervacije v recepciji. Gostišče Stari grad Celje: domače silvestro- vanje, koline, kuretina. Vstopnina 550 dhiar- jev. Prijave v Turističnem uradu Celje, Sta- netova 15. Dom na Svetini: silvestrov menu 3.500 din. Prijave osebno ali po pošti. Celjska koča pri Celju: silvestrov menu 3.000 dinarjev. Rezervacije Planinsko društvo Celje. Zdravili.šče Dobrnn: silvc. busni izlet za kolektive in posameznike, cena potovanja 17.500 din, datum potovanja m do- govoru z naročnikom. j f« uu- POSFBNO OBVESTILO! Skupinskih poto. vanj v vzhodnoevropske države se lahko ude- ležijo tudi tiste osebe, ki so v tekočem kole- izkoristile devizno kvoto zo S za potovanje v inozemstvo. To obvestilo velja za vse naše razpisne izlete v CSSR. Madžarsko in Bolgarijo. TRST-DOBERDOB-BENETKE, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, cena Izleta je 15.000 din. TRST—MIRAMARE enodnevni avtobusni izleU za kolektive in posameznike cena po- tovanja po osebi Je 6.300 din. Prevozom k Vrbskemu jezeru in na Gosposvetsko polje, cena potova- nja po osebi Je 3.700 din, datum potovanja po dogovoru. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj ^tevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalm^ci Velenje in Krško. SILVESTROVANJE - vabimo vas na sil- vestrovanje v hotel Celeia in Evropa Celje v gostišče Stari grad Celje, v Dom na Svetini, na Celjsko kočo pri Celju, v Zdravilišče Do- brna, v Dom na Gori Ooljki, v hotel Paka Velenje, v restavracijo Jezero Velenje, v Ka- Juhov dom šoštanj, v Zgraviliško gostinsko podjetje Rogaška Slatina, v gostinsko pod- Jetje Jelen Slov. Konjice, v Zdravilišče Roga- ška Slatina, v Rovinj ter v ostale turistične kraje. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnic za letalski promet za tu in inozemstvo. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje Kleparskega in vodovodno instalacijskega pomočnika SPREJMEM TAKOJ AVGUST STOK, CELJE, ULICA 29. NOVEMBRA 7 ŽIVmCZDRAVNIŠKi^ DEŽURNA SLUŽBA Od 11. do 18. decembra CIRIL UMEK veterinar, Celje, Kersnikova 37 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) LAŠKO Rodila sta se dva dečka in ena deklica. Poročili so se: Jakopič Jakob Iz Sedraža in Jovan Anjallja, iz Udmata; žavski Marjan iz Strmce in Dernovšek Ljudmila iz šmihela; Mehie Jože in Vodlšek Marija, oba iz Reke; Volavšek Ludvik iz Sela nad Laškim in Culk Marija, Stanislava iz Plazovja; Bratec Mihael iz Orehovega in Vrečko Marija Iz Mišjega do- la; Vodlšek Viktor Iz Marija Gradca In Seme Terezija iz Breznega; Gradišnik Janez Iz Blat- nega vrha In škorja Anica iz Gozdeca; Jordan Robert iz Trbovelj in Oblak Ana Iz Hrastni- ka. Umrli so: Pušnik Marija, preužltkarica iz Male Breze (74); Kozovlnc Jurij, upokojenec Iz Rečice (55); Zorko Karel iz Rlfengozda (61). 10.12.1965-št.4S 7 TRETJI BREZPLAČNI NAROČNIK Izmed ocenjevalcev, ki so poslali do ro- ka pravilno izpolnjene kupone, smo v iiiedni.šlvu iz/.rebali tretjega brezplačnega naročnik« za dobo enega leta, ki je: Franc Fllcj, J; rmovcc 4, Dramlje. Začenjamo četrto serijo, za katero bodo morali ocenjevalci poslati kupone od št. 25 do št. 32. POGOJI ZA SODELOVANJE 1. v natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno, v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jili bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje. KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svojim prvovrstnim poslovanjem ved- no ustreže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglejte si podrobnosti na 7. strani!), predvsem pa ne zamudite prijave za novo drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu- dila izredno zadovoljstvo s svojim novim programom. Kompas pa vam zagotavlja izredno ugodno potovanje, za kandidatke pa je določil štiri nagrade: 1. šestdnevno potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova- nje po Avstriji in češki, 3. tridnevno po- tovanje po Avstriji in Češki in 4. dvo- dnevno potovanje v Budimpešto! 