CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LTUDI CELJSKEGA OKRAJA
CELJE, FliTEK, 9. DECEMBRA 1955
LETO VI. — ST. 49 — CENA 10 DIN
Urejuje uredniški odbor — OdKovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna —
Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 —
Poštni predal 123 — Telofon: uredništvo
24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-303-T-1-266
pri Mestni hranilnici t Celju — Letna na-
ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din
— Izhaja vsak petek — Poštnina plačana
T cotovini — KokoDisov
Potovanje predsednika
Tita na prijateljski obisk
Etiopiji
in
Egiptu
Predsednik re-
publike tov. Tito
Je pred dnevi za-
pustil domovipo in
B ladjo »Galeb«
odplul na prijate-
ljski obisk prijate-
ljski Etiopiji, ka-
tere vladar Haile
Sellaissie je lani
obiskal Jugoslavi-
jo. V Etiopiji se b»
maršal Tito mudil
14 dni. Obiskal bo
slavno mesto Adis
Abebo in več dru-
ffih krajev. Po obi-
sku pri prijatelj-
skem etiopskem
narodu bo maršal
Tito obiskal tudi
Egipt, na osnovi
povabila predsed-
nika egiptovske
▼lade G. A.Naser-
ja ob priliki nju-
nega kratkotraj-
nega srečanja v
Sueškem prekopu
lani, ko se je Maršal vračal z obiska
v Indiji in Burmi.
»Galeb« se je po odhodu iz domovine
ustavil šele v Port Saidu. Tam je Mar-
iala obiskal guverner področja Sueške-
ga prekopa Mohamed Riad in mu izročil
pozdrave predsednika egiptovske vlade.
»Galeb je nato odplul po Sueškem pre-
kopu v Rdeče morje. Tovariš Tito se
bo s srvojim spremstvom izkrcal v etiop-
skem pristanišču Assabu.
Ta pot znova potrjuje, kako vpliv-
na je naša politika ter ugled naše dr-
žave, posebej pa še predsednika Tita v
svetu. Ta prijateljski obisk dvema svo-
bodoljubnima in neodvisnima državama
utrjuje politiko koeksistence, sodelova-
nja mod narodi ter učvrstitev miru v
svetu.
Frvo .srečanje predsednika Tita s premierom Naserom
na Galebu ab povratku z obiska v Indiji in Burmi.
Hod IZ 000 delavcev je tehmovalo v počastitev
10-letnice sindikalne organizacije
SVEČANA PROGLASITEV ZMAGOVALCEV TEKMOVANJA JE BILA V
PREBOLDU. — PRAPOR ZMAGOVALCEV SO PREJELI DELAVCI CELJ-
SKE CINKARNE. — TEKMOVALO JE 45 SINDIKALNIH PODRUŽNIC V
OKRAJU. — TEKMOVANJE JE OBSEGALO SEDEM ZELO POMEMBNIH
TEKMOVALNIH TOCK. — D0SE2ENI USPEHI — NAJLEPSI DAR SKUP-
NOSTI OB PRAZNIKU REPUBLIKE.
Na iniciativo Okrajnega sindikalnega
sveta v Celju so pred meseci začeli po
vsem celjskem okraju tekmovati člani
sindikalnih podružnic v čast 10-letnice
obstoja in-dela Zveze sindikatov Jugo-
slavije. Tekmovalni program je bil zelo
dobro sestavljen in je obsegal vrsto po-
membnih vprašanj v organizacijskem,
proizvodnem, kulturnem, političnem in
športnem življenju v delovnih kolekti-
vih.
Ena najvažnejšik točk tekmovanja je
predstavljala utrditev sindikalnih po-
družnic in številčna razširitev organi-
zacij. Nekatera podjetja so uspela v
tem času svoje sindikalne podružnice
dobro utrditi, izboljšati vodstveni ka-
der v upravnih odborih podružnic, šte-
vilo nevčlanjenih delavcev pa zmanj-
šati na najnižjo mejo. Dalje so podruž-
nice priri^ile na desetine množičnih
sestankov in predavanj gospodarskega,
političnega in izobraževalnega značaja.
Posledica boljšega političjiega dela je
bila vsekakor tudi odločilna za pove-
čanje storilnosti dala, za zmanjšanje
proizvodnih stroškov in prihranki na
materialu, kar občutno povišuje družbe-
ni bruto produkt na osnovi progresivnih
meril. Izredno je uspela akcija skrbi
za človeka, ki je bila vključena v tek-
movalni program. Člani, predvsem pa
vodilni aktivisti iz podružnic, so obi-
skali na stotine bolnih tovarišev, se za-
nimali za njihovo zdravje in skrbsli, da
bi se čimprej vrnili v kolektiv. Podruž-
nitje so prir^ile tudi vrsto izletov, kjer
so razvijali medsebojne tovariške od-
nose, dalje so organizirale ekskurzije
v sosedne in sorodne kolektive, kjer so
se spoznavali s problemi in uspehi dru-
gih kolektivov, pri tem pa nabirali
izkušnje za delo v lastnih podjetjih.
Pri tekmovanju je imela odločilno vlo-
go tudi zavest članov in njihov odziv
do krvodajalske akcije. Končno so po-
družnice tekmovale še s tem, da so v
kulturna in športna društva vključile
čim več svojih članov ter s tem pove-
čale število članstva v društvih »Svo-
boda« in športnih organizacijah.
Tekmovanje v začektu ni zajelo član-
stva tako na široko. Mnoge podružnice
so ob začetku tekmovanja oklevale, ker
so člani smatrali, da ne morejo tekmo-
vati na vseh postavljenih področjih,
ker vseh teh organizacijskih oblik dela
še znotraj podjetij niso razvili. Pozne-
je se je število udeležencev večalo, a
kar je še bolj zanimivo, so ponekod
ustanavljali tista področja dejavnosti,
ki jih še niso imeli, kot so to pevski
zbori, športne organizacije itd.
Proti koncu tekmovanja je v krog
tekmovalcev vstopila vrsta novih »kon-
kurentov«, ki so sedaj že obžalovali,
da se niso vključili že prej in bi si go-
tovo priborili še več uspehov in točk.
Tekmovalna komisija, ki ni imela lah-
kega dela in odgovornosti pri ocenje-
vanju uspehov, je ocenila skupaj 45
tekmujočih sindikalnih podružnic v
okraju.
Razglasitev rezultatov tekmovanja je
bila v Preboldu. Bilo je posrečeno po-
vezano s proslavo Praznika republike,
ki jo je z akademijo priredilo telovadno
društvo »Partizan« Polzela s telovadni-
mi, pevskimi, recitacijskimi in plesni-
mi točkami. Za zaključek akdemije je
tajnik OSS tov. Rudi Peperko razglasil
tekmovalne rezultate. Na oder je klical
zmagovalce posameznih skupin ter jim
v znak priznanja delili zastave in pri-
znanja.
Najboljši med vsemi tekmovalci, po-
sebej pa med kolektivi nad 500 člani, je
bil v tekmovanju kolektiv Cinkarne iz
Celja. V znak priznanja je zastopnik
podružnice prejel zmagovalni prapor.
V isti skupini kolektivov si je drugo
mesto priboril kolektiv Železarne iz
Stor, tretje pa steklarji iz Rogaške Sla-
tine.
Zmagovalno zastavico med kolektivi
od 100 do 500 članov je prejel kolektiv
Tovarne tehtnic iz Cella, drugo mesto
pa si je priborilo podjetje »Savinja«
(lesna industrija) iz Celja.
Med kolektivi, ki imajo do 100 čla-
nov, je zmagal kolektiv »Aurea«, ki je
hkrati tudi najmlajši industrijski ko-
lektiv v okraju. Drugo mesto v tej sku-
pini nosi podružnica Gc^dnega gospo-
darstva iz Celja.'
Med podružnicami podjetij, katerih
dejavnost ni neposredna produktivnost,,
je najboljši kolektiv »Kovinotehne« iz
Celja, na drugem mestu pa so člani
sindikata OLO Celje.
Ker so bila podjetja tekstilne stroke
v izredno težkem položaju s surovina-
mi, jih komisija ni mogla ocenjevati
sporedno z ostalimi. Po posebni oce-
nitvi je med temi kolektivi najboljša
Tovarna nogavic Polzela, drugo mesto
pa si je priborila »Volna« Laško.
Trafopostaja v Selcah - se en spomenik
socialistične izgradnje celjskega področja
v soboto, 26. novembra, je bila na
svečan način izročena svojemu namenu
nova razdelilna transformatorska po-
staja 110/35^10 kV v Selcah pri Celju.
Tej svečanosti so poleg delavcev Elek-
tro Celje prisostvovali nekateri poli-
tični in oblastni predstavniki iz Celja
ter številni zastopniki delovnih kolek-
tivov iz Celja.
Transformatorsko postajo so začeli
graditi v jeseni leta 1952 ter je bila
pred tedni dokončno dograjena. Po-
membnost pri izgradnji te postaje je
v tem, da je 90% vse opreme domačega
izvora ter da so vsa gradbena in mon-
tažna dela opravili domači strokovnjaki.
Ta transformatorska postaja, ki je
priključena na daljnovod Maribor-
I^ško, napaja z električnim tokom ves
celjski industrijski bazen. Z izgradnjo
te postaje je rešeno vprašanje dose-
danjega zapletenega in nezadostnega
napajanja visokonapetostnega omrežja
na terri področju. Transformatorska
postaja v Selcah napaja z dvema dalj-
novodoma elektroplavž v Storah, en
daljnovod pa služi za ostale potrebe
Železarne.
Štirj'e svetu simboli na Polzeli
27. NOVEMBRA SO NA POLZELI RAZVILI PRAPORE »SVOBODE«, »PAR-
TIZANA«, SINDIKALNI PRAPOR« IN PRAPOR »PROSTOVOLJNEGA GA-
SILSKEGA DRUŠTVA« V TOVARNI. — SVEČANOSTI SE JE UDEI^ŽIL
TAJNIK PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE TOV. ROMAN ALBREHT.
V nedeljo, 27. novembra je bil za
kolektiv Tovarne nogavic na Polzeli
Izredno svečan dan. Proslavo Dneva re-
publike so združili z drugim zelo po-
membnim dogodkom — z razvitjem
društvenih praporov štirih prizadevnih
društev, ki uspešno delujejo v okviru
kolektiva, pa tudi na področju bližnje
okolice; delavsko prosvetno društvo
»Svoboda«, telovadno društvo »Parti-
zan«, sindikalna podružnica Tovarne
nogavic in Prostovoljno gasilsko dru-
štvo Tovarne nogavic. Poleg članov
kolektiva in članov omenjenih društev
ter organizacij so se svečanosti udele-
žili: tajnik Zveze prosvetnih društev
Slovenije tov. Roman Albreht, pred-
sednik OSS v Celju tov. Albin Medved,
podpredsednik OLO Celje tov. Miran
Crenk, predsednik Občinskega ljudske-
ga odbora Celje in predsednik društev
»Svoboda« v okraju tov. Andrej Sve-
tck, predsednik OO Ljudske prosvete
tov. Marica Frecetova, dalje zastopniki
sosednjih kolektivov in društev ter do-
mačini.
Svečano prireditev ob tem dogodku
je izpopolnjeval pester program doma-
čih kulturnoprosvetnih in telovadnih
sekcij. Sele letos ustanovljeni moški
pevski zbor je tokrat pokazal velik na-
predek in se brez dvoma uvrstil med
najpomembnejše delavske zbore v na-
šem okraju. Nastopi pionirskih in mla-
dinskih vrst »Partizana« niso sicer po-
kazali množičnosti te organizacije na
Polzeli, so pa brez dvoma s tem podani
pogoji za rast telovadne organizacije,
zlasti med žensko mladino.
Med sporedom je tovariš Roman
Albreht v izčrpnih in jedernatih be-
sedah orisal veličastno zmago delav-
skega razreda v ljudski revoluciji in
vso povojno prizadevanje za izgradnjo
socializma. Del svojega govora je po-
svetil novemu obdobju našega diužbe-
nega razvoja in apeliral na prisotne,
da vložijo vse svoje sile za dosego lep-
še bodočnosti, za dvig življenjske rav-
ni, ki si ga revolucionarna in prizadev-
na generacija zasluži.
Svečanost se je končala z razvitjem
praporov ob prisotnosti kumov. Društva
in sindikalna podružnica so s tem do-
bil svetle simbole, pod katerimi bodo
dosegala vedno večje in pomembnejše
uspehe. Na koncu so priredili pred no-
vorazvitimi prapori pozdravni mimo-
hod.
Organizacija ZB v Celja posveča izredno
skrb partizanskim otrokom
NA NEDAVNEM LETNEM OBCNEM ZBORU ZB V CELJU SO SI POSTA-
VILI POMEMBNE NALOGE. — VSE KOMISIJE IMAJO OBILO USPEHOV,
TODA MORALE BODO SVOJO DEJAVNOST SE POVECATI IN RAZSlRITL
~ IZVOLJEN JE BIL NOV OBCINSKI ODBOR ZB IN DELEGATI ZA
OKRAJNO KONFERENCO ZB.
Nedavno je bil v dvorani OSS red-
ni letni občni zbor ZB za mesto Celje.
Konference so se udeležili skoraj vsi
delegati izvoljeni na sestankih teren-
skih organizacij.
Poročilo o delu organizacij ZB na
področju mesta Celja je podal pred-
sednik občinskega odbora ZB tov. Mi-
lan Loštrk. Najprej je podal splošno po-
litično porodilo, nato pa podrobneje
obrazložil vse uspehe organizacij v te-
kočem letu. Iz njegovega poročila po-
vzemamo, da so organizacije ZB v Ce-
lju na splošno zelo dobro delovale,
predvsem pa posamezne komisije, ka-
terih naloga je bila zelo obširna in po-
membna.
Skrb za partizanske otroke je v pre-
teklem letu bila pojačana. Predvsem
so dobro preverili podatke o otrocih, ki
so bili deležni podpore organizacije
Zveze borcev. Bili so baje tudi primeri,
ko so zaradi netočnih podatkov dobi-
vali štipendije tudi otroci bivših sode-
lavcev okupatorja. Skrb ZB za otroke
padlih borcev je bila mnogostranska.
Poleg rednih štipendij so otroci dobi-
vali tudi razne podpore ob državnih
praznikih, tistim, ki so pri pouku za-
ostali so preskrbeli inštruktorje, dalje
so se pobrigali za njihovo družinsko
vzgojo, ki je bila ponekod celo vzrok
stopanja mladine na stranpoti. V bo-
doče bo treba posvečati mnogo več
skrbi tudi politični vzgoji partizanskim
(Nadaljevanje na 3. strani)
Tovariš Franc Leskošek je obiskal razstavo
„10 let tiska in radia^^
Razstava »10 let tiska in radia« v
Celju je bila odprta komaj teden dni,
pa je vendar dosegla za Celje razme-
roma visoko število obiskovalcev. Raz-
stavo si je ogledalo okoli 5.000 ljudi,
od tega okoli 2.000 dijakov in učencev
celjskih šol.
Foto Pelikan
Med svojim kratkotrajnim bivanjem
v Celju je razstavo obiskal tudi član
Zveznega izvršnega sveta in zvezni
ljudski poslanec za okraj Celje, tov.
Franc Leskošek-Luka. Tovariš Leskošek
se je v razstavnem prostoru zadržal
precej časa, si podrobno ogledal raz-
stavljeni material in se nato krajši čas
zadržal v pogovoru z novinarji in za-
stopniki Radia Celje. Izrazil je željo,
da bi bil izloženi material ohranjen, da
bi bilo treba poskrbeti še za druge
fragmente povojne izgradnje v Celju
in okolici ter s tem ustvariti pogoje
za ureditev stalnega muzeja socialistič-
ne izgradnje celjskega okraja.
Svoje vtise je vpisal tudi v knjigo
vtisov, kjer se je o razstavi pohvalno
izrazil in dal priznanje novinarjem za
uspešno pomoč v bitki za izgradnjo so-
cializma.
Občinski odbor ZB v Šentjurju je lepo
proslavil Dan republike
2e v zgodnjih dopoldanskih urah so
se v ponedeljek, 28. 12. začeli zbirati
otroci padlih borcev in njihovi svojci
pred poslopjem Zadružnega doma.
Zveza borcev jim je pripravila pri-
srčno svečanost. Najprej so si z dru-
gimi otroki šentjurske šole ogledali
vzgojni film Slavčki v kletki. Po filmu
so se posedli v mali dvorani, kjer se
je nadaljeval spored.
Navzočih je bilo 66 otrok in okrog 50
mater, oziroma svojcev. Vse prisotne je
najprej pozdravil sekretar obč. odbora
ZB, tov. Rauter.
Po govoru je dijak III. razreda gim.
recitiral pesem Frana Roša »Grob pod
Resevno«. Za njim je dijakinja IV. raz.
zapela pesem Talci, Tov. Rauterjeva je
čitala odlomek iz cikla »Bohor žari«,
kjer je opisala svojo pot v internacijo,
dij. IV. razr. pa je recitirala odlomek
Pomladni cvet. Nato pa je moški oktet
pod vodstvom tov. Rečnika zapel nekaj
znanih partizanskih pesmi.
Po tem sporedu, je predsednik obči-
ne tov. Hlastec po kratkem nagovoru
razdelil vsem otrokom hranilne knjiži-
ce. Občinski odbor ZB je podelil 160.000
dinarjev in je znašala povprečna vloga
2300 din.
PRIHODNJE LETO
CELJSKI y£DjvJK
V VSAKO HISO!
Stev. 49 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 9. decembra 1955
Pogled po svetu
v zadnjih 14 dneh
Eden od osnovnih nagibov človeko-
vega dejanja in nehanja je nedvomno
tudi nečimrnost. Lov za slavo, tudi za
nesmrtno slavo, je nekaj, kar meče sta-
novitno in odporno seme v brazde člo-
veške zgodovine. Ze v starem veku se
je rodil pojem Herostratove slave: Ta
nečimerni Efežan je zažgal sloviti Arte-
midin tempelj na Efezu, da bi svoje
ime zavaroval pred pozabo.
Nekaj nečimrnega je tudi v propa-
gandi, ki se je rodila po ženevski kon-'
ierenci štirih zunanjih ministrov: No-
beden noče biti krriv, zakaj pogovori
niso utrli steze sporazumu. Zapad pra-
vi, da so krivi Rusi, ker niso pristali
na zapadni koncept o združitvi Nemčije
in razorožitvi, Rusi pa pravijo da so
zoper bloke, zoper take bloke, ki no-
čejo sprejeti SZ, to je zoper NATO;
Nemci pa naj se združijo sami, brez
pomoči blokov. Zapad slovesno oznanja,
da bodo bloki ostali, čeprav bo hladno
vojno nadomestilo mirno tekmovanje,
ki naj utrdi severoatlantski pakt, pa-
riške sporazume in zahodno — evropsko
zvezo.
Nihče pa ne more mimo dejstva, da
je prav tistikrat, ko so na diplomatskih
stečinah v Ženevi odložili z dnevnega
reda nemško vprašanje, Bonn ime-
noval svoja prva dva generala in skle-
nil storiti vse, da v smislu Atlantskega
pakta nova nemška vojska čimprej do-
seže 500.000 mož! Nihče ne more iz-
brisati dejstva, da je Brentano, nemški
zunanji minister, izgladil nasprotja v
Avstriji in da bosta obe nemški državi
kmalu navezali normalne stike. Sko-
mine so pokazali tudi socialdemokrati
v Posaarju, ki so izrazili željo, da bi
postali le pokrajinska organizacija
nemške socialne demokracije. V Po-
saarju je bil na referendumu tudi vojni
zločinec von Papen, eden najvplivnejših
nemških politikov med obema vojnama,
in doživel tam sprejem kot nekoč na
niirnberških orgijah nacizma. Kam drži
ta pot?
Ali gre za stari, sveti nacionalni
egoizem, ali za Herostrate, ki bi radi
ponovno podtaknili ogenj svetovnega
poloma pod nespametni planet?
Ne slikajmo vraga, da se res ne pri-
kaže. Kajti dovolj je znamenj, ki ka-
žejo, da napori za sporazum še niso
dosegli svojega vrhunca. Obetajo se
nove konference, ki naj bi nadaljevale
delo »velike in male Ženeve«.
Pri tem pa zabeležimo nekaj drobnih
novic: V Maroku vrnitev Si Mohameda
V. ben Jusefa ni pomenila čarobne pa-
lice, ki bi pomirila ljudstvo. Ben Jusef
se je na Madagaskarju pripravil na
sporazumaštvo in odpuščanje, ljudstvo
pa ne pozabim krivic, ki mu jih je pri-
zadejala peščica paš. kaidov in kolo-
nistov, in terja svojo pravico. Fran-
coze zaradi Maroka zdaj ne bo nič
manj bolela glava. Kaže, da morajo ra-
čunati celo s Francovim vplivom in z
Vankeejskimi interesi, ki jih ZDA utr-
jujejo vzporedno z izvosojevanjerh vo-
jaških oporišč v Afriki. Slabo je tudi
v Saigonu. kjer Din Diem izganja fran-
coske časnikarje, Francozi pa groze z
umikom svojega vojaštva, ki za zdaj
vendarle še precej zaleže pri ohranje-
vanju reda in miru v deželi. Din Diem
n«* namerava na volitve, čeprav so bile
sklenjene lansko leto v Ženevi.
Azijski teren je študijski teren za
pestrost in križanie interewv. Beseda
Hru^^čeva. da Indija, Kitajska in SZ
skupaj štejejo polovico prebivalstva na
zemlji in da je ni kolonialne sile, ki
bi to lahko obvladala, ta beseda nosi
v sebi gorčično zrno bližnje in daljne
prihodnosti. SZ razvija živo diplomat-
sko aktivnost na vsej strateški ameriški
osi od Egipta do Juine Kcrreje, kjer
baje že stoje atomski topovi, kar pa
ameriški štab na Japonskem, taji. Da bi
se vtis te aktivnosti zabrisal, so An-
gleži sklicali MEDO pakt v Bagdadu
in ponudili vsem tem državam svoje
atomske izkušnje in ekonomsko pomoč.
ZDA so tu samo opazovale, ker Angle-
žem ne bi bilo všeč, če bi pristopile
še one.
Arabska lina t)ztraja na tem, da je
treba dati odškodnino 900.000 beguncem
ali pa jih poslati nazaj v Palestino.
Naser paša je ponovno zatrdil, da ne
namerava uničiti Izraela, OZN pa na
tem terenu zelo medlo posreduje. Dag
Hammar-^kjoeld, simpatični tajnik OZN,
je posredoval samo tajno. Preveč je za-
pleteno, negotovo in nevarno, če posre-
dovanje ne uspe.
Na Cipru se stvari ne sučejo tako,
kakor si želi angleški Foreign Office.
Prepad med Grki in Turki se ne za-
sipava, ampak poglablja.
V Argentini in Braziliji pa je na
dnevnem, redu obsedno stanje in vse
f^sladkosti«. ki so s tem v zvezi: bari-
kade. obračunavanja, pripori in zapori,
nemir in sti''ka.
Na Japonsk'>m pa fo medtem ugo-
tovili spet radioaktivni dež in sneg, ki
ga je povzročila nuklearna eksplozija
nekje v SZ.
Sleherna novica je taka, da potrjuje
veVko moderno resnico: da je vse med
seboj povezano v usodno odvisnost, da
je le teoretično možno ostati izven na-
petosti. v katero ie ujet svet in v ka-
teri se razvija življenje, tudi naše lju-
bo, malo življenje.
Preden gredo Avstralci na kenguru-
je, plešejo verski ples okoli primitivne
risbe, ki predstavlja zaželeni plen. Ta-
ko nekako tudi svetovna diplomacija
pleše nekak obredni ples okoli ideala
svetovnega miru, ki si ga želi večina
človeštva, na najrazličnejših sestankih,
skupščinah in konferencah — medtem
ko je lov za mirom v praksi priprava
za novo vojno. Magija lepih besed je
prozorno figovo pero, ki ne more pri-
kriti pošastne tekme v oboroževanju.
Generalna skupščina OZN, ki združuje
60 držav in ki si ta čas utegnejo v New
Yorku še vse odkrito povedati, je za
zeleno mizo rešila marsikako vpraša-
nje, ne da bi se zataknilo ob prestižu
tega ali onegg. blojca, pri vprašanju raz-
orožitve pa je bila — razorožena. Ni
našla niti pravih besed, kaj šele sred-
stev, s katerimi bi lahko začela delati
za svetovni mir tam, kjer bi se more-
biti najbolj pokazalo, koliko je duh
mednarodnega sodelovanja vreden.
