('o&tnina iiiafana v «;»iovini.
l/.haia 5. in 20. vsakega mesi'ca.
Ćek. ko:>to 11.«31

Letna naročnina . . Din 21 -polletna naročnina .	„ 12-—
1'tisaineina številka	..	1-50
StroiiOwni list poštnlb namešćeneev
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 5. marca 1930
li. leto.
Jos. Štukelj:
Ča izboisšomie
Ena izmed obče znanih bolezni, na katerih je laborirala naša uprava v preteklih ■ letih, je bil prestrogo izveden centralizem. O majhni kompetenci srednjih instanc se je mogel prepričati vsak, kdor je imel opravka pri tem ali onem uradu. Na vprašanje, kako | je z rešitvijo njegove zadeve, se je moral do- l stikrat zadovoljiti s stereotipnim odgovo- j rom, da ministrstvo stvari še ni rešilo. Kdor • pa je bil uslužben pri srednji instanci, je videl, da je centralna oblast često izdajala svoje rešitve, pravilnike itd., ne da bi poprej povprašala nižjo instanco za mnenje. Če pa je nižja instanca ob predložitvi zadeve pristavila svoje mnenje, se to mnenje često ni upo- j števalo, ali vsaj ne dovolj.
^ V p. t. t. stroki občinstvo teh neprilik | v splošnem ni občutilo, ker se to zaradi po- ) sebnosti službe ni moglo zgoditi. Pribiti mo- i ram celo nasprotno dejstvo, da so bili baš za j časa obstoja poštnega ministrstva vsaj osebnih j zadevah upravni posli zelo decentralizirani, j in sicer s pooblastili. Tako je na primer di- j rektor poštne direkcije smel nameščati, premeščati, poviševati v višje skupine itd. služi- • telje, zvaničnike, uradnike III. kategorije do vključno 3. skupine in uradnike II. katego- ■ rije do vključno 4. skupine. Dalekosežnejše pooblastilo po zakonu skoro sploh ni bilo možno, ker za postavitve itd. uradnikov glavnih skupin (III 1, II 2—1 in 16—1) je pristojen samo vladar.
Tako obširnega pooblastila v osebnih zadevah menda ni imel noben šef srednje in- . stance, da ga pa šef poštne direkcije mora j imeti, leži na dlani. Toda o tem pozneje. Vse- ! kako je pa potrebno, da ministrstvo tudi v ! osebnih stvareh, za katere je sanm ono pri- ! stojno, ne ukrepa prej, dokler ni čulo mnenja srednje instance. Ta pozna pobližje dobre in slabe lastnosti uslužbenca in lahko presodi, kakšen akt naj se izda v konkretnem primeru. V tem pogledu se je tudi pri nas grešilo.
Te reminiscence so se mi zdele potrebne, ker je v novejšem času zavel v našem (gradbenem) ministrstvu povsem nov duh. Ta duh dokumentirata najzgovorneje dva fakta. Prvič zagotovilo ministrstva direktorjem, da bo v osebnih zadevah vedno poprej vprašalo, kako je njih mnenje in drugič nalog ministrstva, da se obširno in detajlno poroča o situaciji in stavijo predlogi, kaj bi bilo potrebno za izboljšanje p. t. t. službe.
Vem, da bo oblastna p. t. uprava storila svojo dolžnost, saj je o tem že sklepala, vendar pa hočem tukaj opozoriti na nekatere najbolj važne stvari, ki so potrebne sanacije in ki se tičejo p. t. t. uslužbencev samih.
Že lansko leto sem v svojem članku o re- , dukcijah in sistemizaciji pokazal, da vlada na področju naše uprave veliko pomanjkanje ! osobja. In baš tu je koren vsega zla, tu mora j kirurg zastaviti svoj nož in izlečil bo z ener- . gično operacijo večino bolečin, ki jih čuti naše gospodarstvo pri stiku s pošto, telegrafom in telefonom. Kako veliko, je prav za prav pomanjkanje osobja, je pokazal predlog popravka k sistemizaciji, ki ga je predložila uprava v juliju 1. 1. ministrstvu. Po tem predlogu primanjkuje upravi nič manj ko 296
p tt službe.
uslužbencev! Pa ne da bi kdo mislil, da so to kake fantastične številke! Predlog je sestavljen strogo na podlagi delovnih enot. Kako se dela služba in kaka je obremenjenost osobja, si vsak lahko sam predstavlja. Na to dejstvo je bilo ministrstvo v preteklih letih ob vsaki količkaj primerni priliki opozorjeno. V času »redukcij« seveda ni bilo pričakovati nikake pomnožitve osobja. Pri sedanji situa- j ciji pa stoji stvar ugodneje. Malenkostno zvi- | sanje osobja je prinesel že prvi proračun po i zgodovinskem 6. januarju lanskega leta. Pri • sedanjem razpoloženju ministrstva pa zremo lahko z največjim zaupanjem v bodočnost ter ; pričakujemo prihodnjega proračuna, ko naj končno razbremeni naše udeležence ter jim omogoči tudi kaka napredovanja, ki so v 1 preteklem letu popolnoma izostala.
