Kolikor odbornikov, toliko tisočakov Tak je bil predlog člana KLO Vel. Loka na konferenci v St. Lovrencu, ko se je po pregledu vseh gospodarskih planov razvil pogovor o ljudskem! posojilu. Navzoči odborniki so pozdravili predlog člana KLO Vel. Loka, da bo prispevalo 13 članov KLO 13.000 dinarjev. Vsota se bo še zvišala, ko bodo vsi člani, ki niso bili prisotni, na predlog pristali, saj jie. nekaj odbornikov s predsednikom obljubilo po 2000 posojila. Trda ko. renina Primskovega, ' predsednik Markovič, ki je vse plane — posebno pri oddajah v celoti izpolnil, ni zaostal za Vel, Loko. Z nekailerimi odborniki je takoj sklenil, da bodo dali ljudskega posojila po 2000 dinarjev, vsi ostali odborniki pa, po 1000. Le odborniki KLO Caitež in St. Lovrenc niso mogli priti do pravega zaključka; navzoči niso hoteli in tudi niso mogli izraziti mnenja odsotnih. Na prvi seji pa bodoi odgovorili Vel. Loki in Primskoveimu. To so lepi primeri, kako* odborniki stoje na čelu ljudskih množic pri drugemu ljudskem posojili u na. deželi, Z ljudskim posojilom daje dober državljan svoji domoivinsiki zavesti že zunanjo gospodarsko obliko. Saj bo ljudsko posojilo v koristi delovnemu človeku ini skupnosti. Ljudski odborniki pa bodo šli z vzgledom tudi tokrat naprej. L. A. Prva zmaga V daljavi šumi jez ob mlinu na Kolpa. V visokem žitu poijejo črni murni svoj večni čri-čri v grmovju žvrgoli zapoznela ptica. To je pesem žetve. Neki večer je rekel najstarejši zadružnik, »stric Nemanič«, kakor so ga imenovali mlajši: »Jutri bomo« začeli z žetvijoi in najprej na »Molkovern«, tam je od ceste sitran ter nas ne bo nihče videl če kaj polomim«.« Mislil je žetveni stroj, ki ga zadružniki še niso, bili vajeni Drugi dan so bile zadružnice še pred pr-viim svitom' na njivi, da so požele dolgo njivo lepega rumenega 'klasja in tako naredile pot žetvenemu stroju. S težkim, pričakovanjem, na pol v strahu in radovedno ogledujejo zadružniki stroj. Kako bo, ali bo šlo ali ne, si mislijo. Zadovoljen smehljaj tee jim razleza) po obrazu^ ko požene stric Nemnamič stroj čez njivo. V le. pih redeh pada klasje za strojem in veza-čice ga urno, vežejo v snope. Medltenu s,e je zdanilo^, vročina je vsako uro hujša. Stric Nerniamič si z zadoščenjem briše znoji Ne misli na vročimo, kakor tudi dlrugji zadružniki ne. Stroj jim bo prihranili mnogo truda, teden dni, ali še več, bodo prej gotovi z žetvijo. Zadružniki so vse dneve žetve podaljšali v noč. Se Seškovai Ankica,, članica MLO in či-stilkai v šoli, je prišla sredi noči na delo. »Kako, da, si že prišla Ankica?« jo vprašajo zadlružnice. »Saj je že dve ura,« jim odgovori Ankica. »Me smo pia tarnaj odšle k počitku, in to samo toliko časa,, da se pokaže prvi svit. Do takrat pa tudi ti počivaj pri nas.« Tako so počivale zadružnice na vrtu blizu njive. S prvim svitom, so že začele žeti ali tudi prej, če je v n,ebo> priplaval mesec. Neznosno vročimo je ob koncu žetve ohladil težko pričakovani dež. Vsi so se oddahnili v prijetnem hladu. Zadružniki mlatijo, vsi so nenavadno vesele volje. Mlaftilnica sipi je lepo debelo pšenično zrnje. V vrečah je težka, kaikor sam Pesek. Bo kruha za vse s,aj so delali, modrujejo zadružniki, Predsednik Urh se smehlja: »Tudi prosti viški bodo.« Prvo leto žetve je marljivim zadružnikom »Partizana« v Metliki bogato poplačalo njihov trud. Regina Skrbimo že sedaj za dobro semensko ži in semenski krompir Vsakemu pridelovalcu — kmetovalcu je znano, da je osnova za dober pridelek dobro seme. Iz prakse, kakor tudi iz poskusov je ugotovljeno, da lahko pričakujemo dober hektarski donos samo takrat, če1 smo pri setvi uporabili kakovostno seme in, seveda,, če smo izvršili setev pravočasno', pravilno gno-jlili in oskrbovali posevke. Pri nas se to posebno jasno pokaže z uporabo dobrega ali slabega krompirja za seme, kar lahkoi takoj opazimo na njivah, ki imajo isto kakovost zemlje ter so emakoi obdelane in gnojene. Ze samo seme nosi v sebi lastnosti, ki la/hko dajo večji ali manjši pridelek. Gotovo je, da bo seme ornih posevkov, «ki soi ob istih priliikah dali boljše ha pridelke, botjt priporoči jfivo za setev. Menjava, semena je pri nas splošno malo razširjena), in zato, tudi nimamo ornih hektarskih pridelkov, ki bi jdh laihko dosegli s setvijo dobrega semena. Pravilno bi morali "kmetovalci na, 3—5 let menjati seme žit. Najboljše bi bilo, če bi semenska služba lahko preskrbela vse potrebne količine semena. Velike (količine semenskega blaga že proizvaja socialistični sektor, vendar te količine še ne morejo kriti vseh potreb. V vsaki vasi so imeli letos posamezniki čiste poisevke' ozimnih žit z boljšim hektarskim pride!komi. Zato' naj vsakdo, ki je pridelal slabo seme, zamenja seme pri sosedu, da ne bo dobro semensko blago uporabljeno za prehrano. Dolžnost KLO in zlasti KZ je, dia pospešujejo) zamenjavo semen v krajevnem merilu, ki je najeostavnejiša in najcenejša, - Težje je vprašanje preskrbe s semenskim krompirjem!. Na krompirjevih nasadih že sedaj lahko opazimo, marsikaj: mnogo praznih mest, veliko število zaostalih rastlin in mro. go virusnih bolezni. Najbolj, znani bolezni sta zvijanje listov i,ni črtavoist. Pri zvijanju listov so napadene rastline zaostale v rasti, spodnji listi se zvijajo navzmotraj,. Zvijanje listov ni istovetno z venjenjem listov. Pri črtavosti so rastline tudi zaostale, listi so manjši in svetlejši in na spodnji strani listja opazimlo po rebrih črne črte. Listi se lomijo in obvlse na steblu. Seme od takšnih rastlin je okuženo in s saditvijo takšnega semena prenašamo bolezen dalje. Iz zunanje podobe semena ni mogoče spo. mladi ločiti zdravega krompirja od bolnega, razen pri obročkavosti. Ce hočemo1 pridelati zdrav krompir za seme, moramo, odbirati krompir že na njivi v času cvetenja in pozneje do izkopa-. Za izbiro sortno čisteiga krompirja je sedaj že prepozno', vendar lahko še zmerom