Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo ifatStvo Ih apftrtiit«» s M&rlfom Všks* islle®. S. — Telefon if. «it. ■ Sjfew#so& tprojsm meljskih ostankov pr?ib ;o^oit«iksUli m nosnikov. V slavo Zrinjskega in Frankopana, kojih ze -d ostanki se prepeljejo v nedeljo, dne 27* t. m. uri popoldne iz Dunajskega Novegla Mesta sko-iribor v Zagreb, priredimo tema dvema jugoslo-ima t mučenikoma mariborski in obmejni Slo -slavnostni pozdrav s sledečim sporedom: 1 I. Ob prihodu vlada v Maribor v nedeljo, dne aprila, ob 5. uri popoldne: 1. Pozdravna salva v. 2. Sprejem na (glavnem kolodvoru., a) Korač-. „U boj“ iz opere „Zrinjski“ (svira vojaška god- b) Žalostinka (izvaja moški zbor pod vodstvom idnega svetnika Oskara Dev-a); o) Frankopan-zvaja vojaška godba); d) slavnostni govor gg, ienika dr. Verstovšeka in generala Maistra; lonitev vencev raznih korporacij in društev; tvaške. molttve (opravlja prevzvSšen g. knezo-dr. Mihael Napotnik z veliko svečanostno asi-o); g) Častni strelni pozdrav častnih oddelkov vae^epa, 26, srbskega in mariborskega pešpol-h) Slovenska himna „Lepa'naša domovina" in a himna (izvaja vojaška godba). II. Db odhodu vlaka iz Maribora V ponedeljek, 28. aprila, ob 8. zjutraj. 1. Poslovilni govor (go-g. dr. Medved); 2. Častna salva častnih oddel-karlovačkega, 26. srbskega in mariborskega peš- mka; 3, a) Slovenska himria „Naprej’,“ b) iSrbska vina; c) Narodna himna „Lepa naša domovina“1 vaja vojaška godba); 4. Poslovilni pozdrav topov, Obmejni Slovenci in. Slovenke! Narodni ponos ljubezen do bratov Hrvatov nas kliče da izkaže-o čast prvoborcema za sktipuo jugoslovansko na -> ino osvobojenje, M sta padla kot žrtev naj.ečpli itiralcev slovanstva, Pridite vsi iz Maribora in iz ižnje okolice na mariborski glavni kolodvor, iz !jne okolice na bližnje postaje, mimo katerih pelje injsko-Frank)opanski vlak. Razobesite povsod za* .ve, pridite kolikor mogoče v narodnih nošah in z rodnimi znaki, Narodna društva naj se udeleže vesnosfi z zastavami. Prihod vlaka na posamezne daje izven Maribora naj se po naznačenem priho-V Maribor, oziroma odhodu iz Maribora, prime -ia preračuna.. O Zrinjskem ih Franfcpfanu predava v nedeljo* dne 27* aprila, ob 10. uri dopoldne, y veliki dvorani Narodnega doma k- ;j*oL Matija Pirc* Slavnostni odbor. Nmmmc o iiejsiäM kulturi in pruskem „Šim da“, - . . ■’ ■,> Vi V • .s . Ta članek, čeravno prav .„nedolžen“, nam je zaplenila bivša nemška cenzura, Sedaj v svobodni državi ga priobčujemo, da spoznajo naši čitatelji, kako so zatirali Nemci naš tisk. Boj za svojo svobodo smo srečno izvojevali, nikdar več nam ne bo. Nemec got podar. — Uredništvo. Nemec dr, Pavel Rohrbach je veliko potoval in veliko pisal. Pozna svoje rojake, pa, tudi. z drugimi narodi s© je temeljito seznanil, PoLtiööo je navdušen vsenemee, zvest pristaš Naumannov, zato kaže v svodu spisih veliko sovraštvo do Slovanov, hoče pa biti prijatelj Francozov. Ker je mož jako izobražen, zato te vrlo zanimiva njegova sodba o nemški kulturi in o prusko-nemškem „šnaidu.“ V knjigi „Der deutsche Gedanke in der Welt“ luše naslednje: „Po svet(u daleč razširjene nenaklonjenosti proti Nemčiji je krivo deloma,tudi resnično pomanjkanje sedanje nemške kulture ,;:j , Ce govorimo z omikanimi inostranei 0 sebi, j,am vedno prod-baoivajo naš kulturi sovražni militarizem ih pomanjkanje svobode v političnem življenju Nemčije, Slišati moramo n...pr.: Da, za časa Kanta, Goetheja, Schillerja, Beethovena ste bili Nemci drugačni ljudje kot ste zdaj! Takrat ste bili v resnici kulturni narod! Zdaj ste pa nasilneži (Gewaltmenschen). Moč vam je več icot pravica (pač res!). Vse svoje zaupanje sta*-, vite na kanone! Vi ste postali nevarni drugim na -rodom! (Stran 191.) Ako mi sete brez predsodka in odkritosrčno premišljujemo, moramo priznati, da je v teh besedah nekaj resnice, V resnici smo dandanes manj kulturni kot za časa naših klasikov in v neposredno jim gledeči dobi*“ (Stran 192.) Zanimive so besede tega Nemea. Meid tem, ko njegovi rojaki nemško kulturo dcy neba povzdigujejo ter ja brutalno vsiljujejo drugim narodom, je sodba tega izobraženega moža jako trezna. V resnici nemška kultura je globoko padla. Sedanja nemška literatura govori večinoma o vojni, o krvi in sovraštvu. Romani za oarasle, povesti za mladino, učene razprave: vse ima na sebi sled krvi« Take reči človeka ne požlahtnujejo, pač pa mu vžigajo brezsrčnost in podivjanost. Dalje piše Rohrbach: „V nobeni deželi in pri nobenem narodu na zemlji ne poznam družbe, ki se imenuje olikana in ki bi bila n. pri pri zabavi r gostilni* da bi se tako neolikano in v tako,kričečem tonu obnašala kot pri nas. Tujec, ki pride v Nemčijo, le prelahko dobi utis, da se nahaja med samimi kričači, kjer se vsak trudi, da bi svojo okolico kolikor možno Z močnim glasom na-se opozoril , (stran 196). To tudi mi okušamo. Iz mest prihajajo nemške družine na deželo. Kako kričijo in se derejo! Kako se predrzno obnašajo, kakor da bi bilo vse njihovo in le za niih moralo biti! Tudi nemški turisti se nič kaj boljše ne obnašajo. Njihov znak sta. krik in napuh ! Kaka razlika med njimi in drugimi, kadar so pohajali na naše lepe planine! Poslušajmo Še, kaj pravi Rohrbach a znanem nemškem „šnajdu“ (Schneidigkeit): „Tako imenovani prusko-nemški Šnajd se je razvil iz tesne poprejšnje Prusije, katera se je vsled svoje^presežne vojaške in moralne zmožnosti iz uboštva in neznatnosti postavila Nemčiji na Čelo. In pozneje, čimbolj je naraščalo blagostanje, timbolj je naraščal tudi ta šnajd, in sedaj je že na tem, da postane zelo nevarna narodna napaka ... Za tem nemškim Šnajdom se dostikrat ne skriva nič drugega > kot prazna oholost in nevedna ravnodušnost nasproti idealnim zapovedim narodne misli“ (stran 198). Ce bi kak Francoz ali Anglež na pofloben način obsodil prusaštvo, bi se reklo, da silno pretirava. Ker pa. pristaš Naumannov, ki svoje rojake po-na, kaj takega trdi, mora to. že biti resnica. In mi tudi čutimo, da je resnica, S to prusko oholostjo so okuženi naši vsenepici. Zato v Avstriji ni miru, ker ti ljudje mislijo, da so narod gospodov, ml pa narod tlačanov. , p., ; j ; Pfeil Toda po svetovni vojni to ne bode več veljalo, Vsi enako trpimo in mi južni Slovani še veliko več, kot Nemci, zato hočemo imeti tudi vsi enake pravice. In poslušaj ti, vlada na Dunaju, poslušaj ti, c. kr, namestnik v Gradcu, za te pravice v samostojni Jugoslaviji se bo naš narod boril z vsemi dopustlji-vimi sredstvi tako dolgo, da jih bo čisto gotovo iz -vojeval. Rajše smrt kakor nadaljno hlapčevstvo in suženjstvo! . i£ Franci, a časti padla pisatelje ■ ,• . .. • ■ . ‘- * .