LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 27. KNJtGA 1976 LJUBLJANA 1977 LETOPIS S A Z U 27 THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 27 1976 LJUBLJANA 1977 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 27. KNJIGA 1976 LJUBLJANA 197? SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 29. MARCA 1977 I ORGANIZACI JA SKUPŠČINA S AZU Predsednik Janez M i 1 č i n s k i, redni član Podpredsednik Kratko Kreft, redni član Podpredsednik Anion K uhelj, redni član Glavni tajnik Gotflzd K u .5 e j. redni član Častni člani Í3) Josip Broz-Tito Edvard Kardelj Josip V i d m a r Re*diii člani (34) l1 ranee Bezlaj, Robert Pline, Matija Bravničar, Bogdan Bre-celj, Srečko B rodar, Dragotin Cvetko, Bojan C op, Maks i in Gaspari, Jože Gor ¡čar, Peter G osar. Rogo Grafenauer, Dušan líadzí, Svet oz ar Ilešle, Božidar Jakac, Viktor Korošec, Ciril Kosmač, Miško Kmnjec, Bratko Kreft, Anton Kubelj, Gorazd Kilšej, I ranee Mifielič, Janez Mileinski, Frane Novak, Anton Ocvirk. Vladimir Pavšič, Anton Peteri in, Ivan Ha koven, Anton Slod-njak, Makso Snuderl, Lado Vavpetič, Ivan \idav, Josip Vidmar, Fran Zwitter, Andrej O. Župančič. Dopisni člani (25) Anton Rajec, Miroslav Brzin, Davorin Dolar, Janez Fettieh, Alojz Finžgar, Stanko G ra Fenauer, Milan Grošelj, Anton Ingolič, Janko Juraneič. Zdenko Kalin. Stane Krasovee, Rudi KyOvskyi Valentin Logar, Boris Majer, Janez Maijašič, Ernest Mayer, Boris Merliar, Dušan Moravec, Marjan Musič, Janez Pekleuik, Stojan Pretnar, Edo Ravnikar, Anica Sodnik-Zupane, Lujo Suklje, Miha Tišler. Pri delu skupščine SAZU lahko sodelujejo tudi zununji dopisni člani (28): Krcšimlr Ba len o vie, Oton Berkopec, Johann Cilenšck, Ed-hem Čamo, Mirko Deanovič, Aleksander Despič, Jovan Djor-djevič, Bran i slav Djurdjev, M i lov an Gavazzi, Leon Gerskuvic, Vel i bor G1 i goric, Drago Grdenič, Van d a Kochansky-Devide, Fran j o Kogoj, Blaže Koneski, Joscf Kratochvil, Gustav Krklec, Miroslav Krleža, Janko Lavrin, De sank a Maksimovic, Mihailo Mihailovic, Grga Novak, Stanojlo Rajičič, Harald Saeverud, Pavle Savič, Petar Stevanovič, Alois Tavčar, Ms ti si a v Volkov. Pri delu skupščine SAZU sodelujejo še delegati delovne skupnosti SAZU. V letu 1976 sta to bila; dr. Katica Drobne in dr- ing. Mitja Zupančič. Delovna skupnost SAZU je 31. decembra 1976 I tela 1G3 pol-nozaposlenih delavcev, od tega 82 raziskovalcev, 4 stažiste, 7 strokovnih delavcev, 18 bibliotekarskih in knjižničarskih delavcev, 24 Upravnih in računskih, 9 tehničnih in 19 pomožnih; 2 raziskovalca in 9 delavcev s skrajšanim delovnim časom; v dopolnilnem delovnem razmerju sta bili 2 delavki; stalnih zunanjih sodelavcev je bilo 9. Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1976: člani: D. Dolinar, C, Gorenc, R, Gospodaric, M. Kle-menčič, M. Koiilevčar, F. Leben, M. Matičetov, J. Mezc, D. Pre-lovšek, C. Tavzes, M. Zupančič, M. Zerovnik. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata SAZU v letu 1976: elani: V. Baloh, K. Drobne, J. Groo-Kozak, N. Gspan-Pra-Šclj, J. Hladnik, B. Košmrlj-Levačič, J. Miiller, I. Puncer, S. Stergaršek, J. StrajnaT, V. Vivod; člani nadzornega odbora: R. Gospodaric, A. Gspan, N. Jesse. PREDSEDSTVO SAZU Predsednik Podpredsednika Glavni tajnik Tajnik 1. razreda Tajnik 2. razreda V. d. tajnika 3. razreda 1 ajnik 4. razreda Tajnik 5. razreda Tajnik 6. razreda Janez M i 1 č i n s k i Brat ko Kreft Anion K n ii e 1 j Gorazd K u š e j (zgodovinske in družbene vede) Lado V a v p e ti č (filološkc in literarne vede) Valentin Logar (matematične, fizikalne in tehnične vede) Anton K u h e I j (prirodoslovne vede) Ivan R a k O v e C (umetnosti) Bratko Kreft (medicinske vede) Frane Novak Član t plenumn Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Janez M i 1 č i n s k i t Anton K u h e 1 j, Gorazd K u š e j Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SER/ je od julija 1975 v Sarajevu, predsedoval mu je Edlietn Ca ni o ORGANIZACIJA AKADEMIJE (po stanju 31. decembra 1976) I. UPRAVNA PISARNA Namestnik upravnega direktorja: Bojan P1 a v c , dipl. oec. Pomočnik upravnega direktorja: Marjet k a Pogačnik-Novak, dipl. inr. Tajnica predsedstva: Nada J c 5 s e. Sel odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja T o m š c. Tajnica uprave; Cecilija Gor ene. II. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. Samostojni referent: mag. Jolantu Groo-Kozak. Samostojni referent za tisk publikacij: Staško Jesse, dipl. nrheol. Tajnica razredov: Božena T e g i š a. IIL BIBLIOTEKA Upravnik: Primož Ramovš. Višji bibliotekar-speeialist: Ana K o b l a r - II o t t-1 z k y. Bibliotekarski referentki: Marija K I e m e n č i č in Sonja Stergaršek. IV. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Predsednik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. UPRAVA INŠTITUTOV, KOMISIJ IN STUDIJSKIH CENTROV i. INSTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO Upravnik: akademik dr. Fran Zwitter. Znanstveni svet: akademika dr, Fran Zwitter in dr. Bogo G r a f e n a u e r, univ. prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Pavle B 1 a z n i k. Višji strokovni sodelavec: Božo Otorepec, tajnik inštituta. Asistent: Darja M i h c-J i e. Strokovni delavec: Jelka M i l o £ e v i c - P c r k o. 2. UMETNOSTNO ZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA S TELETA Upravniki znanstveni svetnik dr. Emilijan C ev c. Znanstveni svei: znanstveni svetnik dr. Emilijan CcvC, univ, prof. tir. Stane M i k u ž, dopisni član univ. prof. ing. arli. Marjan M n š i č , dr. Sergej V ris e r. Asistenta: Damjan P r e I o v š e k in Aleš R o j cc. Strokovni sodelavec:: Vera Bal oh. Bibliotekarski referent: Vitla 1 rek. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Lipravnik: znanstveni svetnik tir. ing. Mitja B r O (1 a r. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko BtodaL univ. prof. dr. Jože K a s t e l i e in delavci inštituta tir. Mitja B r 0 d a r , dr. f ranee L e b e n , dr. Jaroslav 5 a š e 1 in dr. Alojz Ser cel ji* Znanstvena svetnika: dr. ing. Mitja Brod&P ill dr. Jaroslav S h i e 1. Višji znanstveni sodelavec: dr. France L e b e ti. Višji strokovni sodelavec: Ana Saše l, Asistent: Janez Dular. Strokovni sodelavec; Ivan Turlt. Strokovni delavec: Dragica K n i f i c - L n n n e r. Palinološki laboratorij Znanstveni svetnik: dr. Aiojz Ser cel j. Strokovni delavec: Metka Cul i b e r g. 4. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA l pravnik: akademik dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet; akademik dr. \ikfor Korošec, akademik dr. Oorazd K U 8 6 j , akademik dr. Makso Š li tt d e r I , dopisni član dr. Milan C? r o s e ! j , univ. prof. dr. Jože Kast c 1 i C, \ išji knjiŽni£ar-referent; Julijana S u š t e r š i č. 5. MUZ1KOLOSK1 INSTITUT Upravnik se ni izvoljen. Znanstveni svet še ni imenovan. 6. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA Predsednik: akademik dr. Fran Z w i 11 e r, 7. STUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENE VEDE Predsednik: akademik dr. Lado V a v p e i i B. INSTITUT ZA SLOVENSKI IEZIK Upravnik: akademik dr. Bralko Kreft Namestnik upravnika: dopisni član univ. prof. dr. Janko J u -r a 11 č i i. Znanstveni svet: akademik dr, France B e z 1 a ], akademik dr. Bojan Čop. akademik dr. Bratko Kreft, dopisni člani univ. profesorji dr. Anton Bajec, dr. Janko Ju ranč ič, dr. Valentin Logar in znanstveni svetnik dr, Jakob B i g I e r. a) DialcktoloŠka sekcija. Nafelnik: znanstveni svetnik dr. Jakob R i g 1 e r. Višji strokovni sodelavec: Saša S e t n e c. Zunanji znanstveni sodelavce: dopisni č lan dr. Valentin Logar. Asistenta: Frančiška Benedik, Sonja Ilorvat. b) Leksikoloska sekcija. Načelnik: dopisni član univ. prof. dr. Janko Jurančič, Znanstveni svetnik: dr. Lino Legiša. Strokovna svetnika: Joža M e z e , Stanislav Suhadolnik, Višji strokovni sodelavci: Ivann Černelič, Milena Hajnšek-Holz, Marija J n n e ž i č , Zvonka L e d e r -M a n c i n i, Jakob M d 11 e r, Marta Silvester, Ad a VidoviČ-Muha. Asistenti: Martin A h 1 i n , Marjeta H U mar, Polona Ko-stanjevec, Borislava Košmrlj-f.evneič, Zvonka Praznik, Ivanka šircclj, Cvetana T a v z e s. c) Etimološko-onomastična sekcija. Načelnik: akademik dr. France B e z 1 a j. Asistent: Janez Keber. Strokovni sodelavec: Drago M e r t e 1 j. d) Komisija za pravopis, pravorcejc in gramatiko. Predsedstvo; dopisni član univ. prof. dr. Anton Bajec, znanstveni svotnik dr. Jakob R i g 1 e r , univ. prof. dr. Jože Toporišič. e) Komisija za historične slovarje slovenskega jezika. Predsednik: akademik dr. France Bezlaj. Člani komisije: Jože K 6 Itn za, asistent FF, France Novak, višji strokovni sodelavec SAZII, dr. Martina Orožen, docent FF, dT. Breda Pogorelec, docent FF, Jože S t ab 6 j, zunanji strokovni sodelavec SAZII, Stanislav Suhadolnik, strokovni svetnik SAZU. Višji strokovni sodelavce; France Novak. Asistent: Francka Prem k- Stažistka raziskovalka: Majda Merše. 9. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Upravnik: akademik dr. Anton O c v i r k. Znanstveni svet: akademik dr. France Beti a j, akademik dr. Anton Ocvirk, akademik dr. Josip Vidmar, vini v. prof. dr. Janko Kos. a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino. Višji znanstveni sodelavec; dr. France B e r n i k. Stažistka raziskovalka: mag, Božiča Kitičič. b) Sekcija za literarno teorijo. Znanstveni svetnik: Drago Sega. Višja strokovna sodelavka: Majda Stanovnik-Blinc. Asistent: mag. Darko D o 1 i n a r. Stažistka raziskovalka: Vilenka Jakac. c) Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo. Znanstveni svetnik: dr. Fran Petre, urednik SBL. Višja strokovna sodelavka: Nada Gspan-Prašelj. Asistentki: Frančiška B n 11 o lo in Metka P a v e i č, Zunanji znanstveni sodelavec: Alfonz Gspan, znanstveni svetnik v pokoju, urednik SBL. d) Skupne službe inštituta. Višja knjižni-Čarka-rcferentka: Angela T u r n š e k. 10. KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar. Višji strokovni sodelavec v pokoju: Jože Javoršek. 11. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE V. d. upravnika: znanstveni svetnik dr. Milko Matice to V. Znanstveni Svet; akademik dr. Bratko Kreft, dopisni člail prof. VP5 dr. Boris M e r b a r , univ. prof. dr. Vilko Novak, li ni v. prof. dr. Sergij V il lan, znanstveni svetnik dr. Zmaga K U m e r in znanstveni svetnik dr. Milko M a i i E e t O V. a) Sekcija za ljudsko slovstvo. Znanstveni svetnik: dr. Milko Matičetov. Asistent: Marija S t a n o n i k. b) Sekcija za ljudske šege in igre. Znanstveni svetnik: dr. Xiko K ure t. Asistent: Helena Jjožar -P odloga r. c) Sekcija za materialno kulturo. Znanstveni sodelavec: dr. Tone C e v c. d) Sekcija za glasbeno in plesno narodopisje. Znanstvena svetnika: dr. Zmaga K u m e r in dr. Valeos V o d u š e k. Asisten i: Marko T e r s e g 1 a v. Višji strokovni sodelavec: Bogomir Ramo v š. Strokovni delavec: J ti lijan Str a jn ar. Bibliotekar-pripravnik: Sinja Z e m 1 j i Č - G o 1 o b. 12. INSTITUT ZA RAZISKOVANJI! KRASA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Pptcr Í1 a bič. Znanstveni svet: akademik dr, Srečko Brodar, akademik dr. Svelozar 11 e š i č, akademik dr- Ivan R a k o v e c , znanstvena svetnika: tir. Jože Role in dr, Peter Ha bi C, znanstveni sodelavec: tir. Rado Gospodaric, Znanstveni svetnik: dr. Peter Ha bič. Višji znanstveni sodelavec: dr. France H a b e, Znanstveni sodeinvec: tir. Rado G o s p o ti a r i č, Strokovni svetnik: Meh tilda Crleb. Višji strokovni sodelavec: Iigon P r e t r e r. Asistenti: Janja II1 a d n i k , dipl. ing., Andrej Kranjc in France Š u š t c r š i 5, Strokovna delavca: Jurij H a j n a in Ivan K e n d a. Zunanji znanstveni sodelavcc: dr. Valter Bohinec. Višji knjižničar: Alenka Kranje. 13. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELISA Upravnik: akademik dr. Svetozar 1 I c S i Č. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, akademik tir. Svetozar Ilešic, akademik dr, Ivan Rakov.ec, znanstveni svetniki dr. Avguštin Lab. dr. Drago M e 7. e , dr. Pc-ter Habió in tir. Milan ŠifrcT, univ. proF. dr. Ivan Gams in izred. prof. dr. Darko R a d i n j a. Znanstvena svetnika: dr. Drago Meze in dr. Milan šifre r, tajnik instituta. Strokovni svetnik: Milan N a t e k. Asistent: Milan Orožen Adamič. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valter B o b i n e c. V okviru inštituta sta tudi Kartografski zavod in Gcofoiolabora torij. Tehnični vodja Kartografskega zavoda: višji strokovni sodelavec Marko 7, e r o v n i k. Višji tehnični sodelavec-kartograf: Milena Hribar. Knjižničar: Jeliea Slav i č. Fotografski mojster : Vlado V i v o d. 14. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Upravnik: akademik dr. Ivan Rakovec. Znanstveni svet: akademik dr. Ivan R a k n v e c , dopisni član dr. Janez Matjašič, znanstvena svetnika dr. Jože Bole in dr. Dragica Tu r n š e k , višja znanstvena sodelavka dr. Katica O r o b n e. Znanstveni svetnik: dr. Dragica T n r n s e k. Višji znanstveni sodelavec: dr. Katica Drobne. Višji tehnični sodelavec; Milojka H u z j a n. 15. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADfcljA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Jože Bole. Znanstveni svet: akademik prof, dr, Tvan TI a k o v c c , dopisni član prof. dr, Janez M a t j a š i Č , dopisni član prof. dr. Emest M a y e r , znanstveni svetnik dr. Jože Bole, izred. prof. dr. Andrej Martini i Č, višji znanstveni sodelavec dr. Mitja Z u p a n č i č , dipl. ing, Znanstveni svetnik: dopisni član prof. dr. Janez Matjašič, Višja znanstvena sodelavca: dr. Ivka M O n d a . dr. Mitja Z u -p a n £ i č , dipl. ing. Višji strokovni sodelavci: Jan C a t n e 1 n 11 i, dipl. biol., Alojz Marineek. dipl. ing., Ivo Puncer, dipl. ing. Asistenti: Božo D r O v C n i k , prof. biol., Andrej S e 1 i š k a r , prof. biol., Vinko Žagar, dipl. ing. Asistent-stnžiisl: Narcis M r š i £ , prof. biol. Strokovni sodelavec: Milan Prešeren, dipl. ing. Knjižničar-referent: Inge Kalan. Preparator: Peter T OH. ki i. Tehnična sodelavka: Olga D c ž m a n - J o k i c. Zunanja znanstvena sodelavca; prof. dr. Bogdan Vovk, prof. dr. Miroslav Z e i, 16, INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akademik prof. dr. Bogdan Brecel j. Zunanji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. Stanko B a 11 i Č , primarij dr. Slavko R a k O v e e , um v. prof. dr. Miroslav K a -1 i š n i k. 17. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: uuiv. prof. ing. Albert Struna. Strokovni svet: akademika dr. Viktor Korošec in dr. Dru-gotin Cvetko, univ. prof. ing. Albert Struna, univ. prof. dr. Stanko B a n i č, univ. prof. dr. Janez B a t i 5, prof. Fvuti K reči i, a) Pravna sekcija. Načelnik: akademik univ, prof, dr. Viktor Korošec, dani sekcije: dop, član univ. prof. dr. Alojzij Finžgar, univ. prof. dr. Peter K o b e , akademik univ, prof. dr, Go-razd Knšej, univ. prof. dr. Vladimir Murko, akademik univ. prof. dr, Makso Stiuderl, akademik univ. prof, dr, Lado V a v p e t i č. Znanstveni svetnik: dr, Ciril Kržiinik. Zunanja sodelavca: Zvonka L e d e r - M a n c i ti i, višja strokovna sodelavka Inštituta za slovenski jezik SAZU, univ. prof. dr. Sergej Vilfan. b) Tehniška sekcija. Načelnik: univ. prof, ing. Albert Struna. Člani sekcije: univ. prof. dr. ing. France Adamič (za agronomijo), ing. Stane Bonač (za papimištvo), ing. Ven-česlav F u n t e k (za železnice), univ. pTof. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. Lco Knez (za varilstvo), univ. prof. ing. Bojan Kraui (za strojništvo), univ. prof. ing. Franc Mlakar (za elektrotehniko), ing. Franc S p i 1 e r (za avtomatizacijo), univ. prof. dr. ing. Srdjan T u r k (za gradbeništvo), ing. Lojze Ž ti m e r (za gozdarstvo in lesno industrijo). Jezikovni svetovalec: strokovni svetnik SAZU Joža Meze, c) Medicinska sekcija. Načelnik: univ. prof. dr. Stanko Banič. Člani sekcije: univ. prof. dr. Janez Batis, doc. dr. Slobodan G r o h e 1 n i k t univ. prof. dr. Miroslav K a l i 5 n i k , prim. dr. Mirko Kar litij univ. prof. dr. Vito Lavrič, univ. prof. dr. Ivan Lenart, univ. prof. dr. Stanislav M a h k o t a, dr. Franjo S m e r d u. Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik SAZU dr, Lino L eg i š a. e) Veterinarska sekcija. Načelnik: univ, prof. dr. Janez Batis. Člani sekcije: univ, prof. dr. Janez Banič, univ. prof. dr. Oskar Bbhm, univ. prof dr. Ivanka Brglez, univ. jiTof. dr. Vlado Gregorovič, Zdenka K a t 1 i n , Marko Osredkar, dipl. vet. univ. prof. dr. Leo R i g 1 e r. d) Naravoslovna sekcija. Načelnik: prof. Ivan Krcčič, Člani sekcije: prof. Julije Antič, univ. prof. dr. Bogdan K i i a r , prof. Pavla Ranziuger, višji znanstveni svetnik SAZU dr. Roman S a v n i k , prof. Gabrijel S i m č i č. e) Umetnostna sekcija, Načelnik: akademik univ. prof, dr. Dragotin Cvetko. Člani sekcije: znanstveni svetnik univ, prof. dr. Emilija n Ccvc, znanstveni sodelavec SAZU dr. Tone Cevc, prof. f. Klemenčič, dr, Zmaga Kumer, prof. Zvonka Led e r - M a n c i n i, dr. Henrik N e u b a u e r, dop. član SAZU prof. Dušan Moravče, ing. arb, B. P u ¿i t a r. £ I, e lop h v«Dükrfft íi«C'Ijl-ii»(vu Si rt in proa£eTnitjc ¡(1 varstvu likuljii H I III I Inšiiiul EA slovebsti jeiik I LlVtitlll E 3 stovemLii literaturo in literarno veds kuhinrt ubücinitM Vidmarja I Inüiilut ELI «JuvcBsko ■uroduptaje t V I Inf lilut sta raiiiknvsTiff h risu Gtojiafsli LTl&ttlllt Antona Milila _ in kartn^rut^ki zavihd Inititlit za lidironto-! I BinloSli iaftftnt jEivano Hnriiijfl I VI I nit i hi j 7.11 mi'ciiicinskp vttlf tnilttuit 1B 1l[lfO in nAr<>rlm] ifodovlno I Uuurtvo^nO" ígOílflVLLlski ¡nílítut ("'raiirerii Slekla . 1 1 „J Inštitut Inititai Muiiloloju studijski .'d ¿a prava institai ivtitir Ea urliculugiji} atirefa il nižin-m Orifiita vede TrrminDliišliii homÍHijn ^1'kr'LÍu: al [iravna, b) tehniška, cf inrrTjni nsla d) vitiriimrska, r) naraToaloTni, f) umemiHtii« Preglednica organizacije Slovenske akademije znanótti in umelnotli II ČLANI ČASTNI ČLANI Josip Broz-Tito, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije; izvoljen 9. avgusta 1948- Glej Letopis 5, 79—11 5. Edvard Kardelj, član Predsedstva SFRJ; izvoljen 6. decembra 1049. Glej Letopis 3, 119—132. Josip Vidmar, član Predsedstva SR Slovenije, za častnega člana izvoljen 25, marca 1976, hkrati redni član. Gle| Letopis 3, 172—184. REDNI IN DOPISNI ČLANI L RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Redni člani Drogotin Cvetko, rojen 19. septembra 1911, dr. phik, redni profesor za zgodovino slovanske in novejše Svetovne glasbe na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za mu z ik o logi jo. Dopisni član akademije od 7. februarja l%7, redni član od 5. februarja 1970. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Cían direktorija Société Internationale de Musicologie (Basel); član American Mu sicológica 1 Society, Association Internationale des Biblintèqnes musicales (Knssel), Gesellschaft fiir Musikforschung, Répertoire International des Sources musicales; stalni čian Internationa] Institute lor Comparative Music Studies and Documentation; član redakcije Muzičke enciklopedije; urednik Muzikoioškega zlxirnika. Nagrada zvezne vlade FLRJ, 1949; nagrada Zveze skladateljev Jugoslavije, 1953; Prešernova nagrada, 1961; na- graihi mesta Ljubljane, l%5; red dela z slatini vencem. 1965: Herderjeva nagrada, i972. Glej Letopis 18, 31—38 in 21, 35—3R. Jože C o v i č a i1, rojen 20. januarja (907, dr. int., redni proTesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, Dopisni član ud 7. februarja 1969; redni član od 25. marca 1970, Član komisije zu preučevanje ustavnih vprašanj skupščine SRS: Član odbora za družbene vede Jugoslovanske nacionalne komisije v UNESCO; član komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche et de Documentation en Sciences Sociales: clan Institute of Sociology of Law for Europe, clan znanstvenega sveta mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju, Ljubljana. Red dela HI.; red dela z rdečo zastavo. — Glej Letopis 20, 35—36 in 27, 47-49. Bogo Grafenauer, rojen 16. marca 1916, dr. pilil., redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 196S. redni član od 13. marca 1972. Dopisni élan Akademije nauka i nmjet-I lost i Bosne i Hercegovine, član Mednarodne komisije za slovanske študije; član Jugoslovanskega komiteja za historične vede. Medalja zaslug za narod: red de!a z zlatim vencem: nagrada Sklada Borisa Kidriča i%3 in (skupaj s sodelavci) 1972, — G tej Letopis 19, 54 in 23. 39— 44. Viktor Korošec, rojen 7. deeembra 1899, dr. ¡ur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 2. oktobra 1956. Upravnik inštituta za prava starega Orienta pri akademiji: načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteja SF1ÎJ za orientalistiko: član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire du Droit Français et étranger v Parizu, Société Internationale 'Ferdinand De Visscher* pour l'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Com i ta to scient if ico internazionale revije Iura v Cutaniji. Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de l'Antiquité v Brusîju: redni član Société italiana d i Storia del diritio: éfan Sociedade Bra-silieira de Romanitas v Rio de Janeiro. — Glej Lelopis 8. 35 -56. Gorazd Kušej, rojen 17. decembra 1907. dr. iur, redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na pravni Fakulteti univerze v T .ju h I jani. Redni član od 17. ok- tob la 1958, od 1972 glavni tajnik akademije. Dopisni član (associé étranger correspondant) Académie de Stauisias (Nancy), član International Law Association v Londonu in Société de Législation comparée v Parian. Red dela s srebrnim in ¿ zlatim vencem. Zlata plaketa univerze v Ljubljani, srebrna plaketa univerze v Graden (Graz), — Glej Letopis 9, 33—34. M a k s o S ü h d e.f l, rojen 13. oktobra 1fi95, dr. inr., redni profesor zn Ustavno pravo S PR J na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; častni doktor univerze v Ljubljani, Redni član od 2. oktobra 1956. Dopisni član Jngosla venske akademije znanosti i umjetiiosti v Zagrebu; član international Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Ženevi in Association du Droit comparé v Parizu. Nagrada A V NOJ, 1969, Red jugoslovanske zastave X lento, 1975; red republike z zlatim vencem, 1965; red bratstva in enotnosti I. in IÏ. stopnje; red zasluge za narod IL stopnje: Spomenica 194); nagrada mesta Maribor, 1969: zlati znak priznanja OF, 1974: velika plaketa Skupnosti jugoslovanskih univerz, 1975; član Sveta Republike, 19:5. - Glej Letopis 8. 37—38. Lado Ya v petič, rojen 26. junija 1002, dr. iur.f redni profesor za javno upravo in upravni postopek tiu pravni fakulteti v Ljubljani v pokoju. Rediti član od 17. oktobra 1958; tajnik L razreda od oktobra 1972. Predsednik tried akademijskega odbora za študij o sodobnih tendencah znanstvenega dein na nekaterih področjih humanističnih znanosti; častni predsednik inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani in predsednik njegovega znanstvenega sveta: predsednik slovenske sekcije Pugvvasli Con Ferenče on Sciences and World Affaires; čiaii Institut international du Droit comparé v Parizu. International Law Association v Londonu in Association internationale pour l'enseignement du Droit comparé v Strasboiirgu: dopisni član v Istituto per la seien za deU'ammînistraxione pubblica v Milanu, Red bratstva in enotnosti 1.; red zasluge za narod z zlato zvezdo; red zasluge za narod s srebrnimi žarki: red dela z rdečo zastavo, 1972; priznanje OF, 27. IV. 1976; zla I a plaketa univerze v Ljubljani; Kidričeva nagrada. 1973. — Glej Letopis 9, 15-5?. Fran Zwitter, rojen 24. oktobra 1905, dr. phiL redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 2. jllllija 1953. redni čfun od 17, oktobra 1958. Upravnik Inštituta za občo in narodno zgodovino SAZU; dopisni član j ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; član Mednarodne komisije za Zgodovino stanovskih skupščin. Red bratstva in enotnosti, 1946; red dela II.; red dela z rdečo zastavo, 1965: red republike z zlatim vencem, 1975. Nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in (skupaj s sodelavci) 1972; Kidričeva nagrada za življenjsko delo, 1975. — Glej Letopis 5, 76—82 in 9, 41—42. Dopisni člani Alojzij F i n ž g a t, rojen 30. decembra 1902, dr. iur., redni profesor za civilno in rodbinsko pravo pravne fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od £0. marcu 1975. Clan jugoslovanskega društva za pomorsko pravo, jugoslovanskega društva za mednarodno pravo, international Law Association v Londonu in Société de législation comparée v Parizu, Inštituta za mednarodno iu komparativno pravo v Firenci; dopisni sodelavec Inštituta za unifikacijo privatnega prava (Unidroit) v Rimu. Red dela z zlatim vencem. 1965; red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1972; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis 26, 47—53. Stane Krašovec, glej str. 50—31. Rudi Kyovsky , gïej str. 52—53. Boris Majer, rojen 15. februarja 19Î9, dr. pbil., predstojnik Marksističnega centra pri CK 2KS. Dopisni član od 20. marca 1975. — Gicj Letopis 26, 54^59. Stoja n Pretnar, rojen 23. januarja 1909, dr- iur„ redni profesor za gospodarsko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. DopLsni član od 20. marca 1975, Clan več komisij ZÏS in več domačih strokovnih organizacij, Clan IL A (Industrial Law Association) v Londonu, AIPPI (Association Internationale pour la Protection de la Propriété Industrielle) v Ziirichu, Société de législation comparée v Parizu in Internationale Ge-scllsehaft fiir L'rbeberecht v Berlinu. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 1963, — Glej Letopis 26, 60—61. Zunanji dopisni člani Jo v a n Djordjevič, rojen 10. marca 1908, dr. iur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogiadu, Dopisni član od 17, oktobra 1958. Redni član Srp-ske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni elan Jugnslavcnske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo; član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo; predsednik ustavnega sodišča SR Srbije; pridruženi profesor pravne fakultete v Parizu; predsednik Saveza udrnženja za političke nauke. Nagrada AVNOJ. — Glej Letopis 9, 45—46. Branislav Djurdjcv, rojen 4. avguste 1908, dr, pbil,, redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu y pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1%9. Redni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne J Hercegovine v Sarajevu; dopisni član Ju-gosl a venske akademije zna nosi i i umjetnosti v Zagrebu in Makedonske akademije na nauki te i umetnOstite v Skopju. Redni član Društva za nauku i umjetnost Črne Gore. — Glej Letopis 20, 37^38. Leon Gerškovič, rojen 2. februarja 1910, dr. iur., redni profesor političnih znanosti, Dopisni član od 17. oktobra 1958. Član Sveta federacije. — Glej Letopis 9, 49—50. Grga Novak, rojen 2. aprila 1888, dr, pbil., častni doktor univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 22. decembra 1961. Pravi član Ju gos la venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in njen predsednik; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Makedonske aku-demije na naukite i umetnostite v Skopju; dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v Heidelberg u; častni Član Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti; inozemski član Bolgarske akademije znanosti v Sofiji; inozemski član Accade-mia dei Lineei v Rimu; član Londonskega arheološkega društva (Society of antiquaries of London); častni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva v Zagrebu; član Deputazione storica per le Venezie v Be- netkali. Accidentia del Mediterráneo v Palermo, Istituto i tali ano d i preistoria e prOtoistoria v 1'irenCah, élan Institutu 111 Archaefllogicum Germanic um v Berlinu. Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; red dela L; red Republike z zlatim vencem; vitez Reda K.night Commander, K.BF1, Velika Britanija; red Polonia Restituía; Grande Ufficale del mérito per la Repu bblica Italiana; Commend atore della (»ran Croee de II "or dine del mérito per la Repllbblica Italiana; nosilec zlate medalje univerze v Gradcu; nagrada Hrvaške za življenjsko delo; nagrada AV.VOJ, 1971. — Glej Letopis 12, 35—37. IL RAZRED Za filolo&ke in literarne vede Redni člani France Bezluj, rojen 19. septembra 1910, dr, pliii., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; predsednik komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU. Redni član od 3. junija 1%4. Dopisni član Akademije znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1969. Prešernova nagrada, 1957. — Glej T-etopis 15, 31—34. Bojan Čop, rojen 23. maja 1923, dr. phil., redni profesor za primerjulno indoevropsko jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972; redni elan od 25. marca 1976. Redili član Linguistic Society of America v Baltimore. — Glej Letopis 23, 49—52 in 27, 54—57. Anton O r v i r k , rojen 23. marca 1907, dr. phiL, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3. junija 1%4. Upravnik Inštituta za slovensko literaturo iti literarne vede pri akademiji. — Glej Letopis 15, 39—40, Anton Slodnjak, rojen 13. junija 1899, dr. ph it., redn| profesor za slovensko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarju 1%7. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu, 1970. II. državna nagrada ¿n roman, nagrada Skladu Borisa Kidrič«, 1974- (s sode- Javci). — Glej Letopis 18, 39 4i. J o s i p Vidma r , rojen 14, oktobru 1893, častni doktor univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; od 27. oktobra 1952 do 25. marcu 1976 predsednik in od 25, marca 1976 častni član akademije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Akademije nauka i unijetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Makedonske akademije na nauk i te i umetnostite v Skopju. Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu. Član Predsedstva SR Slovenije, častni član Slavističnega društva Slovenije, častni član Dolenjskega kulturnega festivala, predsednik Glavnega odbora Sterijinega pozorja, predsednik sveta Ljubljanskega festivala. Spomenica 1941; red hrat-stva in enotnosti 1; red narodne osvoboditve I,; red zaslug za narod I,.; red jugoslovanske zastave I.; red junaka socialističnega dela; red republike z zlatim vencem; red jugoslovanske zastave z len to; Polonia Reslitutu; francoski red oficirja legije časti; francoski red oficirja umetnosti in književnosti; »rebrna spominska plaketa [T. zasedanju AVNOJ: /lata plaketa lle-gnlca, Nagrada Zveze pisateljev Jugoslavije, Stcrijina na- grada, 1965,; Prešernova nagrada, 1%6: nagrada AVNOJ, 1967: nagrada Branko Gavolla, 1971; Zupančičeva nagrada, 1975; Kidričeva nagrada, 1976. Priznanje za ilegalno delo, 1971; Priznanje Janeza Kranjca, 1974; Priznanje Socialistične republike Slovenije. 