opravimo na njivah odbiro zdravih sadik Kako bomo odbrali zdrav krompir? Ce imamo v krompirjevem nasadu manjše število bolnih rastlin, jih moramo med rastjo odstranjevati, dia s,e bolezen ne1 razširi tudi na zdrave rastline. To je tako imenovana negativna odbira, kjer odstranimo' vse, kar je bolno. To delo opravljamo, celo- dobo od cvetenja do septembra meseca. Odstranili bomo vse boilnie rastline in tako smo si za. gotovi lil res zdravo seme, ki ne bo imelo v sebi, klic raznih virusnih bolezni. Pri posameznikih bo ta način odbire nemogoč, ker imajo na krompiriščih preveč bolnih rastlin. V tem primeru bomo izvršili tako imenovano pozitivno selekcijo — odbi-ro. Marsikdo boi vprašal, v čem je pravzaprav ta poizitivna selekcija. Pri pozitivni odblrii odbiramo od cvetenja dalje najbolj razvite in najbolj zdrave rastline in jih vidno označimo s palicami ali količki. Rastline pozneje še neikolikokrat pregledamo, če jiih ni vnovič napadla kakšna bolezen,. Te zaizna-movane rastline, ki so po naši presoijl najboljše, izkopi jerno v jeseni ločeno in pri vsaki rastlini tudli ugotovimo količinski pridelek. Za seme ueporabimoi vse gomolje onih rastlin, kjer je bil nadpovprečen pridelek pri eni rastlini. Seme vkletimo in ga bomo spomladi posadili. Kdor ne verjame v vrednost pozitivne odbire, lahko v prihodnjem letu poskusi. Na del parcele naj posadi letos odbrani krompir in sporedno na isti površini krompir, ki ni bil odbran. Na ta način bo vsak ugotovil, da se lahko z malim trudom povečajo hektarski pridelki, Z odbiro, krompirja, ko še raste, je dana vsakemu možnost, da si izboljša seme. Izguba časa, je malenkostna", drugo leto bo pa imel 20—50%> ali pa še za več odstotkov večji hektarski pri. delek. Misliti moramo že sedaj na zamenjavo krompirja s področij, kjer je krompir še zdrav. Zamenjava se bo lahko izvršila po K Z,, v neposredni: bližini pa z medsebojnim dogovorom, f. lastnlM dobrega semenskega krompirja. Zamenjavo bo treba opraviti že pred odkupom, da tako zajamemo krompir, ki je dober za seme. KLO in KZ so> prejeli letake O' odbiri krompirja. Se je čas za odbiro in kmetovalci naj pohite s tem delom. Odberite toliko rastlin, da bo njihov pridelek zadostoval za kritje potreb semena. Naj ne bo kmetovalca, ki ne bi začel že letos z odbiro semenskega krompirja in uspeh bo zagotovljen že drugo leto z večjinj pridelkom. Hočemo vedno več zavednih frontovcev To je geslo naše novo postavljene ideološko vzgojne komisije pri Okrajnem odboru Osvobodilne fronte Novoi mesto. Ta, komisija Se je sestala 7. julija,, da bi pretresla) naloge, kako bo zastavila delo pri prevzgoji frontovcev. Naša naloga je — so ugotovili člani komisije, — da ustanovimo ideološko vzgojne aktive v krajevnih odborih Osvob<>dilne fronte, ki bodo imeli naloigo' skrbeti za študij in vzgojo ljudi nai vasi. Poleg tega moramo nujno ustvariti zaveden aktivi predavateljev in jimi priskrbeti čim večjo, možnost in čim več časa, da se pripravijo) za, dobra politična in druga predavanja. Ponekod bomo začeli z bralnimi krožki, v katerih se bo razvijala, diskusija o naši poti v socializem, o preteklosti naše Partije, o mednarodni politiki in podobno. V krajih, kjer ljudje doma čitajoi, bodo to le diskusijski krožki, ki bodlo razčistili posamezne nejasnosti in utrdili v ljudeh nar predno mnenje V jeseni pa se bomo zanimali za izobraževalne tečaje na vasi in vključili vanje čim več članov OF. Za zanimiva predavanja bo potrebno čimprej poskrbeti in kar vprašati ljudi, kaj jim je najbolj všeč in kakšne želje imajo: ali naj se govori o praznoverju in znanosti, ali o naši narodnoosvobodilni borbi., ali o zanimivosti sveta, morda o književnosti, morda o atomski ener^i'ji, ali pa o gospodarstvu v naši državi, o petletnem planu in različnih uredbah, ki jih je treba poznati itd:. Nekatere pa najbolj zanima živalski in rastlinski svet, predavanje o boleznih ali naprednem kmetijstvu in tako napreji. Zelja bo gotovo veliko. Velike naloge ima ideološko vzgojna, komisija, zato smo se zbrali že sedaj v teh vročih dneh, dia takoj zgrabimo za, delo in pripravimo vse potrebno. V vsakem' kraju pa upamo najti ljudi, ki nam bodo z veseljem pomagali, Robič Drago Zadružniki so priskočili na pomoč Stroji služijo skupnosti. Kmetovalcu, še bolj pa celi vasi, so postali* večji kmetijski stroji prava desna roka. V naših okrajih so tudi letos kmetje omlatili največ žita z mlatilnicami. Z medsebojno pomočjo so si olajšali težko delo. Skupnost /more veliko več, kakor posameznik. Zadružniki, ki so to preprosto modrost že spoznali in jo v vsakodnevnem delu vedno znova doživljajo, so radi priskočili na pomoč kmetom. V Orehovici je kmečka delovna zadruga s svojim strojem in mlatilnico pomagala kmetom v bližnjih vaseh, da je bil pridelek Čimprej v kaščah. Takšna medsebojna pomoč je vredna vse pohvale. Stran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. 23 VjUsC & kg/z4tcM& toki, Cndustfujc Dolgih 14 let je minilo od obrtniške razstave, ki je bila prirejena prav v istih šolskih prostorih kot letošnja. Veliko se je iz-premenilo od tedaj in ta izprememba se je tudi zrcalila iz letošnje razstave. Prav je povedal predsednik okrajnega združenja obrt_ nikov v svojem govoru ob otvoritvi, da danes obrtniki ne razstavljajo svojih izdelkov zato, da bi privabljali kupce, ki naj bi »mi. lostno« odkupili njih izdelke, pač pa zato, da pokažejo, kaj premorejo pridne roke dolenjskega obrtnika, ki se bori še vedno z velikimi težkočami glede surovin, pa je prav zaradi tega današnja razstava toliko bolj važna in ne zaostaja za ono iz leta 1936. v mnogočem jo celo prekaša. Kdor je razstavljene obrtniške izdelke opazoval pravilno, si je moral priznati, da je razstava resnično lepa. Nehote se je v Kovinarji so razstavili svoje izdelke po večini v telovadnici. Izdelki kovinarjev so bili gospodarsko zelo