Dr- Evgen Lampe: Iz početka češke znanstvene književnosti.                               669
jeziki so bili še neoglajeni in manjkalo jim je znanstveno določenih terminov, brez katerih se veda ne more razviti. Praga je postala kulturno središče za celo srednjo Evropo. Zakladi znanosti so se zbirali tam ob bregovih Veltave, in iz njih so zajemali Cehi, dasi v tuji posodi, vse, kar je bila dotlej dosegla omika zapadnega sveta.
tudi med preprostim ljudstvom v njegovi govorici. To prepričanje je imel zlasti Jan Milic (f 1374), slavni cerkveni govornik, kateri je prostodušno in odkritosrčno v svojih govorih bičal vse slabe strani tedanje družbe. Tudi Hus poznej ni ostreje nastopil proti zlorabam, ki so se pokazale tuintam v cerkvenem življenju; a Milic je znal opravičeni
Pri  šahu.
Ta napredek splošne omike je povzdignil češko samozavest. Ko bi ne bile nesrečne hu-sitske vojske razdrle velikega dela Karola IV., bi stal danes češki narod v središču Evrope pač v čisto drugi narodni sili, kakor stoji dandanes! ...
Kmalu so se našli možje, ki so spoznali, da ni dovolj, ako se znanost goji samo za učenjake na vseučilišču v latinščini, ampak da je treba  znanstvene   pridobitve razširjati
srd proti istinitim napakam združiti s cerkveno pravovernostjo, česar Hus čez nekaj desetletij ni več znal. Milic je kot duhovnik bil v cesarski pisarni in imel velike dohodke pri cerkvi sv. Vida v Pragi. A spoznal je, kaj je v njegovem času najbolj potrebno. Odrekel se je svoji službi in se posvetil popolnoma češkemu cerkvenemu govorništvu. Izpočetka ni imel mnogo poslušavcev, a „njegov  silni   duh,  ki je  žarel  iz   njega v