Večkratne redukcije, ki so bile odrejene | in izvedene, seveda še pred zgodovinskim vladarjevim činom, so privedle p. t. t. uslužbence tako daleč, da so zaposleni po 10—12 j ur dnevno. Nekateri še več! Taka dolgotraj- j na in intenzivna zaposlenost mora vsakemu tudi najodpornejšemu uslužbencu zrahljati živce in sploh cel organizem. Zato se ne čudimo progresivnemu bolehanju p. t. t. uslužbencev! Zato se množe izpričevala o anemiji, nevrasteniji, raznih pljučnih boleznih in zlasti tipični bolezni poštarjev — sušici. To bolehanje dela marsikateremu predstojniku sive lase, ker je v večni skrbi in iskanju, kako bo pri nezadostni dotaciji osobja zamašil vrzeli, ki so nastale zaradi bolnih uslužbencev. Na te momente mora p. t. uprava stalno opozarjati ministrstvo, da nas ne pozabi pri sestavi proračuna.
Primanjkljaj na osobju pada po večini baš na uradnike. Za uradniške posle je potrebno namreč 1025 uslužbencev (brez pogodbenih poštarjev), dočim ima sedanji proračun kredita le za 815 uradnikov. Od 296 uslužbencev, ki upravi manjkajo, jih odpade torej 210 na uradništvo. Kajpada bi uprava prometa sploh ne mogla vzdržati, da ni ta primanjkljaj delno prevalila tudi na zvaničnike in služitelje. Zgodilo sc je to na ta način, da so se opustile nekatere službe (omejila ozir. opustila se je na primer selska dostava), na izpraznjena mesta zvaničnikov in služite-Ijev oziroma reduciranih dnevničarjev pa nameščale osebe, ki so imele šolsko izobrazbo za ■ III. kategorijo civ. uradnikov in da so se jim poverjali uradniški posli. Število takih zvaničnikov in služiteljev je tekom let z naraščajočim prometom naraslo na približ- . no 80.
S tem sem pa tudi prišel na pereče vprašanje prevedbe teh zvaničnikov iz služiteljev v III. kategorijo, kamor po svojem delu in svoji izobrazbi spadajo. Znano mi je, da je v tekočem proračunskem letu veliko prošenj teh zvaničnikov že ponovno romalo v Beograd in zopet nazaj v Ljubljano. V lanski (1928/29) nižji p. t. tečaj, ki se je vršil v Ljubljani, je bilo pripuščenih tudi 11 takih zvaničnikov. Končali so tečaj, položili ob koncu tečaja tečajni izpit in državni strokovni izpit za p. t. t. službo III. kategorije ter tako izpolnili več nego je potrebno za namestitev pripravnika III. kategorije. Prora-
čun za leto 1929 30 ima nekaj uradniških mest več kakor jih je imel prejšnji, tako da bi prilično 40 zvaničnikov že v tekočem budžetnem letu moglo biti prevedenih v III. kategorijo. Do sedaj jih je bilo 7 prevedenih od teh dva, ki sta posečala nižji p. t. tečaj. Napori uprave so vsakomur znani, prosimo jo pa, da se tudi ob tej priliki zavzame zanje, ko je vendar ta zadeva tudi v zvezi ž izboljšanjem službe. Ti zvaničniki in služi-telji opravljajo namreč vse uradniške posle, interes službe in varnost zaupanega denarja pa zahteva, da i>rejemajo tudi tako plačo, kakršno ima njihov tovariš v službi, ki opravlja enake posle. Malverzacije v poštni službi so itak pogoste, uslužbenec pa, ki nima niti toliko plače, da bi mu zadostovala za boro življenje (plača služiteljice, ki opravlja uradniške posle!), pa skušnjavi skoro odoleti ne more.
V P. T. Vesniku, službenem organu našega ministrstva, smo čitali, da je bilo v maju in septembru, posebno pa v decembru lanskega leta prevedenih na področju novosadske, skopljanske in sarajevske p. t. uprave veliko število zvaničnikov v odgovarjajočo uradniško kategorijo. Upamo, da pridejo sedaj na vrsto tudi naši zvaničniki.
Upravo prosimo, naj se zavzame, da bo novi proračun prilagojen faktični potrebi in da bodo vsi ti zvaničniki in služitelji prišli vsaj v aprilu t. 1. na svoj račun. S tem bo izpraznjenih dovolj mest za one služitelje, ki so v letih 1928 in 29 z velikimi žrtvami položili izpite iz učne snovi 1. in 2. razreda meščanskih šol ali iz učne snovi 8. razreda osnovnih šol in si pridobili pravico do služb zvaničnikov. Vsi'ti težko čakajo na izboljšanje svojega položaja, prevedba pa ni mogoča, ker ni praznih mest. Prav tako ni mogoča prevedba nadzornikov t. t. linij v III. kategorijo, dokler zanje ne bodo v budžetu predvidena mesta.	(Dalje prih.)
UubSjaf^ pomaknjena v I dr&c?'n,?&!d rarred.
Gospod predsednik ministrskega sveta je dne 22v januarja t. 1. podpisal odločbo, da se tudi Ljubljana, Zagreb, Sarajevo in Split pomaknejo v L draginjski razred.