praktični. Veliko pozornost je vzbujal brzoparilnik, ki ga je izdelal tov. Bevc Rudolf — klepar iz Novega mesta, prav tako tudi njegov kotel za žga-njekuho in sifonski kotel. Precizni izdelki kleparja Finka Ivana iz Novega mesta so vzbujali zlasti zanimanje naših vinogradnikov, posebno za trtno škropilnico in dva žveplavčka, vehe in druge drobnarije. Točilo za med, izdelek tov. Zabkarja Alojzija, kleparja iz St. Jerneja, je močno zanimalo naše čebelarje. Zanimanje obiskovalcev so vzbujali tudi razni kovaški izdelki kot kljukci, krampače (Jakše Anton, St. Peter), škarje za obrezovanje drevja, izdelek kovača Vidmarja Feliksa iz Hinj, okopalni plug, delo kovača Gregorčiča iz Družinske vasi, ogre. škropilnicami in vso ostalo viničarsko ropotijo. Celo klobuk, od galice umazan, je naš »bancerle« pozabil na žeblju na podboju. Tu so bili zlasti zanimivi izdelki kolarja Sulca Jožeta iz Prečne. Čeravno je izučen kolar in ima obrtno dovoljenje za izvrševanje kolarskega obrta, se nam je sedaj predstavil kot pravi sodar in škafar. Razstavil je vrsto te robe, poleg pa sadni mlin, ki ga je sam izdelal največ iz odpadkov železa, pločevine in drugih snovi. Zraven te robe je razstavil še strojček za rezanje čepov in grabljinih zob. Poleg zidanice je stala velika, težka grozdna stiskalnica, ki jo je izdelal mizar Jerman France iz Cegelnice, kovinske dele pa invalidska kovinska delavnica: Zraven nje pa je stal na veliki kadi, ki jo je izdelal sodar Lesjak iz Novega mesta, velik, kombiniran grozdni mlin, ki ga je iz starega odpadnega materiala izdelal po lastni zamisli mlinar France Kovačič iz Novega mesta. V nasprotnem kotu je stala velika, nenavadno lepo izdelana mizarska miza (ponk), izdelek prej omenjenega mizarja Jermana. Posebnost te sobe je bilo krasno izdelano Okno novic. Po zamisli in načrtu Poldeta Ciglerja je DOLENJSKI LIST« Stran S 46 l£t a sJMM LfacLvtiML Lep in pomemben življenjski jubilej praz. nuje letos eden najstarejših učiteljev na Dolenjskem, šolski upravitelj v Dolenjskih toplicah tovariš Drago Gregorc. Pred 46 leti je nastopil na takratni trirazredni osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah kot mlad učitelj svojo prvo službo. Po skoraj pol stoletnem službovanj« j|e letos kot upravitelj sedem-letke doživel, da bo v jeseni v Dolenjskih toplicah odprta nižja gimnazija. . Tovariš Gregorc je bil rojen 16. oktobra 1883 v Novem1 mestu. Po končanem študiju na ljubljanskem učiteljišču je postal 1. septembra 1904 učitelj; v Dolenjskih toplicah, 1920 pa šolski, upravitelj. Po njegovem prizadevanju in navzlic nasprotovanju odbornikov na takratni občini, ki so bili pod vplivom klerikalnih veljakov, je šola v Dolenjskih toplicah kmalu dobila štiri in nato šest razredov. Kot napreden ljudškoprosvetni delavec se tov. Gregorc nikoli ni zapiral samo med šolske stene. Ze v prvih letih svojega službovanja v Dolenjskih toplicah se je lotil obširnega izvenšolskegai vzgojnega in izobraževalnega dela;. Začel je s pevskimi vajami za mladino in z bralnimi društvom, prirejal je predavanja in z mladina razne igre. Kasneje je ustanovil podružnico družbe sv. Cirila in Metoda im sadjarsko podružnico, nato pa tudi sokolsko dlruštvo. Ko je njegovo plodno izvenšol-sko delo kmalu pokazalo sadove, mu seveda ni ostalo prihranjeno obrekovanje s strani klerikalnh strank. Napadali so ga v trgu in v časopisih, leta 1936. pa ga je takratni režim kot naprednega javnega delavca presta- vil v Mokronog. Nasilna premestitev je pospešila tudi smrt njegove žene. Tiik pred drugo svetovno vojno se je dal zaradi bolezni upokojiti. Med narodnoosvobodilno bor. bo je živel spet v Dolenjskih toplicah kot upokojenec, kljub temu pa je zbiral topliško mladino in jo na svojem domu poučeval. Ves čas vojne je bil navdušen pristaš in sodelavec OF. Po osvoboditvi je razumel potrebe novega časa in spet začel delati v šoli. Tovariša Gregorca pozna danes ves okraj kot zavednega in izredno požrtvovalnega ljudskoprosvetnega delavca, ki kljub svojim visokim letom čil in vesel uči mladino in dela v množičnih organizacijah. Z uspehom vodi ljudsko univerzo in izobraževalne tečaje, delaven pa je tudi kot predsednik sektorske sindikalne podružnice prosvetnih delavcev m kot podpredsednik okrajnega odbora sindikata PD. Za njegovo vsestransko plodo-vito delo ga je okrajni ljudski odbor letos javno pohvalil in nagradil. Tovariš Gregorc, ki se z mladeniškim zanosom uspešno loti vsakega dela, pravi sam, dia išče utehe in pozablja težave preteklosti le v delu. V službi hoče ostati toliko časa, dokler mlu bodo telesne in duševne moči to dopuščale. Na vsak način, pa bi rad dodal svojim 45 službenim letom vsaj še pet let, da bi lahko v šoli prazroval polstoletnico dela. Tovarišu Gregprcu častitajo k lepemu živ. ljenskemtu jubileju njegovi številni bivši in sedanji učenci ter prijatelji in znanci. Iskreno mu želijo, da bi prav talko zdrav in mladosten dočakal tudi petdesetletnico* dela. vilnih zelišč. Njegov trud je bil poplačan z dragoceno nagrado, nabiralci pa so se marsikje oblekli in obuli za oddane tisoče kilogramov zelišč in sadežev. Zdaj je čas za maline. V Gaberju na Gorjancih, kjer so se v začetku slabo zanimali za zdravilna zelišča in gozdne sadeže, se je Kmetijska zadruga v zadnjih tednih popravila. Oddala je že 1103 kg borovnic in nad 700 kg rdečih malin. Janez Kozlevčar jih je sam nabral, čez 100 kg. Zadruge so dobile na razpolago tudi sladkor, ki si ga zbiralec zelišč lahko kupi po nižji ceni. Kilogram Razstava ob dnevu učencev v Trebnjem »Dan učencev v gospodarstvu« je pokazal že v preteklih dveh letih uspešno obliko dela učencev v gospodarstvu. Pripravljalni odbor je sklenil, da mora biti ta razstava učencev verna slika gospodarske dejiavnosti. In pra>v zaradi tega je nastalo veliko, zanimanje med učenci, hoteli so pokazati uspehe dosedanjega razvoja gospodarstva