1975. — Glej Letopis 3. 172—184, Dopisni člani Anton Bajec, rojen 6, januarja 1897, dr, pliih, izredni profesor slovenskega knjižnega jeziku na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Dopisni Član od 13. marca 1972. Red zasluge za narod z zlatimi žarki. — Glej Letopis 23, 45- 48. Milan Grošelj, rojen 19, septembra 1902, dr. phil., redni prolesur za klasično filologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 17. oktobra 195B. — Glej Letopis 9, 55—54. Janko Jurančič, glej str. 58—63. Valentin Logar, rojen 11. februarja Î916, tir. pbil., redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na filozofski lakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972. — Glej Letopis 23, 53—58. Boris Merliar, glej sir. 64—66. Dušan Mo r a v e o T glej str. 67—73. Zunanji dopisni člani Oton Berkopcc, rojen 6. decembra 19(J6, dr. p bil., znanstveni sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 1971. — Giej Letopis 22, 46-51. Mirko Deanovic, rojen 13. maja 1890, dr. phii., ledni profesor za romansko filnlogijo na univerzi v Zagrebu v pokoju. Redni član JAZU od 29. junija 1960. Dopisni član akademije od 2f. marca 1974. — Glej Letopis 24, 41—46. Milo v an Gavazzi, glej str. 74—75. Velibor Gligorie, rojen 28. julija 1899. književni kritik; pravi član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član od 7. februarja 1967, — Glej Letopis 18, 42. Blaže Koneski, rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na filozofski fakulteti univerze v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968. Redni clan Makedonske akademije na miukite i umetnostit.c v Skopju in njen predsednik; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka t umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Chicago in Wrocïavu. Nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 19, 37—38. Janko Lavrin, rojen Î0. februarja 1887, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottingkamn v pokoju in Magister Artium iste univerze. Dopisni član od 2. okTobra 1956. Podpredsednik angleškega inštituta lingvistov; član Rritisb Un i ver si t ies Association of Slavi sls; član londonskega mednarodnega PEN kluba. — Glej Letopis 8, 39—42. III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede Redni člani Robert B 1 i n c , rojen 31. oktobra 1933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologi jo univerze v f j ubij a ni. Dopisni član od 7. februarja 1909. Redni elan od 25. marca 1976. Dekan fakultete za naravoslovje in tehnologijo od 26. febr. 1976, Predsednik zbora raziskovalcev Raziskovalne skupnosti Slovenije. Član sekretariata Socieiy AMPERE; ci an izvršilnega odbora mednarodne unije za magnetno resonanco; član mednarodnega sveta za raziskave fero-elektrikov; ČlaiL Širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroelectries, Chemical Physics, Communications on Physics, PHYSIC (section E), Solid State Electronics, Journal of Non-Metals, jugoslovanske revije Fizika in Obzorniku za matematiko in fiziko. Kidričeva nagrada (s sodelavci), 1961; Kidričeva nagrada, .1975, — Glej Letopis 20, 42—44 in 27, 76—79. Peter Gosar, rojen i5. oktobra 1923, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969; redili član od 25. marca 1976. Predsednik področne raziskovalne skupnosti za matematično-fizikalne vede, Član Siguta Xi in European Physical Society. Kidričeva nagrada, 1964. — Glej Letopis 20, 43- -46 in 27, 80—83. Dušan H a dži, rojen 26, avgusta 1921, dr. cltem., redni profesor za kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1967; redni član od 21. marca 1974; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti; častni član Zveze kemikov in tehnologov SFRJ; član uredniških odborov revij Spectrochimica acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters in Molecular Physics ter društev The Chemical Society j London), Faraday Society, Btinsengcsellschaft in Société de chimie physique; predsednik Slovenskega kemijskega društva in Koordinacijskega odbora za molekularne vede pTi Svetu akademij; predsednik skupščine področne raziskovalne skupnosti za kemijo, kemijsko tehnologijo in biokemijo; koordinator znanstvenega sveta Subregionalnega projekta za sodelovanje v molekularnih vedah. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1957; Kidričeva nagrada, 1976, — Glej Letopis 18. 43- 49 in 25, 45—49. Anton K uhelj, rojen 11. novembra 1902, dr. ing., rodni profosoT za mehaniko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije. Dopisni član Srp-ske akademije nauka i umetnosti v Beograda in Akademije nauka i umjctnosli Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dosmrtni član Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik. Red dela i rdečo zastavo, 1%2; red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1965; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1975; srebrna plaketa B. Kidriča, 1956; plaketa E. Rusjan, 1969; Kidričeva nagrada, 1072. — Glej Letopis 5, 185. Anton Peterlin. rojen 25. septembra 1908. dr. sei. nat., dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pomočnik načelnika polimernega oddelka v National Burreau of Standards, Washington (D. C., ZDA); profesor-gost na Case-Western Reserve University, Cleveland (Ohio, ZDA); častni Član Inštituta J, Slefun v Ljubljani; elan American Association for the Advancement of Science (Washington), Deutsche Kolloid Gesellschaft (Köhl). Deutsche Physikalische Gesell schuft (Hanau), New York Academy of Sciences in Washington Academy of Sciences (Fellow), Society of Sigma X (New Haven), Society of Rhoology (Washington); glavni urednik Macromole -eiilar Reviews (New York}; sourednik Makromolekulare Chemie (Mainz); član Advisory Board revij Journal of Materials Science (1 .on don), Journal of Polymer Science (New York). Kolloid Z. Z- Polymere (Darmstadt) in Journal of Macromnleeular Science, Physics (New York). Biughainova medalja Society of Rheology (member Society of American Institute of Physics), 1970; Ford Motor Prize Ameriške fizikalne družbe, 1972. — Glej Letopis 2, 45- 46. Ivan Vid a v, rojen 17. januarja 1918, dr. phil., redni profesor za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1%1Ï. Clan Société mathématique de France, Red dela z rdečo zastavo, 1%5; red Republike s srebrnim vencem. 1974; Prešernova nagrada, 1952; Kidričeva nagrada, 1970. — Glej Letopis 9, 55—56 in 13, 52. D o p i s n i člani Davorin Dolar, rojen !. februarja 1921, dr. ehem., redni profesor za fizikalno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5, februarja J970. Clan uredniških odborov revij Yesínik Slovenskega kemijskega društva in Biophysical Chemistry. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 196«. — Glej Letopis 21, 39—43. janež Pek len i k, rojen 1t. junija 1926, redni profesor za discipline: tehnična kibernetika, avtomatizacija obdelovalnih sistemov, eksperimentalne metode in konstruiranje z računalnikom na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od februarja 1970. Redni član CIRP (Collège International pour l'étude scientifique des techniques de production mécanique) od 1966; VDI (Verein Deutscher Ingenieure) od 1959, ASME (American Society of Mechanical Engineers) od 196R Fellow of the Institution of Mechanical Engineering od leta 1970, član komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost in iehnolo-gijo in izobraževanje 1971—72, član komiteja skupščine SR Slovenije za znanstveno raziskovalno delo 1971 —1974, predsednik sveta telmiške sekcije RSS od 1973. član Editorial Board nf International Journal of System Science od 1971. glavni in odgovorni urednik mednarodne revije CIRP Manufacturing Systems od 1971, član Editorial Board of the International Journal of Production Engineering Research od 1973. predsednik mednarodnega CIRP seminarja »Manufacturing Systems* od 1969, častni profesor Univerze v Binningbanm od 1972, član Institute lor Advances Studies in Science and Engineering, University o I Birmingham od 1964, član direktorske grupe EXAPT TH Aachen od 1967, čian eouncila CIRP od 1973. Taylor Mcdaile i960; Plaketa SME 1971; Kidričeva nagrada, 1974: Okoshi Me-rlaile, 1974. — Glej Letopis 21. 44—49. lujo Š u kl je, rojen 21, septembra 1910, doktor tehniških ved, redni profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani v pokoju. Doprsni član od 7. februarja 1969, Nagrada Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci), 1964; Kidričeva nagrada, 1972. — Clej Letopis 20. 47—48, Miha I i i 1er« rojen 18. septembra 1926, redni profesor za organsko kemijo na fnkulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Dopisni Član od 5. februarja 1970. Član uredniškega odbora Croatia Chemica Acta, Vestníka Slovenskega kern i j- skega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and procedures International, Advances in Heterocyclic Chemistry, HeterOCy cles; član Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society; član sekcije za organsko kemijo pri American Chemical Society; elan Chemical Society (London); član International Society of Heterocyclic Chemistry ter Član izvršnega odhora in podpredsednik tega društva. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1962. — Glej Letepia 21, 50—58. Zunanji dopisni člani Kresi mir Bale novic, glej sir. 84—86. Aleksandar Despič, glej str. 87—88. Drago Grdenic, glej str. 89—90. M i h a i 1 o Mihailovic, glej str. 91 —92, Pavle Savič, rojen 10. januarja 1909, dipl. fizikalni kemik, redni profesor za fizikalno kemijo na naravoslovno-ma-tcmatiČni fakulteti v Beogradu (od leta 1966 v pokoju). Dopisni član od 13, marca 1972. Redni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen predsednik; dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu, Akademije nauka i umjeinosti Bosne i Hercegovine in Makedonske akademije na naukite i umetnostite: inozemski član Akademije znanosti ZSSR; častni član Madžarske akademije znanosti; član Akademije znanosti v New Torku, inozemski član Akademije znanosti v Atenah; častni doktor kemijskih ved univerze v Beogradu; nagrada vlade FNRJ, 194-9; nagrada vlade NR Srbije, 1950. Spomenica 1941; Oktobrska nagrada Skupščine mesta Beograda, 1963: nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 23, 59-61. IV. RAZRED Za prirodoslaone vede Redni člani Srečko Brodar, rojen 6, maja 1893, dr. phil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za kvarfarologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni čian od 6. decembra 1949, redni elan od 22, junija 1951. Dopisni član JugOslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član H. Obennuier Gesellsehaft fiir die Lrfor-schnng des Eiszeitalters Und seitier Kulturen, llegensburg. Prešernova nagrada 1949 iti 1960. Red dela z rdečo zastavo in red zasluge za narod z zlafo zvezdo. Kidričeva nagradil, 1974; nagrada AV>"0 J, 1974, — Glej Letopis 3, 205—206 in Letopis 5, 9S—100. Svetozar Ilešič, rojen 8. junija 1907, dr. phil., redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 3. februarja 1970. Upravnik Inštituta za geografijo; član stalne evropske konference za preučevanje podeželske pokrajine; častni član Srbskega geografskega društva, Geografskega društva Makedonije, Poljskega geografskega društva, GeograFskega drnštvu v Miincbnu, Madžarskega geografskega društva in Italijanskega geografskega društva; častni predsednik Geografskega društva Slovenije; 11 ed dela z zlatim vencem, 1966; red dela z rdečo zastavo, £967; medalja Jovana Cvijiča, 196S; zlata značka Urbanistične zveze Jugoslavije, — Glej Letopis 18, 52—54 in Letopis 21, 59—62. Ivan Rakovcc, rojen 18. septembra i899, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani (od leta 1971 v pokoju). Dopisni član od 2i. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za priroiloslovne in medicinske vede od 15. junija 1966 do 20. marca 1975, tajnik razreda za pri-rod oslov ne vede od 20. marca 1975, upravnik inštituta za paleontologijo pri akademiji. Predsednik Med akademijskega odbora za favno in floro Jugoslavije do 31. maja 1974; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslaven-ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; častni elan Slovenskega geološkega društva in Geografskega društva Slovenije; dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega paieontoloskega društva. Red dela z zlatim vencem II., 1949; red zasluge za narod s srebrnimi žarki, 1970; Kidričeva nagrada, 1957; častna diploma Zveze geoloških društev SFR Jugoslavije. — Glej Letopis 2. 47—53. Dopisni čini i Stanko Grafcnauer, rojen 13. maja 1932, tlipl. ing, rudarstva, doktor geoloških znanosti, redni profesor za kristalo-grafijo, mineralogijo in petrologijo na fakulteti za naravoslovje i a tehnologiji.) univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. aprila 1073. Zunanji sodelavec metalurškega inštituta v Ljubljani; podpredsednik centra za kristalugrafijo pri JAZU; član mednarodne komisije za rudno mikroskopijo pri mednarodni mineraloški asociaciji; referent revije sZentralblatt fiir Mineralogies (Zai. Schweizerburt, Stuttgart) za. področje Balkana. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1972. — Glej Letopis 24, 33—57. Janez M n t j u š i č , rojen 14, maju 1921) dr, prirodoslov-11 ih ved, znanstveni svetnik v biološkem inštitutu Jovana Had-žija SAZU. Dopisni član od 21. marcu 1974. Chin znanstvenega sveta v biološkem in paleontološkein inštitutu SAZU; podpredsednik med akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije; glavni urednik Biološkega vestniku: urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU. Levstikova nagrada, 1957. — Glej Letopis 25, 66—68. Ernest Mayer, rojen 10. novembra 1920, dr. prirodo-alovnih ved. redili profesor za taksonomijo rastlin pri biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 21. inarea 1974. Predsednik med akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije; glavni urednik glasila Bulletin scientifique, sect. A. za Slovenijo; član izvršnega odbora Organizacije za fito-tak-son Omsk t> raziskovanje mediteranskega območja (Ženeva); podpredsednik Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije (Dunaj); regionulni svetovalec za Jugoslavijo pri mednarodnem projektu Flora Europaea (Cambridge); od 1969 do 1975 predsednik bioloških društev Jugoslavije in eden od podpredsednikov unije znanstvenih bioloških društev Jugoslavije; član redakcijskega odbora Biološkega vestnika; urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda SAZU; član izdajateljskega in redakcijskega odbora Keddes Repertbrium, Zeitsehrift fiir hotanisehe 1 axonomie und Geobotanik, Akadcmie Vcrlag, Berlin. Častni član strokovnega društva Bayeristhe Gcsellschaft ( Miin ch en), dopisni član S ocie tas Zoologica Botanice Fennica Vanamo (Helsinki). Medalja zaslug zn narod, 1963; red dela z zlatim vencem, Í965. — dej Letopis 25,69—75. Zunanji dopisni člani V a U d a Kocbansky-Dcvidč, rojena 10- aprila 1915, dr, prirodoslovnili ved, redni profesor na p rirnd os io v no-malo matični fakulleii v Zagrebu, Dopisni član od 20, marca 1975. liedni član Jugosla venske akademije znanosti i nmjetnoeti. Clan Hrvaškega prh-odoslovnega društva, Hrvaškega, Slovenskega, Srbskega in Poljskega geološkega društva; član Odsijeka za po-vijest prirodosi, znanosti Hrvaškega pr.irodoelovnega društva. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1966; nagrada iRudjcT Boško-viči, 1967; nagrada za življenjsko tlelo Savjefa uauč. rad. Sliil, 1975, — Glej Lefop is 26, 62—65, Josef K ra toe h vil, rojen 6. januarja 1909, doktor naravoslovja in doktor biologije, profesor zoologije, ravnatelj inStitnta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od februarja 1970. Redni član Češkoslovaške akademije znanosti in član njenega prezidija. Državna nagrada Klemeuta Gottwaida L stopnje, 1955; Rad p race, 1969: Zlata medalja Yysoke skoly Zemčdelske v Rrnč, 1970; plaketa CSAV za zasluby o včdu a lidstvo, 1971, — Glej Letopis 21, 76—77. Pctar Stevanovič, rojen 3. junija 1914. doktor geoloških in mineraloških znanosti, redili profesor na rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 20, marca 1975. Redni član Srpske akademije nauka i umetuosti v Beogradu; dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i nmjetnoeti; član delovne skupine »Paratetis« in izvršnega komiteja za mediteranski neogen (CMNS); predsednik Karpato-balkanske geološke asociacije za Jugoslavijo; dopisni član Slovenskega geološkega društva in častni član Madžarskega geološkega društva. .Nagrada viade SFRJ, 1949: plaketa Madžarskega geološkega zavoda, 1969: Oktoharska nagrada Beograda, 1974; plaketa Pri-rodoslovnega muzeja v Beogradu, 1972. — Glrj l.etopis 26. 66 do 69. Alois \ ivi ar, rojen 2. marca 1895. dr. ing., ¿ustni doktor univerze v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor za genetiko in žlahtncnje rastlin na agronomski lakultčtb vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2, junija 1955. Pravi činu Jugosl a venske akademije znanosti i umjetnDfiti v Zagrebu; dopisni član Masarykove akademije prace v Pragi; član Honorary Scientific Society Sigma X. Cornell University, New York: činu in podpredsednik El IGA RPIA (Evropsko zdru- v* "yi žen je za znanstvena raziskovanja žiahinenja rastlin), Cambridge, Anglija; član ESNA (Evropsko združenje za nuklearne metode v agrikulturi), Wageningen, Nizozemska; dosmrtni predsednik Društva gcnetičara Jugoslavije, iled dela L; red zasluge za narod; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; Nagrada Hudjer Boškovic; spominska plaketa G. Mendel; Memoria symposio — Célébra t a, Ara d cm i a scientiamm Boliemo-slovcnica; nagrada AYNOJ. 1966. — Glej Letopis 5, 105—106, V. RAZRED Za umefnosir Redni člani Matija Bravničar, rojen 24. februarja 1897, skladatelj, redili profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na Akademiji za glaslw v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Predsednik zveze skladateljev Jugoslavije in jugoslovanske glasbene sekcije UNESCO. Red dela L; red zasluge za narod s srebrnimi žarki; Prešernova nagrada, 1963; številne nagrade za kompozicije, — Glej Letopis 13, 68—70 in 25, 77—79. Maksi m Gaspari, rojen 26. januarja 1883, slikar; resta vr a tor Etnografskega muzeja v Ljubljani v pokoju. Redni član od 13. marca 1972. Častni član Etnografskega društva, društva Vesna in društva Ex libris; častni clan mesta Kostanjevice. Prešernova nagrada, 1953; Levstikova nagrada. Red dela z rdečo zastavo, 1973. - - Glej Letopis 25, 65—67. Božidar J a k a c , rojen 16. julija 1899, redni profesor akademije za likovne umetnosti v Ljubljani v pokoju. Bedni član od 6. decembra 1949. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni član Accademia Florentin a deli c A rti del Disegno, Firence. Nagrade: Bronasta medalja Mednarodne razstave dekorativnih umetnosti v Parizu, 1925; dve nagradi »May Show«, Cleveland Museum of Art, Cleve -land, 1931; Prešernova nagrada (1947, 1943 in 1949); nagrada Komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ, 1948; I, zvezna nagrada za grafiko, 1950: nagrada na mednarodni razstavi lesoreza XYLON, Zürich, 1953; Trdinova nagrada, Novo mesto. 1956; prva nagrada Zveze jugoslovanskih založnikov, 1962; srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov, Subntica, 1964; nagrada mestu Ljubljane, 1%5; nagrada AVNOJ, i96?; odkupila nagrada INTART, Videm, 1968; odkupnu nagrada Študentskega centra, Galerija Zagreb, 1974; srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, Bienale Zagreb, 1974; odkupna nagrada galerije Študentskega kulturnega centra, Beograd. 1974; srebrna plukeia Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije (za zasluge za Zvezo), 1974; zini a medalja na II. Mednarodnem grafičnem bienalu, Fredrikstat, Norveška, 1974; zlata medalja JUFiZ, 1954; zlaia plaketa Filatelistične zveze Slovenije, 1952; za-hvalnica Narodne Armije (1945—1970), Beograd, 1970: zabval-nica Skupnosti jugoslovanske PIT, 1974; zhita medalja Denarnega zavoda Sloveuije, 1974; ValvnzOrjeva plaketa. Krško, 1974; plaketa mesta Koprivnica; plaketa mesta Carpi-S rieilule lesoreza; zlata spominska medalja občine Ivanič Grad. Priznanja: častno občanstvo Novega mesta (1959), Slovcuj Gradca (1966) in Kostanjevice (1974), častno članstvo prosvetnega društva »Dušan Jerebi, Novo mesto (1964), Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici (1969) in društva Ex libris (1969); sTcbrni ključ mesta Jajce (i%9). Bedi: red bratstva in edinstva II., 1946; red dela L, 1950: red zaslug za narod IT., 1952; red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1968; red republike z zlatim vencem, 1969. Do decembra 1975 — 78 samostojnih razstav. — Glej Letopis 207—213. Ciril Kosmač, rojen 28. septembra 1910, književnik. Redni Član od 22. decembra 1961. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Nagrada AVNOJ, 1974. — Glej Letopis 12, 49—53. Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik. Redni član od 2. junija i953. Dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Ju gosi n venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Nagrada AVNOJ, 1969. ■— Glej Letopis 5. 125—132. Kratko Kreft, rojen 11. februarja 1905, dr. phil., redni profesor za novejšo rusko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, teatrolog, književnik, gledališki umetnik I. A, (od 1962) v pokoju. Redni član od 22, decembra 1961, podpredsednik akademije od 1976, tajnik razreda za umetnosti pri SAZU iu upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji. Dopisni član Jugoslevenske akademije znanosti i umjetnoeti v Zagrebu in Makedonske akademije na nauk i te i umetnostite \ Skopju. Častni član Slavističnega društva Slovenije; predsednik osrednjega odltora Jugoslovanskega slavističnega komiteja; predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja; predsednik Borštnikovega srečanja; predsednik republiške komisije za preimenovanje in združevanje krajev; član Societe Europeenne de Culture, Connmita Europea degli Scrit-lor!, Tri Prešernove nagrade; red dela z rdečo zastavo. Red zasluge za narod z zlato zvezdo; Ehrenpreis deželne vlade Koroške; nagrada AVNOJ, 1975. ■ Glej Letopis 12. 63-64, France M i lic I i č , rojen 27, aprila 1907, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. februarja 1963. Častni član Akademije likovnih umetnosti % Firenznb. Nagrade; 1932 — 2, nagrada na razstavi Žena v slovenski umetnosti, Ljubljana; 1948 — Prešernova nagrada za slikarstvo, Ljubljana; 1949 — 2, nagrada vlade FLR J za slikarstvo, Beograd; Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1951 - Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana: 1952 - Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; i954 — nagrada za grafiko na HI, Biaueo e nero, Lugano; nagrada Renato Carrain na XXVII. bienalu, Renetke; 1955 — Prešernova ntigrudtt za grafiko, Ljubljana; 2, nagrada na L mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1956 — Levstikova nagrada Mladinske knjige. Ljubljana: 1957 — nagrada Sabro za grafiko na IV. bienalu, Sao Puulo: 1959 - 1. nagrada za jugoslovanskega umetnika na III. mednarodni razstavi grafike. Ljubljana; 1961 — nagrada zu slikarstvo na I. trienalu, Beograd; 1962 — 3. nagrada na razstavi Gozd in les v likovni umetnosti. Slovenj fGradec: 1963 — L nagrada na I, jugoslovanskem trienalu risbe, Sombor; 1965 — Prešernova nagrada za sceno in kostume, Ljubljana: 1966 — L nagrada na II. jugoslovanskem trienalu risbe. Som bor: 1968 — nagrada mesta Čačka na V. memorialu Nadež-de Petrovič in nagrada obiskovalcev; nagrada Guido Neri na mednarodni razstavi grafike. Firence,; 1969 — nagrada 4. julij*, Beograd: 1970 — nagrada mesta Ljubljane; nagrada AVNOJ. Beograd: 1971 — L nagrada za slikarstvo na lil. jugoslovanski razstavi JNA na temo NOB, Beograd. Glej Letopis 16, 3! 55. Vladimir P a v š i č - M a t c j R o r , rojen 14. aprilu 1915, književnik. Redni član od 6. februarja 1965, Dopisni član Jugo-sluvenske akademije znanosti i umjetnosti V Zagrebu; predsednik skupnosti zu varstvo okolja v Sloveti i ji. Red dela z rdečo zastavo, 1973: nagrada AVNOJ, 1973. — Glej Letopis 16, 36—52. Dopisna člana Anton Ingolič, glej str. 93—96, Zdenko Kalin, glej str. 97—99. Marjan M ti š i č , rojen 16. novembra £904, arhitekt, redni profesor univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 1970. Dopisni čian J ugoslavenske akademije znanosti i Umjetnosti v Zagrebu; zaslužni član Zveze jugoslovanskih arhitektov; diploma Urbanistične zveze Jugoslavije; Trdinova, Cankarjeva in Prešernova nagrada. Red dela z rdečo zastavo. — Glej Letopis 21, 82—86. Edvard Ravnikar, rojen 4. decembra 190", ing. arli., redni profesor za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dnpisni član od 7. februarja 1969; Dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis 20. 58—65. Anica S o d n i k - Z u p a n c , glej str. 100—102. Zunanji d o p i s n i člani J o h a n n C i l e n š e k . rojen 4. decembra 1915. skladatelj, profesor F ran z Liszt-Hochscliule fiir Mu si k v Weimar ju. Dopisni član od 7. februarja 1%7. Redni čian Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu. — Glej Letopis 18, 61—63. Gustav K r k I e e , rojen 23. junija 1899, književnik. Dopisni član od 7. februarja 1%9. Pravi član To gosla venske akademije znanosti L umjetnosti v Zagrebu. — Glej T^etopis 20. 56, Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik. Dopisni član od 2. junija 1953, Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Red jugoslovanske zvezde z lento, 1975; nagrada AVNOJ, 1966. - Glej Letopis 5, 139—141, D e s a II k a Maksim ovié, rojena 16 maja 1898. kn ji-ževnica, Dopisna članica od 7. februarja 1969. Redna članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu: članica jugo- slovansko-francoskega društva, dr uši va skrb za otroka, Kulturno* p ros veine zajednice Srbije ia Matice srpske. Plaketa za-bvalnica Biblioteke Djordje Jovanovič; spominska plaketa skupščine mesta Beograda. Specijalna Vu kova nagrada za iz-uzetni doprinos razvoju kulture SR Srbije. 1975: spomen-pla-keta za saradnju na podrite ju stvaralaštva za decu i za doprinose na razvoju umetničkog odgoja i obruzovanja mladih n ara staja, 1975. — Glej Letopis 20, 57. Stanojlo 11 a j a č i č , rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Muzicki akademiji v Beogradu. Dopisni elan od 20, marca 1975; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis 26, 70—72. Harald Saevemd, glej str. i03—106. VI, RAZRED Za medicinske vede Redni člani Bogdan Brecelj, rojen 6. maja 1906, dr. med., redni profesor za ortopedijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949. Član Svetn federacije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beograda, jugo-slavenske akademije znanosti i uuijetnosii v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani; član Société Internationale de Chirurgie et de Traumatologie v Bruslju (S. I. C. O. T.); častni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu; častni Član Društva ortopedov in travmatologov Bolgarije v Sofiji; član International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Turku; Corresponding editor revije Journal of Rone and Joint Surgery za Jugoslavijo. Red zasluge za narod I; znak hrahrosii; Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem; red dela z rdečo zastavo; reel republike z zlatim vencem; nagrada AVNOJ, 1968. — Glej Letopis 3, 199—200. Janez Milčinski, rojen 3. maja 1913, dr. iur., dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1%1, Tedni član od 5. februarja 1970. Do 27. 2. 1976 rektor Univerze v I ju bi ja ni in do 17. 3. 1976 predsednik Skupnosti jugoslovanski h univerz. Od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Do 26. 6. 1976 član matične komisije Znanstvenega društva Kosova; od 27. 12. 1976 častni član Društva za znanost in umetnost Kosova. Ad personam izvoljeni član trajnega komiteja Evropske lektorske konference (Bologna 1974) in upravnega sveta Mednarodnega združenja univerz (Moskva 1975). Častni predsednik Mednarodne akademije za sodno in socialno medicino; častni predsednik Koordinacijskega odbora SRS za boj proti alkoholizmu; dopisni član francoskega in nemškega društva za sodno medicino; častni član italijanskega, p oljske ga. čchoslovaš-kega in nemškega (NDR) drustvn za sodno medicino; član Mednarodnega komiteja za alkohol in promet; član uredniškega od-hoTa The International Microfilm Journal of Lega! Medicine (New York); soizdajatelj Zeitschrift fur Rechtsmedizin; do 10. 3. 1976 predsednik sekcije za medicino v izrednih razmerah pri Slovenskem zdravniškem društvu; od 29. 4. 1976 predsednik Odbora za Prešernove nagrade in priznanja študentom Univerze v Ljubljani; S. 4, 1976 ponovno imenovan za člana Sveta SB S za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; častni člnn APZ sTone Tomšiči in AFS >France Marolt-i, 1974; Častno priznanje Skupščine mesta Ljubljana, 1971; Zlati znak Osvobodilne fronte, 1973; nagTada AYNOJ. 1973; priznanje Republiške konference SZDL, 1974: priznanje Zveze organizacij proti alkoholizmu in narkomaniji v Jugoslaviji, 1974; zlata značka Republiškega sveta za vzgojo in preventivo v prometu; spominska plaketa Planinske zveze Slovenije; zlata plaketa Univerze v Bratislavi, 1975, in Univerze v Ljubljani. 1976; spominska plaketa T_ ni verze v Varšavi. 1974; plaketa Zveznega odbora Rdečega križa Jugoslavije, 1976: spominska plaketa Medicinske fakultete V Ljubljani za 30-letno delo. 1976: zahvalna listina Medicinske fakultete v Sarajevo ob 50-letnici, 1976, Prejel naslednja odlikovanja: Red hrabrosti. Zasluge za narod IT. Red dela TIL Red dela z rdečo zastavo. Bratstvo in enotnost IL Bratstvo in enotnost z zlatim vencem. Tri inozemska odlikovanja. — C! le j Letopis 12. 43-45 in Letopis 21, 63-68. 