V Ljubljani znaša torej od 1. februarja t.
1.	naprej osebna draginjska doklada za aktivne:
služitelje Din 523-8o (prej Din 485'—), zvaničnike Din 679'— (prej Din 582'—), uradnike III. kategorije 2., 3., 4. skupine Din 940'— (prej Din 752'—),
uradnike I. kategorije 7., 8. in 9. skupine, uradnike II. kategorije 3., 4- in 5- skupine, in uradnike III. kategorije 1. skupine Din 1034'— (prej Din 846'—),
uradnike I. kategorije 5. in 6. skupine in uradnike II. kategorije 2. skupine Din 1080'— (prej Din 900'—),
uradnike I. kategorije 4. skupine in za uradnike II. kategorije 1. skup. Din 1170'— (prej 990'—)»
uradnike L kategorije 3. skupine Din nor— (prej Din 93S'—).
Višje draginjske doklade se bodo lahko izplačale šele tedaj, ko bo zanje odobren kredit.
Prijavljajte vsako spremembo v družini slede
draginisždh doklad.
Računsko kontrolni odsek direkcije je v zadnjem času že večkrat ugotovil, da nekateri uslužbenci, ki so izgubili pravico do doklad za kakega družinskega člana, tega niso takoj javili in da so zanj po več mesecev neupravičeno prejemali dodatek in rodbinsko doklado- Takim uslužbencem je rač. kontrolni odsek vse preveč prejete doklade predpisal seveda v povračilo. Kajpada so na to sledile pritožbe, prošnje in zgražanja nad nesocialnim postopanjem odseka, ki je odtegnil uslužbencem kratkomalo kar 1000 Din. Nihče neče biti kriv, vsak se izgovarja, češ pozabil sem, vedel nisem itd. Zlasti zadnji izgovor je zelo žalosten. Jaz pa mislim, da moramo zakon vsaj glede naših prejemkov dobro poznati.
Pri tem naj še opozorim vse na to, da so na vsaki prijavi podpisani trije drž. uslužbenci kot poroki. Po večini podpišejo poroki prijavo v dobri veri, da je vse, kar so podpisali, tudi res in se ne zavedajo .svoje materialne odgovornosti. Po členu 25. odloka o draginjskih dokladah se pa kaznuje vsak porok na prijavi ravno tako kakor predlaga-gatelj sam, in sicer s tem, da se mu odvzame plača za dobo treh mesecev in pa s tem, da izgubi za leto dni pravico do vseh rodbinskih doklad.
Že iz stanovske kolegialnosti bi moral torej vsak uslužbenec paziti na to, da ne bo spravil svojih tovarišev porokov v nesrečo.
Prijavljajte zato redno vse spremembe v družini!
Brzoja? In t iefon.
(Ocena I. dela knjige, ki jo je sestavil g. I. Napotnik.)
(Nadaljevanje.)
O nadaljnjem poglavju »Akumulatorji in zbiralniki« lahko rečem, da bi se dalo veliko bolj jasno in razumljivo napisati. Kdor ne verjame, naj si ga prečita, pa bo videl, da je to res. Saj ni še preveč neresnic v njem, ali vse skupaj je zelo okorno in nerodno povedano.
Mimogrede omenjam, da loči avtor samostojne ali primarne in drugotne ali sekundarne člene. To je nedosledno! Zakaj pa ne samostojne in nesamostojne ali pa prvotne in drugotne? Potem pravi, da tok, j ki gre skozi tekočino sekundarnega člena, j namreč skoz žvepleno kislino (avtor ji pravi j vseskoz žveplova kislina), razkroji vodo. j Saj ni res! Ali je voda notri? Tok razkroji j vendar H,, SO,. In kisik se nato ne spoji s j svinčeno ploščo, katodo, temveč anodo in na katero se ne nasedi rjasti svinčev superoksid, temveč na kateri se nabere, ali kaj podobnega, rjav svinčeni superoksid. In vodik ne izhlapi, temveč odhaja-Nadalje čitamo, da če izključimo galvansko baterijo in zvežemo plošči z dobrim prevodnikom, da teče po zvezanem o b 1 o k u tok, in sicer v nasprotni smeri, nego je tekel popolni tok. Kakšen popolni tok pa je tekel prej, ali ne polnilni? Saj take Člene in akumulatorje vendar polnimo in praznimo, kar pa g. Napotniku ni znano, ker on jih naelektri in izelektri. Temu primerno je seveda skoval blagodoneča sa- ■ mostalnika: naelektritev in izelektritev in ! terminus naelektrovalni tok. Človek bi kaj • takega pri najboljši volji težko potuhtal!
Med drugim čitamo takele stavke: Ker pa je jemanje kisika zavisno od površine plošče, moramo gledati na to, d a ustreza našemu stremljenju (zelo plastično). To dosežemo, ako svinčeni plošči vžlebi- | m o ali mrežasto zrežemo (na koščke?), ; nato reduciramo električni tok . . . itd.