Na »veliko in malo« Ženevo, Ženevo
na najvišjem in nekoliko nižjem ni-
voju, svetovni tisk v zadnjem času ne-
kako pozablja. V ospredje se rinejo
dejstva, ki kopljejo nove prepade ne-
zaupanja in potresavajo pajčevinaste
mostove, ki so se spredli zadnje čase
med obema blokoma. Politika odprtih
vrat! Toda izza vrat renče očitki, s
katerimi ne štedi nobena stran. Zapad
vali vso krivdo pri nemškem vprašanju
na Ruse, češ ti so odgovorni za zveze
med obema Nemčijama. Vzhodna Nem-
čija ostro protestira, češ, mi smo tudi
neodvisni, Rusi nimajo pri tem ničesar.
Ruski komandant vzhodnega Berlina
celo izjavlja, da je vzhodni Berlin del
Vzh. Nemčije. Bulganin iz Indije raz-
glaša, da je za neuspeh »male Ženeve«
odgovoren Zapad. Hruščev pa prav od
tam potrjuje eksplozijo vodikove bom-
be nekje v SZ, češ, tudi mi jo imamo,
predlagamo pa, da nehamo s to rečjo.
Toda kdo bo začel s tem nehanjem,
to je vprašanje, ki niha kot ogromen
Demoklejev meč nad statusom quo in
nad pametjo vsega planeta, iz katerega
se je tako kruto in tako po pravici po-
norčeval Voltaire v svojem Kandidu,
ko je razmišljal o krvavi ^zgodovini
človeštva in verskem opiju.
Medtem se je zasidrala v Egiptu prva
sovjetska ladja s češkim orožjem, An-
gleži pa predejo nad arabskim svetom
ovijalke bagdadskega pakta. V zadnjem
času je pristopil Jordan, medtem ko se
je Saud raje odločil za potovanje v In-
dijo. Prav zaradi vročega položaja na
Srednjem vzhodu se Angleži nočejo po-
botati z Grki na Cipru. General Har-
ding je uvedel približno iste metode
kakor v Keniji in Ugandi. Grki obto-
žujejo angleško komando, da tepta naj-
osnovnejše človeške pravice, medtem
ko atenska vlada izjavlja, da ne na-
merava izstopiti iz atlantskega pakta,
v imenu katerega Angleži spreminjajo
Ciper v levantski Gibraltar. Stara, pre-
stara pesem za moderne čase! Da bi
le ne izzvenela v pošastni Marche fu-
nebre (pogrebno koračnico) svetovnega
poloma!
»Nemci so vojaški narod, mimo tega
ni mogoče iti,« je dejal Hitlerjev po-
magač, general Jodl, v zagovoru na
niirnberškem procesu. V znamenju te
trditve se vrši z mrzlično naglico re-
militarizacija Zapadne Nemčije. Zapad
si od tega mnogo obeta, v Nemčiji sami
pa je prišlo do krize v Adenauerjein
krščanski koaliciji, ki jo sestavljajo
CDV, CSU, DP in FDP (krščansko de-
mokratska unija, krščansko socialistična
unija, Nemšku stranka in svobodno-
demokratska stranka.) Šef FDP dr. Deh-
ler ne pritrjuje Adenauerjevi zunanji
politiki, ki jo je ponovno razglasil
Brentano, češ da ni govora o direktnih
pogajanjih z Moskvo, da mimo Zapada
ne bo Adenauerjeva vlada storila ni-
česar. Z drugo besedo, krščanski Bonn
krepko jaše velikanski zid, ki se vztraj-
no dviguje med Vzhodom in Zapadom
in ki so ga začeli zidati že hitlerjevski
pajdaši v svojem smrtnem boju: Donitz
je strašil zapadne zaveznike z ruskimi
podmornicami, ki naj bi jih ujeti nem-
ški tehniki usposobili, da bi obplule
ves svet, ne da bi bilo treba pristati,
Donitz, ki se je hvalil, da je za svoje
zadnje ukrepe imel privoljenje zapad-
nih štabov Eisenhowerja in Montgo-
mergja.
Podobno se orientirajo azijski »Pru-
si« — Japonci. Tudi tam socialistična
opozicija ne pride do veljave s svojo
zahtevo, naj se Japonska sporazume s
SZ in s Kitajsko. Vladajoča striija za-
meri Rusom njihovo azijsko politiko in
neprestano dviguje zahteve pri poga-
janjih, Filipinom, Indoneziji in Viet-
namu pa obljublja vojno odškodnino.
Tihomorska politika torej ne pride iz
globokih kolesnic, po katerih se vozi
sem in tja že skoraj 100 let. Značilna
je izjava ameriškega demokratskega
senatorja W. Georgea, da se zunanja
politika ZDA ne bo spremenila, tudi
če bi pri volitvah zmagali demokrati.
Eisenhoioer je Georgovo izjavo rad po-
trdil. Tako ni čudno, če je Čangkajšek
zagrozil z vetom, če bi se končno le
hotelo uresničiti razširjenje OZN s
sprejemom novih 18 ali celo več držav.
T. O.
Le z organiziranim odkupom bomo zboljšali
preskrbo naših mest in industrijskih središč
(S posvetovanja zastopnikov ljudskih odborov in gospodarskih organizacij)
Okrajna Trgovinska zbornica je ne-
davno v prostorih Gospodarskega klu-
ba v Celju sklicala pomemben i>osveto-
valni sestanek z zastopniki raznih go-
spodarskih organizacij in LO po vpra-
šanju zboljšanja preskrbe pri nas. Se-
stanka sta se kot gosta udeležila še tov.
Beltram, član republiškega izvršnega
sveta in generalni tajnik Trgovske
zbornice LRS tovariš Vehovar.
Tajnik Okrajne trgovinske zbornice
tov. Risto Gajšek je obširno poročal o
strukturi prebivalstva v našem okraju,
o trgovsiki mreži, o trgovini in odkupu,
preskrbi prebivalstva, o problematiki
mesarske dejavnosti pri nas, o lesni
trgovini, družbeni kontroli ter o naj-
nujnejših investicijskih načrtih in po-
trebah v bodočih petih letih.
zveza odigrati odločilno vlogo. Sprejeto
je bilo načelo: proč z vsemi nakupo-
valci, zadruge pa organizacijsko tako
usposobiti, da bodo kos svojim nalo-
gam. KZ bodo morale v bodoče kot ne-
posredni prodajalci svojih proizvodov
nastopiti v mestnih in industrijskih
središčih.
Dosedanja praksa je pokazala, da so
se naše zadruge doslej bavile v pre-
težni meri z lesno trgovino. Ker so
imele pri odkupu lesa večje zaslužke,
niso bile zainteresirane za drobne pre-
hranbene predmete. Zadruga bo mo-
rala zajeti v odkup vsa mogoča živila,
od maščob, sočivja, jajc in mleka, pre-
ko živine, sadja, žit in hmelja — vse
do lesa. Nemara ne bi bilo napak, če bi
zadrugam, ki zanemarjajo druge drob-
ne odkupe, omejili tudi nakup lesa!
Bazume se, da so za redno obrato-
vanje trgovine, posebno pa še odkupa
v zadrugi, nujno potrebna primerna
skladišča. Danes ima 27 zadrug v na-
šem okraju zelo slaba skladišča, 31
zadrug ima zadovoljiva skladišča, 9 fi-
nančno najmočnejših zadrug poseduje
nova skladišča, 9 zadrug pa skladišč
sploh nima in se poslužujejo kletnih
prostorov ali lesenih šup za vskladišče-
nje blaga.
INVESTICIJSKE POTREBE
Idealne investicijske potrebe za bo-
dočih pet let na področju trgovske de-
javnosti bi terjale 3,5 milijarde dinar-
jev. Toda, če bi hoteli zadostiti tem po-
trebam, bi moralli iskati finančna sred-
stva tudi izven okraja, ali pa dotacije
iz republiškega ali zveznega družbene-
ga plana. Minimalne zahteve za dobo
petih let pa bi bile izražene v pol-
drugi milijardi in bi se omejili samo
na 1 večje sikladišče za ozimnice, 1
manjše za kolonialno blago, mlekarno,
pakaimo, klavnico in 28 tovornih avto-
mobilov.
V	našem okraju ustvarja trgovina
letno 20 milijard dinarjev prometa. Po
maksimalnih instrumentih družbenega
plana pa sme trgovina na bazi 0,5%
iistvariti največ 100 milijonov dinarjev
investicijskih sredstev. Ce bi torej ho-
teli zadostiti omenjenim minimalnim
zahtevam v dobi petih let, bi trgovina
morala letno ustvarjati 300 milijonov
investicijskih sredstev, ali 1,5% od pro-
meta. Trgovinska zbornica je mišljenja,
da bi se spričo reduciranega Investi-
ranja v kapitalni izgradnji s povišanim
odstotkom izboljšalo stanje v trgovini,
no da bi pri tem ogrožali splošno rav-
novesje investicij.
V	razpravi o predlogu minimalnega
investicijskega načrta so bili zboroval-
ci mnenja, da je sicer realen in nujen,
vendar pa spričo dejstva, da nas še
vedno teži imobilizacij ski dolg, ne kaže
sprejemati novih obveznosti, dokler
stare niso poravnane.
V	CELJU SE DANES NIMAMO
POTROŠNIŠKIH SVETOV
Družbena kontrola v trgovini mora
biti! V Celju in okolici pa je čutiti,
da večina trgovin zavrača svete i>o-
trošnikov, iker so premalo seznanjene
o vlogi in nalogah le-teh. V Celju pa
po tem vprašanju sp'loh ni bilo dosti
narejenega. Iz kazenskih prijav tržne
inšpekcije pa je razvidno, kako nujno
potrebna bi bila družbena kontrola po
naših trgovinah in podjetjih. Udele-
ženci posvetovanja so bili mnenja, da
bi v Celju čimprej formirali svete po-
trošnikov, in sicer bi najprej imeno-
vali svete le za nekaj trgovin, potem
pa postopoma tudi drugod, ker bi iz-
kušnje pokazale, kako bi nadalje orga-
nizirali te svete in jim določili delo-
krog.
ŠPECERIJSKIH TRGOVIN IMAMO
DOVOLJ, MANJKA PA PRODA-
JALN ZA MLEKO, KRUH IN
ZELENJAVO
Na območju celjskega okraja obsta-
jajo 4 grosistična podjetja s prehran-
benimi proizvodi, medtem ko je pred
vojno bilo na tem območju 16 grosi-
stov. Trgovin na drobno pa je bilo
pred vojno tudi za 40% več ko danes.
Toda v današnji ti-žni situaciji število
špecerijskih trgovin še kar odgovarja,
mnogo prešibka pa je trgovska mreža
z mlekom, kruhom in zelenjavo. V
Celju samem pa tudi v razvijajočem
Velenju, obstajajo potrebe po novih
trgovinah v novih zaselkih. Ko so rasli
novi bloki, niso bili nikjer predvideni
trgovski lokali. Zato bi vsaj v bodoče
morali stremeti za tem, da se v skladu
z urbanističnim načrtom pri novograd-
njah določijo tudi lokali v trgovske
namene.
Skoraj vsem trgovinam v celjskem
okraju pa primanjkuje primernih skla-
dišč, prevoznih sredstev, embalaže itd.
Te pomanjkljivosti brez dvoma močno
vplivajo tudi na prodajno ceno.
#
KORUZNIH IZDELKOV ŽE SKOZI
VSE LETO NI NA ZALOGI
Z mlevskimi izdelki smo bili v Celju
in okolici v glavnem zadostno založeni,
v zadnjem času pa se čuti pomanjkanje
enotne moke, medtem ko je bilo bele
moke enotnega tipa dovolj. Pač pa ko-
ruzne moke in zdroba tukajšnje trži-
šče že dalj časa ne pozna in potrošniki
se upravičeno pritožujejo nad to po-
manjkljivostjo. Ker pa je povpraše-
vanje po teh koruznih izdelkih povsod
veliko, bo treba vsekakor organizirati
dobavo koruze mlinski industriji. Ce se
že našim zadrugam ne pvosreči odku-
piti koruze od kmeta, bo treba pač
misliti na dobavo iz južnih republik.
Tudi ječmenove in prosene kaše ter
leče ni najti na vsem slovenskem trži-
šču. Zato pa ni nič čudnega, da je po-
rasla potrošnja krušne moke in kruha.
Finomehanika „Idro" se je vselila v prvi
objekt bodoče tovarne v Celju
v nedeljo je bila otvoritev novega
poslopja finomehanične tovarne »Idro«
v Leskoškovi ulici v Celju. To poslopje
je že sedaj najmanj petkrat večje od
dosedanjih prostorov v Drapšinovi uli-
ci, vendar je to šele prvi objekt bodoče
tovarne za finomehanične izdelke v
Celju.
Svečane otvoritve so se udeležili po-
leg članov kolektiva tudi sekretar OK
ZKS v Celju tov. Franc Simonič, pred-
sednik OLO tov. Riko Jerma«, pod-
predsednik OLO Celje tov. Miran
Cvenk, predsednik celjske občine tov.
Andrej Svetek in še več drugih vidnih
političnih in gospodarskih funkcionar-
jev.
Izgradnja novega poslopja je bila
nujno potrebna spričo razvoja proiz-
vodnega obsega in asortimenta te to-
varne. Večini je morda jasno, kako je
to podjetje nastajalo, da se je razvilo
iz navadne obrtne delavnice s pomočjo
in prizadevnostjo članov kolektiva sa-
mih, posebej pa še s pomočjo in po-
žrtvovalnostjo sedanjega direktorja tov.
Drofenika, ki je svoje znanje in spret-
nost nesebično vložil v razvoj in na-
predek socialističnega podjetja. Pro-
izvodni asortiment, ki ga je to podje-
tje polagoma razširjalo, obsega danes
zelo iskane proizvode, s katerimi si je
kolektiv zagotovil priznanje in trg.
Podjetje je prvotno začelo izdelovati
predvsem fotografske potrebščine, kot
so povečevalniki, kopirni kovčki, sa-
lonske kamere, fotopantografi in še
drugi izdelki za fotografsko stroko. Se-
daj je ena izmed glavnih proizvodnih
dejavnosti postala proizvodnja risalnih
miz popolne metalne konstrukcije, ki so
iskane po vsej državi in proizvodnja
še zdaleč ne dosega potreb. Sposobnost
tega kolektiva dokazujejo tudi drugi
predmeti. »Idro« je podjetje, ki je opre-
milo velik del celjske bolnišnice z nar-
koznimi aparati in vijaki za kirurgijo,
Narkozne aparate izdelujejo tudi za
druge bolnišnice in ambulante.
Kolektiv je lahko zelo ponosen na
priznanje naše vojne mornarice. Začeli
so namreč izdelovati dinamometre za
podmornice. Vojaški strokovnjaki so te
izdelke pohvalili s trditvijo, da so v tem
podjetju izdelani dinamometri boljši od
uvoženih. Ta pohvala seveda kolektivu
ni zlezla v glavo. Trudijo se, da bi osvo-
jili čim širši asortiment in da bi sčaso-
ma vendarle začeli s serijsko proizvod-
njo še bolj iskanih predmetov, kot so
fotopotrebščine in risalne mize. Sicer
nima i o radi, da bi o tem pisali, toda
vseeno izdamo njihovo željo in vnemo,
da bi v bodočnosti začeli izdelovati fo-
toaparate, toda ne primitivne Boxka-
mere, ampak dobre aparate, kakršne je
sedaj mogoče dobiti le v inozemstvu.
Ce primerjamo strokovni napredek tega
35-članskega kolektiva s skromnimi za-
četki, potem smo lahko prepričani, da
načrti niso iluzomi. Celje ima za raz-
voj tovrstne industrije zelo ugodne po-
goje, zlasti v pogledu srednjega stro-
kovnega kadra, ki je v tem primeru
odločilne važnosti. Tu je proizvodnja
odvisna od spretnosti in znanja vsake-
ga posameznika in od dobrih konstruk-
torjev. Nekvalificiranega kadra to pod-
jetje ne bo nikoli potrebovalo.
Sedanja stavba, kot že rečeno, je
samo del bodoče tovarne. Z ozirom na
možnosti razvoja in sredstev bo zgra-
jena še ena taka stavba z delavnicami,
vrsta stranskih prostorov, kot so skla-
dišča itd., ter seveda tudi upravno po-
slopje s konstrukcijskimi prostori in
laboratoriji. Podjetje se je odločilo za
skromnost v zahtevah. Zaenkrat nimajo
niti centralne kurjave. Ostali objekti
tovarne bodo rastli v okviru možnosti
in na osnovi razširitve proizvodnega
sortimenta. Toda kakor vse kaže, to-
varna ne bo počasi rastla, temveč raz-
meroma hitro, saj je njihova proizvod-
nja vnaprej razprodana.
Pogled na tovarno »Idro«,
kakrina bo po dokonča-
ni izgradnji. Zaenkrat je
zgrajen in predan svo-
jemu namenu šele levi
trakt. (Močneje poudar-
jena risba strehe.)
Jutri, v »oboio, <0. Xn.
ob 20 T IVarodaem dumu
KOIMCiliRT
ce1iske»a Komornega
moškega zbora
NAKUPOVALCI SE NE SMEJO
NIKOLt VEC pojaviti NA NASIH
TRŽIŠČIH
Na našem področju imamo že mnogo
sposobnih zadrug, ki v redu vršijo od-
kup kmetijskih pridelkov na svojem
področju. Iz objektivnih razlogov pa
odkupi često tudi ne potekajo zado-
voljivo (pretesna in neprimerna skla-
dišča), glavni vzrok je treba iskati v
nezrelosti kadra. Okrajna trgovinska
zbornica meni, da na našem področju
ne bi kazalo ustanavljati odkupne po-
staje, marveč obstoječo zadružno mrežo
usposobiti za kvaliteten odkup. Se
vedno neurejeno vprašanje režima od-
kupa je imelo za posledico mnoge krize
in anomalije v cenah, količinah in kva-
liteti. Dogovorjene cene so različni
kupci in prekupčevalci izigravali, saj
je bilo to možno spričo sproščenega od-
kupa. Pri usmerjanju pravilne od-
kupne politike bo morala Zadružna
Tadi na apokoience
niso pozabili
Upokojenci celjske Cinkarne, tov.
Erjavc Franc, Koštomaj Avgust, Ga-
beršek Jakob, Pavlovič Vinko in Ka-
menčki Jožef so sindikalni podružnici
Cinkarne poslali tole zahvalo:
»Za praznik republike — 29. novem-
ber — smo tudi upokojenci Cinkarne
doživeli veliko presenečenje, za kar ču-
timo dolžnost zahvaliti se upravi to-
varne, upravnemu odboru in delav-
skemu svetu, ki so skupno s predsed-
stvom sindikata pripravili prireditev in
nas obdarovali. Upokojenci Cinkarne
si štejemo v čast, da smo bili člani Va-
šega sindikata, katerega vodijo naj-
boljši člani, ki uživajo spoštovanje ce-
lotnega kolektiva.«
Obveščamo vse cenjene potrošnike, da v času od 25. novembra 1955
do 15. januarja 1956 ne bomo izdajali blaga na potrošniški kredit.
Trgovsko podjetje s tekstilom »VOLNA« Celje
CELJSKI TEDNIK, 9. decembra 1955
Stev. 49 — stran 3
V CELJSKI CINKARNI JE V DESETIH LETIH
PROIZVODNJA ŠTIRIKRAT NARASLA
PRED DESETIMI LETI VPRAŠANJE LIKVIDACIJE CELJSKE CIN-
KARNE — PO ZDRUŽITVI CINKARNE IN KEMICNE TOVARNE JE
PROIZVODNJA ŠE HITREJE NARAŠČALA — INVESTIRANA SRED-
STVA SO SE IZREDNO HITRO VRACALA — NOVI NACRTI ZA CIM
VEČJO PROIZVODNJO
Nekaj dni pred Dnevom republike je
bila v Cinkarni svečana seja delav-
skega sveta v počastitev 29. novembra.
Na sejo so delavci — člani delavskega
sveta prišli v delovnih oblekah, takšnih,
kakršnih so v desetih letih doprinesli
obilo uspehov, spričo katerih lahko da-
nes s ponosom gledajo na prehojeno pot
v letih socialistične izgradnje.
Direktor Cinkarne tov. Hilbert Ka-
milo je ob tej priliki podal poročilo o
desetletnem delovanju podjetja. Na
osnovi podatkov, ki jih je takrat izne-
sel, seznanjamo javnost o ogromnih
uspehih tega prizadevnega kolektiva.
povzročal škodo, I^oristno uporabljen
ravno na tistem področju, katerega je
sedaj prizadejal z občutnimi izgubami.
Kmetijstvo bo s tem dobilo velike ko-
ličino potrebnega superfosfata, ki ga že
sedaj omenjena naprava daje okoli
30.000 ton.
V letih naj intenzivnejše investicijske
izgradnje se je dvigala vrednost osnov-
nih sredstev takole: V letu 1953 je vred-
nost osnovnih sredstev znašala 1 mi-
lijardo in 488 milijonov, letos pa znaša
1 milijardo 835 miljonov din. Da je bil
ta denar koristno naložen, dokazuje ko-
ficient obračanja, ki je v letu 1953 zna-
šal 3 v letu 1955 pa 3,5. Vrednost pro-
izvodnje ni rasla zaradi povišanja cen.
To dokazuje, da je bila prodajna cena
v letu 1953 za 35% višja od lastnih cen,
leta 1955 pa samo za 16%.
Ce je torej v dveh letih razlika med
lastno in prodajno ceno za enkrat nižja,
istočasno pa je koeficient investicij
višji, je torej jasno, da se učinek inve-
sticij ne odraža v povišanih cenah, tem-
več nasprotno.
O proizvodnih sti*oških, »planskih iz-
gubah«, o gibanju delovne sile, plačnih
bilancah ter načrtih za bližnjo prihod-
nost, bomo nadaljevali prihodnjič.
Z VNETO OBNOVO IN IZGRADNJO SO OPRAVIČILI ZAUPANJE
SKUPNOSTI
Ko so pred desetimi leti cinkamiški
delavci odložili orožje in prišli v Cin-
karno, so z razočaranimi očmi gledali
ruševine, ki jih je zapustila vojna. Pri-
pravljeni so bili zasukati rokave, po-
praviti poškodovane objekte in napra-
ve, da bi jim mogle spet dajati kruh in
zasJužek. Toda takrat se je v nekate-
rih forumih razvilo mnenje, da je Cin-
karna zastarela, povrhu še porušena in
da se je verjetno niti ne izplača ob-
navljati in modernizirati. Kolektiv pa
je bil drugačnega mnenja. Tu je bil
njihov kruh, tu so nekoč delali za dru-
ge, zdaj pa bi radi zase. Njihova volja
je zmagala. Z veliko požrtvovalnostjo
so obnavljali porušene objekte, kar so
gradili, so gradili sodobno in v naj-
krajšem času spravili Cinkarno v pogon.
Ne samo, da so v kratkem času dosegli
predvojno proizvodnjo, temveč so od
leta do leta dosegali višjo.
ŠTEVILKE ZGOVORNO GOVORE SVOJO POHVALNO GOVORICO
Ni treba razmetavati s hvalami
in slavospevi. Same številke, suhi šte-
vilčni znaki povedo dovolj. Kdor bo
znal te številke prav brati in ima le
malenkost domišljije, si bo lahko pred-
stavljal ogromne napore, požrtvoval-
nost in zavest ljudi, ki so take uspehe
dosegli
V Cinkarni je proizvodnja rasla tako-
le: Ce vzamemo obseg proizvodnje iz
leta 1946 za osnovo, potem je bila pro-
izvodnja v letu 1954 že za 254%, ali
za dva in polkrat višja.
Kemična tovarna je od leta 1947 pa
do leta 1954 povišala proizvodnjo za
102% v odnosu na leto 1946, ali za
enjkrat toliko.
Nagel porast proizvodnje ]e kolektiv
zabeležil zlasti po zdmžitvi Cinkarne
in Kemične tovarne, kar dokazuje, da
je bila odločitev o združitvi obeh pod-
jetij pozitivna in koristna.