v okraju. Poverjieništvo za delo je sporazumno z OK LMS pravilno pristopilo k izvedbi tega dneva in razstave. Za otvoritev razstave so Se posebno zanimali učenci sami, ostali mladinci, pa tudi starejši, saj v trebanjskem okraju niso* učenci V gospodarstvu nikdar mogli razstaviti svoje izdelke iln pokazati svoje delo in znanje širšemu krogu. Razstava je bila številno obiskana. Razstavljeni predmeti nekaterih učencev so bili odlično izdelani, posebno iz lesne, usnjarske, kovinske, krojaške in šiviljske stroke. Za svoje požrtvovalno deloi in učenje je bilo nagrajenih 38 učencev in učenk. Udeležili so se skupno kino predstave in izleta v Opatijo. Med učenci je vladalo prijetno razpoloženje; vedeli so, da je ta, dan njihov praznik. Naši učenci so s svojim delom, ponovno pobijali in še vedno pobijajo klevete Inform-biroja in njihovih voditeljev, ki nočejo priznati graditve socializma pri nas. P. L. NABIRAJMO MALINE Malokje je toliko rdečih in črnih malin, kakor v naših dolenjskih gozdovih, grmovju In robidovju. V tem mesecu so lazi ponekod kar rdeči ali pa črni sladkega sadeža. Spet se nam ponuja denar, za katerega dandanes resda ni hudo, vendar pa ga je le treba zaslužiti. Nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč se je v zadnjih mesecih v naših treh okrajih močno razmahnilo. Več vagonov ^ zdravilnih rastlin, koreninic, listov, sadežev in gomoljev smo že odposlali iz novomeškega, trebanjskega in črnomeljskega okraja. Kmetijske zadruge so se to pot marsikje dobro postavile. Predvsem je treba pohvaliti delavne Stoplčane, ki so doslej še vedno prvi v novomeškem okraju, čeprav jim je Skocijan tesno za petami. Tovariš Turk iz Stcpič ni dobil zastonj lepe švicarske ure za nagrado od republiškega podjetja »Gosad« iz Ljubljane. Pošteno se je potrudil, da so v Stopičah zbrali že tako lepo količino zdra- nabranih rdečih malin plačujejo zadruge po 30 dinarjev, od teh pa ima nabiralec pravico kupiti za 15 dinarjev tekstilnega ali pa drugega blaga po nižjih enotnih cenah po svoji izbiri. Ženske segajo v zadnjih dnevih seveda najbolj po sladkorju. Se je čas, da kmetijske zadruge pravilno pojasnijo odkup zdravilnih zelišč in popravijo zamujeno. S tem priskrbijo državi dragocene stroje, ki nam jih tujina pošilja za naša zelišča, zbiralcem pa omogočijo lep zaslužek in dobro blago po nizkih cenah. Žene v Mirni peči so volile Kakor so se po vseh krajih zbrale žene na volitve, tako so se zbrale tudi v Mirni peči, da izvolijo iz svoje srede novi odbor, novo vodstvo svoje organizacije. Ze na prevolilnem sestanku so Se dobro pogovorile in pretehtale, katera žena naj bi prišla v odbor, da bo organizacija AFZ še nadalje tako delavna, kot je bila v preteklem letu. Saj je dobro znano vsakemu mir. nopečanu, da je najbolj aktivna organizacija v Mirni peči prav organizacija naših žena. Poglejmo malo njihovo delo v preteklem letu. Svoj praznik 8. marec so proslavile s pestro kulturno prireditvijo, in prosto zabavo. Ob tednu cest so se udeležile udarniškega dela. V tednu »Matere in otroka« so imele, v okoliških vaseh predavanja o vzgoji otrok; o zdravstvu pa jim je prav lepo govorila članica AFZ, sestra iz zdravstvenega doma v Mirni peči. Ob zaključku »Tedna mjatere in otroka« so imele vnovič kulturno prireditev, združeno z ljudsko veselico. Ves čistii dobiček so dale za popravilo in ureditev zdravstvenega doma v Mirni peči. Kakor so se odlikovale povsod, kjer je bilo treba, tako so z veseljem in častno opravile tudi volitve v svojo organizacijo. Na večer pred volitvami so lepo okrasile sobo, v kateri je bilo volišče. Posebno sta se izkazali Košir Vida in Francka Božič. Na dan volitev so žene ponosno in slo. vesno prihajale na volišče. Najstarejša je bila med njimi sedemdesetletna Rupenova mama, ki je mnogo žrtvovala za časa osvobodilne borbe in je tudi sedaj navzlic starosti agilna in delavna članica AFZ. Po refe. ratu Francke Božič so žene soglasno izvolile za predsednico Cilko Novljan, za sekretarko Francko Božič, za delegatinje pa Mileno Radej, Julko Muren in Francko Rodfič, Po volitvah so se pogovorile o raznih vprašanjih svoje organizacije, posebej tudi o ljudskem posojilu. Sklenile so, da bodo za posojilo čimveč prispevale. AFZ v Mirni peč naj bo vzgled vsem ostalim organizacijam v Mirni peči, tako OF, ZB in LMS, kakor tudi okoliškim organizacijam, posebno AFZ v St. Juriju, ki kljub dvakratnemu obisku tov. Francke Božič in Ane Iskre niso imele volitev, ker se sekretarka za volitve sploh ne zanima. Novoizvoljenmu odboru AFZ v Mirni peči pa želimo mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Naj vodi organizacijo do še večjih zmag na gospodarskem in političnem polju. P. S. Leta 1933 je Tujskoprometno društvo v Metliki zgradilo ob Kolpi prve kabine, iz katerih se je z leti razvilo lepo, udobno kopališče, opremljeno z vsem potrebnim, -da je lahko nudilo prijeten oddih tudi razvajenim letoviščarjem. Med vojno je bilo to, z velikimi žrtvami zgrajeno kopališče, za katero sta se zlasti trudila društveni predsednik, že pokojni župan Ivan Malešič, in blagajnik veterinar Ludvik Fux, uničeno. Večino materiala so ob svojem vdoru julija 1944 raznesli Nemci, drugo pa je bilo porabljeno za partizansko vojaško bolnišnico. r Letos spomladi je MLO Metlika sklenil, da na novo zgradi kopališče, od katerega razen pokvarjenega vodnjaka in dveh, treh betonskih plošč ni ostalo niti sledu. V aprilu je odsek za lokalno gospodarstvo, ki ga vodi tov. Silvo Mihelčič, začel z zabijanjem pilotov. Pri predpripravah so bili zlasti delavni Slavo Rajmer, Zvonko Pavlovič in Darko Flajšman. Strokovno silo je dalo na razpolago gradbeno podjetje »Pionir«, ki je v bližnjih Rosalnicah gradilo žitne shrambe. Prav tako je njegov poslovodja tov. Zidanek omo- gočil dobavo materiala, zlasti strešne opeke. Tako je delo dokaj hitro napredovalo ob pomoči nekaterih