Proti koncu pa se je avtor zopet urezal. On pravi, da čim je plošča naelektrena, ne sprejema več kisika, od pozitivne plošče pa se vzdigujejo zračni mehurčki na površje tekočine, ker izhaja (odhaja) vodik (zbiralnik k u h a). Ni res! Mehurčki se vzdigujejo z negativne in ne s pozitivne plošče.
Kakor vidite, tudi to poglavje ni veliko boljše od prejšnjih. Že samo to, kar sem naštel, priča, da ga ni obdelal mojster.
Rad bi nadaljeval, pa za danes moram prenehati, ker mi je prostor preskopo odmerjen.
(Dalje prih.)
Z	£i»ora Clsrođ-
r?i'3ga drattva siižjih pt.ui3yžb©ssc®v v Mybijani.
Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani je imelo dne 16. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor v dvorani hotela Union.
Že v dopoldanskih urah so pričeli prihajati tov. člani iz vseh krajev dravske banovine. Poleg vseh navzočih delegatov se je udeležil dopoldanskega skupnega zborovanja j tudi celokupni odbor centrale, kakor tudi ; krajevne skupine, da se vse potrebno pripravi za popoldanski občni zbor. Naloga delegatov je bila težka, ker je šlo za izvolitev novega odbora. Na predlog tovariša Grudna je bil izvoljen petčlanski odbor, ki je s kandidatnimi listki ugotovil kandidate, kateri naj bi prišli v poštev na občnem zboru. Predsednik Gruden je otvoril občni zbor in ob napovedani uri pozdravil vse, zlasti pa zunanje tovariše in delegate. Spomnil se je ob tej priliki tudi umrlih drugov in njih soprog, na kar so vsi v znak sožalja vstali. Nato je podal predsednik Gruden poročilo o svojem potovanju v Beograd s tov. Božičevem iz Maribora. V poročilu o intervenciji v našem ministrstvu je omenil, da jima je uspelo dobiti zopet dovoljenje za tombolo, ki se bo vršila kakor običajno vsako leto. Glede čevljev je pristavil, da je nabava že razpisana. Bilo bi odveč, ako bi ponovil njegov govor, saj bodo o njem predsedniki krajevnih skupin na svojih sestankih dobesedno poročali.
Besedo je dobil nato tajnik Bizovičar, ki je v svojem poročilu o gibanju društva omenil, da je oriredila centrala 14 odborovih sej, med temi 2 širši. Da je bilo delo precej živahno se vidi iz tega, da je prejelo društvo med letom 305 dopisov in da je poslalo preko direkcije na ministrstvo 9 spomenic. Razen tega so bile seveda potrebne pogoste intervencije pri direkciji.
Iz poročila blagajnika g. Engelmana je izvedel občni zbor, da se je blagajniško stanje nekoliko zvišalo, to pa zato, ker preteklo poslovno leto smrt v naših vrstah ni tako kosila in ker je bilo med nami, hvala Bogu, več zdravja, kakor druga leta. Blagajniško poročilo je vzel zbor z zadovoljstvom na znanje, na kar je preds. nadzorstva, g. Vogelnik poročal, da je pri pregledu blagajniških knjig naše1, vse v najlepšem redu in predlagal celokupnemu odboru absolutorij, ki je bil na predlog predsednika tudi soglasno sprejet.
K poročilu predsednika in tajnika se je vnela med raznimi govorniki živahna diskusija, na kar je predsednik debato zaključil.
Po odrejenem 10 minutnem odmoru je določil predsednik Gruden za začasnega predsednika tov. Zajca, ki je pozval navzoče delegate, naj izvolijo tri člane iz svoje sredine
za izvolitev predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika z listki, ostalega odbora in nadzorstva pa skupno. Po pregledu listkov je razglasil začasni predsednik sledečo listo:
predsednik Gruden Martin, podpredsed, nik Dermaša Ignac, tajnik Bizovičar Joško, namestnik Škerjanc Ivan, blagajnik Engelman Anton, namestnik Krese Franc, odbor tvorijo tov. Lani Ivan, Arhar Franc, Krševan Andrej, Sovdat Franc, Dvoršak Vinko, Tešar Franc, Sedej Alojz in Šajn Alojz; nadzorstvo: Bezjak Martin, Tome Avgust, Horjak Anton, Gerbec Franc in Mervič Ivan.
Vsi tovariši so z veseljem sprejeli zaupana jim mesta, razen tov. Penko Josipa, ki je mesto podpredsednika odklonil, čeprav je bil izvoljen z večino glasov. Na njegovo mesto je bil izvoljen Dermaša Ignac.
Predsednik Gruden je zopet prevzel svoje mesto, kakor tudi ostalo načelstvo. Predsednik se je zahvalil za ponovno izvolitev in prosil novoizvoljeni odbor, naj mu stoji vedno ob strani, ker le tako mu bo mogoče vztrajati na mestu predsednika.
Za izvolitev sta se zahvalila tudi tajnik in blagajnik, ki jamčita za delovanje v prid celokupnega članstva.
Ob slučajnostih so se obravnavale nekatere prošnje starejših kronskih upokojencev, na kar se je na predlog predsednika Božičeva iz Maribora podelila izredna podpora šestim najstarejšim tovarišem prosilcem. Omenim naj izmed njih samo 98 letnega Petra Žotiča in 62 letnega druga, popolnoma oslepelega tovariša Mohoriča. Pri tej priliki kličem vsem, naj jih Bog ohrani še dolgo let zdrave in čile v naših vrstah.