Rast proizvodnje v kemičnih oddel-
kih izgleda od leta združitve takole:
V letu 1953 je bila proizvodnja v od-
nosu na skupno proizvodnjo v letu 1946
201% višja, v letu 1955 249% višja, letos
pa je ta odstotek skočil za 112% višje
od doseženega odstotka v letu 1954.
Obe podjetji skupaj pa imata letos v
odnosu na proizvodnjo v 1946. letu 269%
višjo proizvodnjo.
IZREDNO KORISTNA INVESTICIJSKA DEJAVNOST...
V prvih letih po vojni je bila inve-
sticijska dejavnost usmerjena v izgrad-
njo in modernizacijo tistih objektov,
ki so neposredno dajali proizvode.
Zgradili so destilirne peči, peč za fini
cink, rekonstruirali obrat keramike in
podobno. Pri tem so nastale seveda ra-
zumljive razlike med pomožnimi obrati,
predvsem v pogledu transporta itd. Za-
to so pozneje vložili nekaj sredstev za
izgradnjo mehanične delavnice, za iz-
gradnjo modernega skladišča za koks in
aglomerat. Nerešen je še problem no-
tranjega transiporta in skladišča za cin-
kove koncentrate.
Velike gosi>odarske važnosti je inve-
sticija, ki so jo pokrenili za pridobiva-
nje žveplenih plinov. Le-ta je povzro-
čal občutno škodo v kmetijstvu pa tudi
zdravju ljudi in živali. Danes te na-
prave odvzemajo 52% žveplenih plinov,
medtem ko mislijo preostanek zajeti z
izgradnjo še ene take naprave. 2e zdaj
se je škoda obrnila na F>olovici v ko-
rist; ko pa bo zgrajena druga polovica
te naprave, bo ves plin, ki je doslej
S slavnostnega zasedanja
delavskega sveia v Celjski tiskarni
CELJSKI TISKARJI SO KLJUB TEŽAVAM DOSEGLI VIDNE USPEHE
V Celjski tiskarni je v soboto, 26. no-
vembra zasedal delavski svet, na ka-
terem so dali poudarka petletnici de-
lavskega upravljanja ter hkrati pro-
slavili Dan republike.
Slavnostno zasedanje je bilo združe-
no s kratkim kulturnim programom.
Mladinci in mladinke Celjske tiskarne
so izpolnili slovesnost z recitacijami,
komorni zbor pod vodstvom profesorja
Egona Kuneja pa je zapel nekaj pesmi.
Po govoru predsednika delavskega
sveta tovariša Staneta Kitaka^'2e pred-
sednik sindikalne podružnice Ciril De-
beljak podelil priznanja in knjižne na-
grade 6 članom kolektiva, ki so se naj-
bolj izkazali pri utrjevanju delavskega
upravljanja. Uprava tiskarne pa je po-
delila priznanje in knjižne nagrade de-
setim tiskarjem za njihovo požrtvoval-
no in vestno delo. Ob tej priliki so
tudi objavili rezultate tekmovanja v
počastitev 29. novembra, ki so jih po-
Organizacifa Zveze borcev v Cetiu
posveča izredno skrb partizanskim otrokom
(Nadaljevanje s 1. strani)
otrokom in poskrbeti, da bo ta mla-
dina sposobna prevzeti najvažnejše
položaje v našem gospodarstvu, oblast-
nem in političnem življenju. Treba bo
tem otrokom nuditi sistematično vzgo-
jo vse do takrat, ko bodo postali spo-
sobni člani naše družbe.
Tudi skrbi za življenjske razmere
bivših borcev in svojcev padlih parti-
zanov so posvečali precej pozornosti.
Uspeli so v stanovanjsko komisijo
vključiti svojega predstavnika ter omo-
gočili študij mnogim članom ZB, da
bodo potem lažje zavzemali važnejše
položaje v gospodarskem življenju. To-
da kljub mnogim uspehom v tem po-
gledu bodo morale organizacije posve-
čati večjo skrb članom ob raznih kon-
kretnih vprašanjih. Tako so na sestan-
ku ostro kritizirali primer,- ki se je
zgodil članu ZB iz Selc, da se ni mo-
gel vseliti v kupljeno hišo. Dotedanji
najemnik ni samo zadrževal preselitve,
temveč je celo nesramno in popolnoma
sovražno govoril o »vsiljivosti hostar-
jev« ter s tem žalil čustva borca za
našo osvoboditev. Organizacija ZB v
tem primeru ni storila potrebnih kora-
kov, čeprav bi obrekovalec moral čutiti
odločno besedo članstva ZB, da ni in
nikoli ne bo mogoče nekaznovano žaliti
in klevetati NOB in njenih pripadni-
kov.
Tudi komisija za zbiranje dokumen-
tarnega gradiva NOB je v preteklem
letu imela lepe uspehe. Knjiga »Od
Mrzlice do Dobro vel j« je veliko tega
materiala objavila, veliko pa ga bo
treba še zbrati za nadaljnje publika-
cije, predvsem pa za muzej NOB.
Na občnem zboru sa izvolili še novo
vodstvo občinskega odbora ZB in de-
legate za okrajno konferenco, ki bo
sredi decembra v Celju.
PRED DNEVOM JLA
Iz žiuljenjo enot [eljshe gornizije
Kdajkoli stopiš skozi vrata celjske
vojašnice v Gaberju, boste imeli ved-
no enak vtis. Naj bo ponoči, čez dan,
zjutraj ali zvečer, vedno red, čistoča
in kot ura tekoč dnevni -^rogram uče-
nja, dela in zabave. Nič zamud, nič
nerednosti, nič brez načrta in seveda
tudi nič nepotrebnega. Vojaški rok je
kratek, treba je v tem času osvojiti
čimveč znanja — vrsto učenosti, od
katerih zavisi j o občutki varnosti nas
vseh in če hočemo, tudi zagotovilo na-
še svobode.
Zima pritiska. Mladi* liudje v uni-
formah niso več rekruti. Pred dnevi
so z orožjem v rokah položili svečano
obljubo domovini in vrhovnemu ko-
mandantu. Postali so možje, ki jih veže
visoka dolžnost do naroda, ki so in
morajo biti pripravljeni žrtvovati na-
pore in če bi zahtevala nujnost, tudi
svoje življenja za varnost in svobodo
jugoslovanskih narodov.
Da pa bi znali čim bolje, s čim manj
žrtvami braniti svobodo domovine, mo-
rajo osvojiti čimveč snovi iz vojaške
znanosti. Seveda se začne vse to z osno-
vami, ki so morda na pogled manj
važne, toda neizogibno pKJtrebne ...
Na dvorišču se prepletajo povelja,
oddelki mladih vojakov se obračajo na
levo, na desno, vadijo strumni vojaški
korak, držo orožja. Stvari, ki vsklajajo
obnašanje, držo posameznikov, ki spa-
jajo vse pripadnike k enotnemu de-
janju, smislu za skupno akcijo itd,
VMESNA PRIPOMBA O VOJASKI
POSTI...
V istem času so širom po naši drža-
vi vključeni številni mladi možje v vr-
stah vojaških enot iz našega okraja.
Njihovo življenje je na las podobno
življenju vojakov, ki se pripravljajo
in učijo tu, pred našimi očmi. Edina
zveza z domom so pisma ,.,
- Težko je, piše eden, nisem nava-
jen tako zgodaj vstajati, dolgi voiaški
pohodi me hitro izmučijo. Danes sem
bil kaznovan zaradi »piškavega« gum-
ba itd. Ta fant toži. Zakaj? Ker doslej
ni bil vajen discipline, bil je morda
nereden in celo doma povzročal skrbi.
Zdaj se mora navaditi reda, poslušno-
sti in odpornosti. Druga pisma so
morda manj solzava. Kdor je že doma
odločnejše živel, kdor je bil vesten,
vztrajen in discipliniran, temu v uni-
formi ni težko. Hitro se privadi, se
uvršča med najboljše irf bo morda
lahko ob prazniku JLA pisal domov:
bil sem pohvaljen, vojaško življenje
je sicer trdo, a lepo in častno,,.
DA JE LJUDSKA ARMADA ŠOLA ~
NI FRAZA
Nikjer ne pride toliko različnih ljudi
skupaj kot v armadi. Iz vseh strani,
različnih navad in lastnosti, različne
izobrazbe in razgledanosti, ljudje, ki so
rasli v različnih pogojih fizičnega raz-
voja, skratka, pravcata paša za psiho-
loga in fiziologa. Toda v armadi ni
Enote celjske garnizije ob priliki svečane zaobljube
Vsak 25. Celjan
elan strelske organizaeije
VELIKA STRELSKA SVEČANOST V CELJU. — STRELSKE PRAPORE SO
PREJELE STRELSKE DRU2INE: »TEMPO«, »CINKARNA«, »KOVINAR«
(Store), »IVO LOLA RIBAR« IN »METKA«. — FRANC LESKOSEK-LUKA,
KUM PRAPORU STRELCEV IZ CINKARNE. — V CELJU JE V 12 STREL-
SKIH DRUŽINAH OKOLI 1400 STRELCEV. — NAGRAJENI SO BILI NAJ-
BOLJŠI STRELCL
Med celjskimi športnimi organizaci-
jami, je po vojni brez dvoma strelstvo
med najuspešnejšimi. Od malega strel-
skega odseka se je razvila močna in
uspešna strelska organizacija, ki da-
nes šteje okoli 1400 članov v 12 dru-
žinah. Razvoj strelstva v Celju je vpli-
val na razvoj enakih organizacij tudi
v okraju, saj je na področju celjske-
ga okraja danes okoli 400 strelcev, od
tega nad 300 žena in nad 300 pionirjev.
Treba je poudariti, da je sestav v or-
ganizacijah pretežno delavski, kar spri-
čo zavesti delavskih množic in po-
membnosti strelstva za obrambo do-
movine pove, da je to uspeh, na kate-
rega z zadovoljstvom računamo.
V okviru proslav 29. novembra je
bila v Celju zelo pomembna strelska
svečanost. V dvorani Doma JLA na
Zelenem travniku so praznovali raz-
vitje petih praporov strelskih družin.
Svečanosti so se udeležili najvidnejši
politični, oblastveni in vojaški funk-
cionarji. Za uvod v svečanost je na-
stopil pevski zbor Svobode iz Celja.
Govor ob tej slovestnosti je imel pred-
sednik Okrajne strelske zveze tov. Dra-
go Cater.
Razvitje praporov je bilo zelo sve-
čano. Praporom so kumovali najvid-
nejši predstavniki. Tako je praporu
strelcev iz Cinkarne kumoval član
Zveznega izvršnega sveta tov. Franc
Leskošek preko svojega zastopnika —
podpredsednika OLO tovariša Mirana
Cvenka. Praporu »Metke« je kumoval
predsednik OLO tov. Riko Jerman
Praporu družine »Tempo« je kumoval
Upravni odbor Tovarne Emajlirane
posode, prapKDru družine »Kovinar« iz
Štor, predsednik Občinskega ljudske-
ga odbora Celje tov. Andrej Svetek,
medtem ko je praporu družine »Ivo
Lola Ribar« kumoval OO SZDL v Celju.
Prapore so sprejeli v varstvo naj-
boljši strelci v družinah, istočasno pa
so razdelili najboljšim strelcem lepe
praktične nagrade z diplomami.
Simboli, ki so jih navedene družine
sprejele, bodo brez dvoma dajali še
večji elan strelcem za uspešno delova-
nje. Celje postaja poleg atletike znano
tudi v strelstvu, saj nastopajo celjski
strelci na republiških in državnih tek-
movanjih, pa tudi v tekmovanjih izven
naših mejah so celjski strelci želi
uspehe.
samezni člani sindikata dosegU v šahu,
streljanju in namiznem tenisu.
Grafični delavci Celjske tiskarne so
na svoje delo v zadnjih petih letih za-
res lahko ponosni, saj težave s kate-
rimi se bore niso majhne, pa kljub te-
mu so v zadnjih letih dosegli nekaj
vidnih uspehov. Strojni park je zasta-
rel in iztrošen, kadrov primanjkuje,
potrebe za tiskarniškimi storitvami so
pa iz dneva v dan večje. Stanje je že
tako pereče, da morajo marsikatero na-
ročilo zavrniti ali p»a podaljšati rok iz-
vršitve, Iztrošeni črkovni material in
stroji so krivi, da proizvodnost pada,
kar seveda podražuje njihove izdelke.
Cene storitvam so se v primerjavi s
cenami v letu 1945 povečale osemkrat.
Kljub temu pa celjski tiskarji zatrju-
jejo, da so še vedno za 20% cenejši
kot ostale tiskarne v Sloveniji?!
Čeprav je proizvodnost zaradi izrab-
ljenih strojev nazadovala, so v času
delavskega samoupravljanja od 1950.
leta dalje potiskali 132 vagonov papir-
ja, v letošnjem letu pa že 255 ton. Ker
je bila tiskarna oproščena 50%. druž-
benih dajatev, so pred kratkim zgra-
dili nove piroistore za knjigoveznico.
Upajo tudi, da se bodo kmalu postavili
tudi s klišamo, ki je za Celje več kot
potrebna. Največ strojev in naprav ža
klišarno so že nabavili, manjkajo jim
pa še nekateri deli, brez katerih kli-
šama ne more začeti z delom. Mnogo
mili ionov so potrošili za te investicije,
predvsem za nabavo novih, doma izde-
lanih strojev za klišarno ter za grad-
bena dela nove knjigoveznice. Nove
stroje, katere bodo morali uvoziti, če
bodo hoteli zastarelo tiskarno moder-
nizirati. pa bodo nabavili tedaj, ko jim
bo družba priskočila na pomoč z de-
vizami.
Skrb za kadre je bila v tem kolek-
tivu velika. V povojnih letih so vzgo-
jili vrsto dobrih ročnih in strojnih
stavcev, strojnikov ter knjigovezov. Da
bi proizvodnjo, ki jo duši zastareli
strojni park, le dvignili in zadostili po-
trebam, so lani napravili 8931 nadur,
letos do novembra pa 7992 nadur.
časa za preteklost, tu je vse delo po-
svečeno bodočnosti, vse te razlike je
treba .izravnati, kajti le v enotno, ho-
mogeno telo zvarjene množice pripad-
nikov so moč obrambne sile.
Tudi v celjski garniziji je slika isto-
vetna. Čeravno smo v pogledu splošne
izobrazbe mladine napredovali, je ven-
dar v enoto podpolkovnika Ožbolta pri-
šlo nad 100 nepismenih. Vzporedno s
poukom o vojaškem vedenju, strum-
nosti in spoznavanjem z orožjem so ti
tovariši v prostem času začeli boj z
abecedo. Ni dolgo od tega, ko so prišli
na odsluženje vojaškega roka, toda
danes poznajo vso abecedo in se učijo
črke zlogovati v besede, pisati in čitati.
Mnogi tovariši v celjskih enotah so
prišli iz krajev, kjer je življenje še
primitivno. Mnogi niso nikoli videli
tovarne in industrijske proizvodnje. Da
bi dobili boljšo predstavo o industrij-
skem gospodarstvu, so letos obiskali 9
najvažnejših industrijskih objektov v
Celju,
Da bi se spoznali z zgodovino kraja,
v katerem sedaj živijo, da bi se nava-
dili globlje spoznavati kraje, kamor
bodo v bodoče še prišli, je posvečena
pozornost tudi tej vzgoji. Skoraj vsi
vojaki so si ogledali zbirke mestnega
muzeja in muzej NOB, Bili so tudi
na 5 razstavah, kjer so se SE)oznali z go-
spodarsko in družbeno dejavnostjo na-
šega okraja. Kulturno izživljanje jim
je omogočeno. Dvakrat na mesec gre
slednji vojak v kino, bili pa so tudi v
gledališču, medtem ko so v kasarni pri-
redili 4 kulturne prireditve, poleg tega
pa še 4 koncerte za vojake. Šport je v
armadi obvezen predmet, V preteklem
letu so imeli 16 športnih tekmovanj z
izredno lepimi uspehi. Enote imajo svo-
je knjižnice. Doslej so mladi vojaki le-
tošnje izmene prečitali že okoli 900
knjig. Tudi poučne filme si ogledujejo
v dvorani Cinkarne, ki jim predvaja
te filme brezplačno.
Kdor je služil staro jugoslovansko voj-
sko, bo brez dvoma vedel za veliko
razliko med nekdaj in sedaj. Nekoč
so se zabavali le kaplarji na račun vo-
jaka, ki je moral lajati na luno, po-
rivati kovček pod posteljami z glavo
itd. Za čitanje časopisa je bila kazen
nekoč občutna, danes je čitanje časo-
pisov, spoznavanje novosti doma in p>o
svetu nekaj razumljivega, da, celo ob-
veznega.
Da je JLA šola, torej ni fraza, tem-
več čisto izrazito dejstvo, ki ga občutijo
zlasti tisti, ki so doslej še tavali v temi
nepismenosti, nepoučenosti in zaostalo-
sti, v katerih jih je še držala krivič-
nost preteklosti.
Pietetna svečanost na šentjurskem pokopališču
Kakor je časopisje poročalo, so pro-
svetni delavci s pomočjo MLO Ma-
ribor postavili znanemu slovenskemu
pedagogu, ravnatelju Henriku Schrei-
nerju dostojen spomenik, ki so ga od-
krili v okviru prireditev Dneva pro-
svetnih delavcev v Mariboru. Marsi-
komu pa ni znano, da je priznani pe-
dagog p>okopan na pokopališču v Šent-
jurju, Šentjurski šolniki so zato prire-
dili pretekli petek na grobu svojega
vzornika spominsko svečanost. Sveča-
nosti so se udeležili poleg domačih uči-
teliev in učencev tudi zastopniki obla-
sti in društev.
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji
in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega uprav-
ljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd, in si žele razširiti
in poglobiti politično znanje.
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri
CKZKS, Ljubljana, Parmova 37/11 do 31, 12, 1955, hkrati pa tudi na
svoj občinski komite,
V prijavah navedite osebne podatke, podatke o dokončanih šolah
in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem
poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov.
Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tova-
rišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole
oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja.
za tečaj Politične šole pri CK ZKS
(od 1. februarja do 30, junija 1956)
Stev. 49 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 9. decembra 1955
Kafere zadeva rešujejo
obeinski ljudski odbori
Poslej smo s področja gospodarstva
prikazali poslovanje občin v odnosu do
gospodarskih podjetij na splošno. V na-
slednjih poglavjih bomo opisali pristoj-
nost občin z ostalih panog gospodarske
dejavnosti.
finance
Občine so že doslej odločale o uvedbi
občinske doklade in krajevnega samo-
prispevka, predpisovale so občinske tu-
ristične takse ter izvrševale vrsto po-
slov na podlagi predpisov o prometnem
davku na alkoholne pijače. Nespreme-
njen je tudi ostal delokrog občin na
področju katastra, tako da občine še
nadalje rešujejo spore o razmejitvi ka-
tastrskih občin na svojem področju, od-
rejajo člane v komisijo za klasiranje
zemljišč, rešujejo ugovore zoper podat-
ke v katastrskem aparatu, kontrolirajo
prijavljanje katastrskih sprememb gle-
de na posestno stanje, način izkorišča-
nja in bonitete zemljišča ter vlagajo
zahtevke za revizijo katastra.
Nov in velik del finančnih zadev so
občine prevzele posebno na področju
davkov. Odslej bodo občine sprejemale
napovedi davčnih zavezancev o dohod-
kih, reševale njih vloge v zvezi s spre-
membami v zemljiškem katastru,' od-
merjale davek davčnim zavezancem,
ki izvršujejo usluge brez stalnega po-
slovnega kraja, ugotavljale bodo pavšal-
no davčno osnovo za dohodnino od samo-
stojnih poklicev in premoženja. Občine
vodijo sedaj kataster stavb in davčnih
zavezancev vseh vrst. Ugotavljale bodo
davčno osnovo, odmerjale in pobirale
dohodnino, določevale akontacije ter
reševale prošnje davčnih zavezancev za
priznanje davčnih olajšav v skladu z
zadevnimi predpisi. V pristojnost ob-
čine spada uvedba postopka, da se raz-
išče izvor dohodkov kakega davčnega
zavezanca.
Podobno vlogo imajo občine tudi pri
določevanju in pobiranju prometnega
davka. Občine bodo med drugim pobi-
rale prometni davek od nepremičnin
in izdajale o tem strankam potrdila.
Občine predpisujejo v mejah republi-
ških predpisov stopnje občinskega pro-
metnega davka, vendar je za veljavnost
takega predpisa potrebno soglasje okraj-
nega ljudskega odbora.
Po uredbi o zemljarini so na občine
preneseni posli s tega področja, v koli-
kor niso finančno-inšpekcijske narave.
Tako odloča občina s pritrditvijo okraj-
nega ljudskega odbora o delni ali po-
polni, začasni ali trajni oprostitvi za-
vezancev od plačevanja zemljarine, če
se zemliišče uporablja v negospodar-
ske, d^-užbene ali socialne namene. Ob-
čina obračunava zemljarino in dovolju-
je v utemeljenih primerih plačevanje
zemljarine v drugih rokih, kakor so
prednisani.
Občine so nadalje z novimi predpisi
o pristojnosti prevzele prisilni davčni
izterjevalni postopek. Tako bodo odslej
občine med drugim zlasti izdajale od-
ločbe o prisilni davčni izterjavi. Ime-
novale bodo komisije za reševanje pri-
tožb zoper odločbe o uvedbi prisilne
davčne izterjave, določevale bodo čas
in kraj javnih prodaj zarubljenih pred-
metov ter izdajale odločbe v zavaro-
vanie nedospelih davčnih dolgov.
Spričo tako širokih kompetenc na
področju davčne odmere in izterjave je
povsem razumljivo, da so občine pre-
vzele v-svojo pristojnost še administra-
tivno-kaznovalni pregon finančnih pre-
krškov, pri katerih gre za nepravočasen
obračun ali za zamudno plačilo zne-
skov, ki pomenijo proračunsko ob-
veznost v korist ljudskega odbora.
Odgovoriti moramo še na vprašanje,
kako je urejena davčna služba v pre-
hodni dobi do 31. 12. 1955. Po organi-
zacijski shemi bodo na občinah oprav-
ljale davčno službo posebne uprave za
dohodke, ki se prav v tem času formi-
rajo. Te občinske uprave so od okrajne-
ga ljudskega odbora že prevzele davčno
kartoteko in začele z evidenco o plače-
vanju davčnih obveznosti. Davčno iz-
terjavo samo pa bodo do 31. 12. 1955
izvrševali organi ukinjajoče se okrajne
uprave za dohodke. Zato naj se držav-
ljani v zvezi z davki vseh vrst, ali za-
radi davčnih potrdil odnosno registra-
cije računov odslej ne obračajo več na
okraj, temveč na občine, ker le-te raz-
polagajo s potrebnimi podatki.
Posebej se moramo na kratko dotak-
niti odnosa novih občin do lokalnih
bank in hranilnic. Po uredbi o bankah
in hranilnicah fUr. 1. FLRJ 4/54) so že
prejšnje občine smele ustanavljati hra-
nilnice, vendar je za veljavno ustano-
vitev hranilnice bila potrebna pritrdi-
tev okrajnega ljudskega odbora. Po no-
vih predpisih pa ustanovitev take hra-
ninlice ni več vezana na soglasje okraj-
nega odbora. Nespremenjena je ostala
pristojnost občine, da potrjuje pravila
hranilnice, ki jo je sama osnovala in
imenuje zanjo direktorja, da daje so-
glasje k statutu odnosno k imenovanju
direktorja hranilnice, ki jo je ustanovila
kmetijska zadruga. Glede slednjih je
za občine novost le v tem, da bodo od-
slej izdajale kmetijskim zadrugam le
občine dovoljenja za ustanovitev za-
družnih hranilnic.
Povsem nova so določila, ki urejajo
upravni položaj občine do komunalnih
bank. Tako je sedaj občina upravičena
ustanoviti s pritrditvijo okrajnega
ljudskega odbora za svoje območje ko-
munalno banko, vendar mora obenem
prevzeti tudi poroštvo za obveznosti ta-
ke banke. V kompetenco občine spada
imenovanje direktorja, predsednika in
članov upravnega odbora, imenovanje
nadzorstvenega odbora in potrditev sta-
tuta komunalne banke. Občina dalje
izda tudi odločbo o odstavitvi uprav-
nega odbora odnosno o razrešitvi direk-
torja ter odredi prisilno upravo nad
tako banko.