25. MARTA VIŠINA: 170 cm TEŽA: 63 kg LASJE: Svetlokostanjevi OČI: Rjave NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Pod svobodnim soncem — CVET: Vrtnica — NARODNA PESEM: Zabučale gore — JED: Jagode — OPRAVILO (KONJIČEK): Kuhanje — PREGOVOR: Še slepa kura zrno naj- de! 26. IRENA VIŠINA: 160 cm TEŽA: 61 kg LASJE: Plavi OČI: Sive NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Marjetica — CVET: Vrtnica — NARODNA PESEM: Cveti dekletu rožmarin / — JED: Zelenjava ^ — OPRAVILO (KONJIČEK): Posprav- ljanje — PREGOVOR: Roka roko umije, obraz pa obe! KUPON »SLOVENKA« ŠT. 25 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. KUPON »SLOVENKA« ŠT. 26 TOČKE (od O do 100) ............................... Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. MALA KRIŽANKA VODORA.VNO: 1. mekina pri žitu, 2. prispodoba, 8. jutra- nja padavina, 9. okrajšava za italijanski, 10. otok v Srednjem Jadranu, 11. žensko ime (Izabela), 12. arabski žrebec, 13. sodobno urejen stanovanjski predel mesta Celja, 14. žensko ime, 16. rudnik premoga v Bosni. NAVPIČNO: 1. Neolikan, neotesan človek, 2. del knjige. 3. žensko ime, 4. osebni zaimek, 5. država v ZDA, kjer so velika nahajališča bakra in zlata, 6. zadnji trojanski kralj, 7. napad, naskok, 11. tako in tako, 13. del voza, 15. znamka naših televizorjev in radioaparatov. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: 1. Vasco, 6. Piroška, 8. stas, 9. ad, 10. Art, 11. Kra, 12. li, 13. tein, 14. moderna, 16. li- ana. Epilog tragedije v Zidanem mostu, ki je prekinila praznično vzdušje ter vnesla bo- lečino v marsikatero družino — še vedno ni jasen, vzroki pa nerazčiščeni. Kdo je kriv? Zakaj so bile v kratkem času na tej postaji že tri nesreče? So bili vedno krivi ventili in zavore? To prepustimo preiskovalnim organom, mi pa izrazimo priznanje ljudem, ki so ne- mudoma nesebično pomagali ponesrečencem. V vlaku se je peljal dr. VID MESARIč, ki je prvi nudil strokovno pomoč. Dr. MIHA FETRIč iz ambulante v Z. mostu in dr. MIHA DEBEVC iz Radeč sta prihitela med prvimi. Zdravniško osebje celjske in trboveljske bolni- ce je nemudoma poskrbelo za težje ranjence. Iz Radeč in Celja je krenila posebna ekipa uslužbencev milice in prostovoljnih ter poklicnih gasilcev. Živinozdravnik ter veterinarski inšpektor iz Radeč sta poskrbela za živino. Uslužbenci postaje in vsi drugi, ki so nemudo- ma nudili pomoč so pripomogli, da so to strahotno nesrečo le nekoliko omilili. Na cesti I. reda v Dobriši vasi pri Žalcu se je pripetila huda prometna nesreča, ki opozarja voznike, da upoštevajo 55. člen Temeljnega za- kona o varnosti prometa na javnih cestah, ki določa, da je prehitevanje vozila dovoljeno le tedaj, če pri tem ne ovirajo normalne vožnje vozil, ki prihajajo iz nasprotne smeri in če je na cesti dovolj prostora, da se to zanesljivo izvede. Po omenjeni cesti se je pred dnevi pripeljal iz celjske smeri dvajset- leten IVAM BORŠNAK, doma iz Re- čice ob Savinji z osebnim avtomo- bilom (fičkom) CE 95-07 ter prehi- teval drugo vozilo (Opel-Record) v hipu, ko mu je nasproti pripeljal STANKO MILAVEC i.z Celja z oseb- nim avtomobilom M-216 po skrajni desni strani ceste. Boršnak se je s fičkom zaletel v Milavčevo vozilo s tako silo, da je njegov avto zbilo na travnik (glej posnetka!), kjer se je prevrnil na streho. Na obeh vo- zilih je škode več kot dva milijona dinarjev. Pri nesreči pa sta se huje poškodovala voznik IVAN BORŠ- NAK in JANKO MILCINOVIC, laž- je pa STANKO MILAVEC in IVAN jANC. Voznik Boršnak ni upošteval gornjega citata — posledice so stra- hotne. Zato vozniki, preden se odlo- čite za prehitevanje — usmerite pozornost v obe smeri vožnje! Foto: F. Guček Pilot »Špirit of America«, Crage Breedlove, star 28 let, je postavil absolutni zemeljski hitrostni rekord na Slanem jezeru v zvezni državi Utah. Rekord .znaša 966,571 km na uro. »Ameriškega duha« (na sliki spo- daj) poganja reakcijski motor lovca F-104. Pilotov sedež je spredaj kot v letalu. Da se vozilo zaustavi, je potrebno 11 kilometrov steze, čeprav ima zaviralna padala. CIC DEBELJAK (14) s POTI M HIMALAJO Zopet je hreščalo pred večer v radiu. Jazva je dajal povelja za naslednji dan. »Tukaj Jazva, kličem tabor tri. Pavle, Tonač, Metod, Šikarja in štiri Šerpe po- skusite jutri postaviti tabor šti- ri. Popravite in menjajte Cicove vrvi. Lep ukaz. Tam nekje sva bila z Ljubom že davno pred vi- harjem. Upal sem po