članov odbora in redkih ostalih Metličanov. Kljub temu so vozniki (metliški privatniki, KOZ in JA) ter posamezniki opravili blizu 800 prostovoljnih ur. Graje pa je vredno, da je, z izjemo dijakov tukajšnje gimnazije, stala ob strani skoraj vsa ostala metliška mladina, kljub temu, da je kopališče namenjeno predvsem nji. Potrebno je, da se zave svoje dolžnosti pri bodočih delih na kopališču, saj namerava MLO Metlika drugo leto kopališče še razširiti, popraviti vodnjak, urediti prostor za parkiranje vozil, napraviti skakalnico, pripraviti prostor za odbojko itd. Dela bo- torej še zmerom dovolj. V nedeljo 25. junija je bila otvoritev kopališča. Z njim je Metlika kot letoviško mesto veliko pridobila, saj je oddih na bregovih Kolpe, ki tu doseže tudi do 33 stopinj toplote, v senci vrb in jelš, zares prijeten in za marsikaterega tujca nepogrešljiv, da se čez leta še in še rad vrača v naše gostoljubno mesto. — ed — Kako so partizani pri Sv. Petru dobili prvi mitraljez Ko je Jugoslovanska vojska že v prvih dneh aprila 1. 1941. nečastno razpadla, so se PcsELmezniki in čete vračali na svoje domove, ne vedoč, kaj bi počeli. Iskali so skrivna Pota, da ne bi naleteli kje na sovražnika, ki se je bližal naši domovini in jo zasedal. Mnogi, zlasti iz južnih predelov države, so se vračali še oboroženi skozi kočevske gozdove, v upanju, da se bodo tod najlaže Umaknili pred prodirajočim sovražnikom. Mnogo so jih tu pr bili Kočevarji. ki so bili tudi oboroženi po Hitlerju, nekatere pa so Pripeljali v vas Poljane ter jih tu zaprli, da b| jih izročili sovražniku. Ponoči je pa ujetnike dober in previden gospodsr Gril izpu-8til in jim pokazal pot, kje najlaže odide-. K> brez nevarnosti na svoj dom. Eden tak trop begunske vojske je nosil s spboj tudi dva mitraljeza. Ker sta jim bila ^jbrže odveč, so jih vrgli v nek prepad. Kočevrrii. ki so vedno slikali p* f?oy,dovih. *° našli tudi ta dva mitraljeza* Sklenili so, ^a jih bodo izročili Nemcem, ko pridejo. ^r pa so bili razočarani, ko so namesto jelenih Nemcev prišli Italijani, so pustili Udi mitraljeza tam, kjer sta, bila. Za mitraljeza pa, so zvedeli tudi fantje km Urna' ItaliJanov so bili naši ljudje rnalu siti in jim jeli kazati neprijazno lice Pa so se začeli zbirati v bližini prvi par- *izP.ni. ki so imeli že tudi na Toplicah svoje rivižence in aktiviste, so hoteli fantje iz °dturna izročiti mitraljez partizanom. Eden cd fantov pride zaupno k prizna-mu aktivistu tov. Henigman Antonu in 1 Pove za mitraljez, ki bi ga radi-izročili partizanom proti plači 3000 Lir (tedaj pač niso bili tolikanj zavedni, da bi izročili mitraljez brezplačno kot svojo dolžnost). Henigman mu je seveda takoj obljubil plačati zahtevano vsoto pod pogojem, da, dostavi mitraljez v bližino Toplic. Dogovorila sta se, da pridejo Podturnčani ponoči od 11—12 ure v gozdiček za topliškim pokopališčem in se javijo z dogovorjenim žvižgom. Po izročitvi mitraljeza, pa bo Henigman takoj izročil zahtevanih 3000 Lir. O dogovoru s Podturčani je obvestil Henigman svojega sodelavca in agilnega partizanskega aktivista Strniša Antona, s katerim sta se dogovorila, da pojdeta ponoči v gozd po mitraljez. Ko pride noč sta odšla oba skrivaj po potih, kjer se ni bilo bati italijanske straže, na dogovorjeni kraj. Oba splezata na drevo in se v košatem vrhu skrijeta in čakata Podturnčanov. In res, takoj po 11. uri pridejo Podturnčani, ki prično tiho žvižgati, kakor je bilo dogovorjeno. Ker Henigman tedaj fantom- še ni popolnoma zaupal, se ni hotel oglasiti v prepričanju, dia mitraljez ne bodo odnesli nazaj v Podturn. Njegova domneva se je potrdila. Podturnčani, misleč, da Henigmana, ni v gozdu, so mitraljez dobro skrili in ga dobro z vejevjem prekrili. To delo sta skrita Topličana pazno opazovala. Ko so Podturnčani odšli, sta zlezla oba z drevesa, poiskala mitraljez ter ga odnesla po oddaljenih potih, kjer sta bila sigurna, da ne bosta v nočnih urah naletela na Italijane, v gozd na drugi strani Toplic in ga tam varno skrila. Takoj drugi dam pride ponujalec mitra- ljeza iz Pcdturna in vpraša Henigmana, zakaj ga ni bilo v gozdiček. Ta se je izgovoril, da zaradi italijanske straže ni mogel iz Toplic. Nato mu je oni povedal, kam so skrili mitraljez in ga pregovoril, da sta ga šla iskat. Ker ga na mestu nista našla, je Henigman Podturnčana prepričal, da so mitraljez odnesli Italijani, zato naj bo previden in popolnoma tiho. da ga ne primejo Italijani. Tako je ostal mitraljez zanesljivo' in varno v rokah topliških partizanskih aktivistov. Po nekaj dneh sta hotela Henigman in Strniša', ki je bil vešč v uporabljanju mitraljeza, preizkusiti, če je mitraljez nepokvarjen. Napotila sta se v gozd in v neki dolinici preizkušala mitraljez. Kar naenkrat se začuje v bližini neko šumenie drevesnega lista v gošči. Misleč, da so Italijani, sta se pripravila na ostro streljanje. Toda mesto Italijanov se prikaže iz gošče partizanski aktivist iz Draganiih sel. Hitro ga pokličeta in mu pokažeta milral-jez. Nato ga nomaiejo z mastjo in zopet spravijo na varno mesto. Ko so partizani, ki so bili na položaju pri Sv, Petru pri Topli rebri praznovali obletnico ustanovitve Rdeče armade, so na proslavo povabili tudi aktiviste iz topliške doline. Povabili so v prvi vrsti Bradača Alojzija iz Podhoste z naročilom, da povabi tudi priznane trpliške aktiviste. Bradač je povabil Antona Henigmana, ki je izjavil, da pra_ znih rok ne gredo na proslavci, pač pa da bodo ob tej priliki ponesli partizanom mitraljez. Dogovorila sta se, da bo dan pred odhodom k Sv. Petru vozil Bradač gnoj v gnoj_ nem košu v vinograd v Ljubanc preko Toplic, in ko se bo vračal, bodo v gnojni koš položili mitraljez, ga dobro prekrili in ga prepeljali skozi Toplice v Podhosto. Kakor dogovorjeno, tako storjeno. Bradač vezi gnoj dan pred obletnico Rdeče armade v vinograd. Nazaj grede nalože v gnojni koš