• . (laviren dopis iz Pariza.! Dne 9. aprila je bila v stolnici Notre Dame slovesna zadušnica za padle pisatelje. Veličastna- cerkev je bila vsa v Črno zavita in okrašena s Irancos-kimi trobojnicami, Absolucijo je dal kardinal Amette sam. Sv. opravilu je prisostvoval predsednik reptios like Poincare, vojni in pomorski minister, guverner. LISTEK. Lalek. Pred vrati sosedove hiše stoji klop, nekdajbe-' pobarvana, zdaj pa že izrabljena. Imenoval M jo iko klop siromakov* kajti nikogar drugega nisem videl tam sedeti. Proti poldnevu, kakor da jih je icalo opoldansko zvonenje, prihajajo od vseh ani. Ravno som prišel domo v,in pri vratih me je cal Julček, prvenec premožnega kmeta, mladenič vrega srca, a skvarjene postavo. Je izredno maj-i, ima Skrivljeno hrbtenico i'n glavo-vodenko. Pa gove modre oči so včasih izredno lepe. Tedaj pa zelo srepo gledal. „Kaj bo, 'Julček? Si dolgo čakal? Si jezen?“ ,Ne dolgo. To pa to bi y.as prosil." Dopovedoval mi je, kaj da je želel. Rad sem i ustregel, posebno Še zato, da bi mn napravil ve-je. y ■ „Zdaj pa grem", se je kar poslavljal. ' „Kam na tako hitro, Julček?“ „A veste“, je zaškrtal z zobmi, „danes bi klel, ono klel! Glejte jih, glejte! “ . S tresočim prstom je pokazal na klop siroma -v, kjer so trije sedeli; vsi trije gluhonemi, dva iška in ena ženska. Takim in sploh nerazvitim ljuću pravijo pri nas: lalek, Julček je gledal, kakor zblaznel. Stisnil je pesti, strmel v siromake in zamolklo govoril, kakor da je sam- „Tudi jaz bi pravzaprav moral fbdti tam, sredi med numi, ne berač, pač pa siromak Ali smo mi še ljudje?“ _ * '.'■■■ Ustnice so se mu tresle kakor mrzličnemu* ko je k meni obrnjen ponovil: " J „Ali smo mi ljudje?“ Položil sem mu roko na ramo kako? otroku in rekel:.' „Julček, povedal sem ti že svoje mnenje. Bog jih ne zaničuje. Tudi tebe ne! Bog ne gleda v obraz, kakor človek, ampak v srce.“ „Pa nas ljudje zaničujejo, vsi, kar vsi! Glejte, danes sem srečal brata na cesti* peljal je z vozom, pa sem ga pozdravil. On pa mi je odzdravil: doma bi ostal!“ > „Danes vidiš, Julček, samo črno! To ti škoduje, Rečem ti, pomiri se! “ Takoj se je udal v svoji mehkoti, Naslonil se je na podboje in gledal v tla; bil je ukročen. V tem so dobili siromaki na klopi, podarjeno kosilce. Poželjivo in z nečloveškimi glasovi so ga sprejeli in lakotno požirali, Julček pa se je zopet le razburil: „Ali ste jih slišali? Ali so to človeški glasovi? Dobro, oa samih sebe ne slišijo! Tudi jaz bi najraje bil «duh in nem in slep, sploh, najraje bi bil — mrtev!“ Zajokal je prav otroško, ^pravil sem ga v sobo in ga tudi pripravil k boljši volji, ker sem mu po- nudil tobaka. Stal je pri vratih in me gledal* A ko sem se ozrl vanj, je izpregovoril: „Danes M rad šel kam, na visoko goro, pa bi vse ljudi vprašal, če smo mi ljudje. Človek vendar more roditi le človeka! “ . Govoril je sicer bolj mirno, a je še vrelo močno v njem. „Ni ti treba iti na visoko goro, iJulček, sam si si že odgovoril. Pa kaj, da se danes tako držiš te misli?“ „Bral sem, da so ljudje marsikdaj, ne vsakokrat, pač pa res marsikdaj sami krivi, Ce so roditelji zastrupljeni, je tudi rod zastrupljen, tako sem bral. Pa sem pomislil o sebi. In — in — če bi ve -del, proklel bi svoje starše! Postal je popolnoma besen. Takega še nisem nikdar videl, „Tista knjiga, Julček, tebi škoduje, prinesi jo meni. Ti pa se pomiri. Nerazumljiva je božja pre -vidnost! * Ce je slišal kaj o Bogu, ga je takoj bolj pomirilo. „Saj jih ne proklinjam“, si je otrl solzo, „saj čisto me. niso vrgli od sebe. A prepričan sem pa: , žganje in pijančevanje zastruplja ljudi. Jaz jim tega ne morem reči, ker se mi smeje, a kdo bi j m povedal? Kdo? Veste, zdaj pijejo žganje za zajterk* se krepčajo z njim celi dan in ga imajo za večerjo. Dobijo ga tudi otroci, nekaj krepčila vendar morajo dp-biti, tako pravijo. Tudi jaz sem ga pil, ker sem veroval vanj. Zdaj sem bral in vem, da je strup. Hva- & iSevilluu Mauritier* iae 25 aprila 1919 i,*!*!* XI ir/ se računajo po 40 «ta. ođ čredne M večkratnih otnsniSh väk — popust —<• „Straža“ izhaja v pa*-del jek. in petek popeictes. Rokopisi se ne vraösjÄ mm'**?*'® %tzm 29 v. ®btm Si pariški, rumunska kraljica in mnogo najodličnejše * ga francoskega literarnoga in uče n jaške g a občinstva. Po sv. opravilu je imel abe Wellerle vznesen govor, ki je napravil globok vtisek. Na podlagi nekih Pavlovih besed: „Mrtvi še govori“, je lepo razvijal, da pisatelj izvršuje ua rav duivovsko službo, bodisi da. poučuje ali kratkočasi. Njegovo delovanje ima mogočen vpliv na usodo naroda. Nato je proslavljal junaško smrt tistih pisateljev, ki so padli za Francijo in končno v markantnih potezah začrtal vzvišeno nalogo, ki Čaka pisatelje po tako drago kupljeni zma -gu Njih delovanje se mora osredotočiti na to: da se zopet uveljavi javna morala, da se. dvigjne število porodov» da se razvije odločen boj proti alkoholizmu, da se neguje patriotizem dejanja. Končno je še spregovoril kardinal Amette ter izrekel zahvalo društvu pisateljev, ki je priredilo to svečanost. ' Po cerkvenem opravilu se je odlično občinstvo zbralo v veliki slavnostni dvorani staroslavne Sor -bonne, kjer sta govorila predsednik društva pisateljev (Societe des Gens de lettres) Georges Lecomte in v imenu francoske akademije Louis Barthou, id je zlasti povdarjal, da se Francija mora za bodočnost zavarovati proti sličnim napadom in da napačnapri-zanesljivost ne sme pustiti Nemčije brez kazni za njena zločinstva. Svečanost je zaključil govor predsednika republike, ld