Ob koncu tega poglavja še navedemo,
da so na občine, čeprav so pri okrajnem
LO ostali v pristojnosti posli enake vrste,
prenešeni posli v zvezi z dajanjem ga-
rancij banki za kredite gospodarskih
organizacij ter deponiranje določenih
garancijskih zneskov iz sredstev občine
za gospodarske organizacije. Vendar
bodo občine posle iz te pristojnosti mo-
gle v praksi izvrševati šele z uveljavi-
tvijo novega družbenega plana odnosno
proračuna za bodoče leto, ko bodo ob-
čine postale polno garancijsko sposob-
ne.	(Se nadaljuje)
V Žalcu so ustanovili
komunski odbor ZB
Pred kratkim se je zbralo v Žalcu
iz trinajstih krajevnih odborov orga-
nizacije ZB enainštirideset delegatov,
da bi poslušali poročilo funkcionarjev
iniciativnega odbora in si izvolili svoj
komunski odbor. Predsednik Rudi Hri-
bar je uvodoma pozdravil prisotna za-
stopnika okrajnega odbora ZB tov.
Verdela in Rozmana ter zastopnika JLA
majorja Radojčiča, nakar je med dru-
gim omenil, da se je z decentralizacijo
naše ljudske oblasti decentralizirala
tudi organizacija Zveze borcev. Tako je
od prejšnjih devet občinskih odborov
ZB nastalo po volji članstva sedaj tri-
najst krajevnih odborov, ki se pa bodo
nemara še pomnožili. Nekateri odbori
so teritorialno tako razsežni, da so
nastajale resne težave glede sestajanja
članstva. Zaradi tega so se osamosvo-
jili krajevni odbori v Ponikvi, Pire-
šici in Andražu, medtem ko se od-
bora v Petrovčah in Libojah nista osa-
mosvojila. V Dobrovljah teži za osa-
mosvojitvijo le manjšina članstva. Čla-
ni iniciativnega odbora so se udeleže-
vali članskih sestankov, v kolikor jim
je to dopuščal čas.
Velenje ob veliki delovni zmagi
Letošnje praznovanje Dneva repub-
like v Velenju je bilo prav pomembno,
saj so hkrati velenjski rudarji slavili
svojo največjo delovno zmago. 25. no-
vembra opoldne je zmagoslavno zatu-
lila sirena in naznanila svetu: »Milijon
ton premoga smo že nakopali.« Tako bo
velenjski rudnik do konca tega leta
daleč presegel proizvodnjo.
Uprava, sindikat, delavski svet in
prav vsi imajo ob tako izrednem do-
godku velike zasluge. In ni čudno, če
je ob tako velikem dnevu praznično
razpoloženje v Velenju še večje.
Milijon ton premoga skupnosti, to
je največji triumf, najlepša manifesta-
cija velenjskih rudarjev ob Dnevu re-
publike.
Danes je velenjski rudnik najmoč-
nejši v Sloveniji, pa tudi med naj-
močnejšimi v državi.
Povečana proizvodnja, modernizaci-
ja rudnika, priprave za otvoritev dru-
gega jaška, stalno naraščanje prebival-
stva; vse to se odraža tudi v povečani
kulturnoprosvetni dejavnosti v Vele-
nju.
^Svečano praznovanje ob veliki zma-
gi rudarjev velenjskega premogovnika
se je pričelo že z nastopom mladinske-
ga pevskega zbora Nižje gimnazije Ve-
lenje.
V	soboto večer in nedeljo, 20. no-
vembra 1955, je pevski zbor pod vod-
stvom tov. Kmeclove pripravil pevski
koncert, ki je zajel 25 narodnih, umet-
nih in partizanskih pesmi.
V	soboto, 26. novembra zvečer, se je
slavje nadaljevalo. Učitelji na glasbe-
ni šoli so pripravili zelo uspeli ko-
morni koncert.
Prireditev je bila na umetniški viši-
ni. Posamezniki: Berman, Treonova,
Korunova in Tavšič so dovršeno odi-
grali zelo težke in zahtevne skladbe.
Veličino večera je poživil s krepkim
in uglajenim baritonom ing. Arnič, biv-
ši prvak dolenjske opere.
O večeru se moramo nadvse laskavo
izraziti in hkrati občudovati toliko
umetniško dovršenost nastopajočih.
Le eno bi ob prireditvi še želeli. Za
vzgojo koncertne publike, ki bi naj
komorno glasbo dojemala, bi bilo nujno
potrebno, da odlomke velikih glasbenih
mojstrov nekdo v lepi in izklesani be-
sedi vsebinsko pojasni.
Prihodnjič, upajmo, se bodo nasto-
pajoči predstavili širši javnosti in ne
samo povabljenim. Prepričani smo, da
bo tako pester in bogat umetniški spo-
red privabil prav vsakogar.
Uprava rudnika tudi glasbeno dejav-
nost krepko podpira in pomaga, kjer le
more.
Najlepši dan v čast 29. novembra je
bil torek, ko so po Velenju v povorki
korakali uniformirani rudarji. V kino-
dvorani je bila nato svečana akademi-
ja. Na njej je nastopila godba, pevci
in recitator.
Nič manj dostojno niso praznovali
Dan republike velenjski dijaki in učen-
ci. 27. novembra so pripravili akade-
mijo. Levji delež k njej so prispevali
»svobodaši«: glasbena šola in moški
pevski zbor. Na akademiji so obdarili
46 partizanskih otrok s hranilnimi knji-
žicami.	-VLš-
Odnosi do vajencev
iudi v Celiu še ntso
povsem pratifni
Preteklo nedeljo je bila na Vajenski
šoli za razne stroke I v Celju mladin-
ska konferenca, ki je p>okazala, da se
vajenci že smatrajo za sodelavce
ustvarjalcev delovnih dobrin in da
strme po čim boljši strokovni in šol-
ski izobrazbi. Pokazali so željo po iz-
venšolskem udejstvovanju v športnih
in kulturno-umetniških društvih.
Na konferenci so ugotovili, da neka-
teri mojstri nimajo razumevanja za
kulturno udejstvovanje in izvenšolsko
izobraževanje svojih vajencev. Vajenec
še po 6. uri zvečer, ko je že opravil
svoj delovni, čas, ne razpolaga s samim
seboj in se tako ne more udeležiti pvev-
skih vaj. Marsikateremu pa je onemo-
gočen tudi obisk gledališča. Nekateri
mojstri določajo nagrado vajencem p>o
urah in jim ure ob državnih praznikih
odtegujejo, čeprav je mesečna nagrada
z uredbo določena. Nekateri ne izpla-
čujejo draginjskega poviška v znesku
500 din, glede terenskih dodatkov pa
splošno smatralo, da vajencem ne pri-
padajo. Prezaposlenost vajencev je zla-
sti očitna v oblačilni in frizerski stroki,
kjer morajo vajenci takoj po pouku v
delavnico in nimajo časa za učenje.
Iznesli so nekaj izrazitih primerov iz-
koriščanja. Z deljenim delovnim časom
je vajencem vsako udeistvovanje one-
mogočeno, zato so padli predlogi za
uvedbo nedeljenega delovnega časa.
Mnogo so razpravljali o plesnih va-
jah, ki. so jih uvedli na šoli. da bi se
učenci navajali k družabnosti in lepe-
mu vedenju ter da bi imeli dostojno
zabavo pod nadzorstvom predavateljev.
Glede teh vaj pa se bo potrebno po-
drobneje porazgovoriti z delodajalci in
s starši na roditeljskem sestanku, ker
jih nekateri nepravilno razumejo.
Iznesli so tudi predloge za zgraditev
internata in telovadnice. Govorili so
tudi o šolskem samoupravljanju. Sploš-
no je izstopala želja vajenske mladine,
da aktivno sodeluje v gospodarskih ia
družbenih vprašanjih, kar je vsekakor
razveseljiv pojav.	S. F.
Pomembna zmaga vitanjskih kovinarjev
Kovinarji v Vitanju so dan pred
praznikom republike slavili pomembno
zmago v letošnjem letu: ta dan so iz-
polnili svoj letni proizvodni plan. Za
celo letošnje leto je bilo p^-edvideno,
da bodo izdelali 354 ton kovinskih iz-
delkov in odlitkov (od česar odpade
kake */* proizvodnje na kovinske iz-
delke, ostalo pa na odlitke iz livarne).
Delno je k temia pripomoglo tudi dej-
stvo, da v letošnjem poletju ni primanj-
kovalo vode, tako da je njihova lastna
centrala lahko nemoteno delovala, med-
tem ko je v sušnih letih morala več-
krat obratovati v presledkih. Precej
pa je k temu pripomogla še povečana
storilnost, boljša uporaba surovin, več-
ja skrb za kvaliteto posebno v zadnjih
mesecih in razni drugi momenti, ki so
vplivali na predčasno izpolnitev le-
tošnjih proizvodnih nalog.
V povečanju storilnosti so v zadnjih
letih zabeležili dokaj lepe uspehe. Leta
1939 je bila v tem podjetju proizvod-
nja na enega zaposlenega tono izdel-
kov na leto, saj so pri 36 zaposlenih iz-
delali letno 3d ton različnega kovane-
ga orodja. Prva povojna leia se stvar
ni dosti spremenila, dosti bolj pa je
viden napredek zadnjih let, zlasti od-
kar se je tovarna preselila v nove pro-
store na Fužinah. Z razširitvijo pro-
izvodnje, boljšo organizacijo dela in
ureditvijo strojev pa so v letošnjem
letu dosegli nekoliko manj kot tri to-
ne proizvodov na posameznika do kon-
ca novembra. Ker pa računajo, da bodo
do konca letošnjega leta izdelali sku-
paj kakih 400 ton izdelkov pri 126 za-
poslenih, bo povprečje na enega še ne-
koliko višje.
V tovarni zadnja leta izdelujejo celo
vrsto različnih orodij od navadnih se-
kir, lopat, krampov pa do zavor in
različnih odlitkov. Podjetje je pred par
leti stalo že pred tem, da se ukine
oziroma da se priključi k železarni v
Storah. Delavci takrat že niso dobivali
po^ih plač, izdelki niso šli v proda-
jo, posebno še, ker so se pod takrat-
nim vodstvom večji del usmerili na
proizvodnjo zavor, dosti manj pa na
ostale predmete. Razumljivo je, da je
bilo na tržišču tega kmalu dovolj. Sele
z nastopom novega direktorja tovariša
Kosa ter z zopetno uvedbo izdelovanja
vseh različnih predmetov, za kar so
imeli tudi strokovni kader, se je polo-
žaj docela spremenil.	L. V.
Široka so področja dela sindikata v podjetju
Skoraj vse sindikalne podružnice na
konjiškem področju so že imele občne
zbore. Po pripravah, udeležbi in raz-
pravi sodeč, sta bila dokaj dobra obS-
na zbora gozdnih delavcev in usnjar-
skega remonta v Konjicah. Posebej je
za tako dober obisk članstva značilno
za gozdne delavce, ki so raztreseni od
Rakovca, Vitanj pa preko Stranic do
Spitaliča in Konjic ter so bili zelo red-
ki, ki so izostali. Poročila iz njihovega
dela so bila zelo razveseljiva, saj ima
skoraj vsak član naročeno Delavsko
enotnost, pa tudi naročnikov na Pre-
šernovo knjižnico je okoli tri četrtine
članstva.
Na zboru v tovarni usnja KONUS,
kjer je bilo navzočih kaki dve tretji-
ni članstva, pa so razen poročila sin-
dikalnega odbora poročala še predsed-
nik DS podjetja in tov. Struc o deset-
letnem delu te podružnice. Razprava
pa je pokazala na široko področje dela
sindikata v sistemu nagrajevanja, nor-
miranj, sodelovanje v upravljanju itd.
V podružnici pri KZ v Slov. Konjicah
so upravičeno kritizirali tudi vmešava-
nje podružnice pri OZZ v Celju, ki
jim je določila brez njihove vednosti
datum občnega zbora, kar pa je seveda
odbor popolnoma upravičeno spreme-
nil. Ker je podružnica pri OZZ nekako
določila datume za vse občne zbore pri
KZ v celjskem okraju, si ta lasti neko
višjo pravico, ki pa je seveda nima,
saj to ni noben nadrejeni organ sin-
dikalnih organizacij pri kmetijskih za-
drugah.
Gozdni delavci se zelo zavedajo
pomena svoje sindikalne organizacije
Med prvimi na konjiškem področju
so preteklo nedeljo izvedli svoj občni
zbor gozdni delavci konjiške gozdne
uprave, ki zajema področje od Loč,
Spitaliča in do Vitanja, to je precejšen
del Konjiške gore ter del zahodnega
Pohorja. Udeležba sama je pokazala,
da se ti v veliki meri zavedajo svoje
organizacije, saj jih je od nekaj nad
60 članov prišlo 54, med njimi skoraj
polovica iz Vitanja in Rakovca, torej
oddaljenih iz Konjic okoli 15 km. Ze
to, kar so poročali odborniki iz dela
v preteklem letu kaže, da je bila po-
družnica dokaj delavna na različnih
področjih. Zlasti se je to videlo p"i na-
ročanju na DelavsVo en^^tnost. saj je za
• oolletje plačala podružnica iz svo-
jh sredstev naročnino za vse člane,
prav tako pa poskrbela, da so v drugem
polletju plačali vsi člani sami. Na zbir-
ko Prešernove knjižnice je naročenih
nad 50 članov, kar je okrog 80%. Te
številke že same po sebi kažejo, da je
bila dejavnost odbora usmerjena v tak
način izobrazbe, ki je na gozdne de-
lavce najbolj vplival. Ti so namreč
od večjih krajev dokaj oddaljeni, zato
jim je teže posečati različna predava-
nja, tečaje, seminarje itd.
V razpravi so tudi povedali, da jim
ne gre v račun, ker je njihova panoga
še vedno uvrščena med sezonska dela,
kot n. pr. v kmetijstvu. Vse njihove
intervencije in posredovanja pri različ-
nih organih do sedaj še niso imela uspe-
ha, vendar pa upajo, da jim bo končno
pritožba na zvezne organe priznala isti
položaj, kot ga imajo industrijski de-
lavci, ne pa kot sezonci. Treba je nam-
reč vedeti, da njihovo delo pri podi-
ranju in čiščenju gozdov traja skozi vse
leto in ne samo v določenih mesecih.
V kolikor je delo pri podiranju v zim-
skih mesecih otežkočeno, pa pride v
tem času v poštev spravilo in druga
dela, tako da ne pride do nobenih pre-
kinitev.
Odbor podružnice je med letom skr-
bel tudi za to, da so bili člani vedno
seznanjeni z vsemi tekočimi zadevami,
posebno še pri sestavi tarifnega pra-
vilnika in o delu delavskega sveta Gozd-
nega gospodarstva v Celju. Z ozirom
na glavna delovišča v okolici Konjic in
Vitanja so bili vsi sestanki na dveh
krajih, to pa je od odbornikov zahte-
valo še večje delavnosti. Ker pa je ve-
čina njih bila EK)novno izvoljena v sin-
dikalni odbor, je to najboljše spričevalo
za njihovo delo.
Ob koncu pa je treba povedati še
nekaj, kar je pri občnih zborih zelo
važno. Marsikje, posebno v večjih po-
družnicah, je ob tej priliki mnogo lepih
besed in načrtov za bodoče delo, viso-
kodonečih razprav o napakah in sla-
bostih pri delu ter smernicah, po kate-
rih naj bi se ravnal bodoči odbor.
ZANESLJIV ZNAK
Franček Frakelj: Prav gotovo bodo izpustili večje število gospodarskih kri-
minalcev, ko čaka toliko limuzin pred zaporofn.
Občinshi homltejl LIHS tehmujejo
V celjski skupnosti komun in^arno 13
občinskih komitejev mladine. Do ne-
davnega je bilo stanje mladine v naših
občinah še vedno precej pereče, ven-
dar pa se je njeno delo v zadnjih me-
secih precej dvignilo. Precejšen pou-
darek delu mladinske organizacije je
dalo 6-mesečno nagradno tekmovanje,
katerega je razpisal- Centralni komite
LMS od 15. avgusta 1955 do 15. febru-
arja 1956. Osnovni namen tega tekmo-
vanja je utrditev mladinskih vodstev
v organizacijah in komunah ter izbolj-
šanje dela osnovnih organizacij LMS
na vseh področjih.
K tekmovanju so se prijavili Občin-
ski komiteji LMS Celje, Kozje, Laško,
Planina, Rogaška Slatina, Šentjur,
Šmarje in Šoštanj in so dosegli že prav
lepe uspehe. Posebne uspehe v tem
tekmovanju pa ima Občinski komite
Kozje, Planina in Laško, saj so ti kan-
didati za nagrade Centralnega komite-
ja LMS. V občini Kozje so usmerili
svoje sile predvsem na vzgojo kmečke
mladine. V času tekmovanja bodo pri-
redili za mladino vrsto predavanj. Na-
dalje bodo vključili čim večje število
neorganizirane mladine v mladinsko
organizacijo, ustanovili bodo novo mla-
dinsko organizacijo v Bistrici ob Sotli
in v Podsredi. Najboljše člane LMS
bodo predlagali za člane Zveze komu-
nistov, dobre in požrtvovalne mladince
pa za člane raznih svetov, šolskih od-
borov in v upravne odbore KZ. Vse
mladince, ki so izpolnili 18 let, bodo
vključili v SZDL, zainteresirali bodo
mlade ljudi za napredek kmetijstva.
Kjer je za to dana možnost, bodo usta-
novili kmetij sko-gospodarske šole. V
Podsredi, Bistrici ob Sotli in v Polju
ob Sotli bodo ustanovili kmetijske k-ož-
ke pod vodstvom kmetijskega strokov-
njaka.
Za utrditev kulturne in športne de-
javnosti bo vsaka mladinska organiza-
cija v zimskem času naštudirala eno
odrsko delo. V vsaki mladinski orga-
nizaciji bodo ustanovili pevski zbor.
Precej slabše pa je delo mladine v
občini Vojnik in Vransko. Tam bodo v
času tekmovanja svoje aktive komaj
organizacijsko utrdili, saj je mladinsko
delo zaživelo šele po komunski konfe-
renci. V Vojniku so bili vključeni v
mladinsko organizacijo le mladinci, ki
stanujejo prav v središču Vojnika, do-
čim je okoliška mladina stala ob stra-
ni in mnogi niso niti vedeli za mla-
dinsko organizacijo. Sedaj že imajo
močne aktive v Dobrni in Strmecu,
ustanavljajo pa jih tudi v okoliških va-
seh. Na Vranskem imajo tudi šele dve
organizaciji, v prihodnjih dneh pa bodo
ustanovili še tretjo v Prekopi.
Zelo dobro pa je delo mladine v obči-
ni Planina, kjer imajo velike zasluge
tamkajšnji učitelji,' saj se vsi z vso
resnostjo trudijo, da bi mladinska orga-
nizacija zaživela in dosegla svoje na-
mene.	M. C.
KOMUNANA BANKA CELJE
sprejme
k u r j a C a
s takojšnjim nastopom službe.
S I. januarjem 1956 sprejmemo
H i S N ICO
Prednost imajo starejše osebe, ki
imajo možnost zamenjave stano-
vanj. Komunalna banka Celje
CELJSKI TEDNIK, 9. decembra 1955
Stev. 49 — stran 5
Križem kražem po žalski koinuni
Sadne akcije odborov RKS v naši
občini so pokazale izredne uspehe. Iz-
kazali so se posebno naši podmladkarji
RKS, ki so pod vodstvom učiteljstva
zbrali velike količine kvalitetnih ja-
bolk za svoje tovariše v mestih in in-
dustrijskih središčih. Pohvalo zasluži
posebno vaški odbor RKS v Gomil-
skem, ki je zbral skupno s podmlad-
karji nekaj čez tono jabolk za šolo v
Mostah pri Ljubljani. Za njimi niso
dosti zaostajali tudi drugi kraji in šole.
Pri tej akciji se je v lepi luči pokazala
dobrosrčnost naših kmetov, ki zasluži
vse priznanje. S tem so tudi dokazali,
da znajo ceniti napore našega delavca
v tovarnah.
Podjetje »Hmezad« v Žalcu je naka-
zalo šolam, ki so sodelovale pri uni-
čenju divjega hmelja, zneske od 20 do-
30 tisoč din za nabavo učil in s tem
ponovno izpričalo naklonjenost, ki jo
nudi ljudem na svojem področju. Sole
bodo tako obogatile svoje zbirke učil in
knjižnice.
Odkup sadja po zadrugah je sicer že
pri kraju, vendar pa ne bo dosegel
plana, ker sadje letos ni bilo posebno
kvalitetno in ker je toča ponekod na-
pravila veliko škodo. Za izvoz pa je
bilo potrebno sadje le najboljše kva-
litete. Da domači trg ni dovolj založen,
ni toliko krivda kmeta, ikakor se to
često poudarja, ampak tudi politika
odkupne trgovine. Naši kmetje bi svoje
pridelke radi spravili na trg, če bi
to bilo mogoče. Slaba organizacija od-
voznih sredstev to onemogoča. To smo
videli lani pri odkupu fižola in pri dru-
gih pridelkih, ki so se ponekod nako-
pičili, dočim so ti-peli v raznih krajih
pomanjkanje istih artiklov, kar je se-
veda vplivalo tudi na ceno. Ko bodo
večja podjetja pravilno organizirala
razdelitev blaga in skrbela za ekspedi-
tivnost, bodo tudi zadruge lahko spra-
vile pridelke^ v promet. Zato bi bilo
nujno potrebno odpraviti težave, s ka-
terimi se morajo kmetijske zadruge
pri odkupu boriti.
Koristen sklep je napravil poslovodja
KZ Tabor, ki skupno s svetom po-
trošnikov preprečuje prekomerno
in panično nabavo sladkorja, masti
i. dr. Tako bodo ti artikli konzumen-
tom stalno na razpolago ter bo ob po-
javah raznih paničnih gesel, ki jih ši-
rijo neodgovorni elementi, vsaka špe-
kulacija onemogočena.
V gozdovih na Ojstrici pri Taboru
sprhni na desetine sežnjev drv, ker jih
nihče ne sme spraviti. Na drugi strani
Čutimo povsod pomanjkanje drv za ku-
rivo in jih imajo celo šole, ki se naha-
jajo,v neposredni bližini, premalo. Mar-
sikdo bi rad spravil za majhno odškod-
nino les domov, če bi mu to Gozdna
uprava dovolila. Tako pa propade in ne
koristi nikomur, mora pa škoditi gozd-
nim nasadom, ker so razmetani kupi le-
sa in dračja gotovo legla gozdnih škod-
ljivcev. Zbor volivcev v Taboru je v
nedeljo o tem sklepal in zahteval od
predsednika občine, da v tej zadevi po-
sreduje pri Gozdni upravi.
Na prvi seji Sveta za prosveto in kul-
turo občine Žalec je bil sprejet sklep,
da bo ustanovljena v Žalcu glasbena
šola, kar bodo Savinjčani gotovo z ve-
seljem pozdravili. Član tega Sveta pre-
glejuje vse knjižnice na območju
občine. Ugotovljeno je, da nekatere
Ljudske knjižnice le životarijo, ker ni-
majo dovolj knjig in ne dovolj sred-
stev, ponekod so pa tudi prostori zelo
pomanjkljivi. Zato je Svet za prosveto
in kulturo pri občini Žalec dol^il zne-
sek 700 000 din v proračun, iz katerega
bo priskočil na pomoč takšnim knjiž-
nicam. To je nujno potrebno, ker naši
Savinjčani radi berejo in jim je knjiga
včasih edino razvedrilo, kar velja po-
sebno za hribovite predele. Zelo pod-
jetni so v Braslovčah, kjer se bodo s
knjižnico izselili iz sedanjega zatohle-
ga prostora v bivši občinski prostor,
kjer nameravajo urediti tudi čitalnico.
Zelo lepo urejene knjižnice imajo v
Preboldu in v Lokah pri Taboru. Te
knjižnice prednjačijo po številu knjig
in po lepi ureditvi prostorov.
Tudi letos bodo pričele, kolikor
še niso, obratovati šolske kuh nje po-
vsod, kjer je to potrebno. Praksa pa je
pokazala, da uspevajo šolske kuhinje
najbolj tam, kjer aktivno sodelujejo
šolski odbori in starši sami odnosno
Društvo mladine.
Da se seznani s stanjem vseh šol v
občini, jih obiskuje te dni posebna ko-
misija, ki jo vodi predsednik Sveta tov.