Ker je čas potekal in klica! zunanje zborovalce na pot, je predsednik zaključil zbor in povabil vse na prijateljski sestanek v hotel Lloyd. Na sestanku je naš pevski odsek z izbranimi pesmimi spravil vse v najboljše razpoloženje in jih notrdil v zavesti, da je samo v pravi slogi moč.
Joško Bizovičar, t. č. tajnik.
gđc'kai €§ ohtnem ibsru ria-
le gospodarske zadruga.
Naša gospodarska zadruga je bila ustanovljena za to, da pomaga in koristi v enaki meri vsem poštnim uslužbencem neglcde na to, ali so organizirani v tej ali oni poštni organizaciji. V zadrugi nima torej nihče posebnih pravic in zato bi se poštne organizacije tudi ne smele vmešavati v zadrugo in v njo siliti svojih zastopnikov, ki naj bi gledali bolj na koristi svoje organizacije, kakor pa ; na korist vseh zadrugarjev brez razlike. Pa poglejmo, kako je to pri nas.
OPO. je nekako mesec dni pred glavno i skupščino proglasila skupaj ca 90 novih čla-' nov in plačala za nje takoj vpisnino, pristopnino in prvi obrok deleža. Čim se je to zgodilo, smo^.e vedeli, kakor pravimo, kam pes I taco moli. Ti novi člani prav gotovo niso I imeli nikakega osebnega interesa, da bi pri-i stopili k zadrugi, kajti, če bi ga imeli, bi pristopili že prej, ne pa tik pred občnim zborom. Imela je pa interes OPO, ker je potrebovala glasovalno maso. Čudno bi bilo, da bi se kar naenkrat 90 članov OPO. zmislilo in čutilo potrebo za pristop k zadrugi. Popolnoma neverjetno! Interes je imela brez dvoma samo OPO., ki je tudi z vso paro zbirala pooblastila za glavno skupščino, da bi tako zagospodovala v zadrugi. Gospodje okoli OPO., zavedajte se, da je to pretrd oreh za vas in da ga ne boste pregrizli. Še smo tu in znali bomo povsod in vedno kaj dobro braniti interese naše zadruge. Mi cenimo bolj koristi zadruge kakor korist posameznih organizacij. Da bi po možnosti preprečili namen OPO., smo seveda tudi mi pobrali pri članih iz Ljubljane pooblastila, koli-
kor je bilo to pač mogoče zadnja dva dni, in pa zato, ker ni prišlo do sporazuma glede volitev novega nadzorstva in načelstva, čeprav smo si ta sporazum iskreno želeli. Z OPO., zlasti se sedanjimi voditelji je vsak sporazum popolnoma nemogoč, ker so se do sedaj še vsaka pogajanja z OPO razbila, in sicer ne po naši privdi, temveč po krivdi voditeljev OPO., ki si neizrečeno veliko domišljajo. Pa saj že prihaja potres. Njih vrste se rušijo na vseh koncih in krajih. Gospodje okoli OPO., ah mislite, da smo slepi? Ali mislite, da boste svojo maso pritegnili nase s tem, da nas napa- . date kadar in kjerkoli morete. Mi nismo buntovnici, kakor ste nas hoteli razglasiti, temveč hočemo le red. In ker tako skrbite za vse svoje člane, zakaj se vam pa buni III. katego- j rija in zakaj so poslali pogodbeni poštarji svojo deputacijo v Beograd? Očividno zato, ; ker vam več ne zaupajo, ker skrbite samo j za svojo bližjo okolico, maso pa izkoriščate samo za stafažo.
Pa poglejmo malo, kakšno je bilo glaso- j vanje na občnem zboru zadruge. Še prej pa j moramo pripomniti, da mi nismo klicali ljudi z dežele, kakor OPO, ki jih je klicala. Videli smo jih na zboru iz Maribora, s proge Grobelno-Rogatec, iz Celja, Trbovelj, z Go- : renjske, Dolenjske in Notranjske.
Osebno se jih je udeležilo občnega zbora , s strani OPO 73 članov (med temi 40 žensk), z naše strani pa 76 članov. Od OPO. jih ie imelo 63 po tri pooblastila (nekaj jih je bilo razveljavljenih) in dobili so pri volitvah 252 glasov. Naša lista je pa dobila 203 glase, po- . leg tega pa nam je ostalo še 75 pooblastil, ki jih nismo izrabili, a ko bi jih, bi mi imeli 25 glasov več. Torej gospodje, s kakšno večino ste zmagali? Kje je tista vaša tolika premoč? Glasovali ste z glasovi članov, ki so komaj pred mesecem dni pristopili k zadrugi in ki doslej niso imeli niti najmanjšega interesa za zadrugo in ga najbrž tudi sedaj nimajo. Ne, i ne, gospoda, motite se, ako mislite, da bo zadruga vaša [n da boste odločali vi! Zadruga ne bo nikoli vaša domena, ker je njen namen prevzvišen, ker je bila ustanovljena za splošno blaginjo poštarjev, ne pa za eno frakcijo.