mitraljez, ga dobro prekrijejo s steljo, se usedejo v koš, vzamejo v roke vsak zelenko vina, ter se vriskaje peljejo mimo Toplic in mimo italijanske straže proti Podihosti. Dogovorili so se, če bi jih hoteli Italijani ustaviti, da jim ponudijo piti, če bi pa hoteli kaj stikati po košu, bi jih na^-padli kar s steklenicami. Toda tega> ni bilo. Ker so se delali pijane in so tudi še med vožnjo pili, so se jim Italijani smejali in tako so srečno prišli iz Toplic ter bili na varnem. V Podhosti so prespali noč in drugi dan zgodaj zjutraj odšli z mitraljezom proti Sv. Petru, da bi jih ne.opazili sovaščani, ki so tedaj še spali. Pod Sv. Petrom je bila že postrojena četa partizanov, ki je pričakovala goste. Kakšno veselje je nastalo med partizani, ko so zagledali dobro ohranjen mitraljez.'' S kakšno častjo so ga sprejeli in ga slavnostno odnesli v svojo postojanko. Gostje so bili prisrčno sprejeti, nakar se je pričela partizanska proslava obletnice ustanovitve Rdeče armade. Z najboljšimi vtisi in utrjeni v delu za borbo proti okupatorju, so se proti večeru odpravili gostje v dolino z obljubami, da bodo vse žrtvovali za osvoboditev domovine od okupatorja. Ko so že čez nekaj časa tudi Podturnčani postali zvesti partizani, jim. je Henigman povedal, kako je bilo z mitraljezom, in bili so zadovoljni, kajti sedaj so se že sramovali, da so zahtevali odškodnino za mitraljez, ki naj bi pomagal k osvoboditvi. Gregorc Dragotin. Stran 4 >DOLENJSKI L IS T c Stev. 23 Promet v socialističnem gospodarstvu z r isto l/p socialističnega go-naglici razvija so-teri vsekakor ima anju našega petlet- ceLti pri socializaciji naše v zporedtr spodarstva dobni cestni pi važno vlogo pri nega plana in \ domovine. Dejstva, da je v cestnem prometu ravno avtomobilski park dosegel vi.;oko razvojno stopnjo, pa opozarjajo slehernega koristnika javnih cestnih površin na dosledno spošto. VVL...U tfoi.r.o-jj'1 ometnih predpisov, ter discipliniranost brez izjeme šoferjev, voznikov Vprezniii vo..ii, >_,i njačo.v živine, kolesarjev in pešcev. Napačno je mišljenje nekaterih državljanov, da so prometni predpisi le administrativnega značaja, ali kakor so bili »stari para-graii« — temveč nam ti predpisi zagotavljajo varno in nemoteno odvijanje splošnega prometa, služijo preprečevanju nezaželenih prometnih nesreč, vprašamo se; kakšne so posledice? Človeške žrtve ali težke telesne poškodbe ijiudi, uničenje motornih vozil in raznih objektov, izguba« in poškodba živine-in tako dalje. Ob vsaki prometni nesreči pa sledi tudi Vprašanje zakaj, odnosno na kakšen, način je nastala nesreča? Tudi na to vprašanje, razen v slučajih elementarnih nezgod, lahko odgovorimo: Za voznike motornih vozil: Ker je v vinjenem stanju vozil motorno vozilo. Her pred križiščem, ovinkom, nezavarovanim železniškim prelazom, pred šolo, izhodi iz javnih poslopij, nepregledni cesti, v strnjenem! naselju ali v mestu, ni zmanjšal brzine motornega vozila. Ker je nepravilno prehiteval ali srečeval drugo vozilo. Ker na križišču ni nak.zal spremembe smeri, ker je nepravilno parkiral, ker ni upošteval prednost vozil, odnosno prednost cest na križišču, ker je vozil ponoči brez razsvetljave, ker je pri srečanju ali prehitevanju plašljive živine vozil brezobzirno, ker je sekal ovinek, ker ob priliki prevoza potnikov s tovornim avtomobilcen rti imel vozila opremljenega z varn stnimi napravami, ker je vozil z nesposobnim motornim vozilom, ker je vozil skrajno ' neprevidno in ni upošteval prometnih znakov itd. Slehernemu vozaču motornih vozil naj bodo vedno v spominu besede maršala Tita: »Brezdušen odnos in uničevanje voznega parka škoduje skupnosti in je zločin proti ljudstvu« — Za voznike vprežnih vozil: ne moremo ravno trditi, da so vozniki na Dolenjskem najbolj nedisciplinirani, upravičeno pa trdimo, da speda med1 nedisciplinirane velika večina naših voznikov, k:ir je rodilo že težke posledice. Da bi se takim -posledicam izognili, je potrebno, da sleherni voznik na cesti spoštuje in se ravna po sledečih načelih: da vozi po skrajni desni strani ceste in da ni v napoto hitrejšim vozilom, da je ob priliki vožnje veclr.,0 buden in previden, da ne pušča živine na cesti same brez nadzorstva, da je ob priliki srečanja z motornim vozilom pciz-Ijiv, (če se živina plaši stopi z voza, ter počakaj konec srečanja, da voznik na križišču cest in pri menjanju smeri nakaže to z roko (izrecno^ se mora tega držati v mestu), da ne pošilja na vožnjo z vprežnim vozilom otroke in končno naj bo dolenjski Voznik v času vožnje trezen in naj ne dovoli, da ga živina vodi po svoji takrat vsekakor boljši pameti. Za kolesarje: tudi dvokolo spada med cestna prevozna sredstva in je tako kolesar, kakor ostali koristnlki cest, dolžan v isti meri upoštevati pravila cestne-prometnega redai. Kakor za, vsa cestna vozila, tako- velja tudi za kolesarje pravilo — voziti po desni strani. Ni izključeno, da tudi kolesarji z neprevidnostjo in malomarnostjo povzročijo prometno nesrečo, kadar smatrajo, da je cesta samo za nje, dovoljujejo si vožnjo z ©prijemom za motor ali drugo vozilo. Kolo vozijo brez drže za krmilo. S tem mislijo, dai kažejo svojo »umetnost«, ki se je pa že mnogokrat končala s. težkimi nesrečami. Nevarno in s tem v zvezi je prepovedano prevažanje tovorov s kolesi, ki ovirajo kolesarja pri pravilni vožnji. Nadalje naj se kolesarji zavedajo, da je nevarno in nedovoljeno voziti zraven še drugo kolo-, ker tc ovira kolesarja pri ravnotežju. Vožnja dveh oseb na enem' kolesu, vežnjai več kolesarjev vzporedno, pomeni ovirati splošni cestni promet in nevarnost za kolesarja. Izrecno je nesreča neizogibna, če vozi kolesar v pijanem stanju, ker s tem ne ogroža varnosti na cesti samo sebi, temveč vsakemu prevoznemu sredstvu in pešcu. Ker se izdela pri nas iz dneva v dan več potrebnega materiala, odnosno luči za kolesa in je isti material (vsaj žepne svetilke) vsakemu na razpolago, je potrebno, da imai sleherni kolesar ob priliki vožnje v nočnem času na kolesu luč. V obratnem slučaju ob priliki vožnje zopet ogrožaš življenje in zdravje sebi in drugim. Sleherni kolesar naj se zaveda, da z nepravilno in predrzno vožnjo lahko povzroči težko. prometno nesrečo. Naj ne mišiijo pešci, da zanje ne obsta. jajo nobeni prometni predpisi, odnosno pravila. Pešec naj hodi po desni strani, naji se ne ustavlja v pogovorih na ulicah in cestah, naj ne prečka ceste in ulice (v mestu) itd. Izrecno je potrebno posvariti matere, da pazijo, da otroci ne hodijo sami na cesto, ker s tem so vsekakor za nesrečo odgovorne. Vsekakor je boljša vsestranska previdnost in upoštevanje prometnih predpisov, kakor trpeti ogromno materialne škode, izgubiti dragoceno zdravje ali celo svoje življenje. 