tihem, da vrvi držijo. Vsaj eno zadošče- nje, da delo ni bilo zastonj. In naslednji zvečer je zahreščalo k nam v tabor: »Halo, tukaj tabor štiri. Višina 6.800 m, Cicove vrvi še vse držijo — silna strmina, veMčasten pogled«! Tisti večer sem pospravil pol jakovega bed- ra. Pot do kote 7.535 (Mali Kang- bachen) je bila s tem odprta in po dolgem času sem v miru za- spal. Boj za goro je stopil v zad- njo fazo. Morda me ne bo nik- dar več v. »svojih« vrveh in me- ne bo na vrhu. Nekaj mojega kljub vsemu ostane. Sedimo v Ghunzi, prvem nase- ljenem kraju pod hribi. Samotno je v tem kraju, bajte že pove- čini prazne, ljudje so nižje v do- lini na svojih planinah. Mraz in črede jakov jih preženejo, da po- iščejo zelena tla in milejšo kli- mo. Smo v hiši vaškega mogot- ca, čeprav je naš nosač in v tej hiši z enim prostorom se odvija trgovina ob koncu sezone. Star Tibetanec dolgih brk, s kito do pasu, ogromnimi uhani ter solz- nih oči sedi že tri dni na čast- nem hišnem prostoru. Prodaja vse mogoče, novo in staro, ljud- je prihajajo, ogledujejo, nihče ne kupi takoj. Vzamejo za nekaj dni, plačajo, prinesejo nazaj. Vse gre skoraj brez besed in hrupno, predvsem počasi in ob tej trgo- vini se popije cisterna tibetan- skega čaja. Mi mu pravimo tibe- tanski argo. Je mešanica žarke- ga, slanega masla in neke vrste čaja. Okus ima po kisli argo ju- hi in ga edino jaz počasi vlivam v bolan želodec. Zanimivo je, da tu več velja nova, industrijska roba, kot pa dragocena, stara ročna dela, predvsem posode, bodala z bogato gravuro in jan- tarjevimi ročaji. Po malem tudi mi trgujemo in sedaj že cela vas nosi na kup vse, kar je staro in polomljeno; vmes je precej dra- gocenosti, le naš kapital je silno skromen. Ob večerih hranimo v spalnih vrečah drobne domače živali vseh vrst, bolhe sploh ne štejem. Njih ugrizi ne prodrejo skorjo umazanije. Trije smo.! (Za nas je konec snega, prežvekujemo doživeto in se počutirho kot v centru za življenjsko rehabilita- cijo. Streže in kuha Asag Kami, droben Šerpa, pripravnik ki se- daj svoje kuharske umetnije, pridobljene v bazi od glavnega kuharja, preizkuša na naših že- lodcih. Z menoj ima težave. Po vsej dolini lovi jakovo mleko in sir, da ga nikdar ne zmanjka, iko se prime za trebuh, »saap Ciz!« Če je dolg čas in ne urejamo pake- tov za transport, pohajkujemo med hišami in gremo na ogled svetišč čez reko Ghunza. Tam je Zgornja Ghunza s samostanom in sedežem lame. Sedaj ga ni, od- letel je v tople kraje, le trop si- tih in lenih učencev Bude posto- pa v brezdelju. Zdi se mi, da jih molitev preveč ne mika in raje lovijo vaške lepotice in pijejo čang. Odkar so Kitajci zavzeli Tibet in zažgali vse, kar je bilo svetega, je Nepal poln te brez- delne drhali. Nam zaenkrat niso v napoto, le ob paketih in tovo- rih imajo predolge vratove in svetle oči. Nov električni vrtalni stroj tovarne ISKRA, ki je plod dolgoletnih izku- šenj, je dobil na letošnji mednarodni oblikovni razstavi v Stuttgartu zaradi svojo dovršene oblike in fnnkcionalnosti laskavo priznanje in diplomo. Stroj uporabljajo za vrtanje lukenj v mehke materiale do premera 8 milimetrov in za vrtanje jekla do premera 6 milimetrov. Za razliko od prejšnjih strojev je delo z njim popolnoma varno — ohišje je namreč iz plastičnega materiala. IZLETNIK CELJE vam nudi izred- no ugoden obisk dunajske drsal- ne revije v Ce- lovcu o(i 3. do 20. II. 1966. Nov spo- red ho zadovoljil tudi vse doseda- nje obiskovalce, medtem ko bodo vsi prijavljeni lahko sodelovali v žrebanju za brezplačen obisk, če bodo izrezali vse oštevilčene slike in jih po- slali do 8. 1. 1966 v uredništvo Tednika. Ne za- mudite enkratne priložnosti! UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni cdbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945) , kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Coliski tednik". S 1. januarjem 1965 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA IN TISKA ČP »Celjski lisk» — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letna naročnina 2.000, polletna l.OOtI in četrtletna 500 dinarjev. Tujina 4.000 dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 507-1-656 — CELJSKI TEDNIK