je istotako krepko povdarjal, da nai francoski pisatelji dan za dnem razkrivajo drugim narodom obličje večno mlade Francije, naj pospešujejo lepoto in bogastvo francoskega jezika, a naj oodo zlasti Čuvaji dvigajoče se morale in intelektualne prednosti, M jo naj zavzema Francija med svetom, tako bodo francoski pisatelji ostali vredni za-dobljeho zmage, ostali vredni Francije. . Naj bi si pač tudi slovenski pisatelji vzeli, te točke v svoj program in ga' vedno imeli na svoji pisalni mizi, da bodo vredni svečeniki težko izkušene mlade Jugoslavije, Na daljnem severu* Rezervni poročnik g. Alfonz1 Lorger iz Ljub' -nega v Savinjski dolini je kot ruski ujetnik'vstopil prostovoljno v srbsko armado, da se bojuje ob rami naših bratov za svobodo Jugoslovanov, Usoda ga je zanesla na skrajni sever, .odkoder pošilja svojim domačim jako zanimiva poročila, Da seznanimo naše čitatelje nekoliko s tamkajšnjimi razmerami, priob*-ßujemo tukaj nekatere odlomke iz njegovih pisem. 8. grudna 1918. »Tukaj se imamo prav dobro, Čeravno smo l na skrajnem severu. Zdrav sem, denarja dosti in brana izvrstna, ampak že saino čakamo, kdaj se nas bode odpoklicalo. Prirejamo skupno z Angleži zabavne večere, na katerih je vedno prav veselo. Angležem se jako dopadejo naše pesmi, tako da kar z rokami tak-tirajo po zraku. Mraza nimamo bogve kako hudega za te kraje. Prirejamo dirka na saneh z severnimi jeleni, Dan se nam je popolnoma skrčil, Samo od 11, do 1,' ure je toliko svetlo, da človek lahko Čita, drugače smo pa vedno v mraku in temi. Noči navadno niso preveč temne, ker je navadno ali lunin svit ali pa severno sijanje. Upam, da se bomo videli, če ne prej, pa spomladi 1919, leta. — Moj naslov je: Al- STRAŽA. ' IKksaprite: 1:9P i phonse Lorger, Res.-Lt, de Farme e Serbe, Colonel ■ Elliot Syren-The North Russia» Expeditionary, For-. ce-London. L . ■ _ 15. grudna 1918. ' / V . . . Slišali smo mjnoglo veselih in zanimivih novic iz naše domovine. Dobili smo slučajno nekaj številk „Češkoslovaške samostalnosti“, Id izhaja v Parizu, od oktobra in početja novembra, ki opisujejo dogodke, na Češkem in v naši Jugoslaviji, zadnje dni oktdbra. Škoda, da nas ni bilo tam!, To bi nam bilo prijetno zadoščenje, ki smo vstopili v srbski do-brovoljski kor v trenutku, ko je vprašanje naše zmage in osvobojenja bilo jako kočljivo. Nismo, koledali, ampak vstopili smo odločeni, da se borimo za naše osvobojpnje in ujedinjenje' do končne zmage in da : žrtvujemo eventualno vse, kar nam je drago in nag veže na svetu, za našo narodno osvobojen je. Težko nam je čakati tukaj v teh dolgočasnih, polarnih, ruskih tundrah, zavitih v sneg in led, in živeti v. tej trimesečni noči, ko vidimo, da so se že uresničile naše želje. Opremo smo dobili, kakor raziskovalci polarov, tako da nam mraz sploh ne more- do živega-Hrano imamo tudi jako obilno in dobro, Vse od Angležev, s katerimi smo že pol leta skupaj. Sem čil in zdrav in upam, da ste tudi doma vsi zdravi. Vozimo se na ližah, na sapkah in s severnimi jeleni, Dose-daj smo imeli- že velikokrat naravnost očaraj Oče severno sijanje. Tukaj šo Še Slovenci.: poročniki dr. Tomo Tolazzi, dr. Alojzij Trstenjak, jaz in J. Gregorič; po(5>oro&niai Ernest Gorišek, Šlajmer ,6n Kolar: narednik Rot, korcoral Nikola Kovačič in red. Zgaga. v. 10. prosinca 1919. Mislil sem, da bomo že kmalu odšli, a se še do' sedaj ne ve nič gotovega. Siefer nam ni hudo tukaj, ampak imamo vsega zadosti, vendar si pa že vsak želi prav nestrpno priti kmalu po končani svetovni vojni domov,, kjer je sedaj že vse na novo preurejeno, tako, da je vsak radoveden in bi že zopet videl rad domače kraje v novih 'razmerah, »Smo sicer na 71 stopinji severne širine, ;a imamo slučajno letos jako milo- zimo. Do sedaj smo imeli samo nekolikokrat že do 25 stopinj mraza. Navadno je okoli 10 do 15 stopinj. Sedaj imamo že tri dni celo 0 stopinj, .Raz-ven tega imamo velikokrat očarujoče lepo severno sijanje v vseh mogočih barvah in se vozimo na san -I kah s severnimi jeleni. Podpisujte drž. posojilo! m vzgajata brez Šol, politično, nezrelo in premalo ločno, ta se bo potrudil, da se med takim narod ugnezdi in gia čim preje spravi pod okrilje svoje liticne stranke. Ce drugod to ni res, bo ta rek o> m al pri nas, ki pravi: Kdor prej;pride, prej m : Naše politično vodstvo ima v tem oziru premalo vrte oči. In kar je najhujše,i Koroška je trenutne ; brez voditeljev, zato ker je bilo osrednje vodstvo Celovcu, Zato je Klic, ki se je izvil že iz marsika, rib prs: Pomoč! Pomoč od drugod! tudi popolnoi : na mestu» In če poleg tega Še opazujemo, kako;, v da pod vplivom JDS nastavlja vi' obmejnih kraji! j samo budi liberalnega mišljenja«, potem je ta kli ; bolj razumljiv. Na drugi strani je JSKS že zda i r. visokim poletom začela organizirati delavstvo, I najzadnejšem Času tudi malega kmeta. Ali osr. ; vodstvo res misli ugrabiti za-se samo plevel ih i otrobe?' . Naj velja ta poziv vsem onim, ki so na v [ nih mestih, da se bodo pobrigali tako kot se ( \ stranke, da si ustvarijo med narodom, ki je nat za delovanje v znamenju križa. Sicer je naše ! ranje optimistično, saj imamo Kristusov pečat ir. I pis na svojem' programu: m peklenska vrata j i bodo premagala, ali lenariti vsled tega bi bil g ; zato ker je med tem na stotine neumrjočih duš padlo v roke zmoti in zapeljevanju. Ce je orga ranje iz Ljubljane pretežavno, i mogoč® bo lažie Maribora, dokler se razmere na Koroškem ne > žbo tako daleč, da bomo imeli svoje vodstvo. Ar zadnja ura je in pomoči smo našemu, narodu dc Nemei snubijo Italijane Nemcem gre slaba. V yojni so bili strašni peni. Zgubili so upanje na svetovno gospodstv' hče jih ne mara/ Zaprti so od celega sveta, veliko pomanjkanje. Glad strašno gospodari, p v velikih nemških mestih in tovarniških kraji! eija in Nemška Avstrija, bosta plačevali Of vojne odškodnine in vojne stroške. Ubogi bod koplačevalci v teh državah. Nihče se ne poteg Nemce. V Nemčiji in Nemški \Avstriji vlada st nered. Boljševiki, špartakovei in sooijViO ni dem tje so, vladarji. Neredi, pretepi, pobijanje in pt nje je na dnevnem redu. Vse to vedo naši Ner nemčurji, zato pa ne marajo tje» Nemci sedaj 1 na pomoč Lahe in jih prosijo, naj se zavzame nje na mirovni konferenci in naj jim preskrbi jugoslovanske zemlje in kruha. Čudno! Poprej Nemec in Lah gledala kakor pes in mačka, z'< sta se iz strupenega sovraštva do Slovanov snubiti. Ali bo prišlo do zakona, ne vemo. , l bosta živela nekaj Časa sa;mo v divjem zakon vsak način pa bo to zelo slab zakon. Delavci kršč. prepričanja, kam se Izatekaj te ?!