1 N. M. PIŠEJO NAAA TU SO PA TOPLICANI ODPOVEDALI Kako važno je nabiranje zdravilnih zelišč, je že vsakemu dobro znano. O tem poroča naše časopisje. Krajevni odbori so izbrali posebne štabe, ki bi naj vodili načrtno nabiranje zdravilnih zelišč ter propagirali čimvečjo udeležbo pri tem delu. Vsi mogoči in nemogoči izgovori pa so vzrok, da se ne začne z resnim delom. Ko je bil v Dol. Toplicah sklican sestanek, da bi se pogovorili o nabiranju zelišč, je bila udeležba zelo slaba. In še ti, ki so se odzvali, niso pokazali nobenega zanimanja za nabiranje zelišč. Sestanek je bil brez uspeha: Toda ta neuspeh ne sme staviti potrebne zadeve z dnevnega reda. Nasprotno: frontne organizacije v Dolenjskih toplicah in okoliških vaseh imajo še vedno čas, da napotijo mladino v gozdove in na travnike k zbiranju zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Ali bomo v naši dolini tokrat res odpovedali? — x?' — GRAMOZ NA PRAVO MESTO V »Dolenjskem listu« čitamo večkrat: upravičeno kritiko o nečistoči po novomeških ulicah in hišnih dvoriščih. Čudimo se, da se pisec teh člankov o nečistoči ni spotaknil ob dveh visokih kupih gramoza, ki ležita na Ljubljanski cesti ob škarpi pod poslopjem, v katerem sta Narodna milica in Notranji odsek. Ta gramoz ne spada na to mesto, ker je dosti priprav-nejšega prostora za tak material. Gramoz, nasut kar v obcestni jarek, ovira odtekanje vode. Ovira pa tudi promet, ki je dnevno na tej ulici zelo velik. Cesta naj bo prostorna in prosta kakor zahtevajo to prometni predpisi. R. DISCIPLINSKO SODIŠČE JE KAZNOVALO Pred disciplinskim sodiščem sindikalne podružnice Okrajnega izvršnega ljudskega odbora Črnomelj se je moral 14. t. m. zagovarjati gozdni referent Ludvik Lobnik, rojen 5. 6. 1926. Obtoženi je izdal dne 3. 4. 1950 uradno potrdilo brez številke in vknjižbe ter brez dvojnika pod »službeno« nekemu podjelju v Veliki Kikindi, za večjo sečnjo lesa v Malinah. To je naredil brez vednosti poverjenika za gozdarstvo OLO Črnomelj-čeprav je bil večkrat opozorjen, da ne sme ničesar izdajati brez vednosti poverjenika. Obtoženi je tudi dajal neresnična, poročila o planu in delu v gozdovih. Ravno tako je nosil okrog uradni pečat. Obtoženi, ki je skrajno nemarno vršil svojo službo,, je krivdo priznal. Disciplinsko sodišče ga je kaznovalo z odstranitvijo iz službe za dobo dveh let. R. F. BELEŽIMO NA KRATKO Pod tem naslovom je izšlo v 20. številki »Dolenjskega lista,« poročilo, da v Žužemberku ni kisa. Res je tako, v Žužemberku že zelo dolgo kisa ni bilo. Zužemberčani pa pravijo: ta šmentani »Dolenjski list« ima pa res neznansko hudo moč: komaj iztegne svoj jezik, že uspe. Povedati vam moramo,' da je takoj drufli dan bil z veliko slavnostjo sprejet od .Okrajnega magazina poslani sod kisa, sicer je bil sod bolj majhen in smo mnenja, da bi z ozirom na ta svečani trenutek uprizorjeni ogromni špalir, Zužemberčani zaslužili malo večjo posodo. Se pravi: ob tem dogodku je bilo vse veselo — samo poslovodja KZ Žužemberk se je kislo držal. Pa ne zato, ker bi prodajal kis, pač pa zato. ker ga ni prodajal. Neznonsko se je hudoval na upravni odbor bivše »Naproze«, da mu je preskrbel take sode, da bi bili primerni komaj za prevoz suhih hrušk, ne pa kisa. Držal se je za glavo in spraševal: kdo je bil takrat član upravnega odbora? Ljubitelji kisa so sedaj kljub kisu, ki ga uživajo, veselih obrazov. Vendar pa tukaj_ šnjim kadilcem ne gre v račun to, da ima okrajni magazin v Žužemberku trafiko, ki je že dolgo prazna. Ce je trafika prazna, so seveda kadilci brez cigaret. Prav zaradi tega bi kadilci Okrajnemu magazinu radi do-povedali, da. so za nje važni tobačni izdelki, ne pa trafika. Zužemberčani. V METLIKI SO NA ODDIHU V Metliki je na oddihu 150 učencev vojno industrijske šole ministrstva narodne obram- be iz Sarajeva. Mladina se zabava s kopanjem na prijetni Kolpi, z odbojko in z drugimi športnimi igrami ter tekmovanjem z domačo; mladino. Teden dni so bili na državnem posestvu Vinomer. Pomagali so pri okopavanju vinograda, košnji in drugih poljskih delih. V tem času so napravili 800 udarniških ur. Njihovo delo je tem bolj vredno pohvale, ker so prostovoljno šli na pomoč državnemu posestvu v največjem delu in pomanjkanju delovne sile. Zavedni mladinci gredo Večkrat na delo v Log, kjer se nahaja del državnega, posestva Vinomer. S svojim vzornim vedenjem bodo pustili med prebivalstvom najlepši vtis, ker je tudi zasluga vodstva in njihove mladinske organizacije. R, F. ^KžKu^ium - šport-šoJk Fizkultura doma in po svetu Ncvo1 mesto. V nedeljo 16. 7. bi morala biti odigrana prvenstvena tekma v odbojki med Železničarjem in domačo Krko. Ker gostje niso prišli, je zmaga z rezultatom 3:0 pripadla Krki. Prijateljska nogometna tekma med odboj-kaško in nogometno sekcijo se je končala s 3:3. London. Na velikem mednarodnem atletskem mitingu so dosegli jugoslovanski tekmovalci lepe uspehe. Zmago sta priborila Sarčevič v metu krogle. (15,23,m) in Segedin v teku na 2 mijji z rezultatom 10:0.2.4. Rio: Svetovni prvak v nogometu je postala enajstorica Urugvaja z nepričakovano zmago nad Brazilijo (2:1). Tretje mesto je zasedla Švedska, četrto Španija. Basel: Na 12. svetovnem prvenstvu v telovadbi sta dosegli jugoslovanski ekipi tale plasman: moška vrsta je zasedla peto mesto, dočim so ženske osvojile četrto mesto. Čopič Taborimo ob Mirni Ze 5. julija smo se zbrali v gradu Kotu pri Mirni, kjer smo si uredili življenje tabornikov. 