1 rane Novak, rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr, med,, častni dok i or univerze v Torinu. Tedni profesor za porodništvo in ginekologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970, Častni član Soeietas Gynaecologica et Opstetricia Itfi- lica; častni član La Soeiedad Cbilena de Obstetricia y Giriéco-logica; častni član Ceskoslovenske lékarské spolcčnosti J. E. Purkynë; član federation Internationale de Gynécologie et d'Obstétrique; predsednik za Jugoslavijo World Association for Gynecological Cancer Prevention; častni član Slovenskega zdravniškega društva in Zbora liječnika Hrvatske; predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva; častni član društva ginekologov Madžarske; častni član ginekoloSko-akušerske sekcije Srpskog lekarskog društva: častni član društva porodničarjev in ginekologov Guayas (Ecuador); zunanji član Society of Pelvic Surgeons. Dve partizanski zvezdi 11.: red za h rahn os t; red bratstva in enotnosti II,; red zasluge za narod 11.; red dela II,; Spomenica 1941: red zasluge zu narod z zlatim vencem, 1968; jubilejni spominski znak mesta Beograda; Prešernova nagrada. 1935; nagrada AVNOJ, 1972. (dej Letopis 12, 46-48 in Letopis 21, 69—73. Andrej O. Zupančič, rojen 27. januarja 1916, dr. med., redni profesor za patološko fiziologijo na medicinski la-kultcti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 3, julija 1964; redni član od 5, februarja i970. CI an Royal Society ol Medicine v Londonu, Biochemical Society v Londonu in Asso-ciule Member of the Physiological Society v Londonu; Scientific Advisory Panel fundacije Ciba v Londonu; častni clan A SO YAG, Kidričeva nagrada. (974-, — Glej Letopis 15, 50—51 in 21, 74—75, Dopisna člana Miroslav Brzin, rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redu i profesor medicinske fakultete univerze v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo, Dopisni član od 2L marca 1974, Član Jugoslovanskega fiziološkega društva, Slovenskega kemijskega društva, Woods Hale Marine Laboratory Cor p oration ter European Cell Biology Organization ; doživljenjski član New York Academy of Sciences. — Glej Letopis 25, 54—59. Janez L e 11 i C h , rojen 9. oktobra 1921, dr. med-, redni profesor derma loven ero log i je medicinske fakultete in predstojnik dermatološkc klinike v Lj uhlja ni. Dopisni član od 21. marca 1974. član slovenskega zdravniškega društva, dermatološkc sekcije SZD, alergološke sekcije SZD, predsednik ud rožen ja dermatovenerologa Jugoslavije; izredni član avstrijskega dermatološkega društva; častni član poljskega dermatololkega društva; glavni in odgovorni urednik Acta dermatovenerolo-gica fugoslavica. flau uredniškega odbora Zdravstvenega vest-Jlika. Predsednik medicinskega sveta kiiitičncga centra v Ljubljani. — C le j letopis 25, 60—65. Zunanji dopisni člani Edhem Camp, rojen 50. decembra 1909, dr. sel., redni profesor za zoohigienu na veterinarski fakulteti v Sarajevu. Cestni doktor univerze v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972. Redni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine in njen predsednik. Dopisni član Makedonske akademije tiu naukite i umeinostite v Skopju in Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti; častni član Društva za znanost in umetnost Kosova; predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ in predstavnik sveta akademij * Z vez nein komiteju za znanost in kulturo. Clan Svetu ¡federacije; član predsjedništva Republičke konference SSRN Bosne i Hercegovine. Častni čian Mednarodnega društva za zooliigieno: častni član in predsednik Ju gos I a venskega društva »Nauka i društvo*. Spomenica 1941: red jugoslovanske zastave z lento; red bratstva in enotnosti I.: red zasluge za narod II.; red hrabrosti; red dela L; red republike s srebrnim vencem; 27-julijaka nagrada Bosne i Hercegovine; povelja Sarajevske univerze, i960: povelja Z JU, 1967; povelja veterinarske fakultete; plaketa SUBNOR Jugoslavije, 1974; nagrada ZAVNOBiH. 1974; spominske plakete mest Snra-jevtj, Cradačca in Ttizle. — Clej Letopis 23, 62— 64. Kran jo Kogoj, rojen 15. oktobra 1S94. dr. med., doclor seiene. med. bonoris causa univerz v I.jubljani, Zagrebu in Voj-nomedicinske akademije v Beogradu; doetor honoris causa univerze v Gradcu, redni profesor za dermatovenerologijo vseučilišča v Zagrebii v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1955. Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Schweizer i sebe Akademie für medizinische Wissensehaften v Baslu in Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Clan Deutsche Akademie der Naturforscher »Leopold i nas v Halle/S, Clan Društva za napredek in proučevanje pomorstva Jugoslavije, Pugwash v Zagrebu, Doivding Club v London ti. Soriet.e Europeenne de Cul t ure (Benetke — Zagreb) in American Association for tho Advanceincnt of Sciencc. Častni član Slo- venskega zdravniškega društva, Zbora lijecnika Hrvatske in Čsl. lekarské spolecnostî J. E. Purkyne ter poljskega, češkoslovaškega, italijanskega, hamburškega, nemškega, iranskega, mu neženskega, angleškega, venczuelskega, avstralskega, berlinskega, mehikanskega, bolgarskega, moskovskega, finskega in danskega dermatološkega društva. Častni dopisni član Société française de Dermatologie et Syphll ¡graphie. Dopisni član Wiener dermatolog i sehe Gesellschaft. Soeieias dermatologica Hungaiica, Societas dermatologica Svecica, Société française d'Allergie, American dermatologica I Associa i i on, Deutsche Gesellschaft für die aesthetische Medizin und ihre Grenzgebiete, Unione ilaliana contra l'obesità, in The Australasian College of Dermatologiats. Nagrada vlade FNRJ, 1949; nagrada NR Hlvaške za življenjsko delo, 1962: nagrada AVNOJ, 1966. Red zasluge za narod I., 1949; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1951; red dela z rdečo zastavo, 1965; red republike s srebrnim vencem, 1971; red republike z zlatim vencem, 1974. Odlikovanje ob dvajsetletnici osvoboditve Zagreba, 1965; srebrna spominska medalja univerze v Bratislavi, 1966; diploma Zveze zdravniških društev Jugoslavije, 1966; spominska plaketa ob stoletnici Zdravniškega zbora Hrvaške, 1974; plaketa »Marcus Gerbeziusï Slovenskega zdravniškega društva. 1974: diploma (iPriznanje«) Savjeta za očuvanje kulturne baštine komune Hvarske, 1975; zlata značka Vojnomedicinske akademije v Beogradu, 1975. — Glej Letopis 5, 101—102. Mstislav Vasiljevič Volkov, rojen 1923, doktor ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta 2a travmatologijo in ortoped i jo N. N. Priorova v Moskvi; glavni travni atoîog ZSSR. Dopisni član od 7. februarja 1%8. Redni član Akademije medicinskih znanosti ZSSR; predsednik društva travm atologo v-ortopedov ZSSR. Državna nagrada ZSSR; mednarodna nagrada kirurgov R. Denisa; naslov zaslužnega znanstvenega delavca. — Glej Letopis 19, 40. NOVI ČLANI RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE J02E GORICAH Dr. Joie Goričar, redni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani, je bil izvoljen zu dopisnega člana dne 7. februarja 1969. Od tedaj je objavil 5 knjižnih izdaj iti sicer knjigo »Oris razvoja socioloških teorij Od neposrednih predhodnikov do funkcionalizma« v slovenščini (Maribor. 1969) in srbskohr-vatskem prevodu (Beograd, 1970). dve predelani in izpopolnjeni izdaji knjige »Temelji obče sociologije* (Ljubljana i972 in 1975) in 9. izdajo srh-skohrvatske verzije tega dela (Beograd, 1974) in bil soavtor pri mednarodni študiji ¡»Etudiants du Tiers Monde en Europe. Problèmes d'adaptation«, in to za del, ki obravnava Jugoslavijo. Poleg tega je omeniti vrsto razprav, objavljenih bodisi v slovenskih revijah in zbornikih ali v isto vrstnih drugih jugoslovanskih in tujih znanstvenih in strokovnih glasilih, sodelovanje na znanstvenih sestankih in simpozijih, tako npr. z referati sMarxovo in Leninovo pojmovanje razredov in sodobna meščanska sociologija* (Ljubljana, 1972); »Žarišča globalnih konflikata u jugofllavcnskom društvu« (Portorož, 1972) in * Worker's Self Management; Ideal Type — Soeiul Reality« (Dubrovnik-Zagreb, 1972}. Ker se ukvarja Goričar tudi s problemi empirične sociologije, je treba k njegovim znanstvenim prizadevanjem prišteti še njegovi.i ustrezno raziskovalno delo. Tako je npr. v letih 1970—74 vodil in naio siutetiziral že omenjeni jugoslovanski del meri narod ne primerjalne raziskave o problemih adaptacije študentov iz razvijajočih se dežel na evropskih univerzah. Raz- prava je bila opravljena v okviru Evropskega centra za družbene vede. ki ima sedež na Dunaju in sodi meri institucije v sklopu UNESCO. Poleg njegovega članstva v Komiteju direktorjev te merina rodne znanstvene ustanove, ki traja že od 1. î%<2 naprej, je omeniti še Članstvo v Evropskem inštitutu za pravno sociologijo v Bruslju in to, da je Gori čar od ustanovitve Mednarodnega Centra za preučevanje vprašanj v zvezi z upravljanjem podjetij v javni (družbeni) lastnini v 1. j ubija ni (1974) član njegovega znanstvenega Sveta. Goričarjeva znanstvena prizadevanja od L 1%*) naprej so veljala raziskovalnim smerem, ki si jih je izbral že do tedaj, se pravi poglabljanju izoblikovanja obče marksistične sociologijo kot samostojne znanstvene discipline, kritičnemu ovrednotenju obsežnega sociološkega gradiva, ki ga je v zadnjih desetletjih zbrala meščanska sociologija in uporabi racionalnega jedru empiričnih raziskovalnih metod in tehnik, ki jih je razvila. Poleg tega so za to obdobje Gor i ca rje vega znanstvenega dela značilne ohravnave socioloških vprašanj, ki jih zastavlja družbeno samoupravljanje, preučevanje pojava družbene slojev i t osti (s trat i-fikaeije) in vzrokov z njo zvezanega socialnega razločevanja, tudi v socialistični družbi. Spričo navedenih znanstvenih raziskovalnih prizadevanj in dosežkov ga je skupščina SAZU dne 25, marca 1976 izvolila za rednega člana. Selektivna bibliografija od 1. i969 Knjige Oris razvoja socioloških teorij od neposrednih predhodnikov do funkcionalizma. Zal. Obzorja, Maribor, l%9, 212, lil. Delo je izšlo tudi v srbskem prevodu pri zal. RAD v Beogradu, 1%'i, 22? str. z naslovom î Pregled socioloških teorija«. Étudiants du Tiers-Moude en Europe. Problèmes d'adaptation. Une étude effectuée en Autriche, en France, aux Pays-Bas et eu Yougoslavie. S o avtor poročila o jugoslov. delu raziskave, skupaj z dr. Petrom Jambrckom. Mouton, La Haye - Paris - The Haguc, 1972. Sociologija, osnovi marksističke opšte teorije o društvu. IX. iz-menjeao i dopu njeno izdan je. Zal. RAD. Beograd, 1974, 472 str. Temelji obče sociologije: III. spopolnjena in predelana izdaja. DZS, Ljubljana, 1975, 335 str. Razprave Sociološka opredelitev javnega mnenja. Teorija in praksa, Ljubljana, 1969. St. 5, 712—721. Workers'Management as a Social Institution. Sociologija, Selected Articles, Beograd. 1969, 57^70. Konflikti kot dejavniki dmžbeniIt sprememb, Encyclopaedia moderna. Zagreb, 1970, St. 12. 27—33. Das Konzept der jugoslawischen Selbstverwaltung als methodologisches Problem für Rechtwissenschaft und Itechtssoziologk. Archiv für Rechts- und Sozial philosophic, F. Steiner Verlag, Wiesbaden, 1970, Vol. LYI/3, 367-386. Kategorija družbene vloge v sodobni sociološki teoriji. Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, XXXIV/1970, 3—15, Teoretični pogledi na socialno dezorganizacijo. Altihropos, Ljubljana, 1970, 3t. 2, 22-35. Družbena moč kot dejavnik razslojevanja, prispevek k vprašanju o diferenciaciji slovenske družbe. Teorija in praksa, Ljubljana, 1971, št. 2, 204—223, 2arišta globalnih konüikata u jugoslavenskom društvu. Zbornik Društveni konflikti i socialistic ki razvoj Jugoslavije. Ljubljana, 1972, BO. dco, 135—■151, Novejša sociologija ter Marx ovo in Leninovo pojmovanje družbenih razredov, Zbornik Aktualnost misli Hegla, Marx h, Engel sa in Lenina v družbenem življenju in znanosti XX. stoletja, Ljubljana, 1972, 245—354. Marksizant — socijalna filozofija — sociologija. Sociologija, Beograd, 1972, br. 3, 305—525. prispevek k vprašanju O slojevitosfi nuše družbe. Zbornik znanstvenih razprav Pravne Fakultete v Ljubljani, XXX V/l 972, 111—123. Pravna nauka i, sociologija prava. Zbornik Mcdjunarodni sim-pozijum o metodologiji pravnih nauka. Srpska akademija nauka i umetnosti, Reograd, 1973, 131—145. Mogučnosti i današnje g ranice samoupravljanja, Pregled. Sarajevo, 1974, št. 5, 469 —483. Jugoslav Sociology. So avtor skupaj z dr. Petrom Jambre-kom in G. Gobetzom v Handbook of Contemporary Developments in World Sociology. Ed. by Rai Mohan and Don Martindale, Greenwood Press, West point Connecticut - London, 1975, 277—286, Univerza — Družba, Zbornik Univerza v Ljubljani ob 30-lein i ci osvoboditve, Ljubljana, 1975, 8—17. STANE KRAŠOVEC Rojen je bil 14. julija 1905 v Begunjah na Gorenj sitem, maturiral je L 1925 na klasični gimnaziji v Ljubljani, diplomiral pa kot inženir ekonomije na Ekonomsko komercialni visoki šoli v Zagrebu. Kmalu po maturi se je pridruži] delavskemu gibanju, postal 1. 1924 član KPJ, bil januarja 1936 kot Član njenega pokrajinskega komiteja za Slovenijo aretiran in obsojen na štiri leta ječe. Med vnjno je delal v oddelku za agitacijo in propagando pri CK KP Slovenije. Ob koncu vojne in nekaj let po njej je kot član jugoslovanskih delegacij sodeloval na pripravljalni konferenci za organiziranje Združenih narodov, na zasedanjih UNRRA, Mednarodnega fonda in Svetovne banke, ECOSOC itn. Od leta 1948 naprej je opravljal vodilne Funkcije v zveznem statističnem uradu in Zveznem zavodu za statistiko in evidenco in si pridobil tehtne zasluge za razvoj jugoslovanske statistične službe. L. 1933 je bil izvoljen za rednega profesorja Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je predaval politično ekonomijo, občo ekonomsko politiko in agrarno politiko. 2e od L 1949 dalje je bil v zvezi z organizacijo FAO iti bil vse do i. 1%3 član oz. podpredsednik Jugoslovanske nacionalne komisije za FAO. Tega leta je postal statistični svetovalec FAO za afriško območje s sedežem v A d is A bobi. Tam je ostal do l. I%7, nakar se je vrnil v Ljubljano. V letih 1928—29 se je Krašovec lotil dela, ki je v nekem smislu imelo postati njegovo življenjsko delo, namreč posredovati slovenskemu Človeku v njegovem jeziku najpomembnejšo stvaritev klasične marksistične misli, Marsov »Kapital«. Prvi dosežek lega dela je bil slovenski prevod Borchardtovc skrajšane nemške izdaje »Kapitala*. Ta prevod je izšel I. 1932 v založbi »Svoboden. Hkrati je tisti čas v revijah »Svoboda« in »Književnosti priobčil vrsto razprav, v kateri h je z vso tehtnostjo branil Marsovo ekonomsko teorijo pred njenimi kritiki iz vrst meščanskih ekonomistov. Ko je po osvoboditvi, v petdesetih letih, s k n p i n n vidnih ekonomistov pričela s prevajanjem celotnega »Kapitala«, je Krašoveti sprejel odgovorno nalogo urednike, ki jo je opravljal vse do izida tretjega in zadnjega zvezka v I. 1973, pri čemer je ludi sam. zlasti pri prevajanju prvegu zvezku, sodeloval kol prevajalec. S tem svojim delom je mnogo prispeval k oblikovanju znanstvenega izrazoslovja v slovenski ekonomski literaturi. Svoja siceršnja znanstvena prizadevanja pa je KraSovec v prvi vrsti osredotočil na dva velika družbenoekonomska problema sodobnosti in sicer na problem ru z mer j a med prebivalstvom in prehrano iu na problem kmeta - delavca. O tem pričajo zlasti knjigi »Preveč ljudi - premalo hrane« (Ljubljana, !957), »Človeštvo, kruli in lakota. Včeraj, dunes ju trk (Ljubljana. 1970) ter razpravi splošnemu vprašanju kmeta-de-lavea« (Ekonomski zbornik Ekonomske fakultete v Ljubljani, 1965} in »Porast mješovitih dom a čin s tava i problem njihova ¡straživanj«« (Tevija Sociologija sela, Zagreb, 1974). Bibliografiju Kruševčevega več ko štiridesetletnega znanstveno publicističnega delu obsegu na 14 straneh 148 enot in jo hrani arhiv SAZU, Gre za pionirsko delo utemeljevanja in širjenja marksistične ekonomske misli med Slovenci, kjer je Kra-šovee še danes eden njenih najuglednejših predstavnikov. Skupščina SAZtJ ga je 23. marca 1976 izvolila za dopisnega člana. RUDI KYOVSKY Rojen jc bil 17. avgusta 1906 v Roču v Istri. M&turiral je ]. 1924 na realni gimnaziji v Ljubljani, se tam vpisal na pravno fakulteto, na njej 1928 diplomiral in bil leto nato pro-moviran za doktorja prava. Po daljšem brezplačnem volonti-ranju je bil sprejel v .sodno službo. Deloval je pri raznih sodiščih v Sloveniji, pa tudi v Srbiji, od 1. 1937 naprej kot sodnik pri okrajnem sodišču v Novem mestu. Tu ga je okupator v začetku I. 1942 aretiral zaradi njegove socialno napredne in narodno slovenske usmerjenosti in dejavnosti, ga najprej odpeljal v taborišče Gonars, potem pa konfiniral v Ahmzzih (Rapino), Po zlomu fašizma se je prebil skozi nemško fronto k partizanom in bil kmalu premeščen na Via. Tu je bil poklican v tedanje p overjeni štvo (ministrstvo) za socialno politiko, postal najprej pomočnik poverjenika, pozneje po osvoboditvi Beograda pomočnik in za tem direktor Državnega zavoda za socialno zavarovanje Jugoslavije. Za to obdobje je značilno plodno tvorno delo na pripravah vseh zakonov s področja dela in socialnega zavarovanja. Bil je delegat naše države na prvi generalni konferenc; Mednarodne organizacije dela in nato še na prvem svetovnem kongresu Rdečega križa v Torontu. L. 1950 se je vrnii v Slovenijo, kjer ga je pravna fakulteta v Ljubljani izvolila za docenta za delovno pravo, 1. 1952 za izrednega in končno !. 1957 za rednega profesorja. Od ustanovitve Inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri tej fakulteti do njegove reorganizacije 1. 1972 je bil namestnik direktorja tega instituta in v njem vodil oddelek za delovna razmerja in delovno pravo, Strokovno znanstvena dejavnost prof. Kvovskega je zelo obsežna, saj jo potrjuje za dobo dveb deeenijev nič manj kot 201 bibliografska enota. Med temi enotami so knjige, razprave, članki ter popisi in obdelave empiričnih raziskav. Vsebinsko seže njegovo delo od zgodovinskih razprav o delovnih razmerah in pravnem položaj ti delavcev v Sloveniji do izoblikovanja splošne teorije delovnega prava na ji o d Ja g i širokega primerjalno pravnega znanja in poznavanja problematike te sorazmerno mlade pravne panoge, ki jo prežemata jugoslovanska ideologija in praksa samoupravne demokratične socialistične družbe s posebnimi novimi prvinami. Vse to je zaenkrat našlo sintetizacijo v knjigi »Delovno pravo. Splošni del (teoretske osnove)€ v izdaji pravne fakultete v Ljubljani (1975). Med specialne j Širni mono-grafičniini razpravami prof. kyovskega pa je zlasti poudariti tiste, ki razvijajo nove teoretične poglede na področju pravnega urejanja dela in s tem v zvezi tiste, ki se ukvarjajo s s sindikalnimi pravom ter z razreševanjem konfliktnih situacij, zlasti s stavkami, Končno ni prezreti za prakso in teorijo pomembnega zajetnega priročnika »Konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela s komentarjem« {Ljubljana. 1975). ki ga jc priredil prav tako prof. Kyovsky, Kot mednarodno priznan strokovnjak se je z referati udeležil vseli svetovnih kongresov za delovno pravo in predaval O problemih jugoslovanskega delovnega prava v številnih univerzitetnih središčih v Nemčiji, l1 ranči j i, Belgiji, Italiji, Švedski, Češkoslovaški. Poljski in Madžarski. Izčrpno bibliografijo njegovih del, zajemajočo čas od 1. 1954 do 1975 in obsega jočo 24 strani, hrani arhiv SAZLT. Skupščina SAZU ga je 25. marca 1976 izvolil ¡i za dopisnega člana. RAZRED ZA FILOLOiSKE iN LITERARNE VEDE Ji O J A N C O P Dr. Bojan Cop, redili profesor za primerjalno iudo-evropsko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, je bil pred štirimi ieli izvoljen za dopisnega člana SAZlJ. Takrat se je s svojim obsežnim publicističnim delom že uvrstil ined vodiltte slovenske jezikoslovce. Mednarodna strokovna kritika je pozitivno sprejemala njegove nove prispevke s področja mikenske. grške, iudoiranske, baltoslovanske in hetitske Jek-sikologijc in njegova opažanja o posameznih pojavih razvojne gramatike v teli jezikih. S posebnim zanimanjem je Spremljal nova področja, ki jih je v stroki odpiralo raziskovanje mikenskih jezikovnih spomenikov, toharščine in tako imenovane aitatolske skupine jezikov s hetitščiilo ili luvijsčino. Z dolgo vrsto bistrih etiinolugij in etimoloških dopolnil je povezoval vse to novo gradivo z izsledki starejše komparutivistike. V Evropi lli Veliko delavcev, ki bi hiti na vseh teh področjih tako razgledani, da bi I ali ko sproti zajemali tako obsežni jezikovni kompleks. Mi pa se zadovoljil samo z indoevropeistiko. Ze od prvih začetkov so ga živo zanimale sknpne poteze indoevropskih z ugro-finskimi in iiralo-altajskimi jeziki. Žefcl jih je obdelati že v svoji disertaciji, vendar si noben profesor pri nas pred dvajseti] ni leti se ni upal prevzeti mentorstva nad tako kočljivo problematiko, Zaradi takšnih zadržkov se je Čopova strokovna afirmacija zavlekla. Dokaj nerad se je šele čez več let vdal pritisku, da si za disertacijo izbere skromnejšo temo. V zadnjih letih pa je dr. B. Cop razvit takšno osupljivo tlela vnost, tla ji v slovenski lingvisti ki. razen nekoč pri Miklo- šiču, ni priniere. Poleg monografije »Indogermanica minorat in popolnoma predelane disertacije o indoevropskih labialnih su-fiksih, ki je bila še v tisku v času njegove izvolitve za dopisnega člana, je izdal pri SAZU še dve knjigi »Indouralica I« in »Die indogcrnianisehe Deklination im fJcbte der indouraliseKcn verg I e ie h en de n Gram tnal i k V založbi filozofske fakultete pa je nedavno izšel prvi del monografije »Miscellanca toeharolo-giea Ic, v tisk« pa je že drugi del. Najprej se moramo ustaviti pri delih s področja indouralskc teorije. Čopova opažanja, ki jih nekoč niso hoteli odobriti za temo disertacije, so se po dvajsetih letih razvila v celoten sistem primerjalne slovnice indoevropskih, ugrolinskih in urnloaltaj-skiii jezikov. Raziskovanje anatnlskih jezikov je omogočilo, da je novejša komparativna lingvistika začela rekonstruirati starejše razvojne faze izhodnega indoevropskega prajezika. -Starejše primerjave so segale do obdobja nekako dvaiisoč let pred našim štetjem. Tako imenovana laringalna teorija, spoznanje, da so se indoevropski polvokali razvili iz starejših grlenili glasov, pa omogoča znatno večjo sproščenost v glasovnih rekonstrukcijah, torej tudi v leksikološklh primerjavah. Po drugi svetovni vojni so se kakor gobe po dežju pojavljali poizkusi, kako primerjati indoevropski jezikovni sistem z različnimi drugimi skupinami r>d rira\id.skih do indijanskih jezikov. Po večini niso vzdržali znanstvene kritike, zato je razumljiva opreznost Čopovih profesorjev, ki so mu za disertacijo odsvetovali tako kočljivo tematiko. Samo leksične sorodnosti z u gTof i ti s k o, uraloaitajsko, kavkaško in fcartvelsko jezikovno skupino. opažene deloma že prej, so rodile nekaj trajnejših uspehov, ki jih niti najstrožja skepsa ni mogla negirati. Poudariti je Ireha, da Čop ni na teli področjih začetnik raziskovanja popolnoma novega področja, ampak kritik in dopol-njevalec. ki skuša iz drobcev sestaviti sistem. Že leta 1970 je začel objavljati serijo osemnajstih, že v naprej napovedanih razprav, v katerih bi pojav za pojavom obdelal glasovalni razvoj v treh jezikovnih skupinah, lo niso več poizkusi, ampak že prava primerjalna slovnica rekonstrukcij, ki segajo v obtlobje šest do osein tisoč let pred našim štetjem. Doslej je izšlo že štirinajst poglavij tega deia, dva pa sta v iisku. tako da že lahko govorimo o duhu in o notranji strukturi tega edinstvenega, nenavadnega dela. Čop ne uvaja novih metod. Z bogatimi izkušnjami indoevrop-ske komparativistike izbira leksično gradivo, ki so ga deloma že pred njim primerjali drugi raziskovalci in ki ga je sam do polni] z novimi primeri, ter ugotavlja v koliko ustreza enotnim zakonitostim glasoslovnega razvoja. Monografijo »Die indogermanische Deklination im Lichte der in d ou raiischen vergleichenden Grain m a tik« hi lahko imenovali zarodek drugega dela Čopove primerjalne slovnice, prve primerjave morfološkega sistema dveh skupin, indocvropske in ugro finske. Poleg svoje indouraiikc pa Čop ni zanemarjal tudi druge tematike, ki jo je uspešno gojil v prejšnjih letih. V Godišnjaku Sarajevske akademije sta izšla medtem še dva nadaljevanja serije »-Les isoglosses italo-grecques et la préhistoire des peuples halcaniquesi. To so dragoceni prispevki k prazgodovini Balkana in doslej se jih je nabralo ze za zajetno knjigo. V časopisu sŽiva antika«, ki izhaja v Skopju, redno objavlja krajše članke s področja grške etimologije in fonetike. V časopisu vLingui-sticac pa nadaljnje s članki o indoevropski leksikografiji in morfologiji. Poleg monografije îMiscelJanea tocharologica I in Hi, ki je še v tisku, je treba omeniti tudi krajše članke, posvečene raziskovanju tohar seine in s an sk rta. Skupščina S AZU ga je dne 25. marca 1976 izvolila za rednega člana akademije. BIBLIOGRAFIJA (od 1972 naprej) I, Knjige Prispevek k zgodovini la bi al ni h pripon v indoevropskih jezikih, Beitrag zur Geschichte der Labialsuffixe in den indogermanischen Sprachen, S AZU. 11, Dela 29, Ljubljana 1973. Razširjena doktorska disertacija. XIV, 315 str. Indontalica L SAZU, II, Dela 30/1, Ljubljana 19"4; 120 str. Die indogermanische Deklination im Lichte der indouralischen vergleichenden Grammatik, lndoevropsku sklanjatev v luči indoural-ske primerjalne slovnice, SAZU. II. Dela 31, Ljubljana 1975, 153 stT. Mi s tell a neu Tocharologica I, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pri mer j, jezikoslovje in Orientalistik«, Ljubljana 19-5. tOÏ str. II. Razprave v revijah itd. a) Grška etimologija in fonetika; Etyma 87—94, 2A, XXI, 1971, 141—150. Zu einigen Fällen der Dissimilation der Anlautsgruppe *bhdh-und ähnl. im Griechischen. 2A. XXI. 1971, 371—574. b) Indoevropska splošna etimologija, fonetika in morfologija: Beiträge zur indogermanischen Wortforschung Vf II (št. 35—47). Lingu. xyi, 1970 [z zamudo). 69—i 06. Zti ein paar glottogonischen Fallen. Lingu. XI, 1971 (z zamudul, 53—49. Zur lacdiopassiven 2. und 3. Person Dualis im Indogermanischen. Lingu. XII (Skcrljcv zbornik}, 1972, 41—56. V tisku: Das tocharische Personalpronomen suffixum B -me, À -m und sein Ursprung. Lingu. XIV, 11 str. Les changements pa rad i gm alignes d'accentuation chez les thàmes nominaux en -e/o- indo-européens. Lingu. XIV, 15 sir. Nochmals ai. ptimans-. Die Sprache, Wien. 4 str. c) Indouralska teorija: Indouralica II. Ura 1-aItaische Jahrbücher 44, 1972, 162—178. Indouralica IV. Lingu. XIII, 1973, 116-19Û. Indouralica VIII. Acta Lingu. Acad. Scient. Hung. 24, 1974: 87 do 116. Indouralica XV. KZ. 86, 1974, 41—58. Indouralica XVI. Orbis XXII, 1973, 5—42. Besprechung von: Uesson, Ants-Michael: On Linguistic Affinity; The Indo-UraMc Prolilem, Malmij 197Q, Ural-altaische Jahrbücher 44, i 972, 201—290. V tisku: Indouralica V. Ura La Itaisch c Jahrbüchcr, ca, 30 str. Indouralica IX. Orbis, ca, 35 str. d) Indoevropska dialektologija; Les isoglosscs italo-grecques et la préhistoire des peuples balkaniques. Godišnjak, kuj. VIIL6, Sarajevo 1970 (z zamudo), 99—138. Les isoglosses italo-grecques et la préhistoire des peuples balkaniques (III). Godišnjuk, knj. X-B, Sarajevo 1973, 5—51. e) Ostirjeva alnrodska teorija: V spomin profesorju Karlu Oš tir ju — Professor Karel Oštir zum Andenken — Oštirs Bibliographie — Oštirs sprachwissenschaftliche Ideenwelt. Lingu. XIII (Karel Oátir in meinoriam), 1973 (antidatirnno), 3—96, JANKO JURANC1C Dr, Janko Jurančič, redni profesor za srbskohrvatski jezik in za starejšo hrvatsko in srbsko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani, se ie rodil kmečkim staršem 18. decembra 1902 v vasi And renči, občina Lenart v Slovenskih goricah. Po maturi na gimnaziji v Ptuju je od 1925 do 1930 študira! slavisti ko na univerzi v Ljubljani in Beogradu. Diplomiral je 1, julija 1930 na filozofski fakulteti v Ljubljani in dne 17. aprila 1934 opravil strokovni izpit iz srbskohrvat-skega jezika in j užn oslova tisk ili književnosti kot glavnega in narodne zgodovine ter nemškega jezika s književnostjo kot stranskega predmeta. Februarja l%2 je bil promoviran za doktorju lilološkili znanosti na univerzi v Ljubljani na podlagi disertacije »Kajkav-sko narječje kao književni jezik u djelima Tita Brezovačkoga«. Kot sredaješoiski profesor je od 1930 do 1951 služboval na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, zadnja štiri leta kot direktor lega zavoda in kot organizator šole, ki se je iz razmeroma skromne predvojne šolske organizacije razrasla v zavod z nad sto oddelki. Nato je bil profesor Višje pedagoške šole v Ljubljani do premestitve na filozofsko fakulteto v Ljubljani septembra 1%I. Pred redno namestitvijo na VPŠ je na istem zavodu honorarno predaval srbskohrvatski jezik od ustanovitve šole (1947). Kot slušatelj slavistike je poslušal tudi predavanja prof. Ramovša in pozneje ob zanimanju za srbskohrvatski jezik in za njegovo dopolnilo spremljal razvoj slovenske lingvistične znanosti. Na sloveniatično področje segajo »Srbsko-hrvatsko-slo-venski slo * ar«, komparativno s sio venskim jezikom napisani *Južncislovatiski jeziki« ter »Sloveiiučki jezik«, gramatika slovenskega jezika, napisana za Hrvate in Srbe. Z leksikoioškiini problemi se je srečeval ob >Srbakohrvateko-slovenakem slovarju«, v katerem je bilo treba rešiti vrsto semantičnih, pravopis- nih, akrentskih, kulturnohistoričnih in drugih problemov v odnosa med hrvatsko in srbsko varianto enotnega knjižnega jeziku. Z enakimi problemi se .srečuje tudi sedaj, ko pripravlja »Slo vensko-srbsko hrvatski s lova rt, katerega polovica je že končana. Pomembnost dela >Južnoalovanskih jezikov« se kaže tudi v tem, da jih scrlaj iz moderniziranega originala prevajata dva slavista v Torinu na italijanski jezik, znano pa je, da jih na ameriških slavističnih katedrah uporabljajo kot informacijo o naših jezikih, slovenskem, srbskohrvatskem, makedonskem in bolgarskem. Delo pri -Slovarju slovenskega knjižnega jezika šteje prof. Juraneič za svojo najvišjo življenjsko nalogo in zadoščenje. Danes je član komisiji za strokovne izpite srednješolskih profesorjev, bil je več let odbornik Slavističnega društva, od 19% do 1958 njegov predsednik, leta 1975 pa je hi i izvoljen za častnega člana. Nil Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je od 1964 Član in načelnik leksikološke sekcije ter član glavnega uredniškemu odboru za j-Slovar slovenskega knjižnega jezika« ter od 1973 predsednik tega odbora i o namestnik upravnika inštituta, kar mu omogoča, da v pozitivnem smislu vpliva na strokovno, znanstveno in idejno podobo slovarja. Kol visokošolec je bil član AD Triglav, ki se je prav tukrat začel preusmerjali na levo. Tik pred vojno je bil odgovorni urednik lista Srednješolec, ki ga je policija po dveh številkah {december 1940 ni januar 1941) zatrla. Med vojno je hil aktivist OF od junija 1941 do konca vojne in soustanovitelj matičnega odbora OF na TS5. Od 1947 do 1955 je bil mestni ljudski odbornik in več let član rajonskega in pozneje univerzitetnega partijskega kom i ie j a, član republiškega odbora sindikata in novembra 1948 delegat na IT. kongresu KPS, Za politično delo po vojni in med vojno je luI odlikovan z redom Zasluge za narod lil, za udeležbo v organiziranem osvobodilnem delovanju v Ljubljani med narodnoosvobodilnim bojem pa mu je Skupščina mesta Ljubljane ob 30-letnici vstaje podelila Častno priznanje. Za zasluge in uspehe pri delu, ki ima poseben pomen za socialistično izgradnjo države, ga je t, junija 1973 predsednik republike Josip Broz - Tito odlikoval z »ftedom dela z zlatim vencem«. Skupščina SAZU ga je dne 25. marca 1976 izvolila za dopisnega člana akademije. BIBLIOGRAFIJA I. Znanstvene in strokovne publikacije, knjige in članki Letopis slovenskega slovstva. Stvarno kazalo. Slodnjak A., Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana J 475—519, Ob stoletnici Njegoševega Gorskega vijenea. Delavska enotnost, 1. V. 1947. Vuk SteTanovie Karadžie V borbi za demokratizacijo kulture. Obzornik, Ljubljana 1947, št. 9—10- Starejša hrvatska in srbska književnost. Ljubljana 1950, 88 str. fciklo3tilJ. Ob stoletnici smrti pesnika Peira Petroviča Njegoša. Obzornik 1951, št. 8. Borisav Stankovič. Obzornik 1951, št. 10. Na Hvarn pred štiristo leti. Obzornik 1952. št. 2. S rbskoh r v nt sk o-sloven ski slovar, DZS 1955, XXX, H 92 str. Južnoslovanski jeziki. DZS, 1957, 120 str. Kajkavsko narjeejo kao književni jezik u djelima Titu Brezovač-koga. Disertacija, 550 str., tipkopis i9(>l. Hrvatska in Srbska književnost do narodnega preporoda. Pionir, 1961/62, 20—22, 52—54; ponatis 1%8. Kulturno poslanstvo. Po simpoziju c Vuku Stefanovtcu Karadžiča. NR 5. X. 1964. Vuk Stefanovič Karadzič. Ob stoletnici smrti, j iS 1964, št. 4—5. 