|/ & la Bogu, da vem, da je strup! Zdaj ga bom, po kozarcih gg bom!“ ' S povzdignjenim glasom, kakor pridigar, je govorih Zadnje besede pa je izrekel hitro, strastno, bolj iz trmoglavosti kakor premišljeno. „Julček, če boš tak, te ne pogledam več, tudi k meni ne smeš in tobaka ne dobiš!“ Pa je postal žalosten. Pogledal me je, tako proseče, da sem i videl vso njegovo mehko dušo. „Ne zamerite mi, sem res čuden danes, menda bolan/ > . v Bil je potrt, a sem ga potolažil. Obljubil , sem mu, da bom jaz ljudem povedal. Z blaženim nasmehom se mi je zahvalil in se poslovil» Gledal sem za njim, ko je šel mimo klopi siromakov« Vsi trije so zalalali proti njemu in jed se jim je usula iz ust po bradi. Pokimal jim je z glavo v pozdrav, se obrnil v kraj in z roko pokril oči. S sklonjeno glavo in omahujočih korakov je izginil za oglom. — Pred kratkim pa je Jiilček zbolel, ne vem, kaj ga je tako zdelalo. Obiskal sem ga. Vprašal me jč, če sem že rekel in znova sem mu moral obljubiti. „Tudi vi nočete ali ne upate“, me je žalostno, nezaupljivo pogledal, „Tu moja roka, Julček, bom!“ Njegovo lice, ki, je bilo bledo kot blazinina prevlaka, le modre oči so tlele v tej beloti, je zdaj za gorelo v rdečici. Vspel se je in gledal skozi okno v nebo, njegovo srce pa je s slabotnim glasom, naročalo: „To-le jim recite, tako-le: Roditelji,, ljubite svoj rod, predno ga pokličete. y življenje! Mati, hiša zlata, ne zastrupljaj še nerofenega deteta! O vsi,- vsi, ne pokončava]te cvetov božjih na zemlji, teh nedolžnih bitij!“ Omahnil je na blazino in v beli peni, ki jo je izkašljal, je bila rdeča pega. 'Svetoval sem' mu, naj bo miren, ker le tedaj se mu bo zboljšalp. Pa se mu ni zboljšalo. J Pred nekaj dnevi smo ga pokopali. Sedaj pa glasno povem vsem: ,;Ljudje božji, poslušajte glas umirajočega!.“ , 1 Vse se danes združuje in išče skupnosti tam, kjer ve, da jo tudi dobi. Za nas delavce obstoji ena edina organizacija in ta je Jugoslovanska Strokovna Zveza V Ljubljani. Ona se poteguje za naše pravice, nam stoji vedno na strani, nas podpira v slučaju potrebe, kakor y bolezni, brezposelnosti, o preseljevanju, v slučaju smrti itd! Nudi nam tudi pravno varstvo., Jugoslovanska Strokovna Zveza hks brani pred nasilstvi, ki jih hočejo napijam nam iz -vaj ati pristaši nam načelno nasprotne organizacije. Ker se pa mora danes organizirati vsak delavec — kajti le v skupnosti, le v organizaciji je moč, zato je zadnji čas, da se pridružimo vsi, kar nas je krščansko mislečih delavcev, k armadi Jugoslovanske Strokovne Zveze, Njeno dosedanje delo in njen delokrog nam jamči, da dobimo pri njej to, kar danes rabi vsak delavec. Poleg že gori omenjenih dobrot dobitno pa še glasilo slovenskega delavstva „Naša Moč“ kot organizacijsko glasilo popolnoma zastonj. Obrnite se takoj na osrednje vodstvo, in ono vam dostavi pravila in pojasnila. Povsod, kjer se delavstvo nahaja,, mora biti tudi skupina /Jugoslovanske Strokovne Zveze, Ako je kdo proti Svojemu pre -pričanju član krščanstvu nasprotne organizacije, jo na' z mirnd vestjo zapusti, ker tamkaj proti svoji volji podpira ne strokovne organizacije, ampak politično stremljenje nasprotnih strank. Za prijave in vprašanja W obrnite na: 'Jugoslovansko Strokovno Zvezo V Ljubljani! Jugoslovanska tiskarna, 1 Klic po pomoči c I 'j - ■ ■ Odkar je postala bivša Koroška pozorišče bojev, je vse politično delovanje 'SKSZ zaJ Koroško ponehalo. Ravno sedaj, ko so naši- ljudje najbolj potre-oni vzgoje in pouka, ravno sedaj, ko se tudi mogoče za desetletja, naprej polaga temelj političnemu in izobraževalnemu delu po bivši Koroški, ravno sedaj narod nima političnega vodstva. Prej, ko je šlo za narodno-obrambno delo, Koroška - ni poznala strank, vsak zayeden Slovenec tega ali onega svetovnega naziranja je delal samo za ohranitev naroda. Zato tistih malenkostnih prepirov, tistih „bratskih objemov“ na shodih nismo poznali, a sedaj, ko ta boj odpade, se bo prej enotna vrsta razkrušila in ljudje s® bodo navezali in naslonili na že drugod obstoječe stranke, če cincanje vlade ne porodi pri nas nemške iredente. In ta, ki ve,- da je koroško ljudstvo, ki se ^ i , jH č}j 9" Anarhija na Ogrskem. Iz Dunaj.», poročaj Potniki, ki so došli iz Budimpešte na Dunaj, pri] Vedujejo, da so razmere v Budimpešti naravnost < upne. V Budimpešti vlada popolna anarhija. Razt niki ogrožajo neprestano življenje in imetje mešč: nov» Pri rekvizicijah, odrejenih od vlade, so ukra zlata in -drugih dragocenosti v vrednosti preko ( milijarde kron. Na, Madžarskem se pričakujejo v ki dogodki.. Delavski bataljon se je uprl proti vh Bela Kun je pobegnil iz Budimpešte. Napadalec Clemeneeau-a pomiloščen. V ne ljo, dne 6. aprila, so socijalni demokr.atje v Par priredili veliko demonstracijo. Ta demonstracija ostala brez vspehov. „Stari tiger“ Clemenceau sam prejdložil predsedniku republike, naj njegove hapadalcu Cotinu spremeni smrtno kazen v 101e ječo. Ni dvoma, da se mu bodo ob spremembi vh nega režima odprla» vrata ječe in bo puščen na svobodo. ' ' Iz parlamenta. Češki državni poslanec Br novsky v državni zbornjci ni pogosto govoril, pa Se je odlikoval z umestnimi medklici, s katei je pital *in pogosto v zadrego spravljal ošabne ne ke govornike. Nekoč je govoril tudi nemški štaje: nosianec in v svojem (govoru, prenapolnjenem s j licami, je večkrat ponavljal: „Steiermark ist Kopf am österreichischen Adler“ (Štajerska de: je glava na avstrijskem orlu). Poslanec Breznov je nato vzkliknil: „Morda hočete reči „Kropf?