23 pionirjev in pionirk veselo kriči med drevjem. V zgodnjem jutru žvrgolijo ptički budnico našim malim, a sonce, ki prodre z žarki v spalnice, jih prijetno boža. V spalnicah je vse tiho. Ob 6. uri skoči pokonci naš Orel in kot bi sanjal tava po sobi, končno zgrabi trobento in zbudi pionirje. Tišina se umakne čebljanju in zanimivemu pretegovanju in te. kanju okrog gradu. Zasopli, skuštrani in rdečih lic pritečejo v spalnice, kjer začno s pospravljanjem. Seveda je to združeno tudi s klepetanjem. Najbolj vreščeč je glas naše »papige«. Ker dežurna venomer vpije: »Dajmo! Dajmo«, se tudi »papiga« priključi h gruči ostalih, i ki se spuščajo po pobočju hriba proti potočku. Polizani kakor kokoši po dežju se na znak trobente postavijo v zbor okrog jambora. Prvi, ki je pritekel v zbor, ponosno prime za vrvico in na ponovni znak trobente dviga zastavo, ki med petjem državne himne zaplapola visoko na drogu. Ko seznani upravnica pionirje z dnevnim redom, odidejo v jedilnico, kjer se sliši le krepko strganje žlic in zadovoljno cmokanje. V dnevni sobi sledi razlaga o potovanju po znakih. Narisane znake si pionirji hitro prerišejo in z ostrim pogledom vtisnejo v spomin. Gremo. V gozdu ob poti nas zapustita Orel in vodič Ivan, ki nam puščata znake in hitita dalje. Mi se igramo. Po dogo_ voru se neslišno približujemo stražarju, ki stoji vrh hribčka z zavezanimi očmi in le z roko kaže smer, od koder čuje približajočega se opreznega pionlirja. Vsi visoko dvigajo noge in oprezno stopajo. Le tu pa tam poči suha veja, ali pa se začujejo ropotajoči koraki naše »kumare«, ki se sredi igre premisli in začne z glasnimi koraki; in veveričjimi skoki plašiti stražarja, Med igranjem nas zapusti prva grupa in išče znake, kil jih bodo pripeljali na neznano zborno mesto. Po daljših presledkih so vse grupe zaposlene z iskanjem neznane poti. Vsi napeto "opazujejo in pri odkritju znaka veselo kriči:jo: »Znak: pojdj, po tej poti!« in zopet »Znak«: »teci!« Komaj odkrit znak je že zapuščen, kajti pionirji se spustijo v tek in med bistrim opazovanjem odkrijejo novo znamenje — »bod,, oprezen«. Tu se spogle-damo. Cemu ta znak, saj je pot kljub visoki travi dobra? Tovarišica se obrača, ker hoče ugotoviti, zakaj je ta znak tu, a v tem hipu že zakriči naša »sraka«: »Joj, pazite! Stopili boste na kupček!« Med gromkim smehom se pomlikamo dalje po naslednjih znakih. ALI VESTE? Vsakdo dobi 10 kg sladkorja 50 kg pšenice in } 1500 din gotovine, i če proda Kmečki zadrugi v svojem J kraju 100 kg malin. J I Med razgovorom in prepevanjem se vrnemo h kosilu. Tu imajo naši pionirji čudne navade. Komaj začnemu jesti, že boli našo »kumaro« zob, »sovo« ščiplje v želodcu »Pi-ščetu« pa je vsega preveč. Vendar se ne menimo za. te čudne vzdihe in naše izbirčne metke si premislijo in vse pojedo. Strganje žilic potihne, začuje pa se obračanje po: posteljah. Pionirji imajo popoldansko spanje. Vroč popoldanski dan nas zvabi na kopanje. Na žalost je Mirna majhen potok in ko se zapodijo naši taborniki vanj, nastane stra. hovlit drenj. Čudno, da ob takih prilikah Mirnšca ne poplavi bregove. Proti mraku pripravljamo' taborni ogenj. Naši glasovi se pomešajo z glasom harmonike, trobente in bobna, ki privabijo tudi mladino iz vasi. Kot železen obroč se pomikamo okrog ognja in naše sence se pošastno spuščajo v temo. Rajanja, prepevanja in smešnih prizorov ni konca, dokler taborni ogenj ne ugasne. Sledi še trikratin: zdravo in v veselem razpoloženju odhitimo. Se nekoliko čebljanja in v spalnicah je vse tiho. Samo utripanje src in lahno dihanje oznanja noči, da živijo tu taborniki. Barica. Zakiaiji je drobilec kamenja, ki je lep. čas zapiral dohod v Sokolsko ulico pri Dolenčevi mesariji, kar na lepem izginil, ne da bi prej zdrobil kamenje, ki leži tam okoli. Zakaj ne znajo tisti, ki so podrli ali dali podreti del Seidlove ruševine, še pospraviti kamenja. Koliko časa jih bolino še gledali? Vsem naročnikom »Dolenjskega lista«! Zaradi pomanjkanja papirja je bila naklada Dolenjskega lista začasno znižana. List pošiljamo zato samo stalnim naročnikom. Vsem tistim krajevnim in vaškim odborom OF, ki nam doslej še niso poslali spiskov stalnih naročnikov, smo s predzadnjo številko ustavili list. Denar za prejete izvode naj čimprej pošljejo upravi lista. Krajevni ljudski odbori: naročite si Dolenjski list in ga shranjujte. Da bo postal lokalni časopis tudi vaš pomočnik pri delu, vas prosimo, da sodelujete z dopisi o življenju v vaših krajih, oi vaših uspehihj, razvoju krajevnega gospodarstva i. t. d. Krajevni in vaški odbori OF: doslej se je le majhen del VOOF in KOOF naročil na lokalni časopis. Naročite ga in shranjujte v vašem frontnem kotičku ali v odboru. Zasledujte poročila iz vaših krajev, sodelujte z dopisi, sporočajte uredništvu vse važnejše dogodke iz življenja članov OF vašega kraja in dela vaše organizacije. Novi naročniki za Dolenjski list se lahko prijavijo z dopisnico neposredno upravi lista, lahko pa jih kakor doslej prijavijo več skupaj tudi krajevni in vaški odbori OF. Naročnino je treba plačevati vnaprej. Naročnikom, ki do 1. avgusta 1950 ne bodo imeli plačane naročnine, bomo list ustavili. Naročnina za čas od 1. julija do 31. decembra 1950 znaša 50 dinarjev. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon ur edništva: 7. Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90- 603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalcaa Stev. tekočega računa pri