97—103. Vuk i Slovenci, Anali Filoloskog fakulteta u Beogradu 4, 1964, 197—200. Slovcnaeki jezik. Gramatika slovcnačkog jezika za Hrvate i Srbe. DZS 1%5, 290 str.; 2. izpopolnjena in razširjena izdaja 1971. O leksiki v panonskih govorili. Panonski zbornik, Murska Sobota 1966, 51—42. Fran Miklošič. Panonski zbornik, Murska Sobota 1966, 297—306. Dizioaario italiano-serbocroato-sloveno. Bologna 1966. Dizionario serbocroato-italiano; sloveno-italiano. Bologna 1966. O strukturi srbohrvatskega in slovenskega besedišča. III. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1967, 14 str. O kajkavskem narečju. Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, 650— 660. O slovenskem i 11 srbo hrvatskem akcentu. Y. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 19G9, 13 str. Srbohrvatsko-slovenski slovar; Slo vensko-hrvatskosrps ki rječnik. CZ, Ljubljana 1970 , 563 sir. O strukturi leksike v srbohrvatskcm in slovenskem jeziku. Razprave II, razr. SAZU, 7, 1970, 248—292. O Marinu Držiču in njegovih dramskih delih na slovenskih gledaliških odrih. Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 16, 1970. 137—148, Slovar slovenskega knjižnega jezika T. knjiga. DZS 1970, soavtor. Dr. Fran I lesi č. Zbornik Od kmečkih uporov do slovenske državnosti, Obzorja, Maribor 1971, 69—73, F o rman ti pregibnih besed v slovenščini in srbohrvaščini. VIL seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1971, 14 str. O radu na lingvistici u Inštitutu za. slovenski jezik u Ljubljani. Na učni sastanak slavista u Vukove dane, BeogTad 197t, 50—55. Srbskolirvalsko-slovenski slovar. 2. izpopolnjena in razširjena izdaja. DZS 1972, XXXVIII, 1320 str. Slovenski in srbskohrvatski akcent. SR 1972, št. t, 43—49; isto temo je v razširjenem obsegu predaval na Seminarju za tuje slaviste v Zadru 9. VIII. m2. Vukovo doba i borba isloonoštajerskih te kajkavskih plsaea za književni jezik. Zbornik Mednarodnega slavističnega centra 1972, 129—136. Nekaj značilnosti panonske leksike. Študije o jeziku in slovstvu. Murska Sobota 1973, 94—112. Dva malo p u znat a kajkav&ka gramatičara. Južnoslovenski filo-log. knj, XXX, sv. 1., Studia linguistica i a honorem Miehaelis Steva-novič. Beograd 1973, 357—367. Kako je Vnkov »Srpski rječnik* odjeknuo u slovenačkoj leksiko-grafiji, Naučili sastanak slavista u Vukove dane. Beograd 1973, 190 do 200- Oroslav Caf. Dialogi, 1975, 5, 273—27?. Slovar slovenskega knjižnega jezika, II. knjiga. DZS 1975, Soavtor. Biografije ali žitja srbskih srednjeveških vladarjev in aihiepisko-pov. Ljubljana 1975. Južnoslovanski jeziki. — se prevajajo v italijanščino v Turinu, prevajalec Ezio Martin in prof. Fermeglio. Naučiti i strucno-idejni nivo slovenačke leksikognifije pre i posle Dure Da niči ča. Proslava 150-letuice rojstva D. Daničiča na SANU v Beogradu 8. XII. 1975. II. Strokovne ocene in poročilu Antun Borec. J agosla venska književnost. J iS 1955/56, št. i. Miodrag S. Lalevic, Srpskohrvatski u mom d/.epu, !—III, J iS 1V&4, št. 4—5. Ob stoletnici Vukove smrtu predavanje na Radiu Ljubljana 24. I. in 21. II. 1%4; it str. tipkopisa. M i h a i I u StevanoviČ, Sa vremen i srpskobr valski jezik I — ocena. J iS 6/7. 217-222. Ras prave Instituta za jezik JAZU. SR 196*>. 2, 411—414. Mate Hraste. — In memoriam. SR 1971, 2, 2t>t—205. Nikola Pri bič, Studien zrnu literarischcn Spatba rucfc in Binnenkroatien. Adam Aloisius Baričevie. SR 1971. 2. 219—222, Aleksander Stojitevie. Slovenski biografski leksikon 11. zv„ 1971, 491 -492. Bratko Krefta Človek mrtvaških lobanj, Izbrano delo I. Z. Obzorja. Maribor, ocena. J iS 1973/5, št. 1 — 2. III. mednarodni slavistični sestanek v Beogradu. -- poročilo. JiS 1975/4, št, str, 98/99. Pisma Zavoda za šolstvo ob predlogih Za nove osnovnošolske učne načrte, Kako ravnamo s srbskohrvatskim jezikom v slovenskih osnovnih Šolah, JiS, 1971/2. št, 5, 91—92. Miodrag S. Lalevič, Sinonimi i srodne Teči sr pokoli rvatskog jezika. JiS 1974/5, št. S, 321—325. Pomembna 5(t-letniea. NR 12. X. 1973 (Maks Pletersnik}, Seminar jezika in literature za ta je slaviste v Beogradu. — poročilo. JiS 1971/2, št, 4, 121—122, Pomembno in težko pričakovano slovarsko delo. JiS 1965, 1, Se o Slovensku-srbskohrvatskem slovarja. JiS 1967. 1. Dvojezični slovar. Predevanje v okviru leksikološkega cikla predavanj »a FF 1974. V spomin Franceta Tomšiča. Delo 15. V. 1975. III. Komentirane izdaje Dositej Obradovič. Izbrane strani. Klasje 30, Izbor, prevod, študije o nvtorju in komentar. DZS 19'jl. 135i stTani. Srbska in hrvatska ljudska epika. Kondor 31, Izbor tekstov, spremna beseda, opombe, slovar in akcentuacija, MK, Ljubljana 1959. 208 str. -p priloge. Miroslav Krleža, Balade Pet rite Ker« m puha. Kondor 58, tekat in jezikovni komentar kajkavsko-tflovenski» MK, Ljubljana I96t), 176 str. Miroslav Krležu, Balade Petrice Kerempuha. Pomorska založba 1966. kajkavsko-slovensku-štokn vski jezikovni komentar. 126 Str, 1'etar Petrovič Njegoš. Gorski vijenac — Ivan Mažuranič, Sin rt Stnail-sge Oengijiča. Kondor 10, izbor tekstov, spremna beseda, komentar. MK, Ljubljana 1962, 160 str, Branislav Nušic, Sumljiva oseba, — Pokojnik. Kondor 68, prvo prevedel J. Vidmar, drugo M. Klopcič. Redakcija, spremna beseda. MK, 1964. 152 Str. Bogdan Popovič. Antologija novejše srbske lirike. Sivi kondor 6, prevod avtorjevega uvoda, stvarni in jezikovni komentar. MK in Vuk Karadžic. Ljubljana - Beograd, 1965, 152 str, Vladimir Nazor. Veli Jože — Stjepan Mitrov Ljubita, Kanjoš Ma-cedonovič, M K. Ljubljana 1967. 116 str., uredil in opombe napisa! J. Jurantič. ]V. Prevod Georgij Plekanov, Osnovni problemi marksizma. Ljubljana 1954, 134 str., prevedla B. Zihcrl in J. Jnrančie. V. Učbeniki Srbsko tn hrvatsko berilo z« višje razrede gimnazij. D/S, Ljubljana 1. dcL, 1951, 188 str., 1L del, 1951, 2H8 str.; III. del, 1952, 303 str.: IV. del 1934, 375 str. Srbskohrvatsko berilo za L in JI, razred gimnazij, oziroma za V. in VI. razred osnovnih šol, M K, Ljubljana 1958, 1959?, z gramatiko in slovarjem; — za Tli, in IV, razred gimnazije. 1957, 240 str., za VII, in VIII. razred osn. šol 1959, !961!, z gramatiko in slovarjem. Srbsko, hrvutsko. makedonsko berilo, L del. DZS, Ljubljana. 1 2H0 str., 1967*. s komentarjem, akccntuacjjo in slovarjem; II, del 1964. 286 str., s komentarjem, akeeutoacijo in slovarjem. Srbsko in hrvatsko berilo za osnovne šole. MK, Ljubljana 1965, 256 str,, 1966!, 1968», 19691. 19705, s komentarjem, a k cen tu a ci j o in slovarjem. BORIS MERMAR Prof. Boris Meril aT se je rodil i. maja 1907 v I rstu. Klasično gimnazijo in slavisti-ko je končal v Ljubljani. Diplomiral jc 1932 iz zgodovine slovenske književnosti z jugoslovanskimi književnostmi, zgodovine slovenskega jezika, iz ruskega jezika s književnostjo in narodne zgodovine. Od 1933 do 1936 je bil suplent na drugi realni gimnaziji v Ljubljani, aprila 1936 je opravil profesorski izpit in oktobra istega leta bil premeščen na gimnazijo v Novem mestu, kjer je služboval s tremi presledki med okupacijo (bil je v zaporu in v italijanski ter nemški internaciji skupaj nad dve leti) vse do jeseni 1943. Novembra t. 1. je nastopil službo na učiteljišču v Ljuhljani in Ostal tam do septembra 1947. Tedaj je bil imenovan za profesorja ti a novo ustanovi jeni Višji pedagoški šoli, kjer je služboval do poletja 1973. Predaval in seminarsko obravnaval je zgodovino slovenske književnosti do 1968. 1. in spremljal slušatelje k večini bospitacij in nastopov. Od 1960 je kot višji predavatelj predaval na filozofski fakulteti zgodovino slovenskega slovstva do moderne. Od 1975 je častni član Slavističnega društva. Znanstveno delo prof. Borisa Meril ar j a je posvečeno preučevanju ljudske poezije in slovenske literature od razsvetljenstva do konca realizma in moderne. Iz prvega področja je njegovo temeljno delo, 83 strani obsegajoča razprava o slovenski ljudski pesmi v prvi knjigi * Zgodovine slovenskega slovstva s 1956. V krajši in nekoliko dopolnjeni obliki je isto snov obdelal v spremni besedi k izboru »Slovenske ljudske pesmi* (1961) in v »Zgodovini slovenskega slovstva od začetkov do 1848i (1963). V istem smislu je sodeloval tudi v prvi knjigi »Slovenskih ljudskih pesmit (Slovenska matica 1970). Posamezne probleme slovenskega ljudskega pesništva je obravnaval tudi v člankih in ocenah. O problemih prešernoslovja je razpravljal v hterarnozgodo-vinskih (Prešernovo »Nelztrohnjeno srce« v sklopu njegovih ba-iad in »Poezije, 1962/63) in stilističnih razpravah (Besedna igra in Prešeren, 1958; Se kaj o slovenski rimi, 1966; K zgodovini svobodnega verza v slovenščini, 1969/70), Vodniku je posvetil »Glose o Vodniku pesniku-i (1958) in raziskavo s^Odkod Vodniku snov za basen Kos m brezen?« (1956). Moderni, predvsem Ivanu Cankarju, je prof. Mer h ar posvečal poglavitno skrb — poleg nekaterih ocen — znanstvenemu in poljudnemu izdajanju spisov Ivana Cankarja. Izdal je 10 knjig Cankarjevih Izbranih del (195i—1959) z izvirnimi in prodornimi opombami in 15 komentiranih izdaj Cankarjevih posameznih spisov. V kratkem in stvarnem, zelo zgoščenem slogu je napisal še več drugih literarnozgodovinskih. kritičnih in poljudnih člankov. Bil je tudi urednik revije »Obzorniki, zbirke »Klasje« in sourednik »Slavistične revije« in urednik »Jezika in slo vsi v a.«l Kot literarni zgodovinar je prof. Boris Merhar samosvoj učenec svojih akademskih učiteljev Prijatelja in Kidriča. Njuno metodo je previdno, toda odločno obogatil z lastnimi literamo-teoretičnimi dognanji in sociološkimi pogledi. Skupščina SAZU ga je dne 25. marca 1976 izvolila za dopisnega člana akademije. BIBLIOGRAFIJA I, Znanstvene in strokovne publikacije in članki Levstik in Stritarjevo svetožalje. Levstikov zbornik 1933. 533—350, Misli in pomisleki. L7 1939, 2iS, 503, Ivan Cen kar. Izbrano delo I—X (1951—1959). Ljudska pesem. Zgodovina slovenskega slovstva I, 31-113. Slovenske ljudske pesmi, 1961, Izbral, uredil in spremno besedo napisal. Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Pripovedne pesmi I. 1970. Uredil in sodeloval. Beseda Ivana Cankarja. Izbor odlomkov. Izbral, uredil in spremno besedo z bibliografskimi opombami napisal. 1968. Besedna igra i a Prešeren. J iS 1958, 338—346. Glose o Vodniku pesniku. Ob novi izdaji Vodnikovih pesmi. NSd. K zgodovini svobodnega verza v slovenščini. JiS 1969/70, 204 do 213. 258—268. Pluskvamperfekt pri Prešernu. J iS 1960/61. 272 in ovoj. Prešernovo iNeiztrolmjeno sreei v sklopu njegovih balad in »Poezije, J iS l962;r65, i 08- -114. Se kaj o slovenski rimi. JiS 1066, 92—98, 129—133, 2i6—225. 259 do 263. Vrsta komentiranih izdaj posameznih Cankarjevih del, več poljudnih aiiinlogij ljudske paezije in nekaj li ter a rnozgodo vinskih in estetskih kritik. DUŠAN MOR AVEC Dušan Moi ftvec je bil rojen dne oktobra 1920 v Ljubljani. Doraščal je in se strokovno oblikoval v času, ko je zajela nuše kraje druga svetovna vojna z vsemi svojimi grobostmi in posledicami. Po maturi leta 1940 se je jeseni vpisal na slavistični oddelek filozofske fakultete in se kmalu zatem znašel V vrtincu vojnih dogodkov, ki so terjali od njega dokončno usmeritev in aktivno sodelovanje. Takrat je študij začasno prekinil in se že julija J941 vključil v organizacijsko, politično in vojaško tlelo Osvobodilne Irontc na univerzi. Od srede leta 194-2 do srede prihodnjega leta je bil v italijanski internaciji in je po vrnitvi obležal dva meseca bolan. Ko je okreval, se je znova lotil političnega dela in postal član matičnega odbora OP na univerzi. Spomladi 1944 je odšel v NOV. lu je bil najprej vojni dopisnik XV, divizije, kasneje član propagandnega oddelka Glavnega štaba in nazadnje član uredništva »Slovenskega poročevalca.« Urednik kulturne rubrike tega časopisa je ostal tudi po osvoboditvi in obravnaval predvsem kulturne in literarne stvari. Tako se je po ovinku spet približal svoji stroki. Sedaj je tudi razširil svoje študijsko področje na primerjalno književnost in literarno teorijo. Letu 1948 je diplomiral iz vseh navedenih strok. Nato se je vključil v takratno nujno kulturno dogajanje. Leta 1949 je sodeloval pri pripravah za ustanovitev Mestnega gledališča ljubljanskega in postal njegov prvi dramaturg. Hkrati je prevzel uredništvu gledališkega lista, zbornikov in knjižne zbirke, ki jih je omenjena ustanova pričela izdajati, lu ravno to početje ga je povsem pritegnilo in dokončno odtrgalo od zgolj upravnih gledaliških zadev. Sedaj se je v njem prebudil znanstveni delavec. Zato je z veseljem sprejel lefa 1.962 novo mesto, ki mu je bilo ponujeno, vodstvo Slovenskega gledališkega muzeja, ustanove, ki jo je nenavadno hitro dvignil iz golih zbiratelj skill nižin v raziskovalno središče, lo se mimo drugega kaže predvsem zlasti v d veli stvareh. Prva pomeni ustanovitev revije za teairologijo, ki ima zelo značilen naslov »Dokumenti Slovenskega gledališkega muzej a,i druga pa publikacijo, ki kaže Moravcevo zgodovinsko prizadevanje — saj se je uresničilo pod njegovim vodstvom — to pa je zajeten »Repertoar slovenskih gledališč 1867 1967,« ki prinaša v pregledni obliki na 760 struneb velikega formata [»opis vseh premier pri nas zadnjih sto let. Priložena bibliografija kaže, da sta prav dramatika in gledališče temeljni področji Moravčevih raziskav, tisti dve domeni, kjer je tudi dosegel tnko pomembne in trajne dosežke, tla ga uvrščamo med naše najvidnejše teatrologe in raziskovalce. I oda do pravega slovesa se je dokopal postopoma z vrsto razprav in knjig. Svoje raziskave je pričel z deskriptivno analitično metodo in jih stopnjeval do veiikih problemsko poglobljenih sintez, lo razvojno pot lahko zapazimo že v njegovi razpravi i Shakespeare pri Slovencih, t ki je bila prvič objavljena v »Slavistični reviji« leta 1949, a nato večkrat dopolnjena. Postopna znanstvena rast Dušana MoravCa, kakor se nam kaže v eni sami študiji, je značilna tudi za vsa njegova druga dela. Knjiga »Vezi med slovensko in češko dramo« je izrazit vzorec Moravčeve metode, saj se v njej družijo analitični komparativni vidiki s tipično slovenističnimi, in se spotoma prelijejo v sintetično metodo. Delo je izšlo leta 1963 pri Slovenski matici, bilo nagrajeno z nagrado Kidričevega sklada in srebrno meda!jn ČSSR. MoraveC se je v tej knjigi prvič lotil tako zapletene snovi, kakor so kulturni stiki med našim gledališčem in češkim, zlasti še sodelovanje Čeških igralcev pri nas v času slovenske moderne. Če sta doslej navedeni deli oprti na primerjalno metodo — in to z uspehom, ki preseneča — se je v naslednjih oklenil sociološke metode. Na oko sieer obravnava tematološki problem, a tnko, da udarijo na dan notranja idejna in sOeialnn gibala. To se najlepše vidi v knjigi, ki ji je dni zanimiv naslov iMe-ščani v slovenski drami« ill je izšla leta 1960 pri Cankarjevi založbi v zbirki Bela križan tema. Omeniti je poleg dveh Moravčevih knjig, ki prinašata sodobno gradivo, njegove eseje in d robne j še članke (»Pomenki o sodobnih dramah« in »Gledališki obiski«) in dveh portretnih študij, prvo posvečeno Ferdu Delaku, drugo igralcu Jožetu Tiranu, še dve drugi. Prva z naslovom »Pričevanja o včerajšnjem gledališču«, ki je izšla leta 1967 v Mariboru, prinaša tudi avtorjeve eseje in razprave, a vsebinsko tako izbrane, da osvetljujejo nekatere bistvene pojave v naši preteklosti. Delo je polilo novih osvetljav in dragocenih podatkov. Za knjigo je avtor prejel leta 1968 nagrado Prešernovega skladu. Naslednje in najvažnejše Moravčevo delo je najobsežnejše in polno po vsebini (izšlo je leta 1974) in Se pO naslovu glasi sSio-vensko gledališče Cankarjeve dohe.i Ta poslednja knjiga je v naši i JI jugoslovanski javnosti doživela velik odmev in nenavadno pohvalo, in v resnici je v njej MoraveC uspešno združil vse poteze Svoje raziskovalne metode v sintetično Celoto. Gre Zu temeljno delo slovenske tealrologije in to zaradi množice novega. doslej še neznanega gradiva in obravnave h:-tega. Nagrajeno je bilo z Zupančičevo nagrado 1975. Poleg vsega tega se je Muravec izkuzal tudi kot urednik izbranih del raznih avtorjev: Kaj u ha, Bratka Krella, Eibina Kristana in drugih. Najbolj pa je uspel pri izdaji sedmih zvezkov Zbranih del Ivana Cankarja. Tu ni mišljena samo njegova izdaja Cankarjeve dramatike (knjige 3., 4., 5,), temveč tudi njegove proze (knjige 14., 15., 16.) iu publicistike (knjigu 25.). Podobno je Moravec uspel pri izdaji prve knjige Kraigherjevega Zbranega dela,« ki bo obsegalo osem zvezkov. Glede na navedena dejstva je SAZU na svoji skupščini dne 25. marca 1976 izvolila Dušana Moravca zn dopisnega člana. BIBLIOGRAFIJA L Samostojne knjige Pomenki o sodobnih dramah. Ljubljana, 1958, Knjižnica MGL, 132 str. Meščani v slovenski drami. Ljubljana, 1960. CZ. Bela krizanteina, 316 str. Gledališki obiski. Ljubljana, 1962. Knjižnica MGL, 160 str. Vezi med slovensko in češko dramo. Ljubljana, 1963. SM. 356 str. Pričevanja o včerajšnjem gledališču. Maribor, 1967. Obzorja 232 Str. Podoba Jožeta Tirana. Ljubljana, J970, Knjižnica MGL. 154 str. Iskanje in delo Ferds Delaka. Ljubljana, 1971. Knjižnica MGL. 174 str. Slovensko gledališče Cankarjeve dobe. Ljubljana, 1974. CZ. 334 str. IL Uredniško delo Naša rast 1939—41 (sourednik). Slovenski poročevalec 1944— 1949 (član uredniškega kolegija in urednik kulturne rubrike). Kaj uho ve pesmi. Ljubljana 1949 (z uvpdom in opombami]. Etbin Kristan. Izbrano tlelo. Ljubljana 19151. Klasje (s spremno besedo in opombami). Gledališki list Mestnega gledališča I j ubija irskega 1951—(962 (11" stevilk). Zborniki Mestnega gtedaliitča ljubljanskega i9S2—1962 (12 zvezkov). Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega 1958—1%6 (55 knjig). Dokumenti .Slovenskega gledališkega muzeja 1964—1975 (ti let- nikovj. Repertoar slovenskih gledališč 18&7—1967. Ljubljana ¡967 iglični urednik). Sto premier Mestnega gledališča. Ljubljana 1961 {uredil in komentiral). Sto let s Hamletom (z uvodom). Ljubljana t%4. I ri tlrame Kratka Krefta. Ljubljana 1%7 (Kondor). Siiri drame Ivana Cankarju. Ljubljana 1965 (Kondor). Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih. Ljubljanu I9fi4 (Kondor). Ivan Gankar, Zbrano delo. Tretja knjiga. Ljubljana 1967 (opombe str. 249—428). Ivan Caakar. Zbrano delo. Četrta knjiga. Ljubljana 1968 (opombe str. 277—598). ivan Cankar. Zbrano delo. Peta knjiga, Ljubljana I%9 (opombe str. &S—2^5), Ivan Cankar, Zbrano cltlo. štirinajsta knjiga. Ljubljana 1970 (opombe Sir, 277—336). Ivan Gankar, Zbrano delo. Petnajsta knjiga. Ljubljana 1972 (opombe str. 291—594). Ivan Cankar, Zbrano delo, Šestnajsta knjiga. Ljubljana 1972 (opombe str. 257—>20), ivan Cankar, Zbrano delo. Devetnajsta knjiga. Ljubljana 1974 (opombe str. 3H -352). Loj Z Kraigher, Zbrano delo. Prva knjiga. Ljubljana 1975 (opombe str, 311— 455). III. Cluiiki, razprave in eseji a) v Id ¡juh in zbornikih Shakespeare pri Slovencih. Slavistična revija 1949, Pogled nu letošnje dcln naše Drame. Novi svet 1949. Kristanova drama Za nov svet. Novi svet 1949. Gledališke vezi med Zagrebom in Ljubljano. Novi svet 1950, Dunajski gledališki razgledi. Novi s vel 1931. Pregarčeve zadnje vezi z Ljubljano. Naši razgledi 1952. Nekaj avtoportretov na$ih igralnev iz ieta 1927. Naši razgledi 1952, -Svet Janeza Trdine. Naši razgledi 1954. Stritarjev roman 1870 in 1954. Naši razgledi 1934. Evropska gledališka razstava na Dunaju, Naša sodobnost 1935. Zgodovinska tragedija, in dmihena drama Kratka Krefta, Obzorje 1955. Slovenska moderna in njeni predstavniki. Ljudska prosveta 1955. Shakespearov, Borov in Kreftov Rihard Tretji. Naši razgledi 1956. Osem knjig Janeza Trdine. Naši razgledi 1956, 11 azmiiljulija ob delovni luči. Naša sodobnost 1956. Slovanska gledališča na dunajski mednarodni razstavi, Je/ik in slovstvo 1956. Slovenska preteklost v Kreitovi drami. Sodobna pota 1956, Stanislavski in igralec. Naši razgledi 1937. Ob d veli Smoletovih prevodih za gledališče. Jezik in ^loVStvo I95M. Janez Trdina, Naša sodobnost 1960- Ljubljanska leia li u žene Nas ko ve. Naša sodobnost 1961. Cankarjeve drame v praških gledališčih. Naša sodobnost 196i. Sprehodi oh VI ta vi. Naša sodobnost 196!. Bogomir Magajna. Naši razgledi l%J, Krleža in slovensko gledališče. Naši razgledi 1 % 3 . Gledališki portret Prana Albrehta. GL Drame 1962—63. Gradivo za portret upravnika Otona Zupančiča. Dokumenti SGM 1964. Dvanajst mejnikov na naši poti do Shakespeara. GL Drame 1963 do 1964. Premagana minljivost? Sodobnost 1965. Repertoar na samostojnost slovenskega gledališča v Trstu. Dokumenti 1965. Koblurjev pogled na trideseta leta ljubljanske Drame. Sodobnost 1966. ezi upravnika Brcnčiča z domaČimi avtorji. Sodobnost 1966, Novejše repertoarne vezi med Zagrebom in Ljubljano. Dokumenti 1966. Pričevanja iz Borštnikovih zadnjih let. Dokumenti 196671 Z Mil ličkom skozi tri stoletja. GL Drame J 965-66. Gledališka znanost na Češkem. Naši razgledi 1966, Zla sreča Cankarjevih Hlapcev. GL Drame 1967—66. Uprizorit vene dileme in variacije oh Cankarju in mimo njega. Sodobnost J 968. Slovenski Shakespeare 185!, Dokumenti 1%8. Cankarjeve drame v Trstu. Dokumenti 1968, Cankarjeve drame na tujih odrih. Dokumenti Naše prve vezi s srbskim gledališčem, G L Drame 1968—1)9. Cankarjeve pozne dramatske zasnove. Slav. revija 1969. Borštnik in Cankar. Dokumenti ¡969, Mariborska gostovanja v Ljubljani, Dokumenti 1%9. Podoba pozabljene igralke C. Medvedove. GL Drame 196S—69. Nekaj o (ne) uprizarjanju Kleista na Slovenskem, G L Drame 1968—69. Frank Wollman. GL Drame 1969—70. Cankarjev Kralj na Betajnovi na partizanskem odru. Borec 1969. Govekarjeva »čista, sveta res niča« o Verovšku. Dokumenti 1970, Prve ljubljanske režije dr, Branka Gavelle. Dokumenti 1970. Rojstvo in prerojen je igre o Gogi. GL Drame 1969—70. Slovenski Macbeth. GL Drame 1970—71. Poglavje o Bevkovi dramatiki. GL Drame 1970—71. Delo Bojana Stupice v slovenskih gledališčih. Dokumenti (971. Novo gradivo o Govekarjevi vlogi v slovenskem gledališču. Dokumenti 1971. Ljubljanska leta Zofije Zvon ar je ve. Dokumenti 1973. Cankarjevo neznano pismo češki umetnici. Dokumenti 1975. Desetletje Cirila Debevca. Dokumenti 1975. Dramaturške in teatrološke raziskave Franceta K ob I a rja. Dokumenti 1975. Ivan Cankar in Loj z Kraigher (predavanje 1975, slav. zbor. v Pošto j ni). Iz poglavja o zgovornih partizanskih muzah, Vidmarjev zbornik 1975. Ivan Prijatelj in gledališče, Prijateljev zbornik 1976. Članki v Slovenskem biografskem leksikonu (nad 30, med dr.): VI, Simčičeva. S t. Skrbinškova, Tina Leonova, Rote Frolich-Souvan, J. Staričeva, Bojan stupiea, A. Šctrikova, VI. ¿¡maček, J. Sušteršič, J. Tiran, A. Tovornik, J. Traven, Rezi k a Thaler, Ivanka Toman, Mi-leva Ukmar, Albina Va lenta. Članki v zborniku Ljubljana v ilegali (med tir.): Kajuh, Cnfar, Bor, Župančič, P rezih u v Yuranc, J are. Rob, Sirtrekar. b) Bibliografijo podatkov o člankih v časnikih in e) prevedenih člankih, ocenah in pudarkih o Dušana Mora v ca hraui Arhiv SAZU. MILO V A N G A V A Z Z I Dr. Milovan Gavazzi je za četnik modeme e t n ol og i j e ne samo pri Hrvatih, temveč sploh pri Južnih Slovanih, Rodil se je 13, marca 1893 v Go-spiču, študiral slavistiko in germanistiko v Zagrebu in etnologijo pri Luboru Niderlejp v Pragi. Po krajšem delu v srednji šoli in po štiriletnem del a v Etnografskem muzeju v Zagrebu, je Milovan Gavazzi (927 postal izredni, 1930 pa redni profesor etnologije na Filozofski fakulteti univerze v Zagrebu, kjer predava še danes kol redni honorarni profesor v pokoju. Razen organizacije in pouka etnologije je prof. Gavazzi sistematično ustvarjal tudi temelje znanstvenih raziskovanj v hrvatski in jugoslovanski etnologiji, in to nadaljujejo njegovi učenci v mnogih ustanovah na Hrvatskem, Njegovo znanstveno delo je velik del najboljšega, kar imenujemo jugoslovanska etnologija. Čeprav je pomen raziskovanj Milovan a Gavazzija Celovit v tem smislu, da služi pojasnjevanju razvoja in stanja hrvatske in južiioslovanske ljudske kulture, vendar lahko njegova dela razdelimo v nekoliko zaokroženih področij, ki so tesno povezana med seboj in se dopolnjujejo. Izhodišče njegovega dela je stara slovanska kultura, katere sestavine je nu široko pojasnjeval z gradivom iz vseh slovanskih ljudskih kulkir, dopolnjujoč prejšnje ugotovitve, zlasti o p reden ju iu tkanju ter orodjih zanju, o nek a te rili jedeh in običajih. Posebno je proučeval stare slovanske elemente v današnji ljudski kulturi, o čemer je napisal zgoščeno razpravo »Sudbina stare sla venske baštine kot Južnih SIavena,< govori pa o njih tudi v vseh svojih analitičnih študijah o kulturnih plasteh in področjih na jugovzhodu Evrope, In to je druga skupina Gavazzijovih del; od »Kulturne analize etnografije Hrvatske« (1928) in članka »Balkansko polu-ostrvo« (1939) do zadnje Formulacije v Enciklopediji Jugosla- vije (1960) ter razprav v nemškem jeziku od 1937 do 1956, Tu m o ram o poudariti izredni pomen mnogih razprav M. Gavazzija v tujih jezikih, s katerimi je populariziral našo znanost in našo deželo v svetu, še posebej pa so mu hvaležni tuji strokovnjaki celo izven Evrope, tla jim je s tem omogočil vpogled v precejšen del slovanske einologije. Pomembna odlika teh in drugih njegovih tlel je velika lingvistična, etnološka, zgodovinska in arheološka erudicija, s katero analizira dejstva, iščoč njihov izvor, razvoj, razširjenost in postavljajoč jih v komplekse, ki tvorijo areale. Tako se kulturno genetska analiza pokriva v njih s kulturnogeografsko lokalizaeijo elementov v ljudski kulturi. V tej smeri je M. Gavazzi raziskoval tudi delež drugih kulturnih plasti in arealov v ljudski kulturi Južnih Slovanov in njihovih sosedov v podrobnih študijah: alpsko, panonsko, mediteransko in orientalsko plast; paleohalkanske elemente, pa tudi karputsko območje. Tako so vsa označena dela posvečena poglabljanju znanja o kulturi Balkana, mnoge njegove študije specialno proučujejo razvoj, lokalizaeijo in pomen posameznih kulturnih sestavin v balkanskih deželah in zunaj njih. V mladosti je Gavazzi začel svoje znanstveno delo s proučevanjem hrvatskih ljudskih melodij, nadaljeval je etno-muzikološko delo kot muzikolog in ga nadaljuje tudi danes — kot edini jugoslovanski etnolog, ki suvereno obvladuje tudi to stroko. Dalje M. Gavazzi živo spremlja napredek muzeologije, kot da je še vedno član muzejske skupnosti. Posameznim pojavom in predmetom hrvatske ljudske kulture že od nekdaj posveča pozornost v svojih delih. Razen omenjenih pregledov je napisa! tudi večje monografije, ki zaokroženo prikazujejo hrvatske letne običaje, ljudsko umetnost, in končno a Pregled einografijc Hrvatov,* delo, ki je zaradi vojne žal vse doslej ostalo nedokončano. Skupščina S A Zli ga je dne 25. marca 1976 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Bibliografijo del prof Gavazzija, obsegajoče 7 tipkanih strani, hrani arliiv SAZU- RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE TN TEHNIČNE YEDE ROBERT BLINC Dr. Robert Blinc je bil izvoljen za dopisnega člana S AZU v njenem 3, ra zreti» 7. februarja 1969, Za i o predstavljamo Blincevo znanstveno in riiziskovalno dejavnosi orl tega časa naprej. Že uvodno naj opozorimo, da je profesor Blinc kljub številnim družbenim obveznostim v obravnavanem razdobju intenzivno razvijal svojo znanstveno dejavnost in se še bolj uveljavil v mednarodnem znanstvenem svetu. O tem priča več koi 60 objavljenih razprav z naslednjih področij fizike kon d en žira ne materije: 1. feroelektriki in aniife-roelektriki, 2. tekoči kristali, 3. jedrska magnetna TesonanCa v kondenzirani materiji. Viden rezultat Blinčevcga 15-lctnega uspešnega raziskovanja feroelektričnih kristalov je monografija »Soft Mod es in l erroelectrics and Antiferroelcctrics« (Kritična nihanja v fero-elektrikih in nntiferoelektnkib), ki jo je napisal s sodelavcem dr. B. Žeksem in ki je izšla L 1974 pri založbi Nortb-Molland Publishing Company v Amsterdamu. Knjiga obravnava najnovejše izsledke teorije in meritev feroelektričnih in antiferoelektričnih strukturnih faznih prehodov v kristalih. V prvi polovici monografije je izčrpno predstavljena teorija kritičnih nihanj, katerih kondenzacija povzroči strukturni fazni prehod. V drugi polovici dela so prikazane eksperimentalne raziskave kritičnih nihanj, ki obsegajo dielektrične meritve, koherentno sipanje nevtronov, sipanje svetlobe ter jedrsko in elektronsko magnetno resonanco. V knjigi so zajeti tudi rezultati več kakor 27 originalnih znanstvenih razprav, s katerimi je prof. Blinc prispeval k razvoj u te pomembne veje fizike t nine snovi, y d ven starejših razpravah v letih I960 in 1966 je prof. lil i ne postavil temelje > tunelskega« modela feroelektrikov vrste »red — nered« in ga je nnto v obravnavanem obdobju v publikacijah 'i Dynamics of Order — disorder type Ferroelectric S and A n t i f erro e 1 ee t r ies« (Adv. in Physics 21, 693 [1972], skupaj z B. Žekšcm) ill s Dynamics of Ferroelectric Roebelle Saltt (Phys. Rev. B 3, 2306 [1971], skupaj z B. ŽekŠem in G. C. Siitik-lo) poglobil in razširil. V vrsti nadaljnjih študij je skupaj s sodelavci raziskal £ uporabo originalnih metod jedrske kvadrupolne resonance i ji jedrske magnetne resonance tako strukturne Spremembe pri feroelek tri enih in uiitiferoclektričnih lazu i h prehodili kakor tudi dinamiko teh procesov. Objavljeni rezuliati SO pomemben prispevek k poznavanju narave fero- iti ant i feroelektrikov. Drugo obsežno področje raziskovalne dejavnosti prof. Blinea je Študij tekočih kristalov, torej sistemov, ki so translacijsko neurejeni kot tekočine, toda orientacijsko urejeni kot kristali. V razpravi »Soft Mode Dynamics of Nema tic Liquid Crystals s je I. 1974 skupaj s S- Lngovičem in B. Zekšern prvič podal izračun dinamike tluktuacij parametrov rotacijskega reda V nema t skih tekočih kristalih. Delo pomeni razširitev teorije faznih prehodov v tekočih kristalih in je izviren poskus posplošit ve dotedanje statične mikroskopske teorije v obliki, ki omogoča tudi obravnavanje dinamike fluktuncij ureditvenih parametrov. Poseben poudarek je dan napovedi obstoja »kritičnih fluktuacij«, katerih kondenzacija povzroči prehod iz izotropne v nematsko fazo. podobno kakor povzroči kondenzacija kritičnih feroelektrienih nihanj prehod íz par a električne v fero-električno fazo. Prof. BlinC je skupaj s sodelavci prvi uporabil metodo jedrske spinske rehiksueije za študij mikroskopskih lastnosti tekočih kristalov. Naj omenimo fu članka lAnisotropy of Self-Dif fusion in Nema tic MBBA« (Solid State Comm. t5, 227 [1971], skupaj z I. Zupančiiem, J. Piršem in M. Luzaxjevo) in »Am-sotropy ol Self-Di Ilusión in the Smeetic A and Sinectie. C Phases« (Phys. Pev. Lett. 23, 1192, [1974], skupaj z M. Burgar-jein, M. Luža rje vo, J. Piršem, I, Zupančičem in S. Zumrorn), kjer je bila prvič izmerjena temperaturna odvisnost tenzorja lastile difuzije molekul v nematski oz. lastne difuzije v smek-tičnih fazah. Prav tako naj posebno omenimo delo > Mechan i sms for SpinLattice Relaxation in Nema tic Liquid Crystals-s (Sol. State Comm. 11, 1073 [1972], skupaj z W. Dnanc-om in M. Vilfanovo), kjer je podana analiza spirin-mrežnih relaksacijskih mehanizmov in pokazana možnost merjenja relaksacijskih časov zo študij spektra kolektivnih fluktuacij nematske urejenosti. Prof. Blinc vodi na Inštitutu >Jožef Stefan? od 1. 