““ tem je n a cikal na severnoštajerske krofaste (Nei in splošni vešči a razburjenost je. ohladila ošabs govornika. Italijani zapustijo mirom» konferenco? Po vodilih iz Padz», ki pa še miso ptrjena, na« italijanska delegacija , zapo st:ti mirovno Sp "«Kco v Pariza in se vrniti v If*lijo. Nemce povsod Izganjajo. V francosko prisl Če Maraailes je priplnla an|I*ška ladja No M je imela na krova 1800 Nemcev, katere j H jeka vlada kot neljube pritepence izgnala iz e. Nev dokaz, da oholega Nemca nikjer ne isjo in ga črtijo še celo Kitajci. Krivci Svelovne vojne pred sodiščem. Po Tila pariških listov bo sodišče, pred kateri! bodo morali zagovarjati glavni krivci svetovni se kot bivši nenški česa? Viljem, Hinder Ladendorff, Tirpitz, nemški prestolonasledn dragi vodje Nemčije v ssetovni vojni, see / sreza narodov. To sodšče bo pooblaščeno «iti nad krivci tudi obsodbo. Tedenske novice. Oben! zbor Slovenske krŠČanslm-socfjalne zveze se vrši dne 30. aprila ob 2. uri,popoldne v dvorani katoliškega delavskega dništva v Mariboru , .Flosarjeva ulica. Vabimo vse naše rodoljube, ki se zanimajo za našo izobraževalno in mladinsko orga -nizaoijo, da se. gotovo udeležijo tega zborovanja. II. Izkaz darov za jugoslovansko akademično »enzo v Zagrebu: Pri Sv, Lenartu v Slov. gor. 'je nabral žesiošolee Tipliö Pr. 272 K. Darovali pa so: Posojilnica 100 K, dr, Milan Gorišek 40 K, dr. Jos. Kronvogel 20 K, 6. g. Josip Janžekovič 20 K, |flr. fosip Lužar 20 K, Franc Stupica 20 K, Ivan KopiČ 10 K,^ Ivan Vodlak 10 K, N. Jagodič 10 K, Č. g. M. Kozar 10 K, joslp Gorjup 5 K, Franc Kranjc 5 K, Franc Breznik 2 K. Bodi vsem velikodušnim daro -«ateljem in podpornikom jugoslovanskih akademikov Izrečena najsrčnejša zahvala,! Izpremembe v osebja. Za z» Časne deželnovlsd ne koncipste na dosedanjih službenih mestih so imenovani sledeči konceptu! praktikanti: Dr. Franc Bratina v Maribora, Iran Forčesin v Ptuja, dr. Fr. Hrašovec v Celja, Anton Kosi v Ptaja, Fr pl Le vičnik v Brežicah, dr. Dionizij Maral v Maribora, Pero Popovič v Brežicah, dr. Mirko Potočnik v Maribora, Franc Rodošek v Sioreojgradcn, Iran Šubic v Celja, dr. Iran Vidmar v Celja, Mihael Zavadlal v Ljutomera in dr. Iran Zobec v Slovenj gradcu. Razpis učiteljskih složb. Na Sestra zrednici v Čadjrama je razpisano eno ačno mesto začasno, ‘stotako na trlraziednici pri Sv. Jerneja stalno ali začasno, ua Irir» zrednicina Prihovi stalno ali začasno, na trirazrednici v Špitaliča stalno ali začasno, na dvorazrednici na Stranicah stalno ali •račasno, na enorazrednici na Skomrah mesto šol nkfga vodje, na enorazrednici na Resnika mesto šolskega vodje, ua petrazredni deški šoli v Konjicah za lasno učiteljsko mesto ter končno mesto stalnega okrajnega pomožnega ačitelja s sede tem v Konjicah. Gospodinjski tečaji po deželi. Na Kranj -kem a* e priredim pr«d rajno že več gospodinjsk h teč* ■sv s prav dobrim vspehom. Za naprej se imajo ti tečaji prirejati po vs» Sloveniji. Ker je treba z* te tečaje v prvi vrsti osposobljenih gospodinjski! učiteljic, se pozivljaip vse one učiteljice Ijudsk h in strokovnih šol v Sloveniji, ki so tevežbane za pook v gospodinjstva, da se čimpreje prijavijo prt oddelka za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljobljani. Begunke-vdove, ki k svojim prošnjam za pokojnino in vzgojev&lnino po padlih ali pogrešanih raže h in očetih ne morejo priložiti zahtevanih rojstnih, krstnih in poročnih listin, lahko vseeno že sedaj prosijo. Oglasijo naj se pri svojem okraj, glavarstva, ali pri predstojništrn begunskega tabo rišča v Strnišča, pri Ptaja ali pri Posredovalnih uradih za begunce v Ljubljani in Novem mesta sli pii Čevljarski zadiugi v Mirnem, sedaj v Vrhovca pri Mozirja Tam bodo izpolnile in podpi-ale poseben formular in v kratkem jim bodo nato priznane njihove pokojnine in vzgojevalnine za otroke. ' o '■ ^ Srbska siročad. Nadporočnik Štuhec Franjo je mbral na bratovi gostiji v Borečih za srbsko deco 112 60 K Večje zneske sta prispevala on sami in pa rodb na dr, Lebar jeva: ostalo so darovali gost je. Vsem darovalcem iskrena hvala! Koliko kron je bilo žigosanih? Na podlrgi dr isvnih poročil je bilo v naši državi poleg dinarov žigosanih okrog 6 miljard papirnatega denarja in čicer: v Srbij 600 miljonov, v Bosni in Hercego ini 560 miljonov, v Hrvatski in Slavs tišji 1600 Imljonov, v Sloveniji (izvzem Si zasedeno ozemlje) 500 miljonov, v Vojvodini 2600 miljonov in v Dalmaciji 200 miljonov. Poleg tega je bilo Žigosanih okrog 60 miljonov bolgarskih levov in 15 miljonov črnogorskih perpero v; skupno torej okrog 6 miljard papirmrtega denarja. Prehrana otrok v Nemški Avstriji. Nemškoav-sbrijska vlada je od amerikanske komisije prejela h ost, da se je Hooverja posrečilo izposlovati boljšo prehrano otrok v Nemški Avstriji. Nemška zavratnost. Iz Velikovca poročajo, da je žnpmk v Št Ruperta, č g. Treiber po pričah cognal, da se mlajši tiemški vojaki oblačijo .večkrat v žensko obleko in se na ta način približa iejo našim postojankam, da morejo brez nevarnosti iz bližine streljati na naše vojake. Tudi se približujejo v ženske preoblečeni zato, da poBln-ääjo, kaj se naši vojaki menijo in kako razpolo- Stran 3. enje je med njimi. Iz tega poročila je pač razvidno, kako zavratno ravnajo Nemci, ki se po iužojejo takih podlih sredstev, da bi nas lažje napadli. 1 Kraljica cerkvenega leta — Šmarnice za leto 1919, spisa! M. Volčič, župnik v Brezna, izdala Cirilova tiskarna v Maribora, so ravnokar izšle. V nični obiski razpravljajo razne Marijine praznike. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob konti so pridejane mašne, spovedne in obhajilne molitve in litanije Matere božje. Gena lični knjižic! * poštnino vred znaša K 840. Naročajo se v Cirilovi tiskarni v Maribora Častilci Marijini, sešite takoj po tej najnovejši knjižici. % .Pesnica pri Mariboru. Äfa Velik! petek depoi-dne se je pripetila pri rviniöariji Leopolda Supaniö v Jelenčih velika nesreča. Iz podstrešja so v sobo prinesli vrečo, v kateri se je nahajalo okrog 10 kg smodnika, namenjenega za velikonočno streljanje, V sobi j6 bilo devet oseb. Vreča je' pa bila. -nekjoliko raztrgana, tako da je med prenosom padah smodnik Iz nje. Otroci sp (baje na tleh raztreseni smodnik u-žgali, nakar se je Vnel tudi smodinik v vreči. Na - s.ala je grozna eksplozija., Hišo je skoro docela razdejalo. Osem oseb je bilo hudo poškodovanih. Vini -čarka z dojenčkom na rokah je ostala- 'nepoškodovana, dočim je bil dojenček grozno ranjen. Sedem ranjenih oseb so spravili v mariborsko bolnišnico, od teh je dveletni sin viničarja, Jože! Glavič, že umrl,, a vsi ostali so pa, težko poškodovani. Nesrečna ne-previdnost, koliko nedolžnih žrtev si že zahtevala ti med našim ljudstvom!, Sv. Lenart v Slov, gor. Shod Kmečke zveze, ki se je vršil na velikonočni pondeljek, je bil mnogoštevilno obiskan. Poslanec dr. Hahnjec je v -svojem govora opisal notranji in zananji političen položaj, pojasnil valutno vprašanje in obrazložil -L v Sne vprašanje, za kar so mu bili navzoči zelo hvaležni. Govorilo je tadi več zborovalcev, med trmi tudi g. Kozar, kateri je stavil na poslanca vprašanje, Če je pravilao, da se tukajšnje vojaštvo m rablja v strankarske namen® JDS/ G. poslanec dal povoljen odgovor. Ob konca se je ustanovil ledi župnijski odbor Slov. km. zveze, v katerem m župani vseh štirih okoliških občin ter gospod Sapnik.. Na shodo sta bili sprejeti ti dve resoluciji: t . Zh rovalci SKZ zahtevajo, da naj vlada stori Tep,, karkoli more, da pride vsa slovenska ozemlja % vsemi slovenskimi prebivalci na Prekmurskem, S aierakem, Koroškem, v Girici, Trsta ia Istri, s a kor sploh vse jugoslovansko ozemlje pod oblast -d kot last države SHS. 2. Zborovalci odločno ogovarjajo zoper krivično odmero dohodninskega davka kmečkim posestnikom ter zahtevajo, naj v?ada pozove davčno oradništvo, da s kmečkim ljudstvom ravna po načela pravičnosti brez vsa fcega krivičnega pritiskanja/' Ormož. Vprašamo orožnika Šafariča kako iz gleda uspeh preiskave v zadevi kake hujskanje proti državi SKZ, če orožnik pri tozadevni preiskavi javno pove, da on na izjavo ali izpovedbo zavednega Slovenca ne da nič? Pred in med voj sko so hujskali, tožili in pričali razni štajercijanci ia nemškutarji, In dandanes pa naj imajo zopet ti ljudje besedo? Če tako misli orožnik Šafarič, po-;em mn povemo, da on sedaj služi v Jugoslaviji, kjer, imajo besedo Slovenci, nemškutarji pa se naj ik) svoje nekdanje grehe pokorijo. Galicija (Koroško) Po dolgih letih nemškega ?r Sevanja v ntšsm Korotanu so tudi prebivalci Galicije vrgli raz sebe suženjske okove. Tukajšnja bivša šola mučilnica, v kateri so trpinčili razni nemški in nemškutarski učitelji našo-mladino edino-' e z »blaženo« nemščino in jo vzgajali pb navo cliJih »Schulvereina« in »Sülmarke« v narodne noturice, je postala sedaj prava šola učilnica. Poprej toliko zaničevf.ni slovenski jezik je tadi na naši šoli- prišel sedaj do popolne vel ave. Imamo že slovenske učitelje, le žal, da nam še vedno .manjka slovenskih- šolskih knjig. Za'šolarsko knjil tifCb nima.mo niti etie slovenske knjige-. Ker od -pkajšnjega krajnega šolskega sveta nimamo pričakovati v tem ozira nikafce izdatne pomoči v doglednem časa, s@ obračamo do vseh prijateljev mladine's prošnjo, da nam pošljejo nekaj knjig, 'ki bi jih lahko pogrešali in ki bi bile primerne a dolarsko knjižnico. Dobrodošli bi nam bili tadi enarni prlspavd. Vsi eventuelni darovi se naj blagovolijo poslati šol. vodstva v Krejancah, pošta ' _ Sln©dl . im prbtditVG. V soboto, dne 26. aprila v Maribora v Harodnem doma točno ob pol 8. ari zvečer pri* reditey ljudske igre, s petjem in plesom v treh delih »Graničarji, ali Proščenje na sv. Elija dan«. Pri igri in med odmori igra mariborska vojaška Zgodba. Da je tadi okoličanom omogočen obisk, se gra ponavlja v nedeljo, dne 27. aprila ob pol 8. ari zvečer. V nedeljo, dne 27. aprila pri M a 1 i Nedelji po rani službi božji v šoli zborovanje Kmetijske podružnice. Na razgovor pride poleg kmetijskih vprašanj tadi dohodnina, davek na vojne dobičke itd. z ozirom na kmetska gospodarstva, — Obenem se vrši shod »Zveze kmetijskih podružnic r polit, okraja ljutomerskem.« Na dnevni red pridejo ta pot upravne zadeve. — V M a k o 1 a h po večernicah v narodni dvorani astanevni shod »Kmetijske podružnice.« Govori nadrevizor Pušenjak-— Na Mati popoldne ob 2. ari v Ciril Metodovi f šoli veselica z poučnim govorom, deklamacijami ier igro s petjem. Ta prireditev bo obenem nekak zaključek delovanja ondotae drožbine šole, katera f i« vsled novih razmer prenehala, ker se je javna I šola poslovenila. -*— V Dobrlivasi na Koroškem ob 10. uri dopoldne velik ljudski shod. i Govorijo poslanca Smodej in Grafenauer ter ored-j oik Žebot in poročnik dr. Grablovič. Sodeluje mar I riboraka vojaška godba. — Pri Sv. L o v r e n» I c u n a D r a v. p o 1 j ti po rani službi božji shod ) SKZ, Govori član »Narodnega predstavništva« prot ! Ivan Vesenjak. — Pri Sv. Janžu na Dr a v. polja popoldne po večernicah velik shod SKZ. Poroča član »Narodnega predstavništva« prof. hr. Vesenjak o raznih važnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter o delovanju poslancev »Jago-siov. kluba« v Beograda. — Pri Sv. A a i ▼ Slov. goricah po rani službi božji v šoli predavanje potovalnega ačitelja g. Jurančiča o čebe-Ipreji, popoldne 'po večernicah pa v bližnjem Čebelnjaku praktično razkazovanje naprednega čebelarstva. Obenem se bo tadi ustanovita podružnica čebelarskega društva, čebelarji, sdeležite se tega shoda v obilnem števila! — Pri Sv, Bo If e tika v Slov. goricah dopoldne po cerkvenem opravila shod SKZ. Govori član Narodnega predstavništva profesor dr Hohujec. — Pri Sv. Andraža v S To v e n s k i h goricah popoldne po večernicah shod SKZ. Govori Član Narod, predstavništva prof dr. Hohajec. — Pri S v. T r o-j i c i v Haložan po rani sv. maši na prostem pred cerkvijo javen političen shod SKZ. Poroča posestnik Brenčič o delovanju kot bivši poslanec in o sedaajem- položaja. — V Rajhenbarga popol dne po večernicah v dvorani »Slov. kat. izobraže valnegä društva« igra »Tri sestre«. Prijatelji poštene zabave pridite od blizu in daleč! — V Kozjem ob 8. ari popoldne v prostorih okrajnega zastopa