Zakaj pa ni prišlo do sporazuma glede volitev? Zaradi osebnosti! Eden je bil posebno zainteresiran pri tem, in sicer kakor se go- j vori, zaradi osebnih koristi, in ta je baje pro- • vzročil in razvil najhujšo agitacijo. Iz poro- ■ čila načelstva smo vendar zvedeli, da je staro ’ načelstvo in tudi nadzorstvo storilo vso svojo dolžnost, o čemer se je pohvalno izrazil v svojem revizijskem poročilu tudi revizor Zveze slovenskih zadrug. Interes zadruge torej ni zahteval, da se načelstvo in nadzorstvo zadruge izmenja. Saj so bile potrebne le nekatere spremembe glede razdelitve funkcij. Pač pa so osebnosti bile v ozadju. Ali pa smejo funkcionarji zadruge iskati za se specialnih koristi od zadruge in ali niso njih funkcije častne? Osebna korist bi funkcionarju v zadrugi sploh na misel ne smela priti, ker on je postavljen za to, da gleda na splošno korist zadruge in njenih članov. Bolj in bolj se nam torej vsiljuje mnenje, da je vsa gonja nastala samo zaradi tega, da se eden ali dva izrineta, eden pa obdrži. In za vse to je izdala OPO., kakor se sliši, precej tisočakov. Razume se, da je svojo Pirovo zmago tudi primerno proslavila. Omeniti bi bilo treba še postopanje predsednika zadruge »Poštnega doma« na tem občnem zboru. aT ima namreč v svoji zadrugi člane vseh organizacij in bi se zato ne smel, vsaj tako vidno ne, angažirati na občnem zboru Gospodarske zadruge. Njegov nastop je bil zelo nelojalen in si naj zato pripiše vse posledice sam.
Pa še nekaj! Gospodarske stvari se morajo obravnavati resno, zato naj OPO. opozori svni>> člane, da vsai ob takih orilikah ne bo-
do izzivali in delali neokusnih opazk, ker občni zbor zadruge ni nikak cirkus. Gospodje okoli OPO., spoznali smo vaše razdiralno delo in po tem delu vas bodo sodili in obsodili mi in tudi vaši ljudje.
Fej.
Spošf&vs:?! ®. urednik.
Blagovolite, prosim, objaviti priloženi i članek v Vašem strokovnem glasilu. Članek je bil namenjen za »Poštni glasnik«, njegov urednik pa ga je odklonil. Glede na to, da se širijo med podeželskimi poštarji vesti, da so III. kategoriji obljubili maturanti II. kategorijo in s tem izzvali spor v OPO., smatram za potrebno, da s priloženo »ugotovitvijo« javnost seznanim. Omenjene vesti je baje širil odbornik OPO.
Smelo trdim, da ni vplivalo na spor med OPO. in III. kategorijo prav nič drugega, kakor odbor OPO. sam. V zadnjem »Poštnem glasniku« objavljeni očitek III. kategoriji tudi ni na mestu, in sicer že zato ne, ker se je omenjena spomenica napravila na željo te kategorije samo nekaj dni pred sporom.
P itrebna ugotovitev.
Slepomišenja mora biti enkrat dovolj.. Zato bom izpregovoril v imenu uradnikov III. kategorije nekaj besed. Vem, da me bo marsikdo obsojal, pove naj se pa tudi to, da je postopanje tistih članov odbora vredno obsojanja, ki mislijo, da obstoja OPO. samo zato, da zastopa interese II. kategorije.
Odbor se namreč ne zaveda oziroma se vedno manj zaveda, da so si vsi člani OPO. enaki in da imajo napram njej vsi enake dolžnosti in pravice. Ako pogledamo nazaj v dobo borb za napredovanje v skupine, moramo žal ugotoviti, da je odbor delal vedno samo za napredovanja uradnikov II. kategorije. Kolikor sem informiran, se je samo enkrat zavzel tudi za zvaničnike in za uradnike III. kategorije. To je pa bilo takrat, ko ni bil predlog za napredovanje sprejet. Torej prepozno!
Marsikdo se bo čudil, da prihajamo s takimi stvarmi sedaj na dan. Evo vzroka: Kakor bo vsem znano, se pripravlja sedaj v Beogradu osnutek novega uradniškega zakona. Nekatere organizacije so bile pozvane od Saveza, da prisostvujejo konferenci, ki naj bi o tem razpravljala. Neglede na ta poziv so šli v Beograd poleg zastopnika OPO. v zavesti, kakšne važnosti so sedanji dnevi, tudi maturanti, prometniki in zvaničniki. Jasno je torej, da smatrajo vse skupine stvar za zelo aktualno, ker se niso strašile niti najmanjše in materialno mnogo na slabšem stoječe skupine izdatkov. Brez oklevanja so hoteli biti navzoči pri izdelavi načrta našega zakona zastopniki prav vseh kategorij. Uradniki III. kategorije, videč resnost položaja in da so edina kategorija poštnih uslužbencev, ki nimajo svojega zastopnika, so tudi hoteli biti zastopani po svojem delegatu. Odbor OPO. pa je to željo oziroma prošnjo kratkomalo odklonil z motivacijo, da bi to izgledalo, kakor da nima III. kategorija zaupanja do g. predsednika.