1959 laboratorij za magnetne resonance, ki se je uveljavil v evropskem in svetovnem merilu, Na eni strani je dal prof. Blinc pobudo in sodeloval pri razvoju vrste konceptualno novih metod jedrske magnetne resonance, na drugi strani pa je pokazal nova pota /a uporabo tega pojava pri strukturnih raziskavah trdnih snovi. Izmed velikega števila razprav s tega področja velja posebej omeniti naslednja dela; 1. UN NQR Spectroscopy of Some Amino Acids and Nucleic Bases via Double Resonance in the Laboratory Frame (J. Chem. Phys. 57y 5087 [1972]; skupaj z M. Mahijem, R. Osredkarjem. J, Sel iger jem, L Zupančičem, A. Pre lesni ko m in L. Elirenber-gom}; 2. Nuclear Magnetic Double Resonance Based on S iron g of Maguetic-Field-Induced Coupling between Spin Systems (Phys. Rev. B 11, 27 [1975]; skupaj s prvimi štirimi zgoraj navedenimi avtorji); 3. Measurement of Self-Diffusion in Liquid Crystals by a Multiple Pulse NMR Method {Phys. Rev. Letters 30, 346 (1973], skupaj z 1. Zupančičem in J. Piršem); 4. NMR and NQR Studies of Critical Effects in Structural Phase Transitions (v monografiji s Structural Phase Transitions and Soft Modes*, izdajatelji E, J. Samuciscn, E. Andersen in J. Fedcr, Oslo 1971, str, 97). V prvem od navedenih del je prikazana nova dvojno reso-nančna metodu za merjenje izredno šibkih jedrskih kvadrupol-nih resouančnih spektrov, ki jih s klasičnimi metodami ne moremo zaznati, in omogoča razširitev spektroskopije NQR na področje 1 kHz do 2MHz. Drugo delo razširja to metodo na sisteme, kjer v šibkem rail iof rek venčnem polju in v nizkem zunanjem statičnem magnetnem polju ni dvojno-resonančne sklo-pitva. V tretjem delu je prikazana nova metoda merjenja lastne difuzije v kondenziranih sistemih, kjer navadna NMR metoda odpove zaradi močnih d ipolarnih interakcij med spini, medtem ko je v zadnjem prispevku podnna teorija spin-mrežne Telak-sacije zaradi >kritičnih« nihanj in prikazana uporaba nuklearne magnetne in kvadrupolne resonance za študij statike in dinamike strukturnih faznih prehodov, Prof, BlittCU se je posrečilo pritegniti Sposobne mlade fizike k sodelovanju in zato je pri njegovih publikacijah navedenih skoraj vedno tudi vet sodelavcev. O njegovem ugledu v mednarodnem znanstvenem svetu priča tudi dejstvo, da je Član uredniškega odbora petih znanstvenih revij in tla je bil povabljen na posebna predavanja na univerzo v Seattlu, na lede-ralno tehniško visoko šolo v Ziirithu in na Argonne National Luborutory v ZDA. Popolna bibliografija znanstvenih del prof. Blinca od 1969 do 1975 je na vpogled v arhivu SAZU. Skupščina SAZL ga je dne 25. marca 1976 izvolila za rednega člana. PETER GOSAR Dr, Peter Gosar je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU v njenem 3. razreda dne 7. februarja 1%(J. Zato predstavljamo G osa rje vo znanstveno in raziskovalno delo od tega časa naprej. V lem obdobju je prof, Gosar objavil i4 del, ki so navedena posebej in ki posega|o predvsem v naslednja področja: i. električne in mehanske lastnosti ledn, 3. gibljivost majhnih polaronov, 3. vpliv paraelastičnili centrov na mehanske in toplotne lastnosti kristalov in 4. električna prevodnost amorfne faze. Ad 1, \ nadaljevanju svojih prejšnjih raziskav je prof. Gosar dosegel pri preučevanju ledu nove pomembne uspehe. Ker orieniaeija vodilih molekul v lieksagonaliiem in kubičnem ledu nt popolnoma določena s kristalno strukturo, opazujemo pri njegovih kristalih močno d ¿električno in mehansko relaksaeijo Debvevega lipa, V delti (2) je prof. Gosar raziskoval ta pojav in dognal, da moremo pojasniti velikost relaksaeijskega časa le s koreliranim vrtenjem vodnih molekul, Študij različnih modelov za prenos rotacijske aktivacijske energije z ene molekule na drugo je potrdil io domnevo in pokazal vlogo večkratnih rotacijskih trkov lla d i električno relaksaeijo. Mehansko relaksaeijo ledu je preučeval prof. Gosar v razpravi (12), Notranje trenje v ledu se pojavi v frekvenčnem območju 1 kHz in je dosti večje knkor pri snoveh s paraelastiČ-nimi vložki, Prof. Gosar je posplošil teorijo Novvicka in Hel-lerja iz 1. 1%5 o relaksaciji kristalov s točkastimi defekti. Prosta energija neurejenega kristala se da zapisati kot vsota dveh delov, od katerih je eden velik in neodvisen od protonske konfiguracije, drugi pa je majhen in bistveno odvisen od orientacije vodnih molekul. Gosar je pokazal, da moremo konfiguracijsko odvisen del proste energije izraziti kot vsoto interakcij posameznih molekul s povprečnim kristalnim sredstvom in mehanske lastnosti molekule opiše z elastičnim dipolom, Bistvena odlika predložene teorije je, da upošteva korelacije v orientaciji sosednjih elastičnih dipolov, ki so tu zelo pomembne. Fazno vsoto razvije z metodo šibkih, grafov in upošteva linearne grafe do vseh redov, Pokaže se, da je relaksacija nekaterih elastičnih konstant zaradi korelacije zelo majhna, kar velja npr. za elastični konstanti s simetrijo Fa v kubičnem in simetrijo At v heksagonaluem ledu. Starejše meritve so pokazale, da je gibljivost v ledu velika in da bo zato mogoče opazovati tudi Ha Hov efekt. Poznejše meritve so sicer najprej dale pozitiven znak za Hallovo napetost, toda z bolj natančnimi meritvami je bilo mogoče določiti ie zgornjo mejo tega pojava. V teoriji, ki jo je razvil prof. Gosar in ki predstavlja razširitev Minagawine teorije, je upoštevana notranja polarizacija zaradi gibanja protonov. Iz teorije prof. (k>sarja sledi, da sedanje predstave o protonski prevodnosti ledu izključujejo možnost nastanka Hallovega efekta. Profesor Gosar je dobil že v prejšnjem razdobju (1. 1964) Kidričevo nagrado za uspehe pri študiju električnih lastnosti ledu. Njegova dela s tega področja so v svetu zelo poznana in upoštevana. A d 2. V nekaterih kristalih je sklopke v elektrona z mrežnimi nihanji zelo močna in se kristalna mreža v okolici elektrona precej deformira. Prof. Gosar je študiral transportne lastnosti nastale tvorbe — polarona — v primeru majhne razsežnosti valovne funkcije ujetega elektrona, V svoji razpravi (7) je uporabil metodo propagaiorjev pri raziskovanju močno sklepije-nega sistema elektron — kristalna mreža v harmonski ap rok situaciji. Izračunal je spektralno funkcijo polaronskega propaga-torja za primer sklop it ve z optičnimi in sklopitve z longituidai-nimi akustičnimi nihanji. Spektralno funkcijo .sestavljata zvezno ozndje in precej ostri resonančni vrh; pri interakciji z optičnimi nihanji pa ima tudi ozadje več izrazitih vrhov. V prispevku {8) je razširil prof- Gosar tcoTtjo majhnih polaronov s tem, da je prvi upošteval vpliv mrežnih nihanj na matrične elemente za preskok elektrona iz enega mesta' v kristalu na sosednje. Kakor pri prejšnji nalogi je razvil tehniko grafov in pokazal, da je gibljivost majhnih polaronov precej odvisna od fiuktnacij tunelskih integralov. Zadnje delo (14) tega področja obravnava majhne polarone za primer, da širina elektronskega energijskega pasu ni zelo majhna v primerjavi s po-laronsko rezavno energijo. Fononsko valovno funkcijo opiše s ffliperpozicijo koherentnih stanj in določi variacijsko parametre mrežne deformacije. Raziskava pokaže, da pojema aktivi-zacijska energija za gibanje polarona razmeroma hitro z ru- ti [etnpis SI stoeo širino elektronskega pasu. Študija je prispevek k precej odprti problematiki gibljivosti polaronov, katerih ne moremo dobro opisati ne kot majhne in ne kol velike. Ad 3. Profesor Gosar je skupaj z dr. Pireem že prej raziskoval dinamične lastnosti paraelastičnih centrov in razvil teorijo dinamike rotacijskih prehodov paraelastičnih centrov iz energijsko manj ugodnih leg v ugodnejše. Rotacija centra se izvrši s tuneli run jem skozi potencialno bariero med obema ravnotežnima legama. .Njegova teorija upošteva eno-, d v O- in večfonon-ske procese in je doživela velik uspeh. V razpravi (3) je bila pri računn elastičnih lastnosti kristala s paraelastičnimi centri uporabljena metoda Greeuovih tunkcij 111 Kcvnmanovu tehnika grafov, Avtorja pokažeta. da se da izraziti sprememba elastičnih konstant zaradi paraelastičnih centrov kot superpOzicija relaksaeije Debvevega tipa in resonančne absorpcije. .Naslednja razprava (b) obravnava vpliv paraelastičnih centrov na sipanje fononov m s tem na toplotno prevodnost. Avtorja i zračim a ta ? metodo grafov lononsko lastno energijo in dobita izraze za frekvenčno odvisnost relaksacijskegu časa za sipanje mrežnih nihanj na paraelastičnih centrih. Deli (9) in (10) podajata deloma pregled o vplivu paraelastičnih centrov na notranje trenje V trdnih snoveh, predloženi pa so tudi novi rezultati o lastnostih puraelastičnega centra Li+ v kristalu KOI. Ad 4. V razpravi (5) raziskuje prof, Gosar problem električne prevodnosti v kvaziamorfni snovi z ozkim prevodnim pasom. Preuči vpliv Flukliiucij tunelskih integralov za sosednje atome v sicer periodični strukturi in dokaže, du le-te povzročajo delno povečanje prevodnosti. V razpravi (11) obravnava skupaj s P. Prelovškom vpliv lokalnih liuktuacij potenciala na elektronsko gibljivost v neurejeni snovi z ozkimi energijskimi pasovi. Z nu-meričnitn računom pokaže, da korclueija med gibanjem elektrona in vrzeli ntoeno vpliva na gibljivost, posebno v bližini gib-Ijivostnih robov, kar v literaturi ponavadi ne upoštevajo. Poleg del iz uvodno omenjenih področij računa prof. Gosar v raz pravi (I) efektivno interakcijo med spini 1/2 V feromag-netui snovi s pomočjo posebne metode modificiranih fevn-manovih diagramov. Tz oblike spektralne funkcije za interakcijo pri nizkih temperaturah ugotovi, da so prisotne elementarne ekscitacije, ki jih je mogoče identificirati s spinskimi valovi, ^ razpravi (4} obravnava skupaj z I. Vilfanom prispevek fluktuacije na d malčku Inkih tunelskih integralov k povečanju prevodnosti molekulskih kristalov. Izpelje izraz za operator gostote toka. pri čemer upošteva tudi interakcijo med elektronom in fmioni. Vpliv interakcije se da upoštevati kot popravek elektronske hitrosti pri klasičnih teorijah prevodnosti, kakor v prej obravnavanih razpravah, ki jih je objavil s sodelavcem, je tudi prispevek prof. Gosarja bistven. Skupščina SAZU ga je dne 25. marca 1 *>7f> izvolila za rednega članu. Seznam znanstvenih člankov od 1 969 rio danes 1. Keyniiian Diagrams for Spin 1/2 Waves in Ferromagnets, fizika 1, 147—J 58 (1%9J. 2. Pro ton-proton a ti d Proton-Lattice Interactions in It-«. Pit v.nit's of Ice, 401-415 (Plenum Press, New York 1969), 3. Green's function Approach to Paraelastic Relaxation (skupno z R. Pircem). Physics of Condensed Matter 9, 377—39Ü {1909), 4. Phono n-assisted euren t in organic molecular crvstals (skupno z 1. Vilfanom). Molecular Physics id, 49- 61, (1970). 5. Marrow Band Conduction in a Quasi-Amorphous Lattice, journal of Non-Crystalline Solids 4, 456 441 (torn). 6. Phunon .Scattering bv Para elastic Defects (skupno z R. Pir-cem). Physics of Condensed Matter 11. liiT- 176 (1970). 7. Small Pola run Propagators. Phvsieal Review Bl 1991 — J999 (197t). H. Diagrammatic Techniques in t lie Small Polaron Theory. Conduction in Law-Mobility Materials. t59—165, (Taylor & Francis, London 1971). 9. Paraelnxlir Defects and the Internal Friction in Solili^. Razprave III. razr. SAZU Xii, 1—27 (1973). LD. Microtiynamics of the Internal Friction in Solids. Zeitschrift Üir Angewandte Matematik und Mechanik SX T 15—T 18 (J973). M, Electron Mobility in a Disordered Narrow 13 a nil Solid (skupno s P. Prelovškom). Zeitschrift für Physik 266, 399—504. (1974). 12, Theory of the auclastic relaxation of cubic and hexagonal ice. Philosophical Magazine 29, 22t— 24ti, (1974). (3. Note on the Hall Effect in Ice, Phvsics of Condensed Mutter \7. 183- 187 ((974). 14. Finite band-width coreetions in the small polaron theors. Oil-poslano v Journal of Physics C. KRESI MIR BALENOVIČ Rojen je Lil L 1914 v Zagrebu, kjer je obiskoval tudi šole do diplome 1. 1937 na filozofski fakulteti iz skupine kemija in fizika. L. 1939 je dosegel doktorat iz kemije z disertacijo >Prispevek k poznavanju kislin smole elemit. V letih 1940 —45 je bil asistent na filozofski fakulteti v Zagrebu, 1. 1946 je bil izvoljen za izrednega profesorja za organsko kemijo in biokemijo in predstojnika kemijskega zavoda novoosnovanc prirodoslov-no-matematiene fakultete, 1. 1952 pa za rednega profesorja. Sedaj jc predstojnik oddelka za organsko kemijo in biokemijo ter vodja podiplomskega študija teh predmetov v novem združenem Inštitutu za kemijo Univerze v Zagrebu. V organski kemiji in biokemiji se je izpopolnjeval L 1940 do 194i v Szegedu pri Nobelove u prof. A. Szent-Gyorgyu, 1. 1949. 50 in 1960. 61 pa je delal pri Nobelove ti prof. V. Prelogu na ETH v Ziirichu. L. 1968—69 je bil tam kot gostujoči profesor. Sodeloval je pri Institutu IiuJer Boškovič, kjer je bil od 1. 1954 do 1958 tudi načelnik oddelka za organsko kemijo in biokemijo ter član sveta. L. 1937 jn bil izvoljen za dopisnega, 1. (975 pa za rednega člana Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti. Je član številu i li domačih in inozemskih kemijskih društev in uredniških odburov znanstvenih revij, L, 1949 je dobil Zvezno nagrado za znanost, istega leta je dobil red dela II. r,, 1. 1965 pa odlikovanje zaslug za narod s srebrnimi žarki. Bibliografija prof. Balenoviča šteje 100 znanstvenih člankov, v katerih obravnava s sodelavci raziskave na štirih poglavitnih področjih. 1, Kemija poliokso spojin, zlasti reakcije t, 3, 4. 6-ietra-ketonov. Pri tem je odkril vrsto zanimivih reakcij in p rep ara-tivoih postopkov s širšim pomenom. Pri teli reakcijah je obdelal tudi rcakcijske mehanizme. 2. Za stereokejnijo naravnih spojin imajo velik pomen raziskave ftaloirinja a-aminokislin, Z uporabo Arndt-Eistcrtove sinteze je pridobil optično aktivne analogne /J-amino-kisline z isto konfiguracijo. Izvedel je enolično kemijsko korelacijo absolutnih konfiguracij a- in ^-amino kislin. Z raziskavami številnih ^-aminokislin, dobljenih s tem postopkom, je ugotovil, da velja Lutz-Jurgensenovo pravilo za empirijsko določanje absolutnih konfiguracij «-aminokislin tudi za ^-amino kisline, le da imajo te nasprotni predznak. Ker so med tem drugod ugotovili, da vsebujejo mnogi antibiotiki ^-aminokisline, so Balenovičeve raziskave veliko prispevale k ugotavljanju strukture teli pomembnih naravnih snovi. 3. Iz raziskav aminokislin se je razvilo delo na kemiji in siereokemiji sulfoksidov. Najpomembnejši rezuliati so delna asimetrična sinteza (a) sulfoksidov, ki se dobijo z oksidacijo sulfidov z raznimi optično aktivnimi peroksi-k¡slinami z znano konfiguracijo; (h) sulfoksidov, ki se dobijo z delno redukcijo z optično aktivnimi tioli. Slednja metoda je pokazala možnost za tolmačenje antibiotičnega učinka naravnih sulfoksidov. Po tem mehanizmu bi sulfoksidi reagirali Z encimi, ki vsebujejo snlfohidrilnc skupine. Omenimo naj še, da izhaja iz teh raziskav razvoj novega področja in to je kemija geminalnih sulfoksidov (pridobivanje, reakcije in stereokemija). Kemija selenoksidov je logično podaljšanje dela na področju poliokso spojin in sulfoksidov. fzknzalo se je, du so organski selenoksidi zelo selektivni oksidanti, ki omogočajo številne in pomembne sintezne poti. 4, Izolacije, sinteze in stereokemija nekaterih pomembnih naravnill snovi so povezane z raziskavami aminokislin. Tu je treba omeniti raziskave na izolaciji muskarina in sinteze ana-logov ter določanje stereokeinije psevdokonhidrina. Razvoj kemije polinkso-apojin je navedel na uporabo icakcij biogenc-tičnega tipa in to je omogočilo prvo sintezo nekega antrakinona iz alifatske osnove. Raziskave sulfoksidov so privedle do edine stereospecifične sinteze rastlinskega antibiotika sulforafcna, dela na reakcijah selenoksidov pa so omogočila preprosto 111 učinkovito sintezo adrenokroma. Dela prof. Ralenoviča se odlikujejo po globini zasnove in eleganci izvedbe in ga uvrščajo ne le v vrli organske kemije v Jugoslaviji, temveč so njegovi dosežki tudi zaradi široke uporabnosti v organskih sintezah in za biogenetske poti našli vidno mesto v številnih monografijah in priročnikih. Skupščina S A/l I ga je dne 25. marca 197b izvolila zu zunanjega dopisnega člana. Bibliografijo del akad. Balenoviča, obsegajočo 100 enot, hrani arhiv SAZU. A L E K S A N D A R D E S PI C Dr. Aleksandar Despic se je rodil v Beogradu I. J 92?. Po opravljeni maturi se je 1, 1946 vpisal na tehnološko fakulteto v Beogradu in diplomiral 1, 1951. Takoj po diplomi je bil na tej fakulteti nastavljen kot industrijski inženir, 1. 1955 pa je bil izvoljen za asistenta pri katedri za fizikalno kemijo in elektroke-inijo. V septembru 1953 je odšel na I m peri al Gol lege of Sct-enCe and Ieehnologv v London, kjer je delal pri prol. G. J. Hillsu na prevodnosti ionskih izmenja Ice v. L. 1954< je dobil diplomo [nipetini College. I. 1955 pa je doktoriral iz fizikalne kemije na univerzi v Londonu z disertacijo slonic Conductance in Ion-Exchange fte-sins«. V letih 1957 do 1959 je delal pri prof. J. 0' M. Bockrisu na problemih elektrodnih procesov. L. 1959 je postal docent za predmet kine tika elektrodnih procesov. L, 1964 je bil izvoljen za izrednega iu L 1971 za rednega profesorja fizikalne kemije na tehnološki fakulteti v Beogradu, Leta 1965 je postni dopisni, leta 1974 pa redni član SANU, Pretežna veČina raziskovalnega dela dr. A. Dcspica je posvečena eiektrokeinijski k i neti ki. Pri prof. C, J. Hillsu se je pričel ukvarjati z električno prevodnostjo ionskih izmenjevalcev in membran, Študiral je elcktroosmozo in gibljivost ionov v membranah in ionskih izuienjaleih. Pri tem mu je uspelo izdelati metodo za določanje hi d rotacijskega števila ionov v omenjenih sistemih. Ker je za te raziskave potreboval dobrti definiran material, je izdelal originalno metodo za pripravo zamrežene polimetihnetukriliie kisline. Ko je letu 1957 prišel v Philadclphijn k prof. J. ()'M. Bockrisu, se j t1 posvetil osnovnim raziskavam na področju kinetike in. mehanizma elektrodnih procesov in je to še tlanes njegova glavna aktivnost, Njegova dela lahko v grobem razdelimo v tri skupine, V prvo sodijo raziskave kinetike in mehanizma raztapljanja in izločanja kovin na elektrodah. Pri tem gre za eksperimentalne in teoretične raziskave, ki so prinesle avtorju svetoven sloves. Poleg serije člankov je skupaj s sodelavci napisal o teh problemih še dve monografiji. Drugo skupino del obsega študij kompleksnih kemijskih reakcij, zlasti oksidacij na površinah raznih elektrod, V tretjo skupino del sodijo raziskave raznih gorivnih elementov, študij njihove priprave in delovanja. Celotno znanstveno delo prof. Despiča je zajeto v približno 70 publikacijah. Poleg tega je napisal 3 monografije za pomembne inozemske revije, obdelal poglavje o elektro kemijski h reakcijah za Encyciopaedia Britannica in napisal odličen učbenik »Osnovi elektrokemije«. Poleg tega ima še 11 patentov in je avtor oz. soavtor vrste strokovnih člankov in elaboratov. Prof. Despič je bil eno leto visiting professer na Univetsity of Pennsylvania. Kot predavatelj je bil gost sovjetske, čeho-slovaške, madžarske in holgarske akademije, ameriškega elektro-kemijskega društva, združenja britanskih univerz in Freie Université i v Berlinu. O njegovem ugledu med elektrokemiki pričata povabili za plenarna predavanja, ki jih je imel celo na elektrokemijskih simpozijih v Moskvi in Londonu. Prof. Despič je bil glavni urednik časopisa »Glasnik kemij-skog društva, Beograd«, je član redakcijskega odbora časopisov ï Journal of Applied Electrochemistrv« in »Croatica Che-mica Actoc. Unija kemijskih društev SFRJ pa ga je zadolžila za izdajanje novega časopisa »Tugosiav Chemical Pape rs«. Prof. Despič je zelo aktiven v družbenem življenju. Imel je vrsto pomembnih funkcij v republiških in zveznih organih za raziskovalno delo. Sedaj je predsednik Srbskega kemijskega društva, predsednik odbora SANU »Čovek i životna sredina«, predsednik stalnega odbora za sodelovanje med jugoslovanskimi akademijami in akademijo ZDA in član raznih drugih odborov in komisij. Skupščina SAZU ga je dne 25, maTca f>76 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Bibliografijo del akad. Despica. obsegajoče 61 enot. h r a rti arhiv SAZU. DRAGO GRDENIC Dr. Drago Grdenič se je rodil 1. 1919 v Križevcih. Di-pJoJiiíra] je na filozofski fakulteti v Zagrebu t z kemijske skupine predmetov. V partizanih je bil od leta 1942. Po osvoboditvi je bil profesor kemije na višji pedagoški šoli v Splitu, nato pa asistent lia naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Od 1946 do 1948 je bil na specializaciji v Inštitutu za organsko kemijo A. Z. SSSR pri akademikih N es m e j a n o vu in K ita j goro d -skcm, kjer se je izobrazil v metodah rentgenske strukturne analize. Doktorat znanosti je pridobil nu zagrebški univerzi z disertacijo o kristalni in molekularni strukturi nekaterih organskih spojin živega srebra (1951). L. 1952 je bil izvoljen za docenta, 1. 1956 za izrednega, I. 1960 pa za rednega profesorja. Vmes (t955—56) je sodeloval z Dorothy G Hodgkiu (Oxford) pri določanju strukture feroverdina. Po njegovi pobudi je bil osnovan na PMF v Zagrebu Zavod za splošno in anorgansko kemijo, čigar predstojnik je Še sedaj. Imel je pomemben delež pri osnovanju Inštituta Ruder Boškovic, kjer je vodil do 1. 1962 oddelek za strukturno in anorgansko kemiji). Od 1. 1960 jc direktor Univerzitetnega inštituta za anorgansko in anajizno kemijo. Bil je član številnih zveznih in republiških teles za znanstveno in pedagoško dejavnost. L. 1966 je dal pobudo za ustanovitev Jugoslovanskega centra za kris i u logra fijo JAZU, ki mu predseduje in urejuje letopis tega centra. L, 1959 je hil izvoljen za dopisnega, 1. 1973 pa za rednega člana JAZU, Od 1, 1973 do 1975 je bil glavni tajnik JAZU, od I. 1975 pa je član predsedstva JAZU. Tega leta jc bil izvoljen za dopisnega člana ANU BiH. Dr. Grdenič je bil l. 1961 odlikovan za znanstveno dejavnost z republiško nagrado »Ruder Boškovic«. Jc nosilec odlikovanj Zasluge za narod II (1952), Bratstva in edinstva II (1952), reda dela II (1957}, dela z rdečo zastavo (1961) in republike s srebrnim vencem (1969). Področje ožjega znanstvenega dela dr. Grdeniča je kristalna iti molekularna struktura organometalnih, slasti živosrebrnih spojin. Za te vrste raziskav je vpeljal kot prvi pri nas metode uklona rentgenskih žarkov na kristalih. Z njegovim prizadevanjem in navdušenjem mladih znanstvenikov sta se razvili * Zagrebu dve močni skupini, na Inštitutu Ruder Roško v ič in na univerzitetnem Inštitutu za anorgansko in nnalizlio kemijo, kjer se je uporaba rentgensko kristalografskili metod razširila t url t na druge skupine spojin. Pomemhni rezultati dela prof. Grdeniča in sodelavcev so uvrstili Zagreb med svetovno pomembna središča strukturnih raziskav, Dela prof. Grdeniča in sodelavcev so naletela na močan i» pozitiven odziv po svetu, Odraz tega je pobuda uredništva sQuaterly Review« angleškega kemijskega društva za pregledni članek strukturnih pravilnosti živosrebrovih spojin. Napisal ji' študijo »The Structural Chemistry of Mercury«, ki je bila objavljena J. 19fv>. Ker so kriteriji o značilni in efektivni koordinaciji atoma živega srebra splošno sprejeti iu veljajo kot osnova za oceno značaja kemijskih vezi o spojinah živega srebra, je bil prof, Grdenič povabljen, da napiše pregled kristalokemije živega srebra tudi za »Handbook of Geochemistry« (Springer Ve flag). Prof, Grdenič je imel vednu žive stike z našimi anorganskimi kemiki, zlasti s skupino naših rentgenskih in strukturnih kemikov, ki se zelo aktivno u dejstvu jejo tudi v Jugoslovanskem centru za kristalografijo. Izvolitev za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je zelo primerno priznanje prof. Dragti G rde niču ne le za njegove znanstvene dosežke na področju določanja kristalne in molekularne strukture ter anorganske sinteze, temveč tudi za njegovo pionirsko delo na uvajanju strukturne analize v Jugoslaviji in uspešno povezovanje raziskovalnega dela na tem področju v vsem jugoslovanskem prostoru. Skupščina SAZl. ga je izvolila dne 25. marca 1976 za dopisnega članu. Bibliografijo del a kad. Grdeniča. obsega jočo 68 enot, hrani arhiv S A ZU. MIHA J L O L J, MIH AIL O Vič Dr. IVI i lin j lo L j. Mihailovič, redni proFesor prirodoslovno-matematične fakultete l Ju i verze V Beogradu in redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, je rojen 22. 1. 1924 v Beogradu. Osnovno šolo, gimnazijo ter kemijsko fakulteto je končal v Beogradu ter leta 1950 postal asistent na kemijskem inštitutu Srpske akademije nauka v Beogradu. Na podlagi doktorske disertacije z naslovom »Bedukeije amida kiselina i 1,3-ketocstara pomoču litij um-aluminiju na-h id rida« je bil leta 1954 promoviran za i 1 ok tor ja k em i js k i h z nanosti. Leta 1955 je bil izvoljen za docenta, 1956 za izrednega pruíesorja in leta J9b8 za rednega profesorja za predmet organska kemija na prirodoslovito-inatenta tiči t i fakulteti v Beogradu. Leta 1961 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1965 pa za rednega člana Srpske akademije nauka i umetnosti. Za svoje delo na področju organske kemije je prejel leta 1958 nagrado Sa-vcta za kulturu NR Srbije, a leta 1%9 Oktobrsko nagrado mesta Beograda. Na poziv nobelovcev prof. Itužičke in prof. Preloga je odšel leta 1957 v Zurich, kjer je delal na ETH dve leti. Leta 1%~ je bil v ZDA, kjer je obiskal več univerz (Wisconsin, Columbia. Princeton, Cornell, Stanford, Barnard, MIT, Minneapolis, itd,) ter imel vrsto predavanj In posebnih tečajev. Akademik dr. M. Lj. Miliailovic je aktivno sodeloval na številnih kongresih in simpozijih doma in v tujini, bi i ji- povabljen na številne znanstvene centre v Evropi (Ziiricb, Basel. Kiilu, Miihlheim. Paris, London, Berlin, Halle, Bukarešta itd.) ter ZDA (New York. Boston, Chicago, Madison, Philadelphia, Princeton, Ithaca itd.), da predava o svojih znanstvenih dosežkih. Poleg tega sodeluje z nekaterimi Uglednimi tujimi znanstveniki v Švici, Angliji, ZDA, Nemčiji itd. in je na podlagi tega sodelo- Tanja prišlo do več pomembnih skupni h znanstvenih publikacij. Poleg pedagoške in znanstveno raziskovalne aktivnosti na fakulteti ter Srpski akademiji nauka i umetnosti je akademik Mihailovič aktivno deloval pri delu drugih organizacij. I nko je bil oziroma je podpredsednik in član uprave Srpskog hemij-skog društva, predsednik sveta Instituta za heiniju, tehnologiju i metalurgi ju, urednik beograjske redukcije »Bul let in Scien-tifiquei — sekcija A, član redakcijskega sveta Glasnika hemij-skog društva, Beograd. Bil je delegat v Uniji kemijskih društev Jugoslavije, član žirije za dodeljevanje Oktobarske nagrade mesta Beograda, član komisije za kemijo Saveta in Fonda za uaučni rad SR Srbije, predsednik žirije zveznega tekmovanja Znanost mlad in i i, itd. Poleg članstva v Srbskem kemijskem društvu je član Še Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society, Chemical Society (London), švicarskega kemijskega društva in francoskega kemijskega društva. Akademik Mihailovič je sodeloval pri ustanovitvi Instituta za hemiju, tehnologiju i metalurgij u v Beogradu, v letih 1969 do 1971 je bil predsednik sveta omenjenega inštituta, Aktivno sodeluje pri delu inštituta, pri usmerjanju in realizaciji znanstvene politike in programske orientacije ter je mnogo prispeval k ugledu tega inštituta. Do sedaj je akademik Mihailovič objavil več kot 95 znanstvenih del tako doma kot v tujini. Glede na teoretski in praktični vidik ter originalnost so dela akademika Mihailoviča žela priznanje tudi v inozemstvu in jih mnogi avtorji navajajo v svojih člankih ali monografijah, in celo v učbenikih. Napisal je več monografij, od katerih je omeniti predvsem »Intramolecular Oxidative Cyclization of Alcohols with Lead Tetraacetates (v Synthesis, 79), ?Oxidation and Reduction of Phenols« (v knjigi The Chemistry of the Hydroxyl Group, Pfc 1, 82) ter »Alcohol Oxidation by Lead Tetraacetate^ (v knjigi »Selective Organic Transformations«, Vol. 2. 