Boris Debič. Njegova znana skrb in
naklonjenost šolstvu nam zagotavljata,
da bodo šole, kolikor bodo seveda
tudi sredstva na razpolago, v dogled-
nem času boljše urejeno. Popotnik
Proslave ob Dnevu republike
HUMANA GESTA RUDNIKA
LIGNITA VELENJE
Za proslavo Dneva republike je de-
lovni kolektiv Rudnika lignita Velenje
obdaroval 15 siromašnih slepih iz ob-
močja OLO Celje s 25 ton lignita.
Ta humana gesta je vsekakor po-
hvalna in bi naj služila za vzgled osta-
lim delovnim kolektivom, zlasti še
onim, pri katerih* socialna čustva do
socialno šibkih niso prišla do izraza.
Slepi se za plemeniti dar kolektivu
najtopleje zahvaljujejo ter mu želijo
mnogo uspehov v njegovem delu.
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE
GLUHIH V CELJU
Na večer pred praznikom republike
se je v Celju zbralo 67 gluhih z željo,
da desetletnico nove Jugoslavije kolek-
tivno in dostojno proslavijo.
Predsednik OLO Celje tov. Riko Jer-
man in predsednik občinskega ljudske-
ga odbora Celje tov. Andrej Svetek sta
na proslavo poslala svoja zastopnika,
ki sta zbranim gluhim izročila pozdra-
ve in čestitala k prazniku.
Proslava je bila dobro pripravljena.
Tajnik Okrajnega odbora zveze gluhih
Celje je pripravil obširno pismeno pre-
davanej o pomenu državnega praznika
ter o delu in uspehih organizacije glu-
hih v obdobju od osvoboditve do danes,
katerega je gluhim gestikuliral agilni
član zveze gluhih tov. Kari Pušnik,
elektromonter iz Šempetra v Savinjski
dolini. Gluhi so predavanje spremljali
z veliko pozornostjo.
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE
SLEPIH V CELJU
Dne 27, novembra se je zbralo v
Celju precejšnje število slepih iz mesta
Celja in bližnje okolice, da bi prosla-
vili desetletnico nove Jugoslavije.
Proslavo je otvoril agilni član orga-
nizacije slepih, ki je istočasno tudi pred-
sednik Okrajnega odbora združenja
slepih v Celju, tov. Ivan Ograjenšek. Z
zbranimi besedami je pozdravil navzo-
če in jim čestital k prazniku.
Zastopnika okraja in občine sta ob-
ljubila, da bo ljudska oblast tudi v bo-
doče nudila potrebno pomoč slepim v
mejah možnosti.
V SMARTNEM OB PAKI
SO ODKRILI SPOMENIK...
Krajevna organizacija ZB v Smart-
nem ob Paki je 27. novembra 1.1. od-
krila sp>omenik petim neznanim bor-
cem Sercerjeve brigade, ki so padli 26.
novembra 1944 ob priliki velike nemške
ofenzive na osvobojeno ozemlje Zgor-
nje Savinjske doline. Spomenik stoji ob
skupnem grobu v bližini želenziške po-
staje Paška vas. K odkritju se je
zbralo precej ljudi, šolska mladina pa
je bila pod vodstvom svojega učitelj-
stva polnoštevilno zastopana. Po od-
kritju je ZB priredila partizanskim
otrokom malico, nato pa obdarila vseh
27 otrok s hranilnimi knjižicami in vpi-
sanimi vlogami od 1500 do 3000 dinar-
jev.
... V Šentilju pa spominsko
plosco
V	St. Ilju so 27. novembra, svečano
odkrili spominsko ploščo vsem padlim
borcem in talcem. Pri svečanosti so
bili zastopniki vseh množičnih in poli-
tičnih organizacij.
Po svečanosti je bila še posebej maj-
hna slovesnost, kjer so obdarili par-
tizanske sirote.
Spomnili so se vseh partizanskih si-
rot s posebno vrsto nagrad — s hra-
nilnimi knjižicami.	-Viš-
SKRB OBČINSKEGA ODBORA ZB
V	ROG. SLATINI ZA MLADINO
Za praznik republike je občinski od-
bor ZB v sodelovanju z odborom ZVVI
in sindikalne podružnice steklarne »Bo-
ris Kidrič« v Rogaški Slatini pripravil
otrokom padlih borcev dan, ki jim bo
ostal še dolgo v lepem spominu. Na
Dan republike je bila prirejena v veliki
kino dvorani svečanost. Program so pri-
pravili pionirji osnovne šo^e. Organi-
zacija ZB pa je nudila navzočim brez-
plačno predstavo filma »Slavica«, ki
prikazuje junaško borbo naših borcev.
Na zaključku prireditve so dobili
otroci žrtev fašističnega nasilja hranil-
no knjižico z lepo denarno vlogo. Sin-
dikalna podružnica steklarne pa je ob
tej priliki omeni enim otrokom podarila
zavitke s tekstilom.
IZ dobrne
V	ponedeljek zvečer je bila slavnost-
na akademija v počastitev 29. no-
vembra. Obenem je bila tuc^ otvo-
ritev novo urejene kinodvorane.
Na tej proslavi se je zbralo lepo šte-
vilo ljudi, celo kmetje iz oddaljenih
krajev so prišli, da počaste ta veliki
dan. Po lepem in izbranem govoru
profesorja Marčiča so nastopili mla-
dinci in šolski otroci s folkloro, a KUD
»Kajuh« je zapel nekaj borbenih pesmi.
NA VRANSKEM
Tudi na Vranskem smo proslavili
Dan republike. Na večer pred prazni-
kom je bila slavnostna akademija s
sodelovanjem obeh šol in TVD »Parti-
zan« Vransko.
IN V SLOVENSKIH KONJICAH
Za letošnjo proslavo Dneva republike
je pripravilo TVD »Partizan« slavnost-
no akademijo z nastopom svojih vrst.
Razen tega je bil na programu še go-
vor o pomenu praznika ter nekaj pev-
skih točk konjiškega pevskega zbora.
Na sam praznik pa je odbor ZB pova-
bil in IX)gostil otroke padlih borcev.
Po zahodnem delu kozjanske občine
Na Pilštanju so imeli kar dobro obi-
skan zbor volivcev. Izvolili so krajevne
odbore, o njihovi pristojnosti in novih
gospodarskih smernicah je govoril tov.
Joško Lojen, predsednik občine.
Sedaj, ko si bodo ljudje oskrbeli ste-
Ijo in drva, bo več časa za popravilo
cest, zato je bilo o komunikacijskih
delih največ govora. Po kolovozih, spe-
ljanih v razne smeri s ceste okoli Po-
lan, se vprežna živina komaj premika,
kaj šele, da bi vlekla tovor. Zato ni
čuda, da se vozniki izogibljejo globač
In zarežejo z vozovi kar v travnike.
Tako upravičeno zahtevata lastnika raz-
ruvanih travnikov v Dobležičah od-
škodnino, Mladi Brile j Franc je pa iz-
javil, da bo rad ves teden dalal brez-
plačno z vprežno živino na popravilu
občinske ceste v Dragomeriče, če mu
bodo pomagali tudi drugi. Ko bi bili
vsi tako uvidevni, ne bi bilo niti ene-
ga vgreznjenega kolovoza in tudi živi-
ni bi odleglo, — Cesta okoli pokopali-
šča na Pilštanju je ogrožena od plazov-
ja, pa tudi zanemarjeni izvir tik ceste
namaka in rahlja cestišče. Tu bi bilo
treba nekaj več sredstev, da bi ustavili
nenehno kr'^anje, — Tov, Leon Amon
se je s tovariši zavzemal za izgradnjo
mostu v Dobležičah, kjer je plazovje
zgnetlo cestišče v globel, Ze dolgo čaka
na popravilo most, ki veže pri Podlogu
naselie Zagorje z glavno cesto. — Tov.
Ivan Jokan bo poklonil les za gradnjo
brvi v Lesičnem preko potoka Bistrica
v Log.
Roparji in vlomilci iz konjiške okolice
pred sodiščem
V	raznih krajih konjiške okolice so
se že od leta 1952 dogajali vlomi, ropi
in tavine, zločincev pa niso mogli iz-
slediti. Toda sčasoma pride vse na dan
in tako se je tudi ta vlomilska tolpa
po vztrajnem prizadevanju organov
TNZ v Celju znašla na zatožni klopi.
To so 25-letni delavec Ciril Korošec,
25-letni mizarski pomočnik Ludvik Ko-
bale in 22-letni avtomehanik Anton Pi-
vec. Ciril Korošec in Ludvik Kobale sta
meseca junija 1954 v planiski koči »Pri
treh kraljih« s silo vzela 4.534 din go-
tovine in 7 buteljk vina. Bila sta ma-
rkirana in sta upravnici grozila z ubo-
jem, Meseca junija 1954 sta namerava-
la oropati planinsko kočo na Boču, pri
Čemer pa nista uspela, V noči od 26.
na 27. november 1953 sta vlomila v KZ
Šentjernej in odnesla raznega blaga za
okoli 72.000 din. Aprila 1954 sta zopet
vlomila v isto zadrugo in odnesla blaga
za okoli 221.000 din. Tretjič sta hotela
vlomiti v isto zadrugo, vlom pa se jima
ni posrečil, ker sta bila prepodena. V
noči od 15. na 16. december 1953 sta
vlomila v KZ Tepanje in odnesla raz-
nega blaga za okoli 121.900 din. V isto
zadrugo se jima vlom v noči od 19. na
20. november ni posrečil. V noči od 6. na
7. april 1954 se jima vlom v KZ Loče
tudi ni posrečil, pač pa sta v noči od
22.	na 23. september vlomila v to za-
drugo in odnesla za 225.000 din razne-
ga blaga. V noči od 7, na 8, julij 1954
Bta vlomila v KZ Spitalič in odnesla za
okoli 142.000 din blaga,
Ludvik Kobale in Anton Pivec sta
v noči od 29. na 30. maj 1952 vlomila
v KZ Prihova in odnesla za 227.000 din
blaga ter več tisoč din gotovine. V me-
secu oktobru 1952 sta vlomila v isto
zadrugo in ukradla za 262.000 din blaga.
Tako so bili vlomi in tatvine na teko-
čem traku, vlomilcev pa niso mogli iz-
slediti.
V	noči na 13. maj 1955 je nekdo okrog
23.	ure ustrelil mlado mater Nežo Ko-
rošec, ko je bila na obisku pri svoji
sosedi Zofiji Cvahte v Ličnici pri Lo-
čah. Neznanec je ranil tudi Zofijo
Cvahte, nato pa izginil brez sledu. Ze
okrog polnoči so prišli na kraj zločina
organi TNZ iz Celja. Sledu za storilcem
niso mogli najti. Vpraševali so za oko-
liščinami in zvedeli, da so bili Korošče-
vi v slabih odnosih le s posvojencem
Cirilom Korošcem. Cirilu Korošcu so
zgodaj umrli starši, posvojila sta ga
brata Janez in Gregor Korošec. Eden
bratov pa se je kasneje poročil in nje-
gova žena je pripeljala k hiši svojo
hčerko Nežko. Napravili so oporoko, da
bosta oba posvojena otroka dedovala
vsak polovico posestva in se poročila;
vse to pa se je pozneje spremenilo.
Nežika se je poročila z drugim, Ciril
pa je odšel iz hiše drugam, V noči po
uboju Neže Korošec so našli v gozdu
Cirila Korošca v krvi. Izvršiti je hotel
samomor. Prepeljali so ga v celjsko
bolnišnico, kjer je okreval. Po okreva-
nju so z zasliševanjem nadaljevali, Ci-
ril Korošec je končno uboj Koroščeve
priznal, zraven pa je priznal tudi to,
da ga teži še več zločinov. Srečno na-
ključje je hotelo, da so ob priliki pre-
iskovanja v zvezi z ubojem Neže Koro-
šec odkrili niz težkih kaznivih dejanj
ropov in vlomov, katere sta izvršila Ci-
ril Korošec in Ludvik Kobala, ki sta
postala nevarna vlomilca. Obdolženci
so vlome in rope v kmetijske zadruge
priznali.
Na sodni razpravi pri okrožnem so-
dišču v Celju je bil postopek proti Ci-
rilu Korošcu izločen, ker ga bodo po-
slali na opazovalnico. Ludvik Kobale
je bil obsoien na 15 let, Anton Pivec
pa na 3 leta strogega zapora.
SMARSKI RADIO
ZA »TEDEN TISKA IN RADIA«
V tednu tiska in radia je tudi šmar-
ski radio dal svoj prispevek. Med ted-
nom je pripravil šolsko oddajo, o če-
mer je predhodno obvestil vse šole.
Oddaja je trajala 70 minut in šole si
še želijo takšnih šolskih oddaj.
VIOLINIST IGOR OZIM
bo koncertiral v Čel u
Igor Ozim je danes ime, ki ni le ime
prvega jugoslovanskega violinista, tem-
več tudi ime, ki uživ^ evropski sloves.
Naš mladi mojster, ki je bil nagrajen
na mednarodnem tekmovanju za Fle-
schovo zlato medaljo v Londonu s prvo
nagrado in na mednarodnem tekmova-
nju v Miinchenu prav tako s prvo na-
grado, je v zadnjih dveh letih koncerti-
ral po vseh velikih evropskih glasbenih
središčih. Koncerte je imel v Londonu,
Liverpoolu, Manchestrii, Parizu, Ziiri-
chu, Luzernu, Baslu, Miinchenu, Stutt-
gartu, Kolnu, Stockholmu, Oslu, Mal-
moju, Helsinkih in Berlinu, ravnokar
pa se je vrnil s turneje po Poljski in
Sovjetski zvezi,
Igor Ozim bo imel meseca decembra
letos obsežno turnejo po naši državi.
Začel jo bo 13. decembra v Ptuju, nato
bo 14. koncertiral v Celju, 16. pa v
Mariboru. Koncerte bo imel še v Ljub-
ljani, Zagrebu, Beogradu in Novem Sa-
du, kjer bo koncertiral s solističnim
sporedom in igral z orkestrom. Na so-
lističnih koncertih ga bo spremljala
pianistka Hilda Horak-Casova, profesor
Akademije za glasbo v Ljubljani.
Spored Ozimovega solističnega kon-
certa obsega v prvem delu Beethovno-
vo sonato za violino in klavir v G-duru
in impresionistično sonato francoskega
skladatelja Claudea Debussyja. Drugi
del sporeda obsega Špansko ljudsko
suito španskega skladatelja Manuela de
Falle v šestih stavkih, dve skladbi Ma-
rijana Lipovška, Prokofjeva »Vilo Zi-
mo« in »Aretuzin studenec« poljskega
skladatelja Karla Szymanowskega.
Koncert Igorja Ozima in Hilde Ho-
rak-Casove bo gotovo deležen posebne
pozornosti, zlasti še, ker bo eden naj-
boljših koncertov v tej sezoni.
USPEH PREŠERNOVE DRU2BE
Letos je Prešernova družba dosegla
razveseljiv dvig števila svojega član-
stva, ki ga je povečala od približno
46.000 na 75.000. Pri tem se je izkazal
tudi celjski okraj, ki je napredoval od
6054 na 12.296 članov, torej za ved
kot 100 %.
V teh dneh prejemajo člani knjige^
6 katerimi bodo nedvomno zadovoljni.
Cez mesec dni bodo imeli možnost, da
jim pri velikem nagradnem žrebanju
pripade še dragocen dobitek.
Ob prevzemu knjig naj člani obnove
tudi že članarino za prihodnje leto, pri-'
stopijo pa naj tudi novi člani, da si v
prihodnjem letu zagotove nove kvali-
tetne knjige po že objavljenem progra-
mu in sodelovanje pri prihodnjem na-
gradnem žrebanju. Da bi se ta naša
napredna knjižna družba še bolj pri-
bližala ljudstvu, se bo njena poverje-
niška mreža še povečala in zgostila,
kjer bo to potrebno.
Naj ne bo slovenske družine brea
knjig Prešernove družbe, ki nam z3
majhen denar nudi zares mnogo lepe-
ga in koristnega!
Uspeh proslave 80-letnice slovenskega
[šolstva v Celjuj
Pripravljalni odbor za proslavo 80-
letnice ustanovitve prve slovenske šole
v Celju z zadovoljstvom ugotavlja ve-
lik moralni uspeh, ki ga je doseglo
mesto Celje s svojo okolico v slav-
nostnih dneh od 4. do 6. novem-
bra 1955.
Slovensko Celje in z njim vsa Slo-
venija sta izrekla ob tej priliki svo-
je globoko spoštovanje in iskreno
zahvalo vsem narodnim boriteljem za
niihovo neomajno zvestobo slovenske-
mu ljudstvu, ki je bila najbolj očitna
in uspešna v borbi za prvo slovensko
šolo v Celju pred 80 leti in še potem
do popolne narodne osvoboditve, ki so
nam jo priborili naši hrabri borci v
letih narodnoosvobodilne borbe.
Da je ta veličastna proslava dosegla
svoj popoln in vzvišen namen, to je, da
se je spremenila v manifestacijo slo-
venske in socialistične zavesti, je veli-
ka zasluga vseh, ki so pri tej slavnosti
sodelovali. Predvsem velja iskrena za-
hvala delovnim kolektivom naših pod-
jetij, ki so velikodušno to narodno slav-
je gmotno podprli.
Deležni krepke moralne podpore Okr.
ljudskega odbora v Celju in celjske
občine, predstavnikov SZDL in ZKS
ter vseh množičnih organizacij, se mora-
mo zahvaliti vrsti kulturnih sodelavcev
pri odkritju spominske plošče in svečani
akademiji, ki je bila na splošno željo
občinstva ponovljena še šestkrat, s či-
mer se je slavnostno razpoloženje znat-
no podaljšalo. Pri tem so nam pomagali
SKUD France Prešeren, Celjsko in
Ljudsko gledališče. Baletna šola Sonje
Gorjančeve, oktet II. gimnazije in šol-
ska mladina s svojimi voditelji.
Naj se zahvalimo že" pesniku in pi-
satelju Franu Rošu, sodelavcem pri
sestavi spominskega zbornika, organi-
zatorjem razstave in okrasitvi mesta
samega. Hvaležni smo tudi našemu ti-
sku in Celjski tiskarni, Ljudskemu ma-
gazinu in vsem učiteljskim zborom, ki
so s svojo in udeležbo šolske mladine
počastili naše prireditve ter nas podprli
s svojim sodelovanjem.
Zahvaljujoč se vsem udeležencem
slavnostnih prireditev, izrekamo še po-
sebno zahvalo ljubitelju mladine in
pokrovitelju proslave, predsedniku ljud-
skega odbora celjske občine tovarišu
Andreju Svetku, Prav vsem iskrena
hvala!
Za pripravljalni odbor:
Mira Lahova, 1. r. Jože Jerše, 1, r.
Še o proslavi 80-letnice
prve slovenske šole v Celju
Kmalu bo poteklo 20 let, ko sem za-
man s hlapcem Jernejem iskal pravice
za svoje 40-letno delo, vzgajanje in uči-
teljevanje na vzgojnem prosvetnem po-
lju na prvi slovenski šoli v Celju in
namesto pravice so me takratni p>olitični
valovi nasilno izruli in odstranili od
priljubljenega šolskega doma in mla-
dine.
Pa tudi temu šolskemu domu in naši
mladini je okupator zadel strašne kri-
vice. To je bolelo in me žalostilo. Toda
kakor po dežju sonce zašije, tako me
je proslava 80-letnice te šole razvese-
lila in pomladila.
Vidim v svojih naslednikih, da lahko
v svobodi, od nikogar ovirani, mnogo
bolje delajo, vzgajajo in učiteljujejo.
Da je temu tako, mi je ponazorila vsa
proslava. Težko je delo učitelja in reči
mor^im s ponosom, da sem se pri iz-
vajanju te proslave zamislil v tisto
podrobno vztrajno in težavno delo, ki
ga je z veseljem in neumorno izvršil
kolektiv I. osnovne šole. Bilo je vse
prav vzorno! Nam, prejšnjim učiteljem
ne bi moglo kaj takega uspeti. Nismo
imeli toliko šolskih prijateljev, kakor
jih imajo učitelji danes, saj so bila na-
ša slovenska srca ali v avstrijskih ali
v prejšnjih jugoslovanskih političnih
okovih. Ta proslava pa je pokazala, kaj
zna v svobodi izvršiti sedanji jugoslo-
vanski učitelj.
Hvaležno zahvalo sem dolžan vsem
prirediteljem, kolektivu in mladini, da
so se tako prisrčno spominjali svojih
prednikov preko Lopana, Gradišnika,
Krajnca in drugih, tako pri odkritju
spominske plošče, prekrasni akademiji,
bogati pogostitvi in izborno urejeni
brošuri.
Fran Voglar,
bivši šolski upravitelj
Stev. 49 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 9. decembra 1955
IZ CELJA....
Nic vec po domače
Kolektiv podjetja »CELEIA-SAD« si
je pred dnevi izvolil svoj prvi delav-
ski svet. Praznično razpoloženje je
vladalo ta dan. V skupinah in posa-
mezno so prihajali delavci in usluž-
benci na lepo okrašeno volišče. Z za-
dovoljstvom je bilo oi>azovati vesele
obraze. Vsak posamezen se je zavedal,
da je konec 18-mesečne pripravljalne
dobe in vsega, kar je šlo »po domače«,
kot to imenujejo v spominu na staro
upravo. Za kolektiv nastopa nova do-
ba, doba samoupravljanja in s tem
podjetje pričenja z novim življenjem.
Delavski svet in uprava ter ves ko-
lektiv bo vložil vse sile, da se bo pod-
jetje vsestransko razvijalo.
Direktor Ferdo Kavtičnik je pozval
delavski svet in kolektiv, da da vse iz
sebe, ker samo z združenimi močmi bo
podjetje lahko popravilo vse nepra-
vilnosti iz preteklosti. Seznanil je tudi
kolektiv z zadnjo subvencijo, ki jo je
dal Občinski ljudski odbor v Celju.
Kolektiv je dolžan, da vrne družbi vso
pomoč, ki mu jo je le-ta nudila.
PRISRČNA VAM HVALA —
CELJSKI PODIVILADKARJI!
Celjski pionirji, člani Podmladka RK
•^0 v letošnji jeseni poslali pošiljko ja-
bolk Podmladkarjem in pionirjem ljud-
ske šole v Rogoznici pri Sibeniku. Te
dni so naši pionirji sprejeli prisrčno
zahvalo rogozniških učencev, kjer med
drugim pravijo:
»Vaša pošiljka, dragi prijatelji, nas
je izredno razveselila in iznenadila.
Nimamo besed, s katerimi bi se Vam
mogli zadostno zahvaliti. Toda ponuja-
mo Vam naše iskreno prijateljstvo in
želimo z Vami dopisovati, da se bomo
na ta način pobliže spoznali.«
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU
Cene v oklepaju veljajo za privatni
sektor
Krompir 16 (18—20), fižol vis. 54 (70
do 80), fižol niz. — (60—70), solata 58 do
60 (50—90), cvetača 64 (100), špinača 60
(150), motovileč — (100—150), ohrovt 18
do 24 (25—35), peteršilj 40—100 (80), ze-
lena 46 (60—80), čebula 40 (40—50), če-
sen 80 (120—150), zelje gl. 14—16 (12 do
20), zelje rib. 40 (40—50), repa sv. 10
(20,) repa rib. — (30—40), pesa 30—40
(30), paprika 54 (—), jabolka 22—24 (20
do 30), hruške 30 (20—40), suhe slive
130 (—), suho sadje — (60—80), suhe
smokve 175 (—), limone 230 (—), grozdje
—	(50), ribe 160 (—), jajca 23 (22—26),
mleko — (32), skuta — (120—140), sme-
tana — (160—200), vino — (120—130),
žganje — (300—350), kokoši — (400 do
500), piščanci — (200—350), orehi celi
160 (130—150), nešpli — (20—30), orehi
luščeni 580 (480—520), koleraba — (30),
kostanj — (20—25), pšenica — (50—60),
koruza — (60), pomaranče 380 (—), ro-
zine 350 (—), »kaki« 56 (—), redkev 20
(40), ječmenova kaša 80 (—), por 40 (60),
korenjček 50 (20—60), hren 80 (80), kis
-	(30).
Gibanle prebivalstva v Geljy
v času od 19. 11. do 3. 12. je bilo rojenih
H dečkov in deklic.