Resna organizacija, kakršna naj bi bila OPO., se tako nikoli ne bi smela izraziti, ako imajo njeni funkcionarji čisto vest. Če je pa nimajo, je stvar drugačna. Zdi se, da hoče II. kategorija vladati v OPO. in da smatra III. kategorijo kakor tudi zvaničnike in služi-telje za nekako manjvredne člane. Ker se je g. predsednik že neštetokrat peljal v Beograd specialno za II. kategorijo in dosegel za njo precejšnje uspehe, naj bi se enkrat blagovolilo dovoliti tudi drugim, da se prepričajo, kako se odločuje njih usoda. Mislim, da so
uradniki III. kategorije vsaj tako dobri člani organizacije kakor II. kategorije!. Odbor naj se vedno zaveda, da ima II. kategorija velikanske dobrine že od prevedbe naprej, da jih pa III. kategorija nima. Zato je sveta dolžnost organizacije, da skuša na vsak način tudi za te nekaj izvojevati. Odbor mora računati na to, da je naraščaj sedanje OPO. edino III. kategorija. Želji, da pošlje III. kategorija svojega zastopnika v Beograd, bi menda prav lahko ugodili, če ‘ne že iz drugih razlogov, pa vsaj, da se pokaže malo dobre volje. Materialni razlogi ne drže, ker gre OPO. finan-cialno dobro in bi par stotakov za delegata lahko utrpela.
Zelo sumljiva je naenkrat skrb nekaterih članov odbora za »ugled organizacije«. Po njih izvajanjih bi ne smel nikoli poleg gosp. predsednika še kdo drugi v delegacijo. Zakaj ravno sedaj taka bojazen za »ugled organizacije«? Vem, da govorim iz srca večine uradnikov III. kategorije, če rečem, da ne maramo in nečemo škodovati nobenemu ugledu. To govore lahko gospodje H'2, ki jim ni nič drugega mar, kakor 1. skupina. Na taki podlagi si ti torej zamišljajo edinstveno organizacijo?
Sedaj razumem, da z mentaliteto teh gospodov nismo mogli tega doseči in prepričan sem, da bo moral v kratkem priti drugi polom v naše vrste.
Ali ni greh, da ti gospodje škodujejo tako močni in ugledni organizaciji? Mi smo gledali na njo, kakor oče na pridnega sina. Danes pa imamo občutek, da smo mi iz III. kategorije le pastorki, brez vsake opore. Pač zato, ker so v odboru OPO. nekateri ljudje, ki vidijo samo do svojega nosu in ne morejo /ato videti posledic, ki lahko nastanejo iz njihovega ekskluzivnega postopanja. Tudi če je samo en tak tovariš v odboru,, zakaj mu potem sledite vsi ostali odborniki in glasujete z njim? Ali se bojite, tovariši odborniki, zamere? Res je, da se pri nas že precej časa goji osebnost, ki nam tako zelo škoduje, a odbor ne sme delati napak, ki se ne dajo več tako lahko popraviti.
Na ta način pripravljajo nekateri tovariši odborniki naši organizaciji pot navzdol. Skoro bi rekel, da so v odboru samem sovražniki OPO., ker drugače bi ne bilo mogoče tako nastopanje. V prejšnjih časih se to ni zgodilo, da bi odrekel kdo nižjim uslužbencem soudeležbo pri intervencijah v Beogradu, In če bi bili danes vsi zvaničniki organizirani v OPO., bi gotovo vsaj eden njih kot zastopnik potoval s predsednikom. Zakaj? Zato, ker bi se odbor bal zameriti masi. Nas je pa seveda premalo, da bi se izplačalo ozirati se na naše težnje in prošnje in zato naenkrat skrb za »ugled organizacije«! Gotovo je, da člani iz Ill/kategorije ne bomo mirno tega trpeli. — Kaj bomo ukrenili in pa kako, se bo videlo.
Kdor misli, da je odbor organizacije absolutistični vladar, ki lahko diktira svojim članom podložnikom, kar hoče, se zelo moti. Mi ne potrebujemo takih vladarjev in ne takih generalov. Mi potrebujemo dobrih in poštenih ljudi, ki sc bodo borili za zboljšanje sedanjih težkih razmer in ki bodo poznali prav vse člane. V prvi vrsti bodo morali pomagati najslabše situiranim in sele potem tistim, katerih materialno stanje se da vsaj za silo prenašati. Ako pa ima odbor oziroma nekateri člani odbora glede sodelovanja ene ali druge skupine pri kaki akciji, ki se nje najbolj tiče, pomisleke, potem že vemo, s kakimi tovariši imamo opravka.
Namesto da bi se sedaj odstranjevale vse hibe in varovala harmonija v organizaciji, kršijo s takim postopanjem naši »tovariši« še te vrste, ki so najbolj zveste. Le tako naprej, pa bo šlo — v prepad!