zaupen shod pristašev S. K. Z. v svrho osnovanja okrajne organizacije S. K. Z. za kozjanski okraj. Govori član Narodnega predstavništva dr. Jankovič. Shoda se naj to pot udeležijo >e značajni in zanesljivi pristaši SKZ pa v kolikor mogoče velikem števila. Javni shodi bodo sledili m se bodo pravočasno naznanili. — V Mariboru v Narodnem doma oh pol 8. ari popoldne ljudska igra »Graničarji ali Proščenje na svt Elije dan«. —< V Poljčanah po rani sv. maši shod SKZ. Govorijo poslanec Pišek in drogi. — Pri Sv. T o maža ob 3. ari popoldne v šoli prireditev šaloigre v enem dejanja »Tihotapci« in barke v dveh dejanjih »Kmet Herod«. Igri priredi Mladeniška zveza. Med odmori sodeluje domači pevski ;:bor. — V C e 1 j a ob 8. ari zjutraj v dvorani pri »Belem void« velik shod SKZ za celjsko okolico. Govori dr. Ogrizek. — Popoldne po večernicah na istem prostora političeti shod krščansko misle-i ega ženstva iz Celja in okolice. — V Rušah ob 8. uri popoldne v šoli občni zbor raškega pevskega drnštva. — V F r a m n popoldne po večernicah v »Aninem dvora« dr. Krekova igra »Tri sestre*,' katero priredi Kat. slovensko izobraževalno društvo.. ■ ■ \ \ V sredo, dne 30. aprila v Maribora v dvo-3 rani Katol. delavskega društva (Flosarjeva ul. št. 4) f oh 2 uri popoldne občni zbor Slov. kršč. socijal. zveze. Udeležite se občnega zbora v obilnem številu! ‘ ^ V nedeljo, dne 4. maja'v Vuzenici in sicer pri Devici Mariji na Kamnu ob 11. ari dopoldne na prostem velik ljudski shod. Nastopi več govornikov iz Maribora ia drugod. Vsi na shod! -- Na Vranskem po ranem opravila velik shod SKZ. Govori državni poslanec dr. Hohn j ec. — V Račah ob 2. ari popoldne v zadružnem prostora redni občni zbor Kmetijske zadruge z navadnim dnevnim redom. — V Slivnici pri Maribora ob 8. ari dopoldne v posojilniških prostorih -M'JA <*• Ün' ledni občal zbor hranilnice in posojilnice s obi-d&eznim redom. --Pri St. Pavlo pri P r e b c I d n popoldne po večernicah v društvenem demo fledalifika predstava izobraževalnega društva. Spored: »Junaška deklica«, žaloigra s petjem; in »Prepirljiva sosed»« ali »Boljša kratka sprava ko dolga pravda«, burka. —- Pri Sv. Križu pri Ljutomera pe rani službi božji v Siomšekovi dvorasd shod SKZ. Govori Vlad. Pušenjak iz Ma rifcora, dekan Ozmec, Dragotin Korak in Jakob Rajh iz Ljutomera. Pridite vsi polnoštevilno na ta važen shodi V S t 11 j n p r i V e 1 e n j n po poldne pri večernicah Vodnikova slavnost i govori, petjem in srečolovoin. V nedeljo, dne 11. maja pri Sv, Andraža v Si-ov. goricah po večernicah v šoli veselic« »Slov. izo.br»ž. društva«. Na vsporedu m tri igre (Dr Krek: »Tri sestre«, barka »V ječi« in šalolgra »Ubogljiva Uršika«) ter petje. — V Konjicah po večernici h v prostorih Kmet, pcdrcžnice. občni -žbor Čebelarske podrutmce za konjiški okraj. Predava g. Jurančič o čeheloreji. in še dva droga govorni ka o kmetijstvu, da bo za vsakega nekaj.. Kdor želi sladkorja za pitanje čebel, naj javi število in vrsto plemenjakov in pošlje obenem na račun po 6 K za vse k kg naročenega sladkorja najpozneje do 2. majnika na Čas! Janka, nadučitelja v Žičah p. Loče. “* Pri Sv. Duhu n a O s t r e m V r h u po sv. m»ši shod SKZ. Govori urednik Žebot Kdur Mi 8 tsfinev itare prasM k «piti, rej m ajlasl r Vresirot ‘ I, No •1U1 Sovam pil Maribora,768 I Iti NAZNANILA. I. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo* likanje perila bäXTA vedno vaakovraiM blago, Usti 496 Potrebujem takoj zanetljivega, poštenega mlinarja in l pomagača, kateri e« r tsakem menjavanja m ec ja rasama. Ponudb® is s&hteve plače saj se pošljejo na a* s. o v: Parni mlin v Maribora, Jatsez Špes. 804 ■maosa vsakovrstno perilo, po ks-|3w*» teropošl].brezplad.aadom svotlo-lika S3S&S Josip Reich Ijjubljatia. Tovarna: Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Selenburgova ulica 3 Poštna nare 511a u točno Izvršujejo -2 kozi se zamenjata za prase. Fischerg 9, Maribor.718 POZORI — Mpa In* soba is m&trivnera in prđega leta, kakor; bob tujske oprave lastnega in solidnega izdelka se po caai predajajo pri Mizarski zadrugi Grajski trg 3, Maribor. 670 D®* Obleke od prepoite do vsakovrstne oaj-fisejie, domače, dobro is vestno delo, vsake velikosti, Izborne kakovosti izdelajo točno in solidno ter prodaju 719 ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska nliea it. 16, pri starem mosta. Sreda ovo (24 glav) se zamenja Pcsestve, s novo hišo, ki je bila do sedaj ge »Silna z 6 sobami, klet, k ubio ja hlevi, vinograd, sa-denosaik, traraikt, goed, njive, redi es lahko 6 glav goveje živine in nekaj san v vseh strokah, vinoreje, žmnoreje, po- ljedeljska in goziarstva. Je smo* šen voditi sam večje gospodarstvo. Ponudbe na: „i. maj* poštno lešeče, Maribor. 800 POŠTENA ŽENSKA 80 let itara, vajena vsakega kmečkega poljskega in hišnega de s želi stopiti «a gospodinjo aii hišno do 15. maja. Kdor želi, naj se sgbsi pri upravi lista. fl5 »ROJ/ŠKI POMOČNIK išče službo deta mešeno delo. I, Grobelšek, Slivnica pri Maribora. 80$ SLIKARSKEGA UCENCA «|o živino. Nataačneji po datki ze dobe ▼ vojaški realki v vodja Mariboru •tre). (pri gozpodsr- 768 Pisalni utro] ze kapi. Cenjene pouoobe pod „Stroj“ na Aaonč- no okspe ličijo Al. Matelič, Ljub ljana. Kongresni trg 8/1. 686 Učeaes za mlin se v ( »enem PesaieL slin se sprejme takoj stilna v Kanili pri 666 Proda te: elov. stenografija, meški in ženski č*vlji it. 40, slednji za mast. Grajska olica 28, (dvorišče), Maribor. T60 Hiša a trgovino le poljem » bitimi me«ta se proda. Naslov izve: Lem baška cesta £4, Staden-cl pri Maribora 751 UCENCA poltenih ttarlšev. ki je uev.sii eno ali dve meščanski šoli sprejme takoj Josip D.rgas, trgovec z mešan m bšagom, no-roška cesta *8, Mtrlbor. IZGUBILA se je med potjo od 8 «č ne oo Maribora, srebrna nra Kdor jo najde naj odda proti primerni nagradi t Cirilovi tie karni v Mariboru. 764 Kupim possatvo v bližini Maribora »a 2 «.00 u K. Ponudbe na s as lov K. O srne, Gabriel Haoklova ul. 7, Maribor. 