Poročili so se:
Miroslav Križnik, železničar in Angela Me-
«Brič, gospodinja, oba iz Celja; Alojzij Turn-
iek, trg. pomočnik in Ljudmila Stramšak, kro-
jaška pomočnica, oba iz Ostrožnega pri Celju;
Viktor Strne, krojaški mojster iz Maribora in
Marija Kos, knjigovodkinja iz Celja; Ivan-
Bogdan Rihteršič, geolog iz Celja in Ana
Ažbe, profesorica iz Črne pri Prevaljah; Jozel
Arbeiter, ključavničar iz Celja in Marija Zaje,
poljedelka iz Šempetra v S. d.; Boris Flis,
nslužbenec iz Celja in Milka Petrovič, učite-
ljica iz Brestanice; Maksimiljan Mulej, knji-
govodja iz Celja in Marta Klemenčič, trg.
pomočnica iz Leskovca, okraj Trbovlje.
Ivan Pajenk, elektrotehnik iz Gotovelj, ob-
fina Žalec in Marta-Jožefa Vok, nameščenka iz
Celja; Jožef Sovič, zidar in Roza Stor, gospo-
dinja, oba iz Celja; Frančišek Jager, avtopre-
voznik iz Babnega in Silva Rednak, nameščen-
ka iz Celja; Jožef Zekalj, avtomehanik iz Krške
vasi, okraj Trbovlje in Marija Novak, šivilja
iz Malega Podloga, okraj Trbovlje.
Umrli so:
Marija Ostrelič, roj. Levak, delavka iz Artič,
Trbovlje, stara 56 let; Lidija Korošec, otrok
iz Zg. Zreč, okraj Celje, stara 4 mesece; Franc
Orac, rudar v pokoju iz Tratne, okraj Celje, tar 57 let; Božidar Kartuš, otrok iz Pariželj,
okraj Celje, star 1 mesec; Jakob Sikošek, upo-
kojeni železničar iz Celja, star 72 let; Jožef
Copot, novorojenček iz Celja, star 4 dni; Mi-
hael Žnidar, usnjarski pomočnik iz Družmirja,
okraj Celje, star 26 let; Srečko Karaič, otrok
iz Celja, star 5 mesecev; Janez Teršek, upo-
kojenec iz Marija Gradca, okraj Celje, star
?0 let.
Janez Teršek, upokojenec iz Marija Gradca,
občin« Laško, star 71 let; Franc Pajnič, reše-
tar iz Sodražice, star 49 let; Jožefa Lang, roj.
Smole, upokojenka iz Celja, stara 75 let; Ce-
cilija Veber, roj. Podhraški, upokojenka iz
Celja, stara 62 let; Franc Berglez, čevljarski
mojster iz Celja, star 57 let; Kozalija diane,
oskrbovanka iz Bukovžlaka, stara 74 let; Franc
Majoranc, novorojenček iz Prožinske vasi, star
1 mesec; Franc Jazbec, upokojenec iz Celja,
star 58 let; Rozalija Verk, roj. Močnik, go-
spodinja iz Laške vasi, stara 49 let.
Iz sodne dvorane
BREZ DOVOLJENJA SO HOTELI
V AVSTRIJO
Martin Ritlop, delavec pri Gradisu v
Šoštanju, Magda Habijan, delavka pri
Gradisu v Šoštanju. Ivan Ritlop iz Ce-
lja in Ivanka Verdev iz Topolšice, so
hoteli v okolici Prevalj prekoračiti brez
dovoljenja državno mejo in pobegniti
v Avstrijo. To jim ni uspelo. Bili so iz-
sledeni in aretirani. Obsojeni so bili
Martin Ritlop na 4 mesce, Magda Hab-
jan na 5 mesecev, Ivan Ritlop na 4
mesece in Ivanka Verdev na 4 mesece
zapora. Magda Habjan je bila obsojena
na 5 mesecev zapora, ker je k namera-
vanemu pobegu zapeljala še Ivanko
Verdev. Kot obtežilno je sodišče pri
odmeri kazni upoštevalo, da bi obdol-
ženci lahko tudi v domovini živeli svo-
jemu poklicu primemo, saj so bili vsi
zaposleni s primernimi mesečnimi za-
služki in so tudi imeli urejeno družin-
sko življenje.
NEDOVOLJENO JE TRGOVAL
Ivan Belak iz Planinske vasi je ku-
poval ovce, jih klal ter meso z dobič-
kom prodajal. Zaradi nedovoljenega
trgovanja bo plačal 5000 din.
KROIIIKA NESREČ
V	Olimju pri Podčetrtku sta se sprla
Viljem Belina in njegov očim. Očim je
Belino z nožem zabodel v roko.
Pri padcu s kozolca je utrpel pretres
možgan Kari Škorjanc iz Teharja. Tudi
Ana Verbovšek iz Stanetove ulice si je
pri padcu pretresla možgane.
Pri delu rudniku v Pečovniku si je
poškodoval prsi in noge Vinko Canžek
iz Pečovja pri Storah.
Maridin Carmil iz Celja je z nožem
zabodel v nogo svojega tovariša in ga
težje poškodoval.
Pri padcu si je zlomil nogo Alojz Cu-
kala s Partizanske ceste. — Milka Ras-
pet iz Prekorja je padla in si zlomila
nogo. — Pri padcu so si zlomili nogo še
Jožefa Tratnik iz Teharja, Elizabeta
Bremec iz Šentjurja, Frančiška Vran-
kar iz Gornje vasi pri Preboldu, Vla-
dimir Strašek iz Cest pri Rogaški Sla-
tini in Miha Pernovšek iz Pirešice.
Pri prometni nesreči v Nazarju je
utrpel težje poškodbe na glavi in rokah
Jakob Kotlen iz Braslovč. "
Pri kuhanju se je z vrelo vodo popa-
zila po rokah in prsih Silva Keblič iz
Sp. Hudinje.
V	Tratnem pri Grobelnem je popila
neko tekočino Ana Pušnik in se za-
strupila.
Guma na kolesu je počila Antonu
Apnar iz Petrovč. Obroč od kolesa ga
je ranil na nogi.
Krava je poškodovala na glavi in
prsih Antonijo Maček iz Črnega vrha
pri Taboru.
Neznanec je z nožem zabodel v tre-
buh Franca Kitak iz Rogatca.
...IN ZALEDJA
Sedemdesetletnica prve slovenske Igre v Žalcu
Od 25. do 27. novembra so proslav-
ljali v Žalcu sedemdesetletnico upri-
zoritve prve slovenske igre. Leta 1885
je namreč Čitalnica uprizorila v režiji
takratnega mladega učitelja Antona
Petrička enodejanko »Blaznica v prvem
nadstropju«. Ob tej priliki je tudi so-
deloval isto leto ustanovljeni pevski
zbor »Naprej« z nekaterimi domoljub-
nimi čitalniškimi in narodnimi pesmi-
mi. Pri prosti zabavi in plesu, ki je
kulturnemu programu sledila, je so-
delovala za tiste čase slovita slovenska
DIJAŠKA KUHINJA V 2ALCU 2E
DELUJE
Po dolgotrajnih porodnih bolečinah
je dijaška kuhinja na nižji gimnaziji le
zaživela. V njej bo sprejemalo po naj-
nižji ceni sto trideset oddaljenih in si-
romašnih dijakov in vajencev izdatno
in okusno kosilo. Komunski odbor ZB
bo kril hranarino za petinštirideset par-
tizanskih otrok. Organizatorjem in
vsem, ki so materialno podprli pre-
koristno socialno akcijo, gre vsa za-
hvala in priznanje.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Krajevni odbor ZB v Spitaliču pri
Slov. Konjicah je preteklo nedeljo od-
kril spomenik padlemu komandantu 13.
brigade »Mirka Bračiča« Milenku Kne-
ževiču. Ta slavni komandant edinice
14. divizije je padel v bližini Draže
vasi slabih 14 dni pred osvoboditvijo
in je bil nato pokopan v Spitaliču. V
tem kraju so se na odkritje spomenika
že dalj časa pripravljali, saj je dan
smrti komandanta Milenka bil nekaj
let občinski praznik bivše konjiške ob-
čine. Ker so v Spitaliču že pred nekaj
leti odkrili spominsiko ploščo vsem
borcem, ki so padli v tej okolici in ki
so pokopani v skupni grob, so s posta-
vitvijo spomenika Milenku Kneževiču
počastili spomin vseh tistih, ki so tod
darovali svoja življenja za svobodo.
*
Kljub zelo slabemu vremenu v letoš-
njem poletju in še deloma jeseni je
preteklih nekaj tednov bilo dokaj lepih.
Kmetje so to v precejšnji meri izkori-
stili za jesensko setev, spravilo jesen-
skih pridelkov in druga dela na ix)lju,
čeravno je bilo že precej hladno. Se-
danje lepe dneve pa kmeteje večidel
koristijo za pripravo stelje in drv za
zimo.
Z dokončanjem kmečkih del na polju
pa se tu in tam že pričenjajo koline.
Vse kaže, da je tudi pri tem poslu že
dobršen del kmetov spoznal prednosti
z odiranjem prašičev in prodajo kože,
ker imajo od tega večje koristi kot pa
če jo zrežejo med slanino, posebno še,
ker je tudi cena kožam primerna, tako
da se to delo izplača.
*
V Slov. Konjicah se že nekaj časa
pripravljajo na ustanovitev organiza-
cije tabornikov. To društvo bo imelo
predvsem cilj, pritegniti k delu čim
več mladine, zlasti tiste, ki doslej še
ni nikjer vključena. Odbor, ki stvari
pripravlja, je za prve dni decembra
že sklical prvi občni zbor.
*
Na Dan republike je v kulturnem
domu v Slov. Konjicah gostovalo celj-
sko gledališče z igro »Othello«, ki je že
dalj časa na programu v Celju.
L. V.
godba iz Šmarja pri Jelšah. Poleg do-
mačih so se pomembne kulturne pri-
reditve udeležili tudi nekateri ugledni
rodoljubi iz Mozirja in Celja.
V	proslavo tega važnega jubileja je
pripravila žalska »Svoboda« zanimiv
program. V petek zvečer so ponovili
pred sedemdesetimi leti uprizorjeno ve-
seloigro, v soboto zvečer je dramska
skupina uprizorila Shakespearovega
»Romea in Julijo«, v nedeljo zvečer pa
je bil vesel in zabaven večer.
IZ DOBRNE
Pred dnevi je organizacija Zveze bor-
cev v Dobrni priredila v salonu hotela
»Triglav« obdaritev otrok padlih bor-
cev. Obdarjenih je bilo 33 otrok z hra-
nilnimi knjižicami v višini od 2000 do
3500 din. Skupno so darovali 82.500 din.
Pionirii so z veseljem sprejeli darila,
nato pa pokazali mnogo lepega, kar so
se naučili pri kulturnoprosvetnem delu.
Po skromni, a zelo lepi prireditvi so
imeli zakusko. Napetih obrazov so po-
slušali, kako so jim stari borci pripo-
vedovali doživjalje iz časa borbe.
Kljub hudemu mrazu ima danes
zdravilišče 70 gostov — letoviščarjev.
Ce pa pomislimo na lansko leto, ko jih
je bilo v tem času približno petindvaj-
set, smo prijetno presenečeni, pred-
vsem, ker jih je bilo za ta čas najav-
ljenih dvajset. Sele januarja bodo zdra-
vilišče zaprli do nove sezone.
Lansko leto smo se hvalili z našo
knjižnico, vendar se od polovice tega
leta več ne moremo. Sicer pa že dej-
stvo — ali je knjižnica kdaj odprta,
ali ni — dovolj pove. Ze res, da je
razumljivo, da je bilo v tem času —
ko so se občine združevale v eno ve-
liko občino — veliko dela in zmešnjav.
Toda zamolčati ne moremo, da je s tem
knjižnica pridobila še eno knjižno oma-
ro in kar celo sobo, ki je služila prej
kot občinska pisarna.
Tako je pri nas: Ljudje bi radi či-
tali, a to, kje dobiti knjige, je problem
To še gotovo ni dovolj, da rečemo: v
naši vasi imamo lepo knjižnico.
Želimo si pa, da bi bila knjižnica
odprta ob takem času, ko imajo kmeč-
ki ljudje največ časa in jim je knjiga
tudi najbolj potrebna, in to ob nede-
ljah dopoldne.
Pretekli teden je bil popis letošnjega
vinskega pridelka na območju občine
Vojnik. V Dobrni je popis potekel v
redu, poudariti pa je potrebno, da je
vpisanih v katastru še mnogo vino-
gradov, ki so že zdavnaj opuščeni, za-
radi česar naj posamezniki poskrbe, da
se spremembe vnesejo v katastrske
knjige.
Vinski pridelek je bil zaradi toče
slab, pa tudi grozdje ni v pravem času
dozorelo.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Dobro so telovadili
Zadnjo nedeljo je priredilo TD »Par-
tizan« svojo drugo akademijo v tem
letu. Spored sam je bil prav pester, saj
so nastopale vse vrste od najmlajših pa
do mladink in mladincev. Reči mora-
mo, da so se naučili v tej dobi marsi-
kaj, kar še pri prvi akademiji niso
mogli pokazati.
Tokrat so nastopali pionirji in pio-
nirke tudi s prostimi vajami, ki so
bile izvedene lepo in učinkovito. Rav-
no te pa smo pri prvi prireditvi pogre-
šali. Orodna telovadba mladincev je žela
največjega priznanja. Priznati mora-
mo, da je med orodnimi telovadci ne-
kaj takih, ki bi ob stalni vadbi lahko
dosegli prav lepe uspehe.
Vodstvu »Partizana«, posebno vadi-
teljem, na uspehu čestitamo!
škropiti bo treba
Isto nedeljo dopoldne so se zbrali v
šoli sadjarji, da se pogovore o vsem,
kar zadeva naše sadjarstvo. O potrebi
zatiranja sadnih škodljivcev, posebno
kaparja, je govoril tov. Pajenk iz Celja.
Ob koncu je bilo sklenjeno, da bo
škropljenje sadnega drevja, tudi ko-
ščičastega, obvezno. Drevesa, ki so
močneje napadena od kaparja, se bodo
morala brezpogojno odstraniti, če ho-
čemo, da se ta ne bo širil in nam uni-
čil vso sadno drevje, katerega je ravno
v našem okolišu mnogo. Ce nam to
odpove, bodo mnogi, posebno v Malem
vrhu in Gavcah brez vsakega dohodka.
Torej na delo, dokler še ni prepozno!
V SLIVNICI PRI CELJU JE
ZASVETILA ELEKTRIKA
V	počastitev Dneva republike so pre-
bivalci Slivnice pri Celju prvič prižga-
li električne luči. Svečane otvoritve,
ki je bila v krajevni dvorani na Go-
rici, so se udeležili zastopniki okraja,
občine, Elektro Celje in zastopniki
montažne grupe Šempeter. Prisostova-
li pa so tudi vsi tisti prebivalci, ki jim
je zasvetila elektrika.
Za omrežje in daljnovod so intere-
senti za elektriko zbrali preko tisoč
komadov kostanjevih drogov, opravili
preko 11.300 delovnih ur in 1500 ur z
živinsko vprego. Kot delež so vplačali
interesenti 3,357.038 din. Občinski ljud-
ski odbor Slivnica je prispeval 100.000
din, KZ Slivnica 1,295.000 din, OZZ v
Celju 735.000 din in OLO Celje 1,326.156
din. Kljub tem zneskom in veliki po-
moči samih prebivalcev so ostale še tri
vasi brez elektrike, dasi imajo že po-
stavljene drogove in strešna stojala.
IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
S pomočjo občine se je stavba di-
jaškega doma zunaj preuredila, v stav-
bi sami pa bo treba dokončati še ko-
palnico in umivalnico ter preurediti
stranišča. Z izselitvijo ene stranke se
je stanje v internatu precej izboljšalo.
Potrebno pa bo, da se izseli še stranka,
ki zaseda tri velike prostore.
V Šentjurju so ustanovili društvo
prijateljev inladine. Ustanovnega obč-
nega zbora se je udeležil tudi tovariš
"VVinkler, zastopnik Zveze Društva pri-
jateljev mladine iz Ljubljane, ki je
zbranim staršem objasnil pomen in na-
loge tega društva.
Da bi organizirali čimboljši način
škropljenja in čiščenja sadnega drev-
ja, je bil v Šentjurju sestanek vseh sad-
jarjev s področja celotne šentjurske
občine. Razpravljali so o škropljenju
in čiščenju sadnega drevja ter posta-
vili štab, ki bo organiziral akcijo za
čiščenje in škropljenje.
Gibanje prebivalstva v celjski okolici
v časn od 19. 11. do 3. 12. je bilo rojenih
28 dečkov in 20 deklic.
Poročili so se:
Jože Zvipelj, Žagar iz Kokarja, okraj Celje
in Jožefa Poličnik, šiviljska pomočnica iz Sv.
Lenarta, okraj Celje; Rafael Berglez, kmečki
sin iz Sv. Florjana in Mavric Alojzija, kmečka
Lči iz Sv. Lenwta, okraj Celje; Jože Enci,
kmečki sin in Ivana Fistotnik, kmečka hči,
oba iz Šmiklavža, okraj Celje; Franc Bevc,
tesarski pomočnik iz Gornjega grada in Ivana
Ermenc, kmečka hči iz Sv. Horjana, okraj
Celje; Anton Arnuš, sušilničar iz Slov. Konjic
in Marija Prevernik, delavka iz Blata, okraj
Celje; t rane Bezgovšek, delavec iz Malih Gra-
hovš in Ivanka Selič, poljedelka iz Trobnega
dola, okraj Celje; Kari Mačkovšek, poljedelec
iz Male Breze in Marija Planko, poljedelka
iz Male Breze, okraj Celje; Ivan Grabner,
poljedelec iz Sela pri Vranskem, okraj Celje
in Marija Snšnik, poljedelka iz Tešove pri
Vranskem; Kari Pušnik, rudar iz Podhuma,
okraj Celje in Jožefa Zelič, snažilka iz Hude
jame, okraj Celje; Ludvik Zatler, delavec iz
Žalca in Elizabeta Vaupotič^ gospodinja U
Laškega, okraj Celje; Ivan flaninšek, dela-
vec iz Košnice, okraj Celje in Stanislava De-
želak, poljedelka iz Lažiš, okraj Celje; Franc
Juršič, rudar iz Žalca in Silva CvikI, delavka
iz Žalca, okraj Celje; Jožef Tominšek, delavec
iz Prelske, okraj Celje in Frančiška Verdev^
kmečka hči iz Ponikve, okraj Celje; Ana
Tominšek, kmečka hči iz Prelske in Franc
Wissenbach, rudar iz Prelske, okraj Celjem
Henrik Stumberger, mizarski pomočnik iz Jaz-
bine, in Marija Kožar, poljedelka iz Zadrž,
okraj Celje, Štefan Gajšek, čevlj. mojster iz
Šmarja pri Jelšah in Matilda Strašek, čevlj.
prikrojevalka iz Zadrže, okraj Celje; Tomi-
slav Lukovič, podporočnik JLA iz Zagreba
in Alojzija Žgajner, poljedelka iz Irja, okraj
Celje; Martin Cajzek, poljedelec iz Stojnega
sela in Drofenik Ana, poljedelka iz Sp. Se-
čova, okraj Celje; Franc Peter, delavec iz
Bratislavcev in Ana Oblak, bolniška strežnic«,
iz Laz, okraj Celje; Kos Alojzij, rudar i*
Velenja in Zofija Škrubej, krojačica iz Trnov-
Ija; Brane Vodovnik, poljedelec iz Hudinje i«
Marta Beškovnik, kmečka hči iz Hudinje, okraj.
Celje; Ivan Bukovšek, poljedelec iz Jazbin
in Terezija Blatnik, poljedelka iz Kostrivnice,
okraj Celje; Anton Gradič, rudar iz Hrastnika
iz Alojzija Križnik, poljedelka iz Trnega, okraj
Celje; Franc Novak, poljedelec iz Paridola in
Marija Gradič, poljedelka iz Vezovja. okraj
Celje; Franc Kosmač, kmet in Lucija Podbre-
gar, posestnica oba iz Podvolovljeka, okraj
Celje; Franc Robnik, logar iz Luč in Breznik
Marija, uslužbenka iz Luč, okraj Celje; Stanko
Reich, poljedelec iz Suho in Ivanka Hladin,-
poljedelka iz Završ, okraj Celje; Franc Rabič,
avtomehanik iz Bistrice ob Sotli in Antonija
Cernelč, poljedelka iz Hrastja, okraj Celjem
Janez Geršak, posestnik iz Dekmance in Ko-
ren Jožefa, poljedelka iz Križanvrha, okraj
Celje.
Janez Fideršek, poljedelec iz Stoperc in An-
gela Koražija, poljedelka iz Strmeča; Josip
Petek, steklobrusilec iz Poredja in Ivana Ja-
godič, stekložgalka iz Irja; Ivan Rupnik, dela-
vec iz Vojnika in Agata Kavčič, poljedelka
iz Landeka; Franc Maček, poljedelec iz Pod-
loga in Antonija Podbregar, poljedelka iz
Črnega vrha; Martin Salomon, poljedelec iz
Miklavža pri Taboru in Lončar Štefanija, po-
ljedelka iz Jelce; Edvard Dernulovec, polje-
delec iz Ločice pri Vranskem in Štefanija Sla-
kan, poljedelka iz Črnega vrha; Viljem Bolha,
leso-strugar iz Šoštanja in Genovefa Urankar,
gosp. pomočnica iz Topolšice; Vladimir Gaj-
šek, tov. delavec iz Prožinske vasi in Marija
Debeljak, poljedelka iz Trnovca; Janez Fleisch-
man, orodjarski mojster iz Megša in Marija
Jelen, uslužbenka iz Brod pri Vranskem; Vin-
cencij Blazinšek, kovaški pomočnik iz Vrbe in
Frančiška Kranjc, poljedelka iz Vrbe; FranjcK
Ban, poljedelec in Jožefa Moškon, poljedelka,
oba iz Gorjane; Jože Simončič, logar iz Pod-
srede in Marija Šmalčič, poljedelka iz Pod-
srede; Ivan Knez, rudar iz Strmca in Rozalija
Ulaga iz Strmca; Franc Medved, skl. delavec iz
Vrha nad Laškim in Adolfa Gorišek, tkalka iz
Harja; Jakob Šket, kmet iz Loč in Katarina
Rečnik, kmečka hči iz Jazbine; Franc Pleter-
šič, tapetnik iz Slov. Konjic in Marija Zeme,
tov. delavka iz Malega Brega, Loče; Marti*
Šmid, prevžitkar iz Kravjeka in Antonija Meg-
lič, kmetica iz Mlač; Franc Grdina, delavec
iz Jakoba pri Šentjurju in Jančič Frančiška,
poljedelka iz Sotenskega; Štefan Vrečko, dela-
vec iz Šentjurja in Antonija Cunk, delavka iz
Šentvida pri Grobelnem; Stanislav Ljubej,
ključavničarski pomočnik in Ivanka Voga, de-
lavka, obn iz Kranjčice; Avguštin Fidltr, polje-
delec iz Podgrada in Amalija Fidler, poljedel-
ka iz Boletine; Franc Soler, pismonoša in Ama-
lija Kokot, gospodinja, oba iz Botričnice; Franc
Šmid, delavec iz Osredka in Adalberta Divjak^
krojaška mojstrica iz Šentjurja; Franc Malec,
delavec iz Celja in Angela Krašovec, delavka
iz Botričnice; Jože Slomšek, delavec iz Jakoba
pri Šentjurju in Nežika Ljubej, poljedelka iz
Krajnčice; Frančišek Klajnšek, oficir iz Luka-
vice in Nada Milanovič, učiteljica iz Petrovi-
čev pri Sarajevu.
Umrli so:
Ivan Ugovšek, prevžitkar iz Sv. Florjana*
okraj Celje, star 77 let; Anton Kolar, invalid
iz Stranice, okraj Celje, star 81 let; Mr. Ph.