Društvo prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani
bo imelo svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v soboto, dne 15. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«, Gosposvetska cesta, Ljubljana.
Dnevni red:
1.	) čitanje zapisnika zadnjega obe. zbora, !
2.	) poročilo funkcionarjev: predsednika, i
tajnika in blagajnika,
3.	) poročilo revizorjev o računih za pro-
šlo leto,
4.) poročilo delegatov iz Maribora, j.) Volitev odbora in pregledovalcev računov.
6.	) določitev članarine za 1. 1930,
7.	) predlogi starega odbora v pogledu
organizacije in
8.	) slučajnosti.
Ako bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje isto-tam drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakršni udeležbi.
K polnoštevilni udeležbi vabi za odbor: Jereb Fran 1. r.,	Šalehar Fr. 1. r.,
tajnik.	predsednik.
ZAHVALA.
Krajevni skupini nižjih pt. uslužbencev v Mariboru se podpisani prav iskreno zahvaljujem za podeljeno bolniško podporo.
Joško Maherl.
Pogovor? pod Ispo.
Poštni Glasnik je že ponovno pisal o »delovnem osobju« v p. t. t. stroki. Potemtakem mora obstojati tudi ne-delovno osobje, oziroma neka trotja zalega, ki se redi na račun delavcev. Prosimo vljudno Poštni Glasnik, da pove, kdo so ti ljudje?!
Kar na dan s kopitom!
Kakor čitamo v zadnjem Poštnem Glasniku, ima njegov urednik strašno veliko člankov na razpolago. Pomislite, niti celega zakona o ureditvi našega ministrstva ni mogel ponatisniti iz »okrožnic p. t. uprave«. Izvirno pa je njegovo »ustrojstvo«, katero bi bilo dobro prestrojiti na slovenski jezik.
Fantastične vesti smo čitali v Poštnem Glasniku o nekih iznajdljivih in obenem bedastih nasprotnikih, ki ogražajo gospoda prezidana in vodilne (kako nazorno!) funkcionarje OPO.
Opozarjamo znanstvene kroge na te čudne pošasti, o katerih trdi Poštni Glasnik, da lajajo.
Ali gospoda predsednika OPO. še ni popustila vročica?
^	$6 ^6
Juvančičevo učno knjigo za francoski jezik III. del, ki se je uporabljala v L pt. tečaju po prevratu pri prof. Merville-u, išče neki tovariš. Kdor jo ima in jo lahko pogreša, naj jo pošlje z navedbo cene na uredništvo »Poštarja«.
Zaradi preobilega gradiva je izostalo nadaljevanje poročila z občnega zbora maturantskega društva, kar naj izvolijo člani društva oprostiti.
Širite Poštarja in prispevajte za tiskovni sklad.
Inserirajte v Poštarju. Kdor podpira nas, tega podpiramo ml!
Ogliiiuifs v „Poštar-in"!
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
L3UBL1ANA, Stritarjeva uika 5.
Priporoča se pii nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge postnih nameščencev.
One zmerne! Postrežba to#nn
In solidna!	24—3
Manufakturno
blago
za moška in ženska oblačila,
angleško sukno, tirolsi Boden, blago za perilo, svilo itd.
priporoča znana tvrdka
ANTON SCHUSTER
2_i („Pri Tončku")
Ljubljana, Mestni trg 25
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato za-iogo dežnikov in sprehajalnih palic. 24—4
CELJE, Kralj Petrova cest ? 14
Specialist za medena glasbila za godbo
Specialna trgovina godal vseh vrst, kakor tudi vseh godalnih potrebščin,strun itd.Popravila vs h vrst godal se izvršujejo ' točno, strogo strokovnjaško in poceni. Ilustrirani cenik 6-6	z a sto j.
idc-Jo va,.je
glasbenih instrumentov
Lanene olie, firnež, emBiine m ostale lake, oSInatta batva
in vse v stroko spadajoče blago, kupite? dobro, solidno in po zmernih cenah pri
Ljubljana-Medvode, lastnik Franjo Medic.
Podružnica Maribor - Novi Sad.
VELETRGOVINA	12-8
A.
V LJUBiJAM
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstno rudninsko vodo.
THE MK
UMNA, GRAOiŠtE 13. - ZAGREB, SAJMIŠTE 55.
Telef. 268interurb. Ustanovljeno 1906. Specijalna Ugovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebšCm 12-2 Pisafni stvo)! na ohroke.
Eksportna hiša Luna
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19.
Lastni izdelek pletenin i. t. d. Damske in otroške obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najrnžjih cenah. Poštni in sploh vsi
državni nastavljene! 6% popusta __________________________24-11
Ljubljana Poljanska c. 60
M. Zupančič
splošno modno krojaštvo
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga.	Drž. nameščenci na
obroke.	24—12
Izdelovanje damske in moške konfekcije
Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
na debelo in drobno
Prvovrstno izvrševanje po meri.
Ljubljana, Prešernova utica 9.
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin. Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. - Ureiuie Tilen Epich v L)iibl|ani. - Rokopise ie pošiljati uredništvu lista „Poštar" v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani. Sv Jakoba trg 2. - Tiskarna .Slovenila" v
Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.