748 Dragonske la Infanterljske uniforme, vrtno pohištvo, pohištvo za salonsko jedilno in spalno sobo, trle postelje, pretrage, omare so proda samo popoldan v Vcltsgir-tenstrasse 29, Maribor. Istotam se tadi prima dolga gumijeva ce r proda. 748 Kolje, oe^ljeno in ožpičeuo, so po ceni proda v Maribora, Pob režka e st ta 17. 816 Kobila dobra In Bigama za vižko porabo, krotka se takoj proda P/i Podlipnik na Tesna 67, pri Maribora 802 a. V domobranski vojašnici te proda gnoj ta dobo tega leta. Ust meae sd pismene ponudbe sprejema administrator domobranske vojašnice v Maribora. 814 Kovaškega ušeaca sprejme takoj Autv.,0 Koren, kovaški mojster, Šmltta»i, Hoče. ner, 765 Prav lepi angleški stoli za koeta-me ia letne moške bb eke ter 2 koštam* eo po , rav piski e«ni ha prodaj. 8« pripor ča G. Verdnik, modni salon, Stolna cliea 5, M«nbor. 80J Proda se zaradi drnšinekih razmer 12 tednov «tara evinja lepega (Ismena. Urbanaka ah 2 Maribor. 806 Dvojne kole z močnim gumijem se proda. Kjo pove uprava. 897 Preda ze žtarlaa la pohištvo. Kje, pove nprara. 803 Dva jelenska prailia ze prodata v Krčevini 168, Miza W8g*rerja Maribor. 7*2 Na prodaj 2 srednji voza pri g. Kutin, trg. Zg. Polskava. 760 Strešna opeka, cementne cevi in drago stavbeno gradivo je »a prodaj. VpraSa se: G&rtengaišs 13, Maribor. 743 Lepa kočija s 4 sedeži in s rede ž«n sa kpčijzža, v prav dobrem stsnju, tapecirana e baršunom in usn ena, streha smerlkatiska, lah ka se takoj preda za 8600 K na Tesna 87, pri Maribora. 781 Kameni vijaki (Steinzehramboa) v eoioanpni teži 172 kg, 1,6 m dolgi, 4 t em debeli, m p» ceni predaj? v Dravski sliel 16/1, vr. T, Maribor. 768 Kobila, težka, ogrske pasmi, breja, 16 posti visoka, no orarska, 6 iot stara, vosi sama in gru strogo br** pogreška, proda Marija Kolnik, Stndansi pri Maribora Okraj»?» cesta Ö. 766 Proda «e: hiško ia kuhinjsko po h.šero is ©refe’eveja lesa,, ksker tadi obleka in perilo, šivelai stroj: blssine iz konjreto žime in pod .vzglavniki se prod* »li pa zame nja s», živila. Koroška cesta H/L nadat. Maribor 749 Proda se velika svlaja v Rošpohu pri Smodej «vem viničarja, Ka assies, Maribor. 718 inozemskega snkna in hi.a‘e«so' Ka molke obleke, volne, cefirj« in pisane tkanina za ženske obleke, belega ia pijanega platna- Sifonov ia raznega .jdrageg» llsgs je do spelo, ter , m prod»j« pe Cisto ::: ::: nizkih cenah ::: v veletrgovini In razpoSilfaloici R STERMEC 0 t Celin in s:cer na drobno v pritličje, na debelo p« po .celem I nadstropju. 4% no solilo na državne bone ie kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poziv na podpisovanje. Rcšenjem ministrslega sveta z dne 17 gred na pr. let* D;lt 21 pooblaščencem, da zakljočim začasno posojilo po K 200,000 000 »a pedisgi 4% fclagrbiških b^nov. / Ti' bonovi ge glasijo za dobo 6 roesetisr in bodo v geto vini popolnoma izplačani na dan 3. novembra i I. Bodo»! so izdani * komadih po BOO, 1000, 10000 B0 0C0 in 100 000 kron in se glase n» vplačnika. Obresti od teh bonov so proste od davka na obresti in rente. ^ Pri podpisa se mora plačati cela sveta po oibitkn obresti. Torej: 0 / BOO kron vplača se 490 Iron ,7 l 10C0 » * v 980 » 1 } 10 000 » » » 9 800 » / BO 000 i » » 49 000 » *» \ 1Q0 Ö00 * * » 98 000 » Podpisovanje in vplačilo se začne z dnem 28 malega travna in se končoje z dnem 8. »el. trama t. L B novi imajo priznanje popihrne varnosti in so sposobni za kavcije. Z bonom se plača lahko ob časa tadi davek. Za izvršenje ctloknpne trans*krije o platma ni? t»h bonov sem pooblastil wSindi at denarnih zavodov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Zagrebu". Pod pi «o v anja sprejema Podružnica Lnbljanske kreditne backe v Mariboru. V BELO RADU dne 15 snšca 1919 Fmsnčni minister Kraljestva Srbov, Hfvatov in Slovencev: D% M Nini« « r tzSajatelj in aaložnik: Eonsoroij .Straža»" A Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan. UTaznantlo. Slavneua občinstva vi jadna navnanjam, da sens etvaril ■ 16. aprilom Lir Sloveqjgradou trgovina z mešanim blagom. Potrudil se bom slavno občhstvo v v takem ozira »-dovolj iti s točno in solidno postrežbo. Za obilen obisk ee najtopleje priporoča i / Ivan Rojnik. Najfinejša «ka st 00 kg 6 K sv njika mast kg 36 K se dobi pil tvrdki M. Berdajs e: Maribor 8&fi|in trg. «u Razpis, Pri državnem kopališča v Dobrni se oddssta po javnem razpisa za kopališko dobo leta 1919 proti navedenim letnim najem» im zneskom : 1. K paiiška restavracija s stsnovanjem ter vsem rs-etavr» cijssim in knbinjskim inveniirjem za liOO K. 2 Kopališka kavarna s stanovanjem in delnim inventarjem s» 7< 0 K. s Za električno razsvetljavo obratnih in stanovanjskih prostorov je pesebej plačati pavšalne zneske in siser za ro stavrao jo 800 K za sesijo. Navedena najemninska zneska je smatrati za naj manjša ponudnika, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na naj višje ponndke. Ponudbe, katere se n-j vlože do dne 3@» lili pri poverjeništvu za javna dela je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni nsposo bljenosti, 2. o narodnosti in 3. o zadostni višini cb.atn« glavnice. Natančnejša pojasnila daje upraviteljstvo kopališča v Dobrni oriroma so tam razvidna, tsr se pripominja, da se najemne pogodbe pri primeri P na jesen lahko na več let podaljšajo. V Ljubljani, dae 18. aprila 1919 •u Poverjeništvo za javna dela. Pi*üki zdravnik dr- Oskar Zi@gl@r ordinira od 1. maja 1919 zopet v Ptuja (v Vičori Waidscbacb) hiš. štev. 53. - 797 Odvetnik dr. Franjo Lipold nazD^-bjft, da je dvoril svojo odvetniško pisarno V Mariboru « Freihans ulica 2. lise vrste lesa po nssjvišj b cenafc knpoj@ „IMPEX“ eksportna in import na družba * o*z* v Ljubljani RR kloi čera cesta št. 6/11. m Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in Bpioh vsem, ki so našega blagega sina, ozirom» brata Avgusta Čruko, odmoeoi-u spremljali dne 2 t aprila k zadn;'?iw^ OOČitku, izrekamo na (iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaijnjemo njegovemu bivšemu ps. ^ rjn č g Kooi erja in pevcem za krasno slo» Njegovim sošolcem ga pa priporočamo trajen spomin. V Limbuša, dne 22. aprila 191 ± 80fi Obitelj Črn kova- £Tisk tiskarne sv» Cirila % Maribor». /