Trost Leon, iz Slov. Konjic, star 67 let; Marija
Godec, upokojenka iz Vešenika, stara 85 let;
Frančiška Hrljevič, upokojenka iz Zabukovce,
stara 83 let; Korošec Kari, rudar iz Kasaz,
okrnj Celje, star 43 let; Anton Vodenik, kmet
iz Petrovč, okraj Celje, star 72 let; Franc
Grabner, tesar iz Prekope, star "O let; Marija
Smeh, posestnica iz Jerčina, okraj Celje, stara
79 let; Štefan Kolar, poljedelec iz Škofije,
star 60 let; Jožef Ašenberger, prevžitkar ia
Zavrha pri Galiciji, okraj Celje, star 67 let;
Kari Lapornik, poljedelec iz Tevč, okraj Celje,
star 70 let; Luka Užmah, upokojenec iz Rečice,
okraj Celje, star 81 let; Justina Respet, go-
spodinja iz Žalca, stara 40 let, Rozalija Meh,
gospodinja iz Železnega, stara 60 let.
Marija Zorko, poljedelka iz Drevenika; Juli-
jana Jančič, prevžitkarica iz Drevenika. stara
64 let; Franc Kampoš, poljedelec iz Podturna,
star 63 let; Antonija Sinkovič, upokojenka iz
Sp. Sečove, stara 53 let; Neža Sivka iz Cur-
novca, stara 86 let; Marija Labohar, prevžit-
karica iz Brez, stara 74 let; Franc Knez iz
Brez, star 72 let; Vinko Drobež, kmet iz Črne-
ga vrha, star 56 let; Marija Kralj, poljedelka
iz Limovcev, stara 65 let; Edvard Stmončič,
kmet iz Podsrede, star 55 let; Anton Ratej»
upokojenec iz Draže vasi, star 64 let.
»Avtobusni promet" - Celje
razpisuje naslednja delovna mesta:
3 AVTOBUSNE ŠOFERJE, visoko kvalificirane ali kvalificirane,
2 AVTOBUSNA SPREVODNIKA, polkvalificirana,
1 USLUŽBENCA za evidenco gum in goriv, nižja kvalifikacija.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela
pošljite na podjetje do 15. decembra 1955.
Vinogradniško posestvo OZZ Celje
V i r š t a n j
PRODA
SLAMOREZNICO na motorni,
lahko tudi ročni pogon.
V kolikor jo do 31. decembra ne
bomo prodali socialističnemu sek-
torju, pridejo kot kupci v poštev
tudi zasebniki.
Večji zavod v Celju sprejme
sposobnega in zanesljivega
BLAGAJNIKA
Prejemki po dogovoru. — Po-
nudbe na upravo lista pod šifro
»Blagajnik«
CELJSKI TEDNIK, 9. decembra 1955
Stev. 49 — stran 7
O sinu, ki je zatajil mater
Svetovni dirkalec
Stirling je sedel na
napačnega „konja"
Nekam nenavadno je
videti svetovnega tekmo-
valca na motornih dirkah
na tako lahkem vozilu.
Dejansko Stirling Moss
nima ob tej priliki nobe-
nega namena, da bi tek-
moval. On samo preizku-
ša nov prototip angleške-
ga motornega bicikla
(49 kub.) z dvotaktnim
motorjem. Kakor izgleda,
se velikih hitrosti vajeni
dirkač ne strinja z na-
dimkom tega motorrka
»Grey \Volf«, saj je vajen
čisto drugačnih vetrnih
»volkov«. Največja brzi-
na, 55 milj na uro, ki jo
doseže takle m'otiorček,
je zanj gotovo precej
dolgočasna šala. Seveda
le zanj. Drugi so s to
brzino kar zadovoljni.
ZANIMIVOSTI
Dante naj postane svetnik
Veliki srednjeveški pesnik Dante bi
se verjetno obrnil v grobu, če bi vedel,
kakšne stvari pripravljajo njegovemu
imenu.
V Florenci, kjer je živel in ustvaril
svoja nesmrtna dela, kot so »Nebeška
komedija in druge stvaritve, se je del
Florentincev polastila prava klerična
mrzlica, ko propagirajo in zahtevajo,
da bi Dantea imenovali za svetnika.
Celo florentinski načelnik smatra, da
bi bilo zelo koristno, če bi bil Dante
svetnik, ker bi se s tem povečal dotok
religioznih turistov v Florenco. Mnogi
pišejo razprave o tem, da je bil Dante
sicer povprečni kristjan, ki-sicer ni za-
služil pekla, temveč se je moral naj-
prej napotiti v vice. Ker pa, tako pi-
šejo, je od tega preteklo že nekaj sto
let, je gotovo njegova »duša« med tem
že v nebesih in zato ni nobene ovire
več, da bi ne bil imenovan za svetnika.
Torej so ^judje »pogruntali« že nebeški
x>zakonik« in kar dobro vedo koliko let
čiščenja v vicah si zasluži človek za
take in drugačne grehe. Pišejo tudi o
tem, kaj naj bi novega svetnika vse
prosili. Verjetno bi bil priprošnjik za
razočarane ljubimce in sanjave lirike.
Njegove zasluge za vero naj bi bile v
tem, da je »celo ateiste prisilil čitati
sveto pismo, ker bi drugače njegove
»nebeške komedije« ne razumeli. Pri
tem pa jih nič ne moti, če je ravno
v tem delu poslal v pekel najvišje cer-
kvene oblastnike s papeži na čelu.
In Vatikan? Zaenkrat se še ogiba
merodajnih izjav ob vnemi Florentin-
skih meščanov za povečanje dohodkov
iz turizma na grob »svetnika Dantea«.
Morda pride enkrat na vrsto še Bea-
trice in če bo šlo tako naprej, čez
kakih 500 let verjetno tudi Jane Rusell,
ameriška sexbomba, ki odkriva svoje
čare in zapeljuje množice na dobro-
delnih prireditvah.
Opozorilo
Ponovno opozarjamo vse potrošnike, da v tovarni ne proaajamo
na drobno in da si zaradi tega naj ne delajo stroškov s prihajanjem
v tovarno. Z našimi izdelki so založene trgovine v vseh mestih in
večjih krajih in jih zato lahko kupujejo v vseh trgovinah, ki vodijo
tovrstne izdelke. — Prav tako ob tej priliki opozarjamo vse druž-
bene organizacije, da za podpore nimamo na razpolago sredstev in
da na njihove vloge ne bomo odgovarjali.
Keramična industrija
L i b o j e
GOLI PTIČKI
Bratci veseli na. vot so odHi
gledat, kaj v tujih se krajih podi,
s sabo pa leve denarce so vzeli,
da bi se tamkaj čim lepše imeli.
Res je, da zemlja se hitro vrti,
z njo pa vrte se milijoni ljudi.
Treba zato je oddiha pač tudi,
ki ob prežlahtni se kapljici nudi.
Svet naj le vidi, da nič več od muh
standard ni naš! Kaj boš torej skopuh,
zlasti če deklice preljubeznive
znajo vrteti oči ljubeznive?
Ko pa nazoAnje domov so prišU,
golim so ptičkom podobni bili,
ki se povešajo strta jim krila.
Naj bi se kmalu jim spet zacelila!
MOJ ATA
Moj ata zdoma je že mesec dni
in pravijo, da se ne vrne kmalu,
a marsikdo skrivnostno govori
o nekem gospodarskem kriminalu.
Objokane so mamici oči
in dva od treh »pelcmantlov« je prodala.
Se avto nič več je ne veseli,
počivati ga je v garažo dala.
Ne hodi v^^kino in kavarno več
in že je sama kuhati začela.
Fižola, zelja jemo zdaj preveč,
a vse bolj redka je na njih zabela.
Pa tudi moja sestrica bledi,
ker ženin njen se malokdaj prikaže,
da pa ljubezen ta ne zarjavi,
še bolj si ustnice in lica maže.
Življenje spremenilo se je zdaj,
na mizi se nam scvrknila je »prata«,
tako prijetnih naših dni je kraj,
odkar zapustil nas je ubogi ata.
Ta grdi gospodarski kriminal
kot strela je zadel družino našo
in pravijo, to velik je škandal,
da padel ata naš je v takšno kašo.
Vroče junijsko sonce je božalo potni-
ke v drvečem vlaku. Prebegovalo je za-
mišljene mlade in stare obraze, raz-
posajene, nedolžne in vedre, polne vere
v bodočnost.
Hitro so se menjali pozitivi z negati-
vi, kot se hitro menja peneča mladost
s sivo starostjo.
Tu bi ujela fotografska kamera na-
vaden vsakodneven posnetek dveh pri-
letnih zakoncev, ki govorita, kako so
otroci neubogljivi in poredni. Tam v
kotu zamišljeno sedi mlada, našminka-
na dama s purpurno rdečimi nohti in
misli, kako prijetno bo nocoj v objemu
lepega partnerja plesati najmodernejši
ples.
Nasproti nji sedi v dve gubi sključen
star dedec in enakomerno puha iz dol-
ge zakrivljene pipe oblačke belega di-
ma, ki se modelirajo v fantastične fi-
gure, izoblikovane v baročnih polkrož-
nih črtah...
Njegove dobrohotne sive oči žalostno
zrejo izpod belih in redkih svilnatih
las. Njegove misli so podobne zlom-
ljenemu, uvelemu trsu: »Konec — zi-
ma .,.«
Fotografska kamera naj ujame mlado
in življenja polno življenje. Da, tam ob
oknu se ustavi.
Tam, sklepata mlad temnolas posta-
ven fant in svetlolaso sinjeoko dekle
prvo poznanstvo.
Svet pred njima je prebujajoči se
raj. Nič ne čujeta pomenka sopotnikov,
nič ne vidita od življenja izpitih in za-
skrbljenih, obrazov.
Pred njima je le raj in ljubezen in
ljubezen ter raj. Svetli prameni žare-
Ljubi očka, za tvoj rojstni dan pa
tole pesmico:
— O moj papa — je več v gostilni
kot doma...
Priredil:
Jurček Krašove«
Ilustriral:
Tonček Sksk
1.	kje pri nas najbolj varču-
jejo?
2.	koliko sladkorja bi pri nas
letno potrebovali?
3.	da je mogoče moško obleko
izdelati iz manj ko 3 m blaga?
1.	Najbolj varčni smo Slovenci,
saj pride na enega povprečno
2.539 dinarjev hranilnih vlog, do-
čim znaša državni povpreček din
770. Tudi po številu vlagateljev
vrednjačimo pred ostalimi
slovanskimi, narodi, ker ime. vsak
vlagatelj v Sloveniji prihranje-
nih povprečno 11.526 din, dočim
znaša državni povpreček 6.596
din.
2.	Računajoč 13 do 16 kg slad-
korja na prebivalca na leto, bi
bilo treba pridelati 246.000 ton
sladkorja letno. Zato bi bilo po-
trebnih 204.000 vagonov sladkorne
pese. Lani smo jo vsejali na okoli
80.000 ha, donos pa je znašal le
160 centov na ha.
3.	Pred posebno komisijo je
krojač Ahmed Hajdarevič v Ko-
njiču (BiH) izdelal za nekega ta-
mošnjega, 180 cm visokega uči-
telja obleko iz 2,04 m blaga, ši-
rine 154 cm. Po poročilih je
obleka povsem uspela tako, da je
dobil že nova naročila. Izgleda,
da se bo njegova spretnost uve-
ljavila.
čega sonca so zdaj plesali prav po nju-
nih glavah, njunih mislih ...
»Ali prideš jutri prej v šolo, da skui>-
no kontrolirava nalogo?« »O, prav rad!«
»Prosim te, bodi neopazen! Najine lju-
bezni naj nihče ne razkrije.«
Oba sta zardela v obraz, ušesa gorijo
v temnih nijansah.
In povsem enostavni stavki, za ka-
tei-imi se skriva nekaj čudnega, lepega
in skrivnostnega, ne povedo nič!
Dol^e minute si strmita iz oči v oči,
kot bi le v njih hotela povedati vse,
kar ostane le v srcih.
Cuje se le enakomerno drdranje vla-
ka: ššš — ššš — ššš!
Na prvi postaji se vlak sunkoma
ustavi. Križanje vlakov.
Zaliublienca strmita v pisano mno-
žico, ki vstopa in izstopa.
Črni demon nenadoma na oster brlizg
potegne. Onadva še .vedno nemo gle-
data v šipe nasprotnega vlaka, ki se
tudi že oremika.
In kar naenkrat vprašanje: »Kdo je
tista kmečka žena tam pri četrtem
oknu? Glej, kako gleda sem in maha z
roko! Kaj te pozna?«
»Ne!« »Kdo naj bi bil?«
Sram ga je fanta. Ves je zmešan. Po-
gled se mu povesi in pe nje ne ui)a
pogledati.
Ona mu maha in ga boža s toplimi
sivimi očmi! A on — on jo zataji.
Greh — velik greh — je storjen.
Prvikrat na svoji široki življenjski po-
ti zataji njo, ljubečo in tako skrbno...
Nič več pogovora. Besede ne najdejo
predmeta. »Pa le poznaš tisto ženo, ki
čeprav ga grize črv, grize, dokler bo
molčal.
Ko bo dorasel, ji bo zaupal.
Toda stoj! Fotografska kamera se je
sprožila. Poslednji posnetek!
Nje, ljubljene, ki. j o je takrat, v cve-
tu življenja zatajil, danes ni več ...
V. S.
— 171 —
Ko je naposled celjsko spremstvo pripe-
ljalo mrtvega Ulrika v Celje, so mu Celjani
priredili veličasten sprevod. Kot vsi Celjski
grofje, tjidi Ulrik gotovo ni bil preveč pri
srcu ljudem. Toda naj je že bil tak ali dru-
gačen, bili so ponosni nanj, na njegove uspe-
he ter pričakovali, da bo od njegove slave
— 172 —
Po tridesetih dneh, odkar je ležalo Ulrikovo
truplo v grobnici, so priredili pogrebne sve-
čanosti, Na mrtvaški oder so najbližji pola-
gali posmrtna darila. Vitezi so položili nanj
pet zastav iz dežel, ki jim je Ulrik vladal.
Dvanajst v črno odetih dečkov je pripeljalo
v dar dvanajst črnih konj. Poleg konj so da-
— 173 —
Rod celjskih grofov je izumrl. V Celju in
na vsej širni posesti celjskih knezov so se
začeli razburljivi časi boja za dediščino. Za
dediče se je potegovalo najmanj dvajset ple-
miških rodbin in posameznikov. Vdova Ka-
tarina je bila potisnjena na stran, čeprav se
je dolgo in uspešno boril zanjo kapetan celj-
— 174 —
Dolga, strma, stremuška in krvava je bila
pot rodu celjskih plemenitnikov. Od prepro-
stih svobodnjakov, potomcev slovenskih po-
glavarjev so se začeli vzpenjati na krvi, žu-
ljih in potnih sragah tlačanov navzgor. Bili
so barantači, vojaki, pohlepneži, morilci, po-
litiki in državniki. Preko klativiteštva so se
in moči padel tudi žarek na Celje — njegovo
rojstno mesto. Zdaj so bile njihove nade po-
kopane, zato so tudi žalovali.
Ulrikovo truplo so položili v grobnico v
minoritski cerkvi, potem pa so mesec dni
trajali žalni dnevi.
Iskreno užaloščeni so bili Ulrikovi najbližji
prijatelji, posebno pa kneginja Katarina, ki
ji je poleg izgube moža in očeta grozila še
izguba imetja.
rovali tudi orožje, štiri pozlačene ščite in
Sleme.	,
Na koncu tega dolgotrajnega ceremoniala se
je pred oder vrgel močan možak, ves v
oklepu, nad njim pa je drug obrednik močno
zavpil:
»Danes grofje celjski in nikdar več!«
Tako je zavpil dvakrat, razstrgal zastavo
s tremi zvezdami in ob tlaku razbil grofovski
grb.
sko vojske Jan Vitovec.
Celjska posest je bila razkosana, največ pa
so pograbili Habsburžani, kot pogodbeni de-
diči. Katarina je morala zapustiti Celje, pre-
bivala nekaj časa še na Slovenskem, potem
pa se je zatekla k sestri Marici, sultanovi ženi
v Makedonijo in tam umrla.
Gornji grad so že prej popolnoma opustili,
končno pa je Marija Terezija tudi spodnji
grad preuredila v vojašnico.
povzpeli do knežjega žezla. Stoletja so krojili
usodo ljudem in deželam, stoletja je bila
usoda igračka v njihovih rokah, nazadnje pa
jo njih rod postal sam žrtev usode.
Ponosen celjski grad je romal iz lastništva
v lastništvo. Končno ga je kmet, potomec
tlačanov porabil za kamnolom. Danes stoji
nad živahnim vrvenjem novega časa kot ne--
ma priča minljivosti.
KONEC!
CE IMA OCE ROJSTNI DAN
Stev. 49 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 9. decembra 1955
ŠPORT
PRIREDITVE V POČASTITEV DNEVA REt^uBUKE
Naši teloTadci in športniki so t teh dneh
proslavljali s teloTadniini in športnimi prire-
ditvami naš največji praznik — Uan republike.
Osrednja proslava je bila t dvorani Lji"'-
•kega odra z izvedbo telovadne akademije TVD
Partizan Celje. Slavnostni govor je v imenu
mestnega odbora SZUL imel tov. Učakar Mar-
jan. nakar je pred pričetkom telovadiifga pro-
grama bila še posebna svečanost. SZUL Celje
je kumovala praporu TVD Partizan Celje, ki
ga je po zastopniku tov. Učakanu izročila
predsedniku društva tov. Požiinu. Ob tej pri-
liki je tov. Požun orisal pomen telovadne orga-
nizacije ▼ Celju, ki je v svojem 6)-lcliiem
življenju zbirala ▼ svojih vrstah napredne Slo-
vence in vzgojila celo vrsto zaslužnih mož. Bi-
la je T pravem pomenu besede kovačnica novih
ljudi in značajev! Tudi danes skrbi z raznimi
oolikami dela za vzgojo novih mladih pokolenj
T duhu pridobitev novega časa.
Sama telovadna akademija je bila pestra po
»voji vsebini in je pokazala vso širino dela v
telovadni organizaciji. Ues je sicer, da prija-
telji orodne telovadbe niso videli vrhunskih
storitev in da je slednja bila nekoliko šibko za-
ttopana, so pa naši najmlajši pionirji in pionir-
ke pokazali širok repertoar znanja pri ob-
vladanju orodja kot ovir (preskoki in nizka
gred), pa tudi z vajami na tleh je bil viden
aprcdek. Akademijske sestave so bile močno
različne, nekatere izredno dinamične in bogate
na gibanju, druge prepletene s statičnimi gibi
in držami. Vsekakor so nas najbolj zadovolji-
le mladinke z vajami z velikim obročem. Kot
posebnost moramo omeniti še atletsko sestavo,
ki* je zelo posrečeno obravnavala z metodskim
postopkom učenje skoka v višino stila horine.
To je bila vsekakor novost, da se na takšnih
prireditvah pokaže vse, kar se v telovadni
organizaciji aogaju, s čime se seznanja mladina
v okviru vadbenih ur. Ta komentar naj bo od-
govor vsem tistim, ki so nekoliko skeptično
gledali na to >uovost«. — Dvorana Ljudskega
odra je bila tokrat nabito polna in vse kaže,
da imajo ljudje velik smisel za tovrstie pri-
reditve. Brez dvoma je bila akaderaja zopet
močna propaganda za telesno vzgojo, starši pa
bi naj v večjem številu pošiljali svoje otroke
v telovadnice, saj so se prepričali, da se tukaj
naučijo koristnih stvari in da so deležni v
takem okolju zdravega razvedrila na pretek.
Mladina celjskih šol je proslavljala Dan re-
publike z vrsto športnih tekmovanj v odbojki,
košarki in malem rokometu. V odbojki so bile
zmagovalke mladinke I. gimnazije pred Uči-
teljiščem, ESS in II. gimnazijo; v košarki mla-
dinci I. gimnazije pred II. gimnazijo. Učitelji-
ščem in MlS Store; v malem rokometu pa II.
eimnazija pred 1. gimnazijo in ESS. Mladinke
Učiteljišča so premagale II. gimnazijo s 3:i; v
košarki pa so mladinke I. gimnazije premagale
Učiteljišče.
Celjski strelci so imeli svoj praznik v Domu
JLA, kjer so razvili pet strelskih praporov.
Tako so najmočnejše celjske strelske ekipe do-
bile svoje prapore, katerim so kumovali naši
vidni predstavniki (SD Cinkarna — član Iz-
vršnega sveta FLRJ tov. Franc Leskošek-Luka)
in celjski delovni kolektivi, »
Atleti in atletinje Kladivarja pa so sodelovali
na Teku republike v Ljubljani, tradicionalni
prireditvi, « katero slovenski atleti praznujejo
praznik republike. Celje je na to prireditev
poslalo kar >0 tekmovalcev in je bilo od vseh
izvenljubljanskih društev najmočnejše zasto-
pano. Za to svojo veliko udeležbo ie prejelo
v dnr od predsednika ZSS tov. Kreseta 20
športnih majic. Celjski atleti in atletinje so
tudi v letošnjem Teku republike pokazali svojo
visoko kvaliteto. Slamnikova je prepričevalno
zmagala med mladinkami, novinka Cviklova,
letošnje odkritje na jesenskem krosu v Celju,
pa je bila tretja! Celjani so dosegli še eno
zmago v skupini članov na krajši progi. Tu se
je vodila ogorčena borba za zmago med celj-
skima atletoma Vipotnikom (dvakratnim zma-
govalcem tega teka) in Cajškom. V zadnjih
metrih se je pokazalo, da je Gajšek bil mar-
Ijivejši v pripravah za ta tek, Vipotnik pa še
ni mogel nadoknaditi izgubljenega časa po po-
škodbi — zmaga je pripadla Cajšku, Vipotnik
pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom. Celjani
so dosegli še naslednja vidnejša mesta: novi
atlet Strnad, o katerem bomo več slišali v pri-
hodnjem letu, je bil na dolgi progi pri članih
peti. nadarjeni mladi atlet -Naraks peti pri
mlajših mladincih, Riedl pa osmi. Ostale no-
vince srečamo od 10. do 20. mesta, kar je vse-
kakor za prvi nastop v tako množični in kva-
litetni prireditvi lep uspeh.
Nogometaši Kladivarja so na Dan republike
sodelovali na nogometnem turnirju v Ptuju,
kjer so premagali Dravo s 3:1 (1:0) in s tem
osvojili lep pokal. Strelci: Piki 2 in Dobrajc
iz ll-metrovke.
PRIZNANJE »PARTIZANUt GOMILSKO
2e vsa leta najdemo med najboljšimi društvi
tudi ^Partizana« na Gomilskem (1952 na 16.
mestu, 1953 na 7. mestu, 1954 na 8. mestu), ki
se je letos prerinil prav do vrha, kajti pred
njim sta samo Železničar Maribor kot letošnji
zmagovalec, ter Partizan Vič-Ljiibljana. Ne-
dvomno je tako visoko mesto med 260 društvi
v Sloveniji, ki so tekmovala za Pokal ljudske
pravice, odlično priznanje podeželjskemu dru-
štvu na Gomilskem, obenem pn dokaz, da se
društvo s svojim specifičnim delom najbolj pri-
lagodi okolju, v katerem živi in dela.
Preveč bi bilo, če bi hoteli našteti celotno
delo tega marljivega podeželjskega društva.
Dovolj je, če samo omenimo to, da pri njih
ne poznajo »mrtve sezone«! Spomladi začno na
letnem telovadišču z odbojko, nocnmetom. atle-
tiko, s prostimi vajami in vajami na orodju.
Vse to traja tja do pozne jeseni. In takrat ob
večerih zaživi telovadnica tja do pomladi. Zima
s svojo belo odejo vabi na plan skoraj vse
članstvo; tamkajšnji griči so polni zimskega
veselja in smeha.
K temu velikemu nspehn je društvu čestital
sekretar OK ZKS v Celju tov. Franc Simonič.
Nogomet_
MLADOST (Zabok) : KLADIVAR - 1:4 (t:5)
V	zadnjem — enajstem kolu področne lige se
je Kladivar srečal z Mladostjo iz Zaboka Na
izredno težkem terenu so se Celjani bolje
znašli. Le začetek igre je pripadal domačinom,
pozneje pa so vse bolj prevladovali na igrišču
celjski nogometaši. Zc v 13. minuti je Kladivar
t)0 strelu Posineka prišel v vodstvo. V 23. mi-
nuti je Piki, ki je bil poleg Perca med naj-
bolj razigranimi napadalci, preigral vso knlsko
vrsto in obrambo, žogo je oddal prostemu Po-
»ineku, ta pa je že drugič potresel mrežo do-
mačinov. V 37. minuti je zopet rodila lepa kom-
binacija napadalcev Kladivarja uspeh. Tokrat
je ušel po desni strani igrišča mladi Pere, ki
je preigral vse nasprotnikove igralce in -s
same komer črte poslaj visoko žogo pred vra-
ta domačinov. Tu jo je prestregel	P®:
sinek in jo usmeril v gol — 3:0 za kladivarja
V zadnji minuti prvega polčasa je poizkusil
»rečo še Kvartič, ki je po daljšem presledku
Eopet poživel napadalno vrsto Kladivarja, nje-
gov oster strel pa se je končal v vratnici.
V	drugem polčasu je premoč Kladivarja bila
ge vidnejša. Napad za napadom se je vrstil
na vrata Mladosti, težak teren pa je zelo ovi-
ral napadalce v zaključnih akcijah. Sele v 80.
minuti je Kladivar zopet prišel do novega uspe-
ha. Izkušeni Dobrajc je streljal kot in žoga
je v visokem loku poletela naravnost pod preč-
ko v vrata — 4:0 za Kladivarja! V zadnji mi-
nuti so domačini povsem neznsluženo dosegli
častni gol. Levo krilo gostov je streljalo iz
precejšnje daljave na vrata Kladivarja, zoga se
je od krtine nesrečno odbila v roko Mannčka.
sledil je kazenski strel, iz katerega se je iz-
cimil častVii gol — 4:1.	. j ,
Kladivar je v tem srečanju precivertel eno
svojih najboljših letošnjih iger. Celotno moštvo
Ie bilo dobro. V obrambi sta se odlikov^a a
larinček in Veličkovič, v napadu pa ni bilo
slabega mesta. Dobrajc je kot vodja napada
bil pravi dirigent. Piki in Pere sta ustvarjala
8 hitrimi prodori nevarne akcije pred vrati
domačinov, Posinek pa se je izkazal kot ipr-
gtni strelec. Kladivar je predvedel lepo igro
s koristnimi kombinacijami in brez pretiranih
preigravanj. S to zmago so celjski nogometaši
nabrali vsega 15 točk, izboljšali količnik v go-
lih in zaostali za drugoplasiranim moštvom
Rudarja vsega le za eno točko! V prihodnji
številki lista vam bomo postregli še z lestvico,
ki bo nazorno pokazala razvrstitev v jesenskem
delu tekmovanja in izglede za pomlad . . .
tSD CELJE : SAMOBOR - •:2 («:1)
Na Praznik republike je bila pri Skalni kleti
odigrana prijateljska nogometna tekma, v ka-
teri so gostje nekoliko nezasluženo zmagali.
Celjani so zlasti v prvi polovici drugega pol-
časa dobesedno oblegali vrata gostov, napa-
dalci pa niso znali izkoristiti številnih zrelih
priložnosti tudi iz največje bližine. Zaključni
streli celjskih napadalcev so bili netočni. Zoga
pa je vselej postala plen vratarja ali pa se
le odbila od vratnic, najpogosteje pa je po-
letela mimo prečke. Gostje so se proti zaključ-
ku zopet nekoliko razigrali in dosegli še en
gol.
KLADITAR : ODRED 2:1 (0:0)
Celjski Kladivar je v nedeljo na Glaziji
povsem zasluženo premagal moštvo Odreda.
Rezultat je po poteku igre prenizko izražen,
saj so si Celjani zaslužili lepšo zmago. Odred
ie razočaral 1500 gledalcev s svojo slabo igro.
Strelci: Piki in Posinek za Kladivar in Halila-
tič za Odred.
2SD Celje : Kovimar (Store) — 5:2 (3:1).
__Kegljanje_
PRESENEČENJE T KRANJU
Keeljaška reprezentanca Celja je na Dam
repuBlike na turnirju podzveznih reprezen-
tanc v Kranju poskrbela za veliko presene-
čenje. Celiani so premagali vse nasprotnike
in slavili ekipno zmago. Vrstni red ekip: 1. Ce-
lje 2321. 2. Kranj 2283, 3. Ljubljana 2258, 4. Za-
savje 2185.
V Ljubljani je ženska reprezentanca Celja
na podobnem turnirju bila tretja, kjer je
premagala le reprezentanco Novega mesta,
izgubila pa srečanji s Kranjem in Ljubljano.
__Sabljanje_
ZA KLADIVARJA - SAMO DVE TOČKI
Letošnje tekmovanje za >IlanžičeT memo-
riaU je la nami. Izid tega srečanja, ki je zbral
vse najboljše slovenske sabljače, je bil nekoli-
ko presenetljiv. Moštveno zmago so pobrali
Branikovci ia s tem dokazali, da se tehtnica t
kvaliteti tega športa po dolgih letih obrača
na stran Maribora. Mariborčani se imajo za ta
uspeh brez dvoma zahvaliti dvema trenerjema
iz Ljubljane, ki sta v zadnjem letu, ko služ-
bujeta r Mariboru oziroma v neposredni bli-
iiui, naravnost prerodila sabljače Brahika.
Končni rezultat: Branik 21, Odred 17 in Kla-
divar 2 točki! Od kod samo 2? Točkovanje na
tem tekmovanju ^sekakor ni bilo pravilno, saj
so točke lahko dosegali le ninboljši v pred-
kolih in v finalu (prvi trije!). Častni dve točki
za Kladivarja je priboril Salobir Marjan, ki je
v predkolu premagal več mednarodnih tekmo-
valcev in se v tej skupini uvrstil na drugo me-
sto! V finalu ni bil kos izbranim tekmovalcem,
deloma pa so za to poskrbeli tudi pristranski
stranski sodniki. Celjski sabljači pa so se iz-
kazali tudi v drugih skupinah. Povsod jim ja
za las ušel vstop v finale. Tako sta Ivanko in
Lesjak v svojih skupinah dosegla četrto me-
sto, za njima pa so bili še po trije tekmovalci
iz Ljubljane in Maribora) pri mladinkah pa sta
Venkova in Plavšakova prav tako bili na če-
trtem mestu, za njima pa še po 3 tekmovalke.
To je vsekakor uspeh za celjske sabljače, pa
čeprav ni izražen v točkah. Največje odkritje
tega tekmovanja pa je bil mladi delavec Bro-
dej iz Stor, ki tekmuje za Kladivarja in je po
dveh mesecih vadbe pokazal tolikšen napredek,
da je po mnenju tov. Cvetka, največjega stro-
kovnjaka pri nas za sabljaški šport, velik ta-
lent, ki bo že v prihodnjem letu mešal račune
vsem slovenskim tekinovalCeni. Organizacija
tekmovanja je bila vzorna, zanimanje gledal-
cev pa skromno.
PRESENETILI SO NAS...
Preteklo nedeljo je bil v Velenju ustanovni
občni zbor smučarskega kluba, ki bo sestavni
del SD »Rudar«. Zbor je pričal, da bo klubu
prva in osnovna skrb — delo z mladino. Te-
renske prilike obrobja Šaleške doline jim nudi-
jo vse pogoje za vsestransko izživljanje v
smučarskih panogah. Tereni bližnjega Paškega
Kozjaka zadovoljujejo potrebam najzahtevnej-
ših alpskih disciplin.
In kako so nas presenetili Velenjčani! Ob
robu samega trga, na vzhodni strani gradu, so
zgradili pravi zimsko-športni center, kakršnega
nima Slovenija. Kar tri skakalnice (po načrtih
inž. Bloudeka) se dvigajo druga ob drugi. Dol-
žine so različne od 12 do 44 metrov, vsi izteki
pa se končujejo ob amfiteatralnem izletiščo.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED
Ob 11,45 na Glaziji:
BRANIK (Maribor) : KLADIVAR (Celje)
Še nekoj drobnih
rsriin DPD »SVOBODA« v ROGAŠKI SLATINI
Preteklo nedeljo je DPD »Svoboda«
Rogaške Slatine na letnem občnem zbo-
ru pregledalo svoje delo v minulem
letu. Mnoge sekcije so požrtvovalno de-
lovale. Najuspešnejše sta delovali god-
ba na pihala, ki se je številčno pove-
čala z mladimi člani in ljudska knjižni-
ca, ki je po zaslugi požrtvovalne knjiž-
ničarke tov. Milice Glinšek ena najbolj-
ših in najbojl obiskanih knjižnic v oko-
lici Celja. Ženski pevski zbor je so-
deloval skoraj pri vseh prireditvah in
proslavah. Prav je, da se je odbor dru-
štva lotil zelo perečega probelma v zve-
zi s povečanjem članstva tega zbora,
ki bi sicer bil moral zaradi premajhne-
ga števila pevk prenehati. V zelo krat-
kem času je uspelo ta zbor razširiti z
novimi članicami in člani. Zadnja pro-
slava, na kateri je ta zbor nastopal, je
pokazala, da bo ta zbor ob stalni skrbi
odbora dober mešani pevski zbor. Tudi
pionirski orkester in tamburaši so se
trudili, da bi dosegli dobre uspehe.
Med njimi je precej zelo požrtvovalnih
članov. Ljudska univerza, ki dela v
okviru »Svobode«, je organizirala več
predavanj, ki so bila skoraj vsa stro-
kovnega značaja, politično je bilo le
predavanje o Osvobodilni fronti, ki je
bilo tudi najbolj obiskano. Lani in le-
tos je organizirala tudi tečaj angleške-
ga jezika, ki dobro uspeva.
IZ ŠMARJA PRI JELŠAH
V nedeljo je bil v Šmarju zbor vo-
livcev. Zbora se je udeležilo okoli 120
volivcev, kar je zelo malo za volilno
enoto, ki ima preko 2.000 volivcev.
Pred pričetkom zbora volivcev je
obrazložil prisotnim šmarski zdravnik
dr. Lorger pomen dajanja krvi, ker bo
v prihodnjem tednu ekipa transfuzijske
postaje iz Ljubljane delala na področ-
ju šmarske občine. Za šmarsko obči-
no je predvideno 300 dajalcev krvi,
kar je pri 12.000 prebivalcih res mini-
malno število.
Predsednik občine Avgust Anderluh.
je seznanil volivce z delom občinskega
ljudskega odbora. V okviru ljudskega
odbora dela 6 svetov, kateri so že imeli
svoje seje. V upravnem ap>aratu še
vedno primanjkuje kadeV in to v prvi
vrsti na gospodarskem sektorju. Odbor
je tudi v težkih finančnih težavah.
Delni vzrok temu je tudi zaostanek dav-
ka za okoli 5 milijonov. Prvotno je bilo
predvideno, da bo imelo Tinsko svoj
krajevni odbor, dočim se bo sedaj Tin-
sko priključilo Zibiki.
Na večer pred Praznikom republike
je bila v Šmarju proslava. O pomenu
praznika je govoril predsednik občine
tov. Anderluh, šolska mladina je pri-
pravila recitacije, godba na pihala pa
je zaigrala nekaj komadov. Udeležba
na proslavi ni bila zadovoljiva in bi
se lahko proslave udeležilo večje števi-
lo ljudi iz trga. Tudi v domu onemog-
lih v Jelšin gradu so imeli svojo pro-
slavo, na katero so povabili šmarske
tamburaše.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
Vse potrošnik-e vode na območja mestnega
vodovoda Celje opozarjamo, da zavarujejo vod-
ne števce in druge vodne naprave pred mrazom.
Vsa popravila in škodo, ki bi nastala zaradi
neupoštevanja gornjega opozorila, bomo zara-
ČKuali lastnikom teh naprav.
Plinarua-Todovod-razsvetljava,
Celje
OBVESTILO
PREBIVALSTVU MESTA CELJA
Okrajni Ijndski odbor Celje je na seji »beh
zborov, dne 9. novembra 1955, sprejel Odlok o
registraciji prebivalstva v delu občine Celje
na dan 15. decembra 1955. Registracija bo na
območju bivše mestne občine Celje.
Namen te registracije je, da se postavi re-
gister stalnega prebivalstva tudi v Celju, kot
je bil že leta 1955, ob popisu prebivalstva,
nastavljen v vsej ostali Sloveniji, razen v me-
stih Ljubljana, Maribor in Celje.
Osebe, ki so pooblaščene za izvajanje regi-
stracije na terenu, bodo v dneh 14. in 15. de-
cembra 1955 po vseh gospodinjstvih raznašale
sPoinožni obrazec za občinski register prebival-
stva«, kateri se izpolni za vsako osebo, ki živi
opolnoči med 15. in 16. decembrom 1955 in ima
stalno bivališče no območju mesta Celja.
V dneh U., 1?. in 18. decembra 1955 pa bodo
te pooblaščene osebe zbirale in preverjale iz-
polnjene obrazce ia pomagale izpolnjevati ozi-
roma izpolnjevale obrazce tistim osebam, ki
jih iz kakršnega koli razloga ne bi mogle same
izpolniti.
Zato pozivamo po tej poti vse prebivalce me-
sta Celja, da bo v dneh 14. do 18. decembra
1955 doma vsaj eden odrasel član gospodinj-
stva, ki bo lahko obrazec sprejel, izpolnjene
oddal in dal morebitna pojasnila pooblašče-
aim osebam izvajanja registracije.
Okrajna komisija za registracija
prebivalstva pri OLO Celje
UPRAVA ZA CESTE IN KANALIZACIJE
CELJE
razpisaje naslednja delovna mesta:
2 GRADBENA TEHNIKA - s specializacije
za nizke gradnje.
POGOJ: dokončana srednja tehnična šola 1»
po možnosti vsaj 3 leta strokovne prakse.
13 CESTARJEV IN SICER
5 za ožje območje mesta Celja
4 za območje biv. obč. Štore
2 za območje biv. obč. Skofja vas
2 za območje biv. obč. Šmartno v Rožni doL
POGOJ: Prednost imajo kvalificirani ali pol-
kvalificirani delavci gradbene stroke (zidarji,
tesarji, kamnoseki) stari najmanj 2«, a ne
starejši kot 5« let.
Plače za vsa delovna mest« so določene •
tarifnim pravilnikom.
Prošnje z opisom dosedanje zaposlitve je
nasloviti na Upravo za ceste in kanalizacije v
Celju, Ul. 29. novembra št. 2 do 20. decem. t. 1.
PRODAM parcelo zazidljivo 650 ali 1300 kva-
dratnih metrov. Vprašati: Okopi 7.
PRODAM ročni valjar (težine 120 kg). Naslov
v upravi lista.
PRODAM ugodno skoraj nov štedilnik. Ošep
Franc. Smarjet« 24.
PRODAM njivo (1036 kv. metrov). Naslov v
upravi lista.
KMLTljSKO POSESTVO Hmeljarske šole Vrbje
pri Zulcu proda sedem plemenskih krav si-
vorjave pasme po zelo ugodni ceni.
PRODA.Vl dobro ohranjen črn krznen plašč (sil)
za srednje veliko postavo. Naslov v upravi
lista.
PRODAM ugodno lepo sobno glinasto peč is
zložljivo stajico. Naslov v upravi lista.
ZAMtiNJAM dvosobno komfortno stanovanje v
Mariboru za enako v Celju. Naslov v upravi
lista.
ZAMENJAM komfortno stanovanje V Sevnici
(v bloku pri postaji) za stanovanje v Celju.
Lahko je tudi večja soba. Interesenti naj se
zglasijo v Zidanškovi ulici 30 pri Leskovšek
Mariji.
GARAŽE v odličnem stanju z jamo za dv«
osebna avtomobila oddamo najboljšemu po-
nudniku. Ponudbe na: Hišni svet, Celje, Zi-
danškova ul. 3.
GOSPODINJSKO POMOCNICO. starejšo, sprej-
mem takoj ali po dogovoru k dvočlanski dru-
žini, čez dan zaposleni. Plača 4000 do 5000 din.
Naslov v upravi lista.
ODVETNIK ALEKSIJ VREČKO je odprl pisarno
v Celju, Ipavčeva ulica 2.
PREKLICUJEM neresnične govorice o Lovrn
Rpbec. Knez Ljudmila, Celje.
AMERIKANSKO PISALNO MIZO, registratorje
proda, Jagodič, Gubčeva ul. 4.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom ki-
rurpičnega oddelka in strežnemu osebju celjske
bolnišnice za uspešno zdravljenje moje težke
bolezni.	Siljan Vladimir, Celje, Polule
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega očeta
BERGLEZA FRANCA
na njegovi zadnji poti in poklonili vence
in cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Poseb-
no se zahvaljujemo kolektivu »Zlatarne«
in vsem celjskim mojstrom za izkazano so-
čutje.
Žalujoča žena, otroci
in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki «•
našo drago mamico
HELENO KRUSIC
bivšo kavarnarko
spremljali na poti v njen zadnji dom, ji
darovali cvetje ter z nami sočustvovali, s«
najsrčneje zahvaljujemo.
Celje, 6. 12. 1955
Žalujoča družina Krašič
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 11. 12. 1955: Dr. Cerin Jože, Celje, Can-
karjeva ulica 9,
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od
sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KONCERTI
Na III. abonma koncertu v Celju, ki bo v
sredo, 14, decembra v Narodnem domu, koncer-
{"ata violinist Igor Oziin in pianistka Hilda
Horak-Casova. Nekaj vstopnic je še na raz-
polago v Glasbeni šoli.
.Abonente prosimo, da poravnajo drugi obrok.
OLiKOAI. Tf^ČE
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 10. dec. 1955 ob 19:
Shakespeare: OTHELLO — Gostovanje v Pol-
zeli. ,
Ponedeljek, 12. dec. 1955 ob 14,30 in 20:
Shakespeare: OTHELLO — Gostovanje v
Brežicah.
Četrtek, 15. dee. 1955 ob 2«:
Ranko Marinkovič: GLORIJA — Premiera —
premierski abonma in izven.
Petek. 16. dec. 1955 ob 15:
Ranko Marinkovič: GLORIJA — L srednje-
šolski abonma.
HllV O
KINO UNION. CELJE
Od 5. do 9. 12. 1955: »Mangala. hči Indije«.
indijski barvni film.
Od 10. do 14. 12. 1955: »Škrlatna dolina«,
ameriški barvni film
Od 15. do 19. 12. 1955: »Pago — Pago«,
ameriški film.
11. 12. 1955: Matineja »Koncert«, jugoslovanski
film ob 10. uri.
Predslfive dnevno ob 18 ia 20. ob nedeljah
ob 16, 18 in 20.
KINO DOM. CELJE
Od 6. do 11. 12. 1955: »Zene so nevarne«,
francoski film.
Od 12. do 16. 12. 1955: >T dolini Bobrov«.
ameriški barvni film.
Od 17. do 21. 12. 1955: >Don Juan«, avstrijski
film.
Predstave dnevno ob 18,15 is 20,15. Ob ae-
deljah ob 16,15. 18,15 in 20,15.
Nedelja, 11. decembra
10,80 Popeljemo vas od melodije do
melodije, vmes ob 11,31 oddaja
za žene
18,50 Spomini na partizanska leta:
Tone Ulrih-Kristi: Tudi Ažman Je
doumel...
11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
11,30 S pesmijo po Jugoslaviji
Ponedeljek, 12. deceabra
18,00 Poročila
18,10 Športni tednik
18,35 Prenos iz Ljubljane
Torek, 13. decembra
18,00 Poročila, pregled »Tečerat
18,10 Iz opernega sveta
1845, Prenos iz Ljubljane
Sreda, 14. decembra
18,00 Poročila
18,10 Bojan Lnzner: Otroške napake
18.15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
18,30 Igra trio Edvarda Goršiča ia
Celja
18,45 Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 15. decembra
18,00 Poročila, pregled »Večera«
18,10 Predstavljamo vam nekaj melodlij
za želje
IS,45 Prenos iz Ljabljaae
Petek, 16. decembra
IS,00 Poročila, pregled Celjskega
tednika
18,10 Zaplešite z modernimi takti
18,35 Prenos iz Ljubljane
Sobota, 17. decembra
18,00 Poročila
18,10 Kar ste želeli — te beme zavrtelil
18,50 Prenos iz Ljabljaae
ESPERANTA
DUDEKNAUA LECIONO
Saluton, karaj geamikoj!
Jam kelkajn tagojn ni estas en la ur-
bo, kie ni libertempas. Cu vi ricevis ho-
diau ian postajon? Jes, mi ricevis »He-
roldo de Esperanto«. Cu tiu gazeto es-
tas interesa? Jes, gi estas tre interesa.
Cu estas kelkaj anoncoj en la gazeto?
Jes, estas anoncoj de esperantistoj, kiuj
deziras korespondi. Inter ili interesas
min la anonco de iu franca esperanti-
sto. E1 kiu urbo li estas? Li estas el
Parizo. Bonege, vi povas skribi al li.
Se ni intencas vojagi al Parizo, li po-
vas helpi al ni.
Libertempo — dopust,
pHDstajo — pošta, poštna pošiljka,
gazeto — časopis,
heroldo — glasnik,
anonco —- oglas, anonca,
korespondi — dopisovati,
intenci — nameravati.
Mi jam havas leteron kaj fontoplu-
mon pretajn. Tre bone, do vi povas tuj
skribi al li la leteron. Mi ankau havas
jam pretan koncepton. Bonvolu tra-
legi gin! (Izvolite ga prečitati).
Letero — pismo,
fontoplumo — nalivno pero,
koncepto — koncept, zamisel,
samideano — somišljenik,
preta — pripravljen,
tuj — takoj.
Jen, auskultu! Kara samideano! En
la gazeto »Heroldo« mi trovis vian
adreson. Mi estas komencantino en la
esperanta lingvo. Mi tre deziras per-
fektigi en la lingvo. Tial mi skribas al
vi, kun la peto, ke vi korespondu kun
mi. Mi estas oficistino. Kian profesion
vi havas? Min tre interesas via lando
mi. Mi estas oficistino. Kian profesion
vi haves? Min tre interesas via lando
kaj popolo. Mi deziras ekkoni giajn
morojn kaj kutimojn. Mi ankau in-
tencas veni al Parizo kaj mi esperas,
ke vi montros al mi la urbon.
Atendante vian respondon, sincere
salutas vin via jugoslava amikino. N. N.
Adreso — naslov,
komencanto — začetnik, komencan-
tino — začetnica, komenci — začeti,
peto — prošnja, peti — prositi,
profesio — poklic.
perfekta — popoln, perfektigi — iz-
popolniti se,
moro — šega,
sincera — iskren.
La koncepto estas bona, nun vi povas
traskribi gin. (Koncept je dober, sedaj
ga lahko prepišete). Jes, tion mi tuj
faros kaj mi tuj forsendos la leteron.
Intertempe mi faros liston de la do-
kumentoj, kiujn ni bezonas por akiri
la pasporton.
Intertempe — med tem časom,
listo — seznam,
dokumento — dokument, listina,
pasporto — potni list,
koverto — kuverta, ovojnica,
akiri — pridobiti.
Jen, mi jam finis. Mi ankorau skri-
bos la adreson sur la kuverton. Kaj
nun ni povas porti la leteron al la po-
Što. Jes, sed ne forgesu ačeti poštmar-
kon kaj surglui gin sur la koveron. Mi
ačetos poštmarkon en la postoficejo.
Se oni ne surgluas poštmarkon, la ak-
ceptanto devas pagi la duoblan sumon
de la afranko. (Ce se znamka ne pri-
lepi, mora prejemnik 'plačati dvojno
vsoto poštnine).
Forgesi — pozabiti,
glui — lepiti, surglui — nalepiti,
akcepti — sprejeti, akceptanto —
prejemnik,
marko — znamka, poštmarko — pošt-
na znamka,
sumo — vsota,
afranko — poštnina, frankatura,
duobla — dvojen, dvakraten.
Beseda DUOBLA je sestavljena iz
glavnega števnika du in pripone -OBL-
s katero tvorimo množilni števnik aH
množino:
Duobla prežo — dvojna cena.
Ili redonis dekoble — vrnili so dese-
tero, desetkratno.
S pripono -obl- tudi množimo: tri-
oble tri estas nau — trikrat tri je de-
vet. Kvinoble du estas dek — petkrat
dva je deset.
Vi jam fordonis la leteron kaj nun
atendu la respondon. (Oddali ste že
pismo in sedaj čakajte odgovor).
Nia tempo jam pasis kaj ni adiauas
per gis la revido!
To/arna barv i.i lesnih izdelkov, Mozirja
sprejme
STROJNEGA INŽENIRJA ali TEHNIKA
z ustrezno prakso za tehničnega vodjo podjetja. — Plača po dogovor;?.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pogoji ugodni.