87). Velik obseg raz i s kovalnega dela ter številna priznanja doma in v tujini opravičujejo sodbo, da je mogoče p roles or j a Mihailoviča šteli za najboljšega kemika-organika v Jugoslaviji. Na podlagi vsega navedenega ga je skupščinn SAZU dne 25. marca 1976 izvolila za zunanjega dopisnega člana, Obširno bibliografijo do leta 1974, obsegajoče 97 enot, hrani arhiv SAZU, RAZRLD ZA UMETNOSTI ANTON INGOLIČ Anton Ingolič je bil rojen 5. januarja 1907 11 a Spodnji Pol-skavi pri Pragerskem v obrtniški. mizarski družini. Realko je končal v Mariboru. Po maturi je leto dni študiral v Parizu, slavisti ko pa je končal na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1931. Do L 1941 je poučeval na ptujski gimnaziji. Tu se je srečal z nekaterimi vidnimi slovenskimi intelektualci in umetniki — s slikarjem T ranCetom Mi beličem, pisateljem Tonetom Šiftarjem, tir. Stankom Cajnkarjem, Fr, Oni čem, režiserjem i r, Žižknin in drugimi. V začetku junija leta 1941 SO ga nacistični okupatorji z družino vred pregnali \ Srbijo med prvimi, saj je bil znan napreden slovenski in jugoslovanski intelektualec in pisatelj. V Srbiji je najdlje živel v Cupriji, kjer je delal med slovenskimi izseljenci do osvoboditve. ko ga je njegov bivši učence narodni heroj general Dušan K veder poklical v Beograd, kjer je bil dodeljen k slovenskemu oddelku radia, po odhodu Mateja Bora pa je prevzel vodstvo, dokler se ni vrnil v Ptuj in se od tam preselil kot profesor v Maribor. Takoj po vrnitvi se je vključil v kulturno In politično gibanje, bil član mestnega sveta v Ptuju in Mariboru, dve mandatni dobi republiški poslance. Pet let je bil urcduik revije Nova obzorja. Z mariborske klasične gimnazije se je leta 1955 preselil v Ljubljano, kjer je poučeval na raznih gimnazijah do leta 1%5, ko je stopi! v pokoj, Sedaj živi kot svoboden pisatelj, V letih 1961—1962 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Pisateljsko delo Aniona Ingoliča je zelo obsežno, saj zavze-mn številne pripovedke, romanc in novele. Poleg Franceta Bev- ka i 11 Miška Kranjca sot! i med naj plodov i tejše slovenske pisatelje, ki se je hkrati močno uveljavil tudi koi pisatelj za mladino, Ingolič je začel svojo pisateljsko pot v začetku tridesetih Jet kot sodelavec l jubljanskega zvona, Obzorij in dragih revij. Njegov prvi večji tekst je avtohiografski roman »Mlada leta« (izšel kot ponatis iz Prijatelja I. 1938 z letnico 1935). Tako je njegova prva knjiga v resnici roman ïFukarji*. Izšel je I. 1936 v Mariboru ter zbudi] veliko zanimanje v literarnem svetu, obenem pa takoj zajel tudi širši krog slovenskih bralcev. Ne samo po literarao-umetniški strani, ki še danes priča, da je dobil takrat slovenski socialni realizem novega in pomembnega zastopnika. marveč da je pri nesel Ingolič z »Lukarjk v slovensko književnost tudi del novega sveta iz ljudskega življenja, ki s takšno nazornostjo, širino in ustvarjalno silo dotlej sploh ni bil zastopan, Z romanom »Vinski Vrh« (duologija s Želj a« in »Trgatev« 1946. 1.) je zajel življenje v vinorodnih Halozah, v romanu »Soseska« (1939} je prikazal Življenje v dolinski vasi Ravne, med Pohorjem, Bočem in Donačko goro, z romanom 3 Na splavi h k (1940. L) je razširil snov svojega pisateljevanju z živim Opisom Življenja dravskih spin va rje v, z rornanuni > Matevž V ¡sočni ki, ki je bil dotiskari zu Slovensko matico že leta 1941, a zaradi okupacije ni mogel več na svetlo in je izšel šele po osvoboditvi 1943, pa je napisal roman o mizarju in mizarskem delu, V romanu »Stavka« je izskočil iz dotlej pretežnega kmečkega domačijskega sveta svoje pokrajine v Maribor, med svet delavcev ter literarno-epsko prikazal v njem stavko mariborskih tekstilnih delavcev. Z njenim opisom je brez tendenčne vsiljivosti prikazal razredni boj industrijskega delavstva s kapitalističnim podjetništvom in njegovimi zastopniki, Konec 1956 je izšla Ingoliče va povest o življenju nekdanjih knroških železa rje v ^l.gasla dolina«. Med njegove literarne upodobitve socialnih nasprotij in razmer na vasi sodijo še povesti »Tam gori zu hramom* (1938), »Prvi snejri i 13 »Likof*, Iz okupacije in pregnanstva, ki ga i c sam doživi in l 7. vsemi tegobami in težavami v Srbiji, je več novel, ki jih je izdal pod naslovom ^Pred sončnim vzhodom s leta 1945. predelane pa letu 1946, Roman »Človek na mej i c (1952) kaže propadanje kmetije na Kozjaku in razmere oh severni meji pred vojno in med okupacijo. Omeniti te še dve zbirki novel z naslovom >Na prelomu«: (1950) ¡11 Sončna reber« (1953), Poleg nekaj mladinskih iger je napisal med drugim tudi malomeščansko komedijo »Krapih (1947), igre Mlatil niča«, »lovorov venec« in igro o vaškem špekulantu »Li-kof< (1950). Vendar je Ingolič predvsem epik, pripovedovalec, toda ni; zgolj zaradi fabuliranja samega, marveč je pisatelj, ki življenje ostro opazuje, analizira in ga tudi proučuje do podrobnosti, da bi mu ustvaril čitn bolj živo in plastično literarno podobo. Vse odlike svojega dosedanjega dela je združil v svojem prvem zgodovinskem romanu >Pradedje« (1975). V njem prikazuje doslej malo znani veliki kmečki upor, ki je izbruhnil leta Kii1?, zajel vso spodnjo Štajersko in del Kranjske. Eno od središč upora je bilo v krajih od Studenic pod Bočem do Frama pod Pohorjem — svet. ki je pisatelju zelo blizu po ljudeh in živ-t jen ju, saj leži v tej pokrajini tudi njegova rojstna vas Spodnja Polskava. Ne samo da je vestno preštudiral vse razpoložljivo zgodovinsko gradivo o tem uporu, da ga je mogel tudi zgodovinsko resnično in brez romantičnih primesi prikazati v romanu, marveč se je kot pravnuk teh kmečkih upornikov čutil v snovi in v vsem doma ter iz poznavanja današnjih prebivalcev, njih življenja in značajev, skladno z zgodovinskimi sporočili ustvaril veliko in živo epsko dramatsko fresko kmetov-pun-larjev in njihovih posvetnih in cerkvenih gospodarjev. KakoT že v svojem prvem socialnem romanu »Lukarjii, tako jo tudi v tem zgodovinskem romanu prikazal brez predsodkov ne samo socialno, marveč tudi moralno življenje ljudstva in gospode in ga ponekod osvetlil z jarko lučjo in neposrednim realističnim opisom in besedo. Kljub niočno diferencirani podobi socialnih nasprotij in nasilja. ni njegova s širokim epskim zamahom ustvarjena zgodovinska freska črno-beln podoba, marveč je čutiti iz celotnega dogajanja, nasprotij in protislovij meri ljudmi in v razmerah razredne družbe neko usodnost, ki požene na eni strani kmečko ljudstvo v upor. na drugi pa gospodo, da ga v samoohranitve-nein nagonu zatre z ognjem in mečem, če noče samo končati v ognju ljudskega upora. Vsekakor dosega roman svoj umetniški in dramatični višek v opisu upora in ljudstva, ki se je kot hudournik le stihijsko razbesnelo nad zatiralci, ni pa moglo zmagati, ker jo bilo brez vodstva in prave organizacije. Nikjer ni nobenega črno-belega risanja, marveč odkriva pisatelj temne in svetle strani enih in drugih literarno in etično objektivno. Ingolič je poleg Preži I10 vega Voranca, Miška K ran/Ca, Cirila Kosmača in Ivana Potrča značilen in inočan socialni realist novejšega kova, čeprav s svojim delom navezuje na klasično tradicijo tistega realizma, katerega prvi zastopnik je pravzaprav v svojih mojstrskih kmečkih slikah Janko Kersnik. Od njega vodi pot tega realizma skozi Finžgarjeva dela iz kmečkega življenja, prav tako pa skozi delo njegovega antipoda Loj za Kraigherja, ne oziraje se na to, da ga nekateri kritiki in literarni zgodovinarji označujejo zgolj kot naturalista. V Ingoliče vem delu se stvariteljsko združujeta obe različici realizma v socialni realizem s tipičnim podrobnim in fakiografskim zbiranjem gradivu iz življenja in z njegovim socialno analitskim študijem, ki ga nato pisatelj intuitivno preustvari v literarno epsko podobo, kakor je to že delal Balzuc, avtor »Kmetov«, še bolj pa danes že priznani klasik francoskega realizma in naturalizma Emil Zola, zlasti kot pisec romana iz življenja francoske vasi »Zemljat. Omeniti je končno, da sodi Ingolič med največkrat prevajane sodobne slovenske in j u gos lovi ms ke pisatelje. V celoti je bilo prevedeno v vsaj en tuj jezik 18 romanov oziroma mladinskih povesti, kar je dobra tretjina vseli Ingoličevib del. Krajše ocene in poročila o nemškem prevodu romana >Gimnazijkam so oh javili številni nemški časniki ne samo v Zahodni Nemčiji, kjer je prevod izšel, pač pa tudi v NDR, Avstriji, Švici in celo v Izraelu. V časniku Wuppertaler Stadt-Anzeiger končuje kritik takole svojo oceno: »Ta knjiga je — brez fraz in klišejsko črnobelega slikanja — prepričljiva tako jezikovno kakor pedagoško. Čeprav napisana v socialistični državi, obravnava temo, ki je aktualna tudi na Zahodu«. V originalu je bilo skupno natisnjeno okoli 520 000 izvodov, v prevodu pa okoli 650 000, torej skupno okoli 1 170 000. Njegovo delo je bilo deležno številnih nagrad in sicer: 1'rešernova nagrada 1950, Levstikova nagrada 1959. nagrada Maribora 1939, nagrada Društva slovenskih pisateljev (1959), ha no vinska nagrada 1940, Prežihova nagrada 1960, Levstikova nagrada 1968, nagrada Osvobodilne fronte Ljubljana-Vič Rudnik 1970, diploma Zlata knjiga za najbolj brano knjigo 1971—72. Odlikovan je bil z redom dela II (1949} in redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem (t%5). Skupščina SAZU ga je dne 25. marca 1976 izvoli In za dopisnega člana. Bibliografija pisateljskega dela Antona Ingoliča je izredno obsežna. Prvič je izšla v X. knjigi njegovega izbranega dela (»Obzorja* s pisateljevim sodelovanjem uredil Mitja Mejak) 1. 1%7 in obsega 45 tiskanih strani, ZDENKO KALIN Akademski kipar Zdenko Kalin je bil rojen 1. 1911 v Solkanu pri Gorici. V letib 1926—29 jc študiral na Tehniški srednji šoli v Ljubljani pri A. licpiču in F, Kralju, od leta 1930—34 pa na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer sta mil bila glavna učitelja kiparja Kršiilič in Fr&tigeš. Potem je živel in Ustvarjal v Ljubljani, kjer se je vključi! v skupino »Neodvisnih« in z njo ludi razstavlja 1. Je redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Zdenko Kalin se je začel oblikovati kot kip ur v obdobju, ki ga nekateri imenujejo Mcštrovičevo obdobje, saj je imel iakrat Meštrovič s svojim monumentalnim delom velik vpliv na jugoslovansko kiparsko ustvarjanje. In vendar mladi Zdenko Kaliti ni podlegel temu vplivu, kakor so mu podlegali v začetku svoje poti mnogi takratni mladi kiparji, Takoj je skušal najti svojo pot, ki bi ustrezala njegovemu bolj liričnemu značaju, katerega pogled je bil že v začetku obrnjen bolj v notranjost. Zato sta mu kot vzgled bila predvsem veliki mojster Rodin in njegov antipod Maillot, katerima se pridružuje še veliki kiparski portretist Despiau. Pri Zdcnku Kalinu najdemo podobno nagnjenost kakor pri teh treh Francozih: ne kleše, marveč predvsem modelira. Knlinova duliovna povezanost s Parizom jc bila v drugi polovici tridesetih let novost v naši plastiki. Zaradi naših razmer pa se ni mogel posvetiti le enemu samemu predmetu upodabljanja, marveč jc raznolik v izbiri predmetov. L i se gibljejo v razponu: eksperimentalna mala plastika in spomeniška plastika. Ne samo zaradi razmer, marveč tudi iz notranjega nagnjenja se je posvečal zlasti portretni plastiki (portret očeta, pesnika Otona Zupančiča in dr. Alojza Gradnika, kiparja Ivana Zajca itd.), ki se stilno rtihlo razločujejo od stila njegovih drugih plastik, kjer ni šlo za neposredni portret modela, mar- več za svobodno preoblikovanje in kiparsko oblikovanje lastnega doživetja ob njem. Tu razloček je mogoče najbolj opaziti, če primerjamo njegove portrete (predvsem portrete moškili) z ženskimi akti in z vrsto otroških kipov, iz katerih mordu najbolj izstopa in je tudi najbolj popularen Kalinov kip »Pastirček«, ki sodi vsekakor med njegove mojstrovine. Povojna leta pomenijo za Zdenka Kalina dobo zrelega ustvarjanja, v kateri je najbolj vidna njegova spomeniška plastika. Iz njegovih spomeniških ustvaritev izstopa umetniško najbolj spomenik žrtvam narodnoosvobodilnega boja pri Urhu, ki je nastal po zamisli arhitekta Borisa Kobeta in v skupni likovni izvedbi Zdenka Kalina in Karla Putriba. Na tem spomeniku močno izstopajo Kalinovi 1'alei, Mučenei I in II ter Snidenje I in II. Pri ustvarjanju teh plastik se je izognil de-korativnosti, prav tako pa ni vsiljiva literarna vsebina, ki je pri mnogih spomenikih večkrat prevladujoča, marveč je občutiti in spoznati čisti kiparski element tudi v reliefih, ki niso običajno plosk oviti, marveč so trodimenzionalno pojmovali a pol plastika. Najboljše Kal i nove kiparske stvaritve nosijo vidno sied njegove individualne in individualizirane umetniške osebnosti, ki je v bistvu lirična in lahko bi rekli vsaj za nekatere — kipar-sko-poetska in zato tudi brez vsake patetike. Z vsem svojim umetniškim delom si je Zdenko Kalin priboril eno najuglednejših mest v sodobnem slovenskem in jugoslovanskem kiparstvu. Sodeloval je pri številnih društvenih in kolektivnih razstavah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju. Zagrebu. Beogradu. Dubrovniku, Cetinju, Trstu in Gorici. S svojimi deli je bil zastopan tudi na reprezentančnih jugoslovanskih razstavah v Parizu (1946). Moskvi (1947). Leningradu (1947), Varšavi (1947), Pragi (1947), Bratislavi (1947). Bukarešti (1947). Ljubljani (1951) in leta 1952 na XXVT, Bienalu v Benetkah itd. Njegova dela so v številnih zasebnih in javnih zbirkah. S svojimi deli je zastopan v ljubljanski Moderni galeriji in Mestnem muzeju, v Gipsoteki v Zagrebu, v Umetnostni galeriji v Skopju, v Narodnem muzeju v Beogradu in Umetnostni galeriji v Cetinju. Prejel je Prešernovo nagrado (1955), nagrado vstaje slovenskega naroda (1966) in nagrado A V NOJ (1975). Dela: Zoran Didek (marmor v 5. letniku akademije, bron, 1936), portret Mavra (bron, 1936), v Ljuhljani spomenik Simona Gregorčiča (1937) in dr, Šlajmerja (1939). portret Mar ion (marmor. 1940. MG). Oton Župančič l (1941), Alojz Gradnik t (1941), Pastirček (1942. bron. post. 1946 nad otroškim igriščem v Tivoliju v Ljuhljani. tudi MG), portret Radovan (1942, bron MG), Župančič II (1942), Gradnik II (1942), partizan {s portretnimi potezami Dragu. Vidmarja, bron 1945) na .spomeniku v Murski Soboti, Boris Kidrič {1945), Kan Zajcc {žgana glina, 1945, MG), ženski akt (bron, 1945, MG. stoji pred stavbo). 194£—1955 s Putribom in arh. Kobctom Spomenik žrtvam NOR pri Ijrhu pri Ljubljani (8 bronastih in 8 kamnitih likov, odkrilo 1955), posmrtna maska ?.npančiča III {l'>49. bron v ljubljanski Drami), 1951 začetek vrste Otroške igre, Polonca Juvanova (bron, 1955, Ljubljana, Drama, foyer), 1955—58 s Putrihom portal na palači Ljudske skupščine SRS v Ljubljani (24 likov v 20 poljih), 1959—60 spomenik Borisa Kidriča na Prešernovi cesti v Ljubljani (bron, odkrit 1960). spomenik na grobišču borcev in talcev V Ljubljani. Skupščina SAZU ga je dne 25. marca I9?6 izvolila za dopisnega člana. ANICA SODNIK- Z II P A N C Slikariea Anica Sodnik-Zupane jc bila rojena 21. marca 1892 v Ljubljani. Ko je matu-riraia na ljubljanskem učiteljišču se je njen dar za umetnostno oblikovanje že pokazal v taki meri, da so jo starši dali v uk Ji kroparskemu rojaku Petru Zmifku, slikarju, ki je imel za seboj vrsto akademij, med drugim tudi rusko (Rjcpin). Druge, morda še važnejše napotke za bodočnost pa je mlademu dekletu posredoval Rihard Jakopič, Tako se je Zupančevu, že kar zanesljivo razgledana v slikarskem svetu, odločila za munebensko >damflko< slikarsko akademijo, kjer jo je med drugimi poučeval tudi prof, Albert Weissgerber, znana osebnost takratne nemške moderne umetnosti. Bil je natančen pedagog, skopih besedi ter izredno kritičen, vendar se je Zupančevu tako uspešno vživela v njegov način poučevanja 111 slikanja, da so njena dela na akademijski razstavi oh koncu leta vzbudila splošno pozornost in profesorjevo pohvalo. Po vrnitvi iz Miinchna je mlada slikariea v želji, da bi končala akademijske študije, odpotovala, v Prago, kjer pa ji monotoni pouk na umeinoobrtni šoli ni ugajal in se je zato odpravila nazaj v Ljubljano. Lcfa 1913 se je namenila v Floreneo, kjer se je vnovič vpisala na akademijo. Tod je bil med profesorji najbolj znana osebnost Giovamii Giacomeiti, odličen kolorisi, ki je v določeni smeri prav tako vplival na dograditev slikarskega nazora mlade umetnice. Y ta čas spadajo tudi prvi poizkusi Zupančeve na kiparskem področju. Po končanih študijah se je slikariea vrnila v Ljubljano, kjer jc začela marljivo ustvarjati Varno zatišje stare Ljubljane in ra zbori t o duhovno življenje njenega doma so močno vplivali na razcvet mlade umetnostne osebnosti, ki je počasi začela pozabljati šolske vplive in se je hotela razvijati po svoje. Temu zvestemu okolju pa se je pridružila še nova, za slikarico Zu-pančevo p reva žn a prvina — njeno srečanje z Omišljem na otoku Krku, kjer so imeli starši počitniško hišico* Nov svet Se je odprl pred zavzetimi očmi slikarice: stara zemlja skopih, razritili, kamnitih polj, noš, Cveija, neha in morja. Zares nov svet, ki je plodno izpolnil več desetin lei shkaričiiiegn ustvarjanja. Umetnostni razvoj slikarice Sodnikove se začenja pravzaprav v času muiichenskega študija, čeprav umetnostni napotki Petra Žmitka in Riharda Jakopiča le niso ostali brez koristi. Morda so kali zvestobe do realnega sveta le delež prvega, omami ji vi kolorit, ki dostikrat kasneje vdre v slikuričin umetnostni svet pa izročilo drugega mojstra. Toda »Ženski akt«, ki ga hrani slikarica v svoji zbirki, je tipično V.munchensko* delo: to je za .izarske Atene" sicer napredno slikarstvo, ki pa je .halo sonca, kot so ga v tem času doživljali npr. naši impresionisti. Nove izkušnje, ki si jih je Zupančeva prisvojila v Florenci, so razsvetlile njeno paleto, na platnih so se posredno pojavili sončni refleksi, miinchensko pastoznOst je zdaj nadomestila energičnejša govorica čopiča, izražajoča se v širokih, pogumnih potezah. Portreta »Očes (i92j) in »Matiju Jama* (1924) nas prepričata o teh novih slikarskih podvigih. Obe sliki sta duleč od miinchenske manire, obe energično pripovedujeta 0 novih potih, ki jih je ubrala umetnica. Posebno Jamov portret je kakovostno na za vidni višini, slikarica se je po svoje približala Jamovemu slikarskemu načinu izražanja, kot da bi na tihem hotela tekmovati s svojim znamenitim kolegom, Nekako v tridesetih letih je v delu A, Zupaneeve zaznaven nov podnet V smeri učvrščan ja realistične oblike, združene Z na gin š eni m smislom za bogatejšo barvno orkestracijo, Slikarica je dozorela tudi za velikopotcznejše formate, v katerih je začela izpovedovati prirojeno ljubezen do ljudskih likov in njihovih medsebojnih odnosov (»Podoba matere*, »Podoba matere z vnukinjo« itd.) Obrazi npndobljencev so postali čvrsti, plastično skrbno zmodelirani, njihova telesa in interjeri, v katerih prebivajo, pa so po navadi potopljeni v opojna barvna sozvočja. Nov razcvet slikarske umetnosti Anice Zupaneeve sovpada z osvoboditvijo, ko se je umetnica vrnila s Krka v 1 .jubijano. Marsikaj se je Spremenilo v njenem slikarstvu! Resnični Svet, kateremu je Zupančeva bila zvesta vse življenje, je izgubil ves patos, oblike predmetov so postale s tvarnejše, d robne j še, glasna barvna sozvočja so zamenjali pTetanjšani koloristični monologi. Zdaj je stopil V Ospredje kraški svet, z vso svojo »eksotikos, katero pa je znala slikarica mojstrsko prenesti v umetnostno res ji i čn osi. Svetli, tihožitni pojsaži, žene pri krpanju mrež, morske živali, skrivnostna vegetacija in vedno znova sc vračajoče teme matere z otrokom, so posode najintimnejših in globoko poetičnih umetnostnih dognanj naše umetnice v zadnjih letih njenega slikarskega oblikovuiija. Umetnostno delo slikarice Anice Zupanceve je pomemben prispevek slovenski likovni kulturi. Odlikuje ga formalno bogastvu pa tudi globoka humanistična vsebina, ki izvira iz občutljive, poetične slikuricine notranjosti. Toda njena skromnost pa tudi dokaj težko razumljiva vnelnarliost naše likovne publicistike sta gotovo v veliki meri vzrok skromnejši odmevnosti njene slikarske umetnosti na polju slovenskega likovnega Par-nasa. Vendar je čas, ko moramo tudi umetnosti Anice Zupan-čevc odmerili pravično in ustrezno mesto. Slikarica A. Sodnik-Zupančeva se je s svojimi deli občasno udeleževala umetniških prireditev doma in na tujem, I„ 1931 je razstavljala v Ljubljani in Celju, 1. 1932 v Jakopičevem paviljonu, I. 1938 v Mariboru in 1. 1950 na spomladanski razstavi v Ljubljani. V tujini se je udeležila razstav v 11 od onimi na Moravskem, v Barceloni, Londonu itd. Skupščina SAZU jo je dne 25. marca 1976 izvolila za dopisno članico. HARALD SAEVERUD Skladatelj Harald Saeverud je bil rojen 17, 4. 1897 v Bergen U (Norveška). Tam je tudi študiral kompozicijo, v kateri se je nato še izpopolnil v Berlinu (1920—1921}. Zatem se je posvetil skladanju in delno še dirigiranju. Saeverud je začel /godaj komponirati, njegovo prvo orkestralno skladbo so izvedli, ko mu je bilo 18 let, pozornost pa je vzbudil, ko je bila javno predstavljena njegova »Simfonija It (1920). Stilno se je sprva usmeril v pozno romantiko, že takrat pa je bil tudi pod razvidnim vplivom ljudske glasbe svoje domovine. To in ono se razločno kaže v njegovih tedanjih pomembnejših delih, med katerimi so že omenjena »Simfonija I«, pa še ^Simfonija Ife (1922) in III (1925—1926) ter »Sonata za klavir v g-molut (1921). Kot številne druge evropske skladatelje je tudi njega proti koncu dvajsetih in na začetku tridesetih let zanimala tedaj aktualna atoualiiost. O tem pričajo nekatera njegova dela iz tega časa kot npr. »Suha za klavir« op. 6 (1931), »Koncert za čelo in orkester,« op. 7. (I93t) in ^Cinquanta variazioni piecole,< op. 8. (1951). Zvočni kompleksi so v njih razmeroma ostri, po gradnji so te skladbe poudarjeno polifonske, variacijska tehnika je v njih pogosto uporabljena, izraz je napet. Ta način oblikovanja pa je Saeverud kmalu revidiral, ne pa tudi v celoti opustil. Poslej je njegov stavek .še vedno dovolj disonanten in polifonaki, vendar je akceni na homofonski zasnovi tudi in vedno bolj prisoten; atonalnosti se je skladatelj odmaknil, po tej strani je mogoče njegovo prakso zdaj označiti za razširjeno tonnlnost, ki jo uresničuje v skladu s tem, kakor si predstavlja celostno strukturo svojega kompozicijskega stavka. Ko se pri Saeverudu javljajo te značilnosti, se postopno razvija tudi n j epov osebni stil. Ta proces traja skozi vsa trideseta leta, v katerih postaja skladatelj čedalje bolj samosvoj. V tem času nastanejo mnoga dela, tako tudi njegova »Simfonija IV,i op. 11 (1957), »Koncert za oboo in orkester,« op. 12 (1938), impresivni »Can to ostinato za orkester«, op. 9 (1934) in dramatična simfonična snita >The Rape of Liicretia«: (op. 10, 1936) po S h akes p ea ro vi pred logi. izviren in v koncept» jasen Saeverudov osebni stil se najbolj izrazito pokaže po letu 1940. se pravi v času druge svetovne vojne in nemške zasedbe njegove domovine. Tu in ona sla ga vznemirjali in uprl se jima je na svoj način. Sam je dejal, da sta ga spodbudili ali se bolje, silili k izpovedovanju, k potrebi, da bi glasbeno upodobil, kar je občutil v svoji notranjosti, To se je izpričalo v vrsti značilnih del. Med njimi je npr. skladba za orkester »Kjempeviseslatten«, op. 22 a (1943), poznana kot balada odpora, posvečena možem in ženam, ki so se bojevali proti zavojevalcu. Še zlasti pa je pomembna v tej vrsti njegova simfonična trilogija: »Simfonija V«, op. 16 (1941) z naslovom Quasi una fantasia, ki nosi podnaslov Resistence Movement Symphony; »Simfonija Vis. op. 19 (1942), nazvuna Dolorosa, posvečena spominu Audit na Lavika, ki so ga ubili okupatorji; in »Simfonija Vil«, op. 27, ki je nastala v letu 1947, a se veže na tematiko vojne in njenih dogodkov —- avtor je dejal, da je »simfonija boja, veTe in hvaležnosti«, »simfonija očetov in maters, teh, ki so si prizadevali za svolwdo in zanjo vse žrtvovali. Navedena dela so po izrazu in oblikovni zamisli med seboj različna, to povedo že njihovi podnaslovi in še druge dodane označbe, ki jih želijo pojasniti. Vsa pa so uglašena na isto tematiko in koncentrirana v voljo za upor in odrešitev. Saevernd jih je komponiral z lastnim, svojim izpovednim jezikom, in jih je prežel z duhom, iz katerega razločno seva čustvenost norveškega ljudstva. Na tradicionalne zakonitosti oblikovanja se v tem ni kdove kaj oziral, te simfonije so enostavčne, izraz je v njih zgoščen in izredno poglobljen. Lahko bi trdili, da jim razen umetniške vrednosti gre še veljava dragocenega dokumenta za čas in prostor, na katerega se tematieno nanašajo in v katerem so nastala. Saevernd je tudi po vojni napisal več kvalitetnih, umetniško dognanih del. Med njimi so npr. »Klavirski koncert lic, op. 31 (1950), »Minnesota Simphony«, op. 40 (1938). ki jo je sam dirigiral z velikim uspehom, »Koncert za fagot in orkester«, op. 44 (1963), »Simfonija IX*, op. 45 (1966) in glasba za Peer Gynt, op. 28 (1947), na predlogo H. Ibsena. Slednja je uvrščena med najznačilnejše avtorjeve ustvaritve. Po obliki, stilu in izrazu je ta glasba seveda popolnoma drugače koncipirana kot Crie-gova. Bliže je resničnosti, a nt ¡romantična je; skozi in skozi jo preveva norveški duh, ki ga še krepijo ljudske teme ali ele- menti leteli. Skladatelj si jo je zamislil in kaj pa tudi realiziral v čisto svojevrstni zasnovi, ki se kaže vse od melodičnih linij pa ti o preeej nenavadne, izvirno učinkujoče orkestracije. Ta glasbn je doživela mnogo izvedb in priznanj, bila je tudi podlaga za suito z istim imenom, ki je v nordijskem svetu pa turi i zunaj njega zelo popularna. Poleg iskanja novega, lastnega v kompozicijski tehniki in formi, poleg poudarjeno stopnjevanega izraza, ki se razodeva cisto osebno, in poleg individualnega stila je za Sacveruda značilna še tesna, ozka povezanost z norveško folkloro. Ustvarjalec je dolgo iskal način, ki bi mu ustrezal, da bi jo lahko uveljavil, kakor je hotel — bolj kot neposredno citiranje odgovarjajočega tematskega gradiva, ga. je namreč zanimal duh ljudske glasbe. Ko jc ta način našel, ga je oblikovalno uporabil v svojih zrelih delih, najbolj v tistih, ki se programsko vežejo na drugo svetovno vojno in pa na tipiko norveške zemlje in njenih ljudi. Njegove konkretizacije po tej strani spominjajo na nekatere primere drugih velikih ustvarjalcev njegovega časa, knkor npr. na H ar tok a. 1 metniška vrednost in Tazvojna pomembnost kompozicij daje Saeverudu veljavo osrednje osebuosii starejše generacije novejše norveške glasbe. Ob njegovi sedemdesetletnici mu jc bil posvečen poseben zhornik (Ifnrald S ae ver ud 1897-—1967, ed. Norsk Forlag, 1967); v njem so številni avtorji orisali in ocenili njegova ustvarjalna prizadevanja in njegove dosežke. Njegovemu delu je dala priznanje tudi Norveška akademija s tem, da ga je uvrstila med svoje člane. Saeverudovo umetniško delo je interesantno tudi za naš prostor, zanj še posebej zato, ker se po tej strani kaže njegov avtor s posebnim odtenkom. Skladateljev stik s Slovenci se je namreč začel pred več kot petdesetimi leti z 11. Jakcem. ki je ravno v tej zvezi in zaradi nje značilno razširil svojo ustvarjalno tematiko. Ta stik je po prvem Saeverttdovem obisku v Sloveniji (1934), ko se je srečal tudi z nekaterimi vodilnimi slovenskimi glasbeniki (s S. Ostercem, L. M. Škerjancem. F. Marokom), s slovenskega segel še v širši jugoslovanski prostor. Ko je v drugi svetovni vojni njegova domovina doživela isto ali vsaj zelo podobno usodo kot naša, usodo, ki ga je vodila med aktivne sodelavce norveškega odporniškega gibanja in je v skladu s tem vrsti njegovih kompozicij vdihnila specifičen izraz in j i tu tako dalu posebno izpovedno vrednost, je Saeverud svojo povezanost z nami še značilno poglobil. Poudarek ji je dal tudi s tcin. da je, ko je zvedel za nemški napad na Jugoslavijo, na rokopis svoje Y. simfonije, ki jo je ravno tedaj končal in je znana kot Simfonija odporu, zapisa J, da jo posveču B. Jakcu, kar je hkrati pomenilo posvetilo jugoslovanskim borcem za Svobodo. Ta simfonija je bila tudi povod za visoko jugoslovansko odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno (1974). Ko je v letu 1953 spet obiskal našo domovino, je to, V. simfonijo S prepričljivim uspehom osebno dirigiral na koncertu Slovenske filharmonije v Ljubljani {razen nje še svojo suito Pcer iiynt, medtem ko je na istem koncertu S, Hubad dirigiral še Svcnsonovo J L simfonijo). Saeverudov odnos do našega, ne Je glasbenega in nasploh umetnostnega, ampak celotnega prostora t vsemi njegovimi problemi, se jc seveda tudi poslej nadaljeval, vso do danes je ostal pristen, topel, neposreden, potrjuje ga tudi njegov zadnji obisk pri nas poleti 1975, ko jc ob lej priložnosti norveški pianist Kavser na recitalu v okviru Ljubljanskega tc-s(ivala predstavil njegove klavirske skladbe. Skupščina SAZL ga je dne 25, marca 1976 izvolila za zunanjega dopisnega člana, UMRLI ČLANI Rado Kušej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. iur., redili profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis 1, 185—190. Metod Dolenc, rojen 19, decembra 1875, umrl 10, oktobra 1941, dr. i ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. — Glej Letopis 1, 193—197, Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942, dr. iur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. — Glej Letopis i, 201—238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1855, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za flor isti ko, fitogeografijo in botanično s iste m a ti ko. Dopisni član i na teiim-t i Čil o-p t i r odoslov i ieg U razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 241—257. Ferdinand Seidl, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra f942, realčni profesor, strokovnjak zn meteorologijo, klimatologijo, seizmologi jo In geologijo. Dopisni član matema-tično-p rir od oslov nega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 261—290. R. ih a r d Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redili član umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 41- 43; 2, 75 89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. phi]., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filolosko-iiistoričjiega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis i, 157—160; 2, 61—74, Matija Jama, rojen 4, januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis i, 47—49; 2, 90—103, Ivan Regen, rojen 9. decembru 1S68. umrl 27. julija 1947, dr. pilil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo, Dopisni član inatejuaiično-priro-{1 oslo v nega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, IT 5 do 176; 2, i 04—105. Milan 5 k e r 1 j , rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembru 1947, dr. i ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 127—150; 2, 106 do 123. i J t o n Župančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949. književnik. Redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 151—153; 2, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950. dr. pilil,, redni profesor za .starejše slovanske in slovensko literaiuro na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član filozofsko-lilološko-liistoričiiega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. juniju 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis 1, 51—61; 2, 34—44; 3, 257—266; 4, 86—100- S e r g e j I v a n o v i č \ a v 11 o v , rojen 24. marca 1891, umrl 23. januarja 1931. Prezideut Akademije nauk SSSR v Moskvi. Dopisni član razreda za matematično prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembru 1947. Glej Letopis 2, 31. Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. phil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bihliograf. Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 21. decembra 1946, — Glej Letopis 2, 54—58; 4, 101—124. Matija Murko, rojen Í0. februarja 1861, umTl 11. februarja 1952, dr, phil,, redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član filozofsko-filološko-h is t orí čilega razredi od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 172 do 174; 5, 169—177. I1 r a n Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani. Redni član filozof-sko-filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940, glavni tajnik akademije od f 1. julija 1942 do i9. maja 1950; predsednik akademije od 19, maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis lf 105—110; 5, 148 -160. Boris Kidrič, rojen 10, aprila 1912, umrl 11. apriia 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLR J. Redni član razreda za zgodovinske i ji družbene vede od 6. decembra 1949. —-Glej Letopis 3, 156—164; 5, 161—167. L u c i e n T e s n i e r e , rojen 13, maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellieru. Dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. -— Glej Letopis 3, 92—94; 7, 59- 63. Pavel Lunaček, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko porodniške klinike medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Redni Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1934. — Glej Letopis 6, 61 do 65: 7, 55—58. Petar Skok, rojen 1. marca 1881, unlrl 3. februarja 1956, dr. phd., redni profesor za romansko lilologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, H9 91; 8, 77—82. J a n k o Pole c , Tojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956. dr. i ur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani. Redni člnn od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis 1, 97—101; S. 48—60. Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957. redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Redni čian od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 78—89; 8, 61—67. Hajko N u h t i g a 1 , rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1938, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega inätituta na univerzi v Ljubljani. Redni Član od 7. oktobra 1938. prvi predsednik akademije ik! 4. januarja 1939 do 27, junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1943 do 30. septembru 1949. — Glej Letopis 1, 71—75: 9. 63—67. Frane K s a v. L u k m a n , rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. theo!., dr. phil.. redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovin®! starokričanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 168—169: 9, 78-81. A n d r i j o Stampar,) rojen t, septembra 1888. umrl 26. junija 1958. dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jngoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Dopisni član od 7. novembra 194?. — Glej Utopiš 9, 82-84. Izidor Cankar, rojen 22. upriln 18%. umrl 22. septembru 1958, dr. phil., redni profesor za zgodovino umetnosti uu univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis 5, 67—75; 9, 68 77. Kazimierz Nilseh, rojen i, februarju 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7, novembra 1947. - Glej Letopis 9, 85—87. Pave! Golia, rojen 10. aprila 1887, umrl t3. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega glodnlišča. Redni član od 2. junija 1953, — Glej Utopiš 5, 116—120; 10, 34-59. Aleksandar Belič, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja i960: dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis II, 56—"8. Anton L a jo vi c, rojen 19. decembra 1878, umrl 28, avgusta 1960, komponist in ninzikolog. Redni član od i 6, maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 63—76; li, 34^35. Ejnar Dyggvfe, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr, h. c., dr, ing. h. c,, arhitekt in arheolog v Kopen-liagiiu. Dopisni član od 17, oktobra 1958. — Glej Letopis 9, 47 do 48; 12, 81—82. Božidar L a v r i Č , rojen 10. novembra 1899. umrl 15. novembra 1961, dr. Ined., dr. h. C., redni profesor za kirurgijo na medicinski fakltlteti v Ljuhljani in predstojnik kirurgiéne klinike. Redni član od 6. deeeinbra 1949, od 21. marea 1950 do smrti podpredsednik akademije — Glej Letopis 3, 201—202; 12, 72—80. Z d e n ë k N e j c d Iy , rojen 10, februarja 1H78, umrl 9. februarja 1962, profesor Karlove univerze v Pragi, prezident Akademije znanosti GSR- Dopisni član od 7. novembra 1947, Fran Šaleški F i 11 ž g a r, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis 1, 23—25; 15, 43—46. Milan V i d mu r , rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobru 1962, dr. h. c., dr. teclin. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani, i tedni i lan od 16. maja 1940, načelnik materna t i čno-pri rod os lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija Í942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od 1. junija 1948 do i. maja 1939, konzulent tega instituta od 1. maja 1959 dalje. — Glej Letopis t, 130-142; 15, 47—50. Vale V o u k . rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. phil.. redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 108—109; 13, 51—53. Anton S o vre, rojen 4, decembra 1.885, umrl 1. maja 1963. redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1933. — Glej Letopis 5, 86—88; 14, 36—38. Milan Bogdanovih, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. lebruarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1933. — Glej Letopis 5, 135—136. Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl i. julija 1964, dr. phil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1939 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6, decembra 1949, od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede. — Glej Letopis 3, 188—198; 15, 60—61. juš Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961, — Glej Letopis 12, 54- 62; 15, 62 - 64. Ivan Grafenaucr, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. pilil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za tilološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 161—165; 15, 65—71. 11 i j a Djuričic, rojen 18, julija 1898, umrl 2, aprila 1965, dr. med,, redili profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu, Dopisni član od 22, decembra 1961, predsednik Srpske akademije uauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis 12, 40—42; 17, 50—52. Igor Tavčar, rojen 2. novembra i 899, umrl 27. decembra 1965. dr. med., redili profesor za interno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redili član od G. decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji, - Glej Letopis 3, 205—204; 16, 65—65. Ivo krhek, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. iur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 195R. — Glej Letopis 9, 51—52; 17, 53—55. Anton Mclik, rojen i, januarja 1890, umrl 8, junija 1966, dr. phil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. Tedni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovue in medicinske vede od S. oktobra (955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis i, 170—171; 17, 37-46. Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907. umrl 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 123—124: 17t 47—49. Marjan Salopek, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. phil., redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1967, — Glej Letopis 18, 59- 60 in 83- 86. Josip P 1 c m C 1 j , rojen 1 I. decembra 1873, umri 22. maja 1967, dr. phil.. Častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, n ačel n i k niateiu a tičn o-pr irodo -slovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovue in tehnične Vede od 16. julija 1942 do 50. septembra 1949. — Glej Letopis 1, 93—94; 18, 73—78. Alojz Gradnik, rojen 3. avgusta i882, umrl 14. julija 1967, dr. iur.. književnik. Redni član od 21. decembra 1%2. — Glej Letopis 13, 33—38; 18. 79—82. Ljudmil I i a u p t m a n n , rojen 5, februarja 1884, umrl 19, aprila 1%M, dr. phil., zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo Zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 16, maja 1940, — Glej Letopis 1, 16b; 19, 51-62. Ven Če a 1 a v Koželj, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. iecbn., redni profesor za teoretično elektro- tehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2, junija redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis 9, 55—56; 13, 31; 19, 49- 50. Othmar Kiilin, rojen 5, novembra 1892, umrl 26. marcu 1969, dr. phiL redni profesor za paleontologijo in paleobio-lngijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965. — Clej Letopis 16, 53—54; 20, 78—80. Robert N e u b a u c r , rojen 7. decembra 1895, limrl 3. maja 1969, dr. med-, redni profesor za ftiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 58—39; 20, 74—77, F r a n k W O 1 I m a n , rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. pliil.. redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede Jia filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 41 in 81—82. Feliks L obe, rojen 14, oktobru 1894. umrl 9. maja 1970, dr. h. e. univerze v Ljubljani, redni profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani, Redni člau od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 186—187; 21, 99—100. Gojmir Anton Kos, rojen 24, januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949. — Glej Letopis 3, 214—215; 21, 105—107. Lojze Dolinar, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor tla Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis 5, 157—138; 21, 78—81 in £11—113. France Bevk, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni člun od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966, — Glej Letopis 5, i 10—115; 2i, 117—121. Zoran Rant, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. fehrtiar ja 1972, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschvveigu. Dopisni član od 3. julija 1964. — Glej Letopis 15, 47—49; 23, 81—84. Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. phiL, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, Tedni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 53—62; 23, 85—95. Maks Wraber, rojen 16, septembra 1905, umrl 14, maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član orl 7. februarja i969, — Glej Letopis 20, 51—55; 23, 97—101, France Stelè, rojen 21, februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. pilil., redni profesor za umetnostno zgodovino Ha filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni élan od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 113-123; 23, 103 115. Jot an Hadži* rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. p h il.. Tedni profesor za zoologijo na priro-doslovno-mateinatični fakulteti univerze v Ljubljani Hedni član otf 7. oktobra 1938. — Glej Utopiš 1, 29—37; 23, 117—120. Dimitrije Jovčič, rojen 14, oktobru 1889, umrl 16. februarju 1973, redni profesor za ortopedi jo in travmatoiogijo. I dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis (8, 55 do 58 in 24, 69—72. Lucijun Marija Škerjanc, rojen 17. decembra 1900, uinrî 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 216 do 220 in 24, 73—76. Alija Košir, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor za liistologijo in embriologijo medicinske fakultete. Redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis 7, 45—48 in 24, 77—81. Miodrag Ibrovac, rojen 24. avgusta 1885, umrl 2i. junija 1973, redni profesor romanistike na filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973. — Glej Letopis 24, 47—52 in 83—85. Franc Celešnik, rojen 27. oktobru 1911, umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo lia medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, 49—50 in 24, 87—91. Vojeslav Molè, rojen 14. decembra 1886. umrl 5. decembra 1975, redni profesor za srednjeveško umetnost na Ja-gclonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 29—34 in 24, 93—98. Sinila Stankovic, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. p bil., redni profesor za zoo log i jo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5. i03-104 in 25, 93—94. Milan B a r t O š , rojen 10. novembra 1901, umrl 12, marca 1974. dr. iur., redni profesor pravne fakultete v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9, 43—+4 in 25, 97-99. Vas o Butozan, rojen 5. decembra 1902, umrl 14, maja 1974, dr. vet, dr. h. c., redni profesor veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja i967. - Glej Letopis 18, 50—51 in 25, 105—104. France K o b l a r, rojen 39, novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. pliiL redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti. — Glej Letopis 15, 35—58 in 26, 83—87. Jean N O u g a y r o l , rojen 14. februarja i900. umrl 25. januarja 1975, asiriolog, profesor na Ëcole pratique des Hautes Etudes v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. — (.dej Letopis 19, 35—36 in 26, 89—95. Ivo A il d r i c, rojen 10. oktobra 1892, umri 13. marca 1975, književnik, Nobelov na grajen ec za književnost. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 133—134 in ¿6, 97—102. Krsto Hegedušic, rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila Î975, akademski slikar-mojster. Dopisni član od 20. marca 1975, — Glej Letopis 26, 103—108. Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redili profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. —■ Glej Letopis 5, 121-122 in 26, 109—113. Dušan K e r m a v li e r , rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. iur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne kujižnice v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1971. Glej Letopis 22, 59 -45 in 26, 115—118. Bran i mir G ulic, rojen 6. aprila 1901, umrl 7, julija 1975, dr. med., dr. pbil., redni profesor za otormolaringologija liu medicinski fakulteti v Zagrehu. Dopisni član od 3. junija 1964. — Glej Letopis 15, 41—46 in 26, 119—121. Stanko Škerij, rojen 7. februarja 1893, umrl 2L julija 1975, dr. pliiL, redni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. februarja 1969, — Glej Letopis 20, 39—40 in 26. 123—126. K o s t a T o d O i O v i c, rojen 5. julija. 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske lx>Iezni medicinske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 107 in 26, 127—130. Boris Zihfirl, rojen 25. septembru 1910, umrl 11. februarja 197b, redni profesor za občo sociologijo in zu zgodovino marksizma na filozofski fakulteti in fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v f jubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od IT, oktobra 1958. — Glej Letopis 3, 165—171; 9, 38—40 in 27. 119—124. Milko B e d j a n i č , rojen 29. junija 1904, umrl 15, februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974. Tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. — Glej Letopis 19, 39; 25, 50—55 in 27, 125—129. Pavel Stern, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974. — Glej Letopis 25, 74—76 m 27, 131—134. Murko Koslrenčič, rojen 21. murca 1884, umrl 19, maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFB J do 19. stoletja na pravni fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis 5, 74—75 in 27, 135—138. f f I % BORIS ZIHERL (1910—1976) Dne 11. februarja llJ76 je umrl, star 65 iet, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik profesor Boris Ziherl. Na žalni seji razreda za zgodovinske in družbene vede je imel dopisni član profesor dr. Boris Majer v počastitev pokojnikovega spomina tale govor: Ko se poklanjamo spominu Borisa Ziherla, velikega slovenskega revolucionarja in znanstvenika, ki ga je nerazumljiva usodnost narave tako nepričakovano, toliko prezgodaj iztrgala iz naših vrst, nam vstaja pred očmi podoba moža, ki je združeval v sebi dve najimenitnejši kvaliteti človeške ustvarjalnosti, revolucionarno in znanstveno. Pokojni Boris Ziherl je bil oboje: revolucionar, ki je šel skozi trdo šolo ilegalnega revolucionarnega boja, ki mu je posvetil vse svoje intelektualne in moralne moči, revolucionar, ki mu je bila osvoboditev delavskega razreda najvišji človeški cilj in hkrati znanstvenik, ki se je z vso jasnostjo zavedal, da je revolucija brez znanstvenega duha neodgovorna utopija, kakor jc na drugi strani znanost, brez revolucionarnega duha zgolj pozitivistična legitimacija. Ta revolucionarni duh znanosti jc Ziherl odkrival v Marsovi, Engel-sovi in Leninovi znanstveno filozofski in revolucionarno kritični misli, v dialektičnem in historičnem materinlizmu, ki ga ji i pojmoval kot dogmo, kot enkrat, za vselej najdeno rešitev vseh Človeških družbenih in znanstvenih vprašanj, temveč že od vsega začetka kot revolucionarno znanstveno in filozofsko metodo, ki omogoča globlje in celovitejše prodiranje v neznano, predvsem pa kot napotilo za revolucionarno spreminjanje sveta, za uresničitev tistega velikega cilja, ki se mu je zavezal v najzgodnejših letih in mu ostal zvest vse svoje življenje, Kot tak je bil skitpaj s Kidričem in Kardeljem eden tistih velikih slovenskih revolucionarjev teoretikov, ki so vnašali teorijo v revolucionarni boj delti v škili množic, delavskega razreda in vseh progresivnih slojev slovenskega narodu, pa t vid i širše, vse Jugoslavije, in ki so v teuj boju marksistično znanost nenehoma praktično preskušali, razvijali in posodabljali, Ziherl je med slovenskimi revolucionarji tisti, ki je svojo revolucionarno pot najtesneje povezal s proučevanjem in razvijanjem marksistične teorije in je v te ni videl tudi svojo najpomembnejšo življenjsko nalogo. To ga je tudi usmerilo k temu, da se je po osvoboditvi, ko neposredne naloge revolucionarnega boja niso bile več tako akcijsko neodložljive, kot v času narodnoosvobodilnega hoja, se v večji meri posvetil teoretičnemu in znanstvenemu delu kot redni univerzitetni profesor, kot član in sodelavec mnogih znanstvenih in kulturnih združenj in inštitutov. Vendar pa je tudi v tem času napornega znanstvenega in pedagoškega dela ostal revolucionar z dušo in telesom, družbenopolitični dela vet;, ki je svoje znanstveno in pedagoško delo uspešno iti dinamično povezoval z najodgovornejšimi družbenopolitičnimi dolžnostmi, ki jih je tudi v tem času še naprej oprnvijak mnoge ined njimi prav do zadnje ure svojega življenja. Zilirrl je bil eden izmed tistih redkih politikov in družbenih delavcev, ki so si kljub trdemu revolucionarnemu boju in preobilici dnevnih političnih nalog znali pridobiti velikansko teoretično znanje, to znanje upOTnbljafi v družbeni praksi in ga hkrati tn d i posredovati novim in novim generacijam družbenopolitičnih delavcev, aktivistov, študentov vse do najširših množic delavskega razreda. Prav fa njegova živa, neposredna vključenost v revolucionarni in osvobodilni boj slovenskega delavskega razreda, slovenskega naroda in hkrati njegova živa, neposredna prisotnost v samem vrini slovenske znanstvene družboslovne ustvarjalnosti je vtisnila neizbrisen pečat vsemu njegovemu znanstvenemu in pedagoškemu delu. Pri tem ga je nenehoma spremljala želja, da hi se mogel še glohlje, še intenzivneje posvetiti znanosti, teoretičnemu in znanstvenemu raziskovanju, tisti znanosti, ki jo je med vsemi znanstvenimi panogami na višje cenil, znanosti zgodovine. Znanost zgodovine Ziherlu ni pomenila zgolj historiografije v smislu raziskovanja preteklosti, čeprav lakih znanosti nikoli rti podcenjeval, temveč predvsem kot zgodovinsko osmtšljanje sedanjosti, današnjih in jutrišnjih bojev človeka za njegovo razred no socialno in politično osvoboditev. Znanost zgodovine — to je hil Ziherlu historični materializem, ki ga je pojmoval predvsem kot znanstveno inelodo. kot leorijo v praksi, kot metodološko orodje za prodiranje v še ne odkrite razsežnost i človekove družbenozgo-d o vinske bili in hkrati kot sredstvo za njeno revolucionarno spreminjanje, V osebnih razgovorih mi je večkrat dejal, da bi se v svojih študentskih letih brez dvoma posvetil študiju zgodovine, če bi mu razmere takrat to dovoljevale. Vendar je kljub temu, da se formalno tli mogel posvetiti študiju, postni v najimenitnejšem pomenu besede znanstvenik zgodovine, zgodovinar revolucionar, ki mu zgodovina ni ostala zgolj predmet znanstvenega proučevanja, temveč se je vpisal kot eden njenih pomembnih ustvarjalcev v Zgodovino naše revolucije, narodnoosvobodilnega hoja, v zgodovino teorije in prakse naše samoupravne socialistične družbe. Ziherl je bil tudi eden tistih, slovenskih marksističnih teoretikov, ki jih je posebej privlačila Zgodovina kulture, slovenska pretekla, pa tudi sodobna kui-lurna, umetniška ustvarjalnost, V kateri je kot marksist raziskoval zlasti tisto njeno razsežnost, ki jo je meščanska literarna metodologija največkrat iz puščala izpred oči, njeno družbeno, socialno, razredno vsebino, ki jo je pojmoval kot cminentno človeško osvobodilno razsežnost, kot najpomembnejšo vrednostno sestavino vsake resnično kulturne in umetniške manifestacije. Kot marksistični teoretik-revolucionar enciklopedičnega znanja je tovariš Ziherl že zelo zgodaj, v obdobja predvojnega ilegalnega dela, še posebej pa v veliki šoli komunizma, na rob t ji v Hreinski Mitrovici, živo začutil, da je ena njegovih najvažnejših življenjskih nalog, širiti poznavanje marksizma. Ziherl je bil in bo ostal še dolgo učitelj mnogih generacij slovenskih in jugoslovanskih marksistov revolucionarjev, ki jim je z zanesljivo roko odpiral pot v zakladnico marksistične teoretične misli, zajemajoč iz svojega obsežnega in temeljitega poznavanju ne le marksizma samega, temveč tudi največjih i rt najpomembnejših kulturnih dosežkov človeštva. Eno najplodnejših in naj ustvarja lite j ših obdobij njegovega pedagoškega dela je bila ustanovitev Inštituta za družbene vede v Beogradu, ki se je pod njegovim vodstvom med leti 1948- 1950 razvil v najpomembnejše žarišče teoretične marksistične misli v Jugoslaviji in v katerem je vzgojil pomembno število družbenopolitičnih delavcev in znanstvenikov, ki so se pozneje uveljavili kot najodgovornejši družbenopolitični in znanstveni delavci na najrazličnejših področjih našega družbenega življenja, V osebnih razgovorih z njim sem čutil, da ima to obdobje svojega pedagoškega dela za najsrečnejše in najuspešnejše \ svojem življenju. Velikokrat mi je izrazil željo, da bi ponovno ustvarili taksno institucijo, takšne možnosti za intenzivno študijsko delo. kakršne so imeli slušatelji njegovega inštituta v tem obdobju. Ko smo ustanavljali podiplomski študij teorije marksizma in samoupravljanja v okviru Marksističnega centra pri CK ZKS, smo imeli pred očmi izkušnje tega danes že legendarnega ¡Ziherlovega« inštituta in Ziherl sam se je kot predstojnik tega študija z veliko zavzetostjo lotil tlela. Želeli smo, rla bi lahko vgradili v letos začeti podiplomski študij marksizma in samoupravljanja dragocene izkušnje, prav posebej p.i veliko Ziherlovn teoretično m pedagoško znanje ter tako nadaljevali tradicijo tega resnično najuspešnejšega in najproduktivnejšega študija marksizma v povojnem obdobju. V tem prizadevanju, ki smo ga imeli in imamo za eno naj pomembnejši 11 nalog slovenske marksistične teoretične misli, čutimo Ziheriovu smrt še posebno boleče kot nenadomestljivo izgubo, ki nas toliko bolj zavezuje, da ostanemo zvesti njegovim velikim teoretičnim in pedagoškim izkušnjam in da na osnovi tega, kar nam je zapustil pisanega, nadaljujemo njegovo delo. Premočrten, neizprosno nepopustljiv v načelnih teoretičnih vprašanjih — ne iz zaverovanosti vase ali v teorijo, ki jo je zastopal, temveč iz globoke znanstvene in revolucionarne izkušnje, človeško topel, skromen, razumevajoč v osebnih stikih, vedno pripravljen pomagati s svojimi velikimi življenjskim i, revolucionarnimi, znanstvenimi izkušnjami in znanjem, a zmeraj kristalno jasen in trden v svojih teoretičnih ocenah, tudi v situacijah, ki so marsikoga zamajale — tak stoji ta trenutek pred našimi očmi, kot si ga moremo v tej uri bolečine priklicati v spomin kot človeka, kot pedagoga, kot znanstvenika, kot revolucionarja, čigar življenjsko delo nas zavezuje politično, znanstveno, pedagoško in ne nazadnje človeško. Slava njegovemu spominu. Milko Bfedjanič MILKO BED JANIC (1904—1976) Razred za medicinske vede Slovenske akademije znan ušli in umetnosti je izgubil Hvujegu prvega razrednega tajnika, profesorja tir. Milka Bed j a niča, rednega člana akademije in članu njenega predsedstva. Predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti mi je zaupalo bridko dolžnost, da se v njegovem i menil in v imenu VI, razreda in njegovih članov poslovim od tega, kar je od velike osebnosti namenjeno grobu. Kajti OnO veliko, njegovo delo in spomin, na živega iskrivega Bedjailiča, vse tO Ost;i j a med nami in bo Ostalo še prek dosega našega spominu. Milko Bedjniiič je bil rojen 29. junija 1904 v Sarajevu. Se mlad je, kakor je pne narekovala delovna pot njegovega očeta, prišel V Slovenijo in je na mladi medicinski fakulteti V Ljubljani začel študirati medicino in je študije dokončal s promocijo za doktorja medicine v Zagrebu leta 1929. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v splošni bolnišnici v Mariboru, kjer je leta 19% končni specializacijo iz interne medicine. Dve leti pozneje je moral že prevzeti vodstvo infekcijskega oddelka mariborske bolnišnice. Nemška okupaciji! mu je prinesla najprej vojno ujetništvo in nato — po treh letih delu v liolnišniei — obsodbo zaradi sodelovanju V osvobodilnem gibanju in zapor, v katoTem je dočakal osvoboditev. Poslej lahko iz leta v leto sledimo Bedjani-Čev strokovni in znanstveni vzpon na kliničnem, pedagoškem in raziskovalnem področju: 1945 predstojnik infekcijskega oddelku v mariborski bolnišnici, 1946 strokovni vodja infekcijske klinike v I.jubljani, leto zatem honorarni predavatelj za nalezljive bolezni na medicinski fakulteti v Ljubljani, 1950 docent, 1957 izredni in 1963 redni profesor. V študijskem letu 1957/58 je bil prodeknn, naslednje šolsko leto pa dekan medicinske fakultete. V času najbolj razgibanega vrenja je bil vrsto let predsednik komisije za refomio študija na medicinski fakulteti in član študijske komisije. Biografski podatki pokojnega akademika odsevajo bogato življenje zdravnika, učitelja in raziskovalca, življenje, polno vztrajnega in trdega človekoljubnega dela za bolnika in za ljudsko zil ra v je, pa tudi neugnunega ustvarjalnega iskanja. Kot trajen spomenik skoraj pol stoletja zdravniških izkušenj in raziskovalnih prizadevanj je akademik BedjaniČ zapustil blizu šestdeset publikacij, med iljimi tudi izvirna dela, ki so tehten prispevek medicinski znanosti v mednarodnem merilu. Kot raziskovalec je profesor Bedjanič posegal daleč prek svoje ožje stroke infektologi je na področju epidemiologije in imunologije, Y njegovih publikacijah lahko sledimo dve glavni temi; \ zdravljenje škrlatinke je uvedel pomembno novost s skrajšanjem izolacije bolnikov ob istočasnem dajanju antibiotikov. O leni je prvič poročal v »Problemih epidemiologije« leta 1951 in dokončno leta 1955, ko je ugledna dunajska >Wiener med i z in i scire Wochenschrift« o tem problemu objaviia njegov članek, ki je zbudil zanimanje tudi prek naših meja. Največ pa so k Bed j an i če v emu mednarodnemu ugledu prispevala njegova raziskovanja iu odkritja na področju bolezni možganov in njihovih ovojnic, ki jo je kot serozni meningoeneefa litis opisal že letu 1948, nato pa raziskoval vse do leta 1955. ko je lahko dokazal njenega prenašalca in ko so na njegovo pobudo izolirali virus, ki je njen povzročitelj. Bolezen je takrat imenoval »klopni meniligoencefalitis«. Razjasnitev dotlej odprtih vprašanj pri tej bolezni je pomembno prispevala k njenemu odkrivanju, preprečevanju iu zdravljenju, pa tudi k dopolnitvi epidemiologije meningitisa v jugoslovanskem prostoru. Za svoje zdravniško iu pedagoško delo je bil akademik Bedjanič dvakrat odlikovan z visokim državnim odlikovanjem, l druženje infektologov Jugoslavije pa ga je izvolilo za svojegu predsednika in za častnega Člana, Slovensko zdravniško društvo ga je na 111. občnem zboru leta 1974 izvolilo za častnega člallu. Slovenska akademija znanosti iu umetnosti mu je izkazula priznanje za raziskovalne dosežke z izvolitvijo za dopisnega Člana leta 1968 in mu je kmalu nato zaupala tudi dolžnost glavnega urednika sekcije A Bulletin scieniifique. [o dolžnost je opravljal z vso vestnostjo do smrti. Na skupščini akademije, dne 21. marca 1974, je bil izvoljen za rednega člana. Medicinski oddelek IV. razreda ga je ob osamosvojitvi v VI. razred za medicinske vede soglasno izvolil za razrednega tajnika. Zaradi svoje mirne in nedramatične natančnosti in zanj značilne to-variške obzirnosti je pri članih razreda užival simpatijo in spoštovanje- Z vztrajnim delom z dosežki svojih raziskovanj, zlasti pa iudi s svojimi izjemnimi značajskimi lastnostmi, si je akademik Bedjanič pridobil izredno širok krog občudovalcev med zdravniki in študenti ter mnogo iskrenih prijateljev med tistimi, ki smo imeli srečo poznati ga iu sodelovati z njim. Skromen in za bežnega opazovalca zadržan ni rad govoril 0 priznanjih in uspehih, ki jih je dosegel doma In na tujem, Njegova vedra in iskriva narava, njegova široka razgledanost v naravoslovju, kulturi in znanosti, pa njegova ljubezen do umetnosti in lepote in njegova tako pristna življenjska radost — vse to se je razkrilo le poredkoma, v krogu ljudi, ki jim je zaupa I in ki ji It je imel rad. V takih trenutkih je kaj povedal o svojem zasebnem svetu: o družini in o drugi domačiji, ki si jo je bil ustanovil na istrski obali. -Njegovo nepričakovano slovo je za nas vse boleče, in vrzel za njim v vrsta li slovenskih zdravnikov in članov akademije se dolgo ue bo zakrila. Toda smrt, ki nam ga je vzela, je bila prav takšna, kakršno bi si bil — to vemo iz razgovorov z njim — kot zdravnik sam izbral. V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti si je s svojim delom zagotovil trajen spomin. Za nas, ki smo ga spoštovali in imeli radi, pa bo ostal, kar sem o njem kot o zdravniku rekel na slovesnosti ob njegovi 70-Ietnici, največ kar ialiko rečemo o zdravniku sploh; zdravnik je dober človek, ki zna medicino. Janez Milčinski Pavao Stern PAVAO STEBN (1913—1976) 20. marca 1976 je umrl dr, Pavao Stern, redni profesor in predstojnik Inštituta zn farniakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter redni član Akademije znanosti in umetnosti Rosne in Hercegovine. Rojen jc bil leta 1913 v Taraždinu. Že 1936. leta je diplomiral na Medicinski fakulteti v Za grehu in se takoj posvetil eksperimentalni farmakologiji. Eden od prvih pri nas je ubral to pot, ki je bila pred 40 leti tudi v svetu le slabo znana in neutrta. Po. krajših izpopolnjevanjih v nekaterih farmakoloških eksperimentalnih centrih v Evropi je v Zagrebu v današnji »Plivic ustanovil farmakološki laboratorij in začel z delom. Tu se je srečal s prof. Vladimir jem PTclogom, Nobelovim nagrajencem za kemijo, ki je takrat v istem podjetju vodil znanstveni laboratorij; Z njim je nekaj let uspešno sodeloval v raziskovalnem tandemu: organski kemik in faTmakolog. Ko je po osvoboditvi začel z delom na univerzi je bil torej že izkušen farniakolog. Najprej je delal od 1945 leta kot asistent in docent na Medicinski fakulteti v Zagrebu, od leta 1947. ko je bil izvoljen za rednega profesorja, pa na Medicinski fakulteti v Sarajevu. V nekaj letih mu je tam uspelo postaviti na noge nov inštitut, enega od pomembnih središč jugoslovanske bazične eksperimentalne medicine. Raziskovalnemu delu se je P. Stern posvetil z velikim navdušenjem in zagnanostjo, ki ju je obranil p Ta v do naglega konca svojega življenja. Nova odkritja v farmakologLji in medicini na sploh, ki jih je skrbno spremljal, so fia vedno vznemirjala, navduševala in vlekla v nove raziskovalne programe, Bil je poln idej z izredno sposobnostjo za povezovanje posameznih odkritij v celoto. Rezultati njegovega skoraj štiridesetletnega dela, zbrani v več kot 500 znanstvenih in strokovnih delih, so pomembni prispevki različnim področjem farmakološke znanosti. Raziskoval je problem antimalarikov, problem srčnih glikozidov, vlogo aeetilbolina. mehanizem delovanja penicilina, delovanje antilevkemijskih sredstev, funkcije vegetativnega živčevja, delovanje antiholinesteraznih snovi, permeabilnost bioloških membran, mehanizem delovanja toksina botulinnsa, delovanje nekaterih živalskih strupov in še druge probleme. Nekaterim vprašanjem pa je posvetil posebno pozornost in jih poskušal podrobneje razjasniti. Problem histamina in antihista-minikov je tako eden od problemov, ki se jih je lotil med prvi- mi in ki so ga spremljali do konca življenjske poti- Raziskoval je mehanizem njegovega delovanja na periferiji in v osrednjem živčevju, kjer gti je posebej zanimala povezanost njegovega učinka s holinergičnimi mehanizmi, Svoja odkritja in spoznanja o histaminu je skušal povezuti s problemi, ki tarejo praktično medicino, kot so vnetje iti ekcem. Podrobneje se jc, posebno v zadnjih letih, posvetil farinakologiji osrednjega živčevja, V začetku je raziskoval predvsem snov P, polipeptid, k t ima centrulni sedativni učinek in naj bi po njegovem bil fiziološki trankvilizator. Mehanizem njenega delovanju je razložil z izločanjem glieina, preproste aminokisline, za katero se danes misli, da ima tnediatorsko funkcijo. Pozneje pu se je posvetil problemu bolezni striatuma. Pokazal je, da pri parkinsonizmu poleg dopaimna pade tudi koncentracija serotonina v osrednjem živčevju. Pokazal je na zvezo med statičnim tremorjeni in železom ter flavini v delih osrednjega živčevja, ki so vpleteni v mehanizem nastanka tremorja. Nadalje je pokazal, da okso-t.reniorin deluje s tem, da aktivira holinaeetilazo. Poleg tega je kot farmakolog .sodeloval tudi pri številnih raziskavah problemov, pomembnih za medicino v Bosni in Hercegovini ter Jugoslaviji sploh. Pavao Stern je vzpostavil strokovne stike s številnimi sorodnimi raziskovalnimi institucijami doma in po svetu ter te stike tudi redno vzdrževal. Bil je član številnih tujih in mednarodnih znanstvenih organizacij ter uredniških odborov znanstvenih revij. Sodeloval jc na mnogih domaČih in mednarodnih znanstvenih kongres i Ii. Tudi sam je organiziral štiri mednarodne simpozije, posvečene prohlemoni. s katerimi se je ukvarjal njegov inštitut. Enako pomembni kot znanstveni so bili tudi njegovi uspehi učitelja in vzgojitelja mladih raziskovalcev. Izjemna komunikativnost, sposobnost vzbujanja zanimanja in delovnega interesu pri sodelavcih, kombinirana z velikim smislom za humor in z razumevanjem vsakdanjih prohlemov ljudi okrog sebe, mu je omogočila izjemne uspehe tudi na tem področju. Sadovi tega njegovega dela so vidni v kadrovsko trdnem institutu, ki ga je kljub nenadnem odhodu zapustil, deležne pa so jih tudi mnoge raziskovalne organizacije po Jugoslaviji, saj jc šlo skozi njegov inštitut mnogo eksperimentalnih delavcev hazičnih medicinskih ved, ki zdaj nadaljujejo njegovo delo. Štefan Adamič Marku Ko&trenčič MARKO KO ŠTREN CIO (l 884—1976) Dne 19. maja 1976 je umrl v ZagTebu dr. Marko Kostrenčic, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v razredu za zgodovinske in družbene vede od 2. junija 1953. Rojen je bil 21. marca 1884 v Zagrebu v rodbini, kjer je dobil mnogo pobud za kulturno delo, dovršil je v Zagrebu študij prava in se nato specializiral za pravno zgodovino na univerzah na Dunaju in v tedanjih .središčih študija slovanske pravne zgodovine (Praga, Varšava, Krakov in Lvov). Po habilitaciji je postal že I. 191" izredni, 1916 pa redni profesor na novi sto-lici za hrvatsko pravno zgodovino, pozneje za pravno zgodovino Srbov. Hrvatov in Slovencev oz. za jugoslovansko pravno zgodovino, Pripadal jc generaciji hrvatsko-srbske koalicije, bil je od junija do decembra 1931 minister za socialno politiko, od januarja 1933 do aprila 1936 ban Savske banovine, 1. 1941 pa je bil odstranjen z univerze in prebil čas od novembra 1941 do aprila 1942 v taborišču Stara Gradiška. L. 1945 je bil reaktiviran in je nnto predaval zgodovino države in prava narodov FLRJ do 19. stoletja, do svoje upokojitve 1. 1955. Ze I. 1920 ji' postal dopisni član, l. 1921 pa redni član JAZU. kjer je opravljal prav do svoje smrti važne funkcije. L. 1930 je postal dopisni član Srpske akademije natika i umetnosti, L 1948 pa doktor honoris causa Karlove univerze v Pragi. Znanstveno delo dr. Murka Koslrenčiča obravnava skoraj izključno hrvatsko in deloma srbsko pravno zgodovino srednjega veka. Pri tem je zanj značilna usmerjenost na študij in oznako virov zu pravno zgodovino; ta značaj prevladuje pri njegovi starejši redakciji hrvatske pravne zgodovine, vsebinska vprašanja so obravnavana v okviru študij o virih. Pozneje se temu pridruži interes za prikazovanje razvoja pravnozgodovin-ske literature, njene metodologije in teorij. Drugačen značaj imajo njegova monografija » Fides publica (javna vera) u prav-noj istoriji Srba i Iirrata do kraja 15. veka« iz 1. 1930, pa huí i njegova polemika »Yinodolski zakone iz 1. 1949. njegova slika zgodovine Hrvatske v 12. in 15. stoletju v prvi knjigi ^Zgodovine narodov Jugoslavije« iz 1. 1955 in njegov »Načrt h i stori je hrvatske države i hrvatskog prava, Ie, iz leta 1956, kjer obravnava tudi nekatera sintetična vprašanja, predvsem o odnosih med pravno in politično zgodovino. Posebej je poudariti, da je Kostrenčič nadaljeval Sniičiklasovo delo kot urednik pomembnega s-Codex diplomáticos regnt Croutine, Dalmatiae et Sla-voníaet. V zadnjih desetletjih njegovega življenja so Ko s tren - čiču rntere si lala in vznemirjala sin i etična vprašanja zgodovinske vede, kar se je izrazilo v njegovih člankih in predavanjih, ki so vzbudili zanimanje, pa tudi pomisleke. Prav do koncu svojega življenja pa je Iii I Marko Kostreučič predsednik Mcrl-nkadcmijskega odbora za novo izdajo (tako mednarodno kakor tudi jugoslovansko) repertorija srednjeveških virov novega Pot tli a sta «J in predsednik Mcdakadcniijskega odbora za slovar srednjeveške in novoveške latinščine na ozemlju Jugoslavije, pri katerem se izdaja slovarja srednjeveške latinščine in bibliografije jugoslovanskih latinistov že bližata koncu, medtem ko se za slovar novoveške latinščine šele zbira gradivo. Pri tem ga je prevevala zavest o pomembnosti te latinščine in delu teh latinistov, kur velja seveda v največji meri za Hrvate, vendar pa tudi za druge jugoslovanske narode. Pri tem delu so sodelovali in sodelujejo tudi Slovenci in tako je Marko Kostrenčič prispeval k temu, da tudi mi boljše spoznamo te doslej zanemarjene aspekte nase zgodovine. Fran Zwitter Leo BiieJjler In in e ni o r i a m DR. LEO BAEBLER (1912—1976) Due 9. avgusta 1976 je umrl dr. Leo Baebler, upravni direktor Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na Žalah se je od njega poslovil predsednik SAZU akademik prof. dr. Janez Miičinski s temi besedami: I'red dobrim letom dni je bolezen nenadoma, iz polnega zdravja in žive dejavnosti, iztrgala z dela na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti našega upravnega direktorja dr, Lea Raeblerja. Kmalu nato nas je pretresla vest, da za njegovo bolezen lii zdravila in da brez izjem pelje v smrt. Odslej smo lahko samo z obžalovanjem in bridkostjo sledili, kako sc je korak za korakom — navzlic nemočnim prizadevanjem medicine in navzlic skrbi družine — umikalo življenje, ki je bilo tako tesno povezano z Tast jo Slovenske akademije znanosti in umetnosti domala od njene ustanovitve celih 35 let. Leo Baebler se je rodil v učiteljski družini dne 4, februarja 1912 v Zireh. Šolal se je na Bledu, v Kranju in v Kočevju, kjer je maturiral leta 1950. Dva semesira visokošolskega študija s prvim državnim izpitom je opravil v Zagrebu, nato se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani in je študije končal z doktoratom julija leta 1938. Naslednji leti je praktieiral ua sodiščih v Radovljici in Ljubljuni in odsitižil vojaški rok. Februarja leta 1941 je bil imenovan za pogodbenega direktorja pisarne Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Na tem mestu je ostal tudi med vojno, že od leta 1941 povezan z organizacijo Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi je delal v Komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev do novembra 1945, ko se je vrnil na delovuo mesto v Akademijo. Decembra 1945 je bil postavljen za direktorju njene upravne pisarne, Na tem mestu je kot upravni direktor Slovenske akademije znanosti in umetnosti ostal do kraja svojega življenja. Skopi in zgoščeni biografski podatki pa ne morejo pokazati deloviieg;t življenja in njegovih sadov, ki so vgrajeni v temelje Slovenske akademije znanosti in umetnosti v vseh povojnih ictili njene rasti in njenega razvoja. lJokojni dr. Baebler je doživljal in gradil ta leta in ostajal vselej predan in zvest delavec Akademije v njenih lepih in hudih dneh. Zaradi narave dela, ki ga je opravljal, pa še bolj zaradi njegove osebne skromnosti, se uspehi Baeblerjevega znanja, vestnosti in izkušenosti ne kažejo z bliščem pesmi, zgradbe, spomenika ali podobe. Vzi- dani so v liišo te naše Akademije, njenega predsedstva, njenih inštitutov, njenih domov, pu tudi njenih publikacij. Preprosto tako, kot se vgradi in izgine pod ometom kamen v mostu ali v oboku nad vrati. Kamen-nosilec je tu in bo ostal; pa samo tisti, ki je doživel gradnjo in sodeloval v njej, ga p oni ni in pozna njegovo delovanje. Slovenska akademija znanosti in umetnosti se bo s hvaležnostjo spominjala vsega, kar ji je v desetletjih vestnega in tvornega delu dal njen upravni direktor dr. Lco Bnehier. Ko pa s temi besedami opravljam žalostno dolžnost, ki mi jo nalaga funkcija, bi se vendar rad poslovil od iskrenega tovariša in zvestega prijatelju iz študijskih let in se spomnil na vedre dni, ki sva jih skupaj preživela ob knjigah in na izpitih, pa slepeče ga sonca na snegu v gazi njegovih smuči, pa njegovih pozdravov z visokogorskih tur, pretežkih zame, a brez problemov zanj, ki sem v njem občudoval vrhunskega športniku in planinca v najbolj plemenitem pomenu besede. Ko se tako poslavljam hkrati od dragocenega delavca Slovenske akademije znanosti in umetnosti in od dragega tovariša in prijatelju, zagotavljam, da mu bomo ohranili lep in trajen spomin. III POROČILO O DELU AKADEMIJE A K. A D E M 1 J A V LETU 19 7G Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1M76 3 častne čJane, 34 rednih, 25 dopisnik Članov in 28 zunanjih dopisnih Članov; skupaj 89 članov. V L razreda je bilo fi rednih, 5 dopisnih iti 4 zunanji dopisni člani, v H. razredu 5 rednih, 6 dopisnih in 6 zunanjih dopisnih članov, v 111. razredu jc bilo 6 rednih, 4 dopisni in 5 zunanjih dopisnih članov, v IV. razredu "J redni, 1 dopisni in 4 zunanji dopisni člani, v V. razredu S rednih, i dopisnih izi ti zunanjih dopisnih članov, v VI. razredu 4 redni, dopisna in > zunanji dopisni člani. SAZU je v letu 1 rJ76 izgubila podpredsednika akademika Borisa Ziherla {11. 2. 1976), tajnika 6. razreda akademika dr. Milka Bedjauica (15. 2. 1976), 2 zunanja dopisna člana {dr. Pavla Sterua, 20. i976 in dr. Marka Kostreučjea, 19. 5, 1976}, svojega dolgoletnega upravnega direktorja dr- 1-ea Baetlerja (9. 8. 1976). prvega načelnika naravoslovne sekcije terminološke komisije SAZU prof, Franca Kapusa (50. 8, 1976) in tudi dni poletnega oskrbnika doma SAZU v Planici Josipa Omana (2fl, 3. 1976). Inštituti SAZU ima 13 inštitutov, terminološko komisijo s pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sekcijo, študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstvn, študijski center ¿a družbene vede, v okviru katerega je zaživela i. skupina, kot skupina za vprašanja pravnega varstva Znanstvenih odkritij, ki jo vodi dop. član prof. dr. Stojan Pretnar, in svet za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU. lil Lrlopi» Odlikovanja, nagrade i ji priznanja so prejeli: Kidričevo nagrado za leto 1976 sta prejela akad. Josip Vidmar (za življenjsko delo na področju slovenske estetike in kritike) in akad. prof. dr. Dušan Hadži (za delo na področju vibracijske spektroskopije molekul in kristalov). Nagrado Sklada Borisa Kidriča sta prejela akad. Bojail Čop (za delo Indogermanska sklanjatev v [uči indouralske primerjalne slovnice) iu višji strokovni sodeluvec SAZC v pok. Speleolog Egon Protner (za delo sKoleOpteroioška favou pečina i jatna Hrvatske s historijskim pregledom istraživanjac). Priznanje OF za leto 1976 sta prejela akad. Lado VavpetlS in ukad. Bogdan BreCelj, Prešernovo nagrado za leto 1976 je prejel za svoje živ ljenjsko delo akad. Miško Kranjec,, nagrado Prešernovega sklada pa tov. Jože javOršek. 12. 2. 1976 je zunanji dopisni član SAZU ukad. Miroslav Krleža prejel avstrijsko državno nagrado. 6. 5, 1976 je akad. Bogdan Rretelj prejel Red jugoslovanske zašla ve z lento (ob priliki 70-lctniee). Od 29. 4. 1976 dalje je predsednik SAZU akad. J. Milčinski predsednik Odlrnra za Prešernove nagrade in priznanja študentom Univerze v Ljubljani. 12. 5. 1976 je predsednik S A ZLI prejel plaketo varnosti na Izvršnem svetu skupščine S RS. 2. 6. 1976 je predsednik S A ZI postal častni član Slovenskega zdravniškega društva in prejel naslednja priznanja: Zlato plaketo Univerze v Ljubljani, Plaketo zveznega odbora Rdečega križa Jugoslavije, Spominsko plaketo Medicinske fakultete v Ljubljani za 10-1 ctno delo, zahvalno listino Medicinske fakultete v Sarajevu (ob 30-leiniei). 7. 6. 1976 je častni in redni član SAZU Josip Vidmar prejel francoski red oficirja legije časti. 26. 11. 1976 je dopisni član Zdenko kalin prejel Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. 24. 12. 1976 je višji strokovni sdclavcc SAZU Egon Pret-jier prejel Red tlela z zlatim vencem. 23. 6. 1976 je bil ob 3l)-letnici Geološkega zavoda odlikovan Institut za paleontologijo SAZL s plaketo in priznanjem za vzorno sodelovanje. 18. 11. 1976 j« bila znanstvenemu svetniku (It. I ranu Pe-tretu podeljeni ob priliki 30-letniee ustanovitve Filozofske fakultete v Skopju listina in plaketa za zasluge pri organizaciji te fakultete. Jubileji V letu 1976 so praznovali: akad, B. Breeelj, dopisni član R. Kyovsky in znnanji dopisni član O. Berkopec 70 let, akad. D, Cvetko in dop. član 7,. Kalin 65 let, akad. B. Grafenauer. akad. A. Zupančič in dop. član T. f.ogar 60 let. Pomembnejši dogodki 23. 3. 1976 je skupščina SAZIJ izvolila za nove člane predsedstva akad. Janeza Milčinskega za predsednika in akad. Bralka Krefta za podpredsednika, dotedanjemu podpredsedniku akad. Antonu Kuhi ju in glavnemu tajniku akad. Gorazdu Ku-šeju pa podaljšala mandat v njunih doslejšnjih funkcijah. Skupščina je hkrati podelila akad. Josipu Vidmarju častno članstvo SAZ1, kot priznanje za njegove posebne zasluge, ki si jih je pridobil za slovenski» kulturo, za obči razvoj znanosti in umetnosti in za socialistični razvoj naše ožje in širše družbene skupnosti, posebno pa za Slovensko akademijo znanosti iii umetnosti, katere predsednik je bil nič manj ko 23 in pol let, in izročene so bile diplome o izvolitvi za dopisnega Člana SAZl prof. dr. Janezu Fettichu in dr. Borisu Majerjn, akademikoma Božidarju Jukeu in Bogu Grafenauerju pa diplomi o izvolitvi zu dopisnega člana Akademije znanosti in umetnosti BiH. 30. 3. 1976 je novoizvoljeni predsednik S A ZU akad, J, Mil-činski prevzel iz rok bivšega predsednika S AZU J, Vidmarja predsedniške posle. V času od 31. 3. do 5. 4. 1976 je predsednik S AZU akad. J, M i I čin sk i obiskal predsednika predsedstva SR S tov. Scrgcja Kraigherja, predsednika CK ZKS tov, F. Popita, predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS ing, A. Marinca ter inštitute in urade SAZU. 3. 4. 1976 je SAZU poslala čestitke novoustanovljeni Črnogorski akademiji znanosti iti umetnosti. 7. 4. 1976 do 14. 4. 1976 se je podpredsednik A. Kuhclj mudil kot član delegacije Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Londonu Zaradi podpisa sporazuma o znanstvenem sndelo- ui' vanju z britanskim Kraljevskim društvom in Akademijo družbenih ved. 7. 4. 1976 je bila na SAZU seja Sveta za proučevanje in varstvo okolja. 9. 4, 1976 se je podpredsednik akad. B. Kreft udeležil podelitve Kidričevih nagrad. 12, 4. 1976 je predsednik SAZU obiskal predsednika Skupščine S RS dr. M. Breclja, i 5, 1976 pa predsednika Skupščine mesta Ljubljane ing. T. Koviča, Istega dne je bil podpisan protokol o sodelovanju med Akademijo umetnosti \DR in SAZU. 25, 4, 1976 je bilo v Rogaški Slatini odkritje spominske plošče akademikoma Francetu in Borisu Kidriču, katerega se je udeležil podpredsednik akad. B. Kreft. 29, 4. 1976 je bila akad. J. Vidmarju izročena diploma častnega člana SAZU. 8. 5. 1976 »o se predsednik, oba podpredsednika in glavni tajnik SAZU udeležili osrednje proslave 100-letnice rojstva Ivana Cankarja v dvorani Tivoli; na tej proslavi kot tudi na proslavi na Vrhniki 10. 5. 1976 je govoril podpredsednik B. Kreft. 17. 5. 1976 je predsednik SAZU obiskal seminar Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lasti v de žel ali v razvoju v Portorožu, se udeležil seje projektne komisije tega seminarja in se razgovarjal s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta dr. A. Vratušo. 18. 5. 1976 je podpredsednik B. Kreft predaval na miinehen-ski univerzi o Ivanu Cankarju. 20. in 21. 5. 1976 sta bila predsednik SAZU in častni član Josip Vidmar na povabilo SANI v goste h pri predsedstvu te akademije v Beogradu in Kladovu. 2ft. 5, 1976 je akad. J. Vidmar v imenu SAZl pozdravil znanstveno posvetovanje o slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji. ki je bilo v Ljubljani in sta ga organizirala Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Zavod za migracija i narodnosti v Zagrebu, 4. 6. 1976 je bil tih SAZU sestanek s predsednikom Skupščine RSS dr. A. Kornhauserjevo zaradi vprašanj, ki se tičejo financiranju SAZU. 8. 6. 1976 je bila prva seja predsedstva SAZU v novi sestavi. 10. 6. 1976 je imel podpredsednik B. Kreft slavnostni govor na Cankarjevi akademiji na Dunaju. Istega dne je bil ustanovljen kabinet akad. J. Vidmarja po sklepu Skupščine SAZl. z dne 25. 3. 1976. 17. 6. 1976 jo bila na SAZU plenarna seja Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ in sprejem udeležencev seje pri predsedniku predsedstva SRS S, Kraigherju; 18. 6. 1976 je bil prirejen izlet za udeležence seje Svela v ékofjo Loko, na Bled in v Bohinj. 26. 6. 1976 je predsednik v imenu SAZU izročil na slavnostni seji Društva za nauku i umetnost Kosova spomenico in faksi-milirano izdajo Dalmatinove biblije; V mesecu juniju je bila v Moderni galeriji v Ljubljani retrospektivna razstava del akad. F. VI Miélica, 2, 7. 1976 je bil predsednik SAZU na predavanju sekretarja IK P CK ZK J S, Dolunca o berlinski konferenci, 3, 7. 1976 je bila v Kostanjevici otvoritev galerije akad. R. Jakca, katere se je udeležil tudi predsednik SAZU. 5. 7, 1976 je bil sestanek predsednika in obeh podpredsednikov SAZU z dop, članom SAZU ing. arh. L. Ravnikarjem v zvezi z adaptacijo stavbe SAZU Novi trg 5, 7, 7. 1976 se je pričel na SAZU znanstveni simpozij o Ivanu Cankarju, ki je trajal do vklj, 9. 7. 1976; odprl ga je predsednik SAZU, predsedoval pa mu je in ga vodil podpredsednik S AZI B, Kreft; akademija je priredila simpozij skupaj s Slovensko malico. Društvom slovenskih pisateljev, Slavističnim društvom Slovenije in Filozoisko fakulteto v Ljubljani. 29. 7, 1976 in 30. 7. 1976 se je predsednik SAZU razgovarjal s predsednikom Izvršnega sveta skupščine SRS ing, A. Marin-cem in podpredsednikom IS skupščine SRS dr, A. Laltoin o adaptaciji stavbe Novi trg 3. 13. 8. 1976 se je SAZU poslovila od svojega dolgoletnega prvega upravnega direktorja dr, Lea Baeblerja. 25. 8. 1976 je predsednik SAZU dal za posebno prilogo [lela izjavo o 5. konferenci neuvrščen ili v Col o m bit, I. 9. 1976 je pričel z delom kol namestnik upravnega direktorja SAZU tov. Mojan Plavc, dipl. oee. Od 5. do 11.9. 1976 je podpredsednik B. Kreft kot predsednik Mednarodnega sla lističu cga komiteja vodi! plen um tega komiteja, ki je bil v Miinchnu. Od 6, do 10, 9. 1976 sta se akad. ]. Goričar in predsednik Komiteja za varstvo okolja dr. A. Lah udeležila med na rodne konference o pravnem varstv u okolja v Szombathelyju, 8. 9, 1976 je bil predsednik SAZU na večerji, ki jo je priredil predsednik SFRJ maršal lito v čast romunskega predsednika Ceausescuja na Brdu; 9, 9, 1976 — na večerji, ki jo je priredil v čast istemu gosta v Golf hotelu na Bledu predsednik predsedstva Sli S S. Kraigher. 14, 9. 1976 se je podpredsednik B. Kreft udeležil protestnega zbora ob obletnici nasilne smrti čilskega predsednika Allendeja, 20. 9. 1976 je bila na SAZU seja koordinacijskega odbora Bul le i in Scientifiqne, kateri je predsedoval predsednik SAZU, 24. 9. 197fi je bila tiskovna konferenca Inštituta za narodnostna vprašanja ob izidu publikacije »Sodobna vprašanja slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji«, katere se je udeležil predsednik SAZU; 25, 9. 1976 se je predsednik SAZU udeležil spominske svečanosti ob 25-leinici smrti ameriškega književnika slovenskega rodu L. Adamiča v Grosupljem: 27. 9. 1976 se je predsednik SAZU udeležil predavanja sekretariata IKPCKZKj S. Dolarica ob konferenci neuvrščenih v Colombu, 27. 9. 1976 je podpredsednik B. Kreft predaval v Utrnchiu o zgodovini kulture jugoslovanskih narodov. Tega dne je bil podpredsednik A. Kuhelj na otvoritvi 3. mednarodnega simpozija o sledenju p od zemeljskih voda na Bledu. 29. 9. 1976 je predsednik SAZU na seji Skupščine BSS seznanil navzoče O vlogi in položaju SAZU v republiki. 30. 9. 1976 je podpredsednik B. Kreft vodil V Beogradu p Jenu in Slavističnega komiteja. I. 10. 1976 je bil predsednik SAZU na sklepni seji seminarja »Upravljanje in izobraževanje v podjetjih v družbeni lastnini«; 3. 10. 1976 se je predsednik SAZU dogovarjal z dop. Članom prof. dr. B. Majerjem o pripravah za ustanovitev inštituta za marksizem SAZU; istega dne je predsednik SAZU sprejel ing. Pavi« Zitucerja v zvezi s preureditvijo doma akademikov Francetu in Borisa Kid riču na Knežcu v spominski dom; 8. 10. 1976 sta se predsednik SAZU in podpredsednik A. Kuhelj udeležila svečanosti ob priliki vselitve Makedonske aku-demije v nove prostore in kot dar SAZU izročita paste! aknd. B. ,/akea. II. tO, 1976 je bilo v dvorani akademije protestno zborovanje članov in delavcev SAZl. v zvezi s položajem slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji; sprejeti protestni izjavi se je pridružil tudi Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ. 12. do 16. fO. 1976 je bil akad. Dragotsn Cvetko gost Akademije umetnosti NDR. Akad. Cvetko je na akademiji predaval o sodobni slovenski glasbi. 20. 10. 1976 sc je akad. f ran Zwitter kot zastopnik S AZU udeležil v Arhivu Slovenije odkritja spominske plošče ob 88-letnici ustanovitve Jugoslovanske socialno demokratske stranke in odprtja novega arhivskega skladišča. 20. 10. 1976 je podpredsednik B. Kreft govoril na RTV Ljubljana o Borštnikovem srečanju 19?6 in 2L 10, 1976 z govorom odprl razstavo »Cankar, gledališče, film in televizija-t v mariborskem gledališču in »Borštnikovo srečanje 1976-s:; 23. tO. 1976 se je podpredsednik B. Kreft udeležil v imenu K AZU odkritja spomenika Srečku Kosovelu; odkril ga je aknd. J. Vidmar. 26. 10. 1976 je bila seja Sveta za proučevanje in varstvo okolja, kjer SO bili sprejeti sklepi za pripravo interdisciplinarnega posvetovanja »Vplivi okolja na Človekov organizem«, ki bo maja 1977 v Ljubljani. 30. 10. i976 je podpredsednik B. Kreft kot predsednik glavnega odbora Borštnikovega srečanja razdelil priznanja in nagrade za najboljše odrske dosežke. 31. 10. 1976 se je dop. član Dušan Moravec udeležil z govorom odkritja spominskega obeležja akad. I'raneetu Koblarju v Železnikih. 5. ti. 1976 je bil izvoljen akad. Bogdan Brecelj za upravnika Medicinskega inštituta. IL in 12. 11. 1976 so se predsednik S AZU, podpredsednik A. Kuhelj in glavni tajnik (r. kušej udeležili proslave oh 25-let-nici Znanstvenega društva Bili in 10-]etnici Akademije znanosti in umetnosti BiH v Sarajevu. Predsednik je pozdravil slavljenko in ji predal spominsko listino. 15. in 16. 11. 1976 sc je predsednik udeležil proslave ob 30-letnici Medicinske fakultete V Sarajevu, kjer so mu podelili spominsko zahvalno listino. I R. 11. t976 je predsednik S AZU v njenem imenu pozdravil 3. Jugoslovansko konferenco o arteriosklerozi in arterialni trombozi, ki je bila v prostorih akademije; (9. 11, 1976 je predsednik SAZU v njenem imenu pozdravil 2. spominski sestanek v počastitev pok. prof. Frana Za v mika. 24. U. 1976 je bila proslava 55-letnice ustanovitve varnostno obveščevalne službe O F in narodne zaščite, katere se je udeležil predsednik SAZU. 25. 11. 1976 se je predsednik SAZL udeležil v Portorožu otvoritve simpozija »Filozofsko družbeni vidiki naravoslovnih, medicinskih in tehničnih znanosti* in predsedoval dopoldnn- skeniu delu delovnega predsedstva; simpozij je organizira! marksistični center CKZKS. Od 1. 12. 1976 do v kij. 3. 12. 1976 so bili predsednik SAZU, podpredsednik A. Kuheij, glavni tajnik (j, Kušej in upravni direktor B. Piavc na seji Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Zadrti. i). 12, 1976 se je predsednik SAZU udeleži] večerje, ki jo je priredil predsednik SFRJ v čast predsedniku francoske repu lili ke T. G, d Esiaigneju v Beogradu. 8. 12. 1976 je bila v Novem Surlu slovesnost, ob 15Q-Iciuici ustanovitve Matico Srpskc, na kateri JC bil predsednik SAZU iu za to priliko tudi izročil spomenico. 9. 12. 1976 je glavni tajnik SAZU vodil razgovor za okroglo mizo o pravici do kulture, ki jo jc organiziralo Društvo Sli S za Združene narode ob priliki proslave Dneva človekovili pravic. 11, 12. 1976 se jc predsednik SAZU udeležil v Zagorju sklepne proslave ob priliki 100-letnice rojstva 1, Cankarja. 14-. 12, 1976 sta predsednik SAZU in upravni direktor obiskala Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni in se udeležila slovesnosti ob podelitvi Reda dela z zlatim vencem višjemu Strokovnemu sodelavcu SAZU Egonu Pret.nerju v počastitev njegove osemdesetletnice. 17- 12. ¡976 je predsednik SAZU prisostvoval v dvorani Tivoli slovesnosti ob priliki 35-letnice JUA. 21. 12. 1976 je bil predsedniku SFRJ in vrhovnemu poveljniku oboroženih, sil SFRJ, maršalu J, Brnzu Titu, častnemu članu SAZU, podeljen doktorat vojaških znanosti; te slovesnosti se je udeležil tudi predsednik SAZU; 22. 12. 1976 je predsednik SAZU odprl in vodil sestanek, ki je bil na akademiji v zvezi z ustanovitvijo odboru za spominski dom akademikov Franceta iu Borisa Kidriča na Knežcu. Na 3. seji predsedstva SAZU, ki je bila 23. 12. 1976. je bilo sklenjeno, da se ustanovi izdajateljski svet SAZU. ki bo skupen za vse tiste publikacije SAZU, ki se morajo po zakonu o javnem obveščanju prijavljati ustreznemu republiškemu organu. 27. 12. 1976 je bil predsednik SAZU izvoljen za častnega člana Društva za nauku i umetnost Kosovu, Na novoletnem srečanju članov iu delavcev SAZU, ki je bilo 30. 12. 1976, je bila navzočim izročena publikacija SAZU s Biografije in bibliografiji; znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU i, ki je izšla konec leta 1976. Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU je v letu 1976 izdelal prvo »Vegetacijsko karton za območje Postojne, ki je prvo delo te vrste, tiskano v Jugoslaviji. \ letu 1976 je postni akad, Dušan Hadži častni Član Zveze kemikov in tehnologov SFRJ, zunanji dopisni član akad. Pavle Ir>avič, predsednik SANU, pa inozemski član Akademije znanosti v Atenah. Razstave Konec januarja 1976 je bila v Vzhodnem Berlinu odprta razstava »Slovenska partizanska grafika«, Uvodno besedo j«.1 imel tajnik 5, razreda in podpredsednik SAZU akad, Bratko Kreft. 3. 2. 1976 je bila v Prešernovi dvorani odprta razstava arhitekta Janeza Jagra. ki jo je pripravil Arhitekturni muzej skupaj s SAZU, 27. 2, 1976 je bila na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni odprta razstava »Življenjska pot Ivana Cankarja v besedi in sJiki*; 3. 1976 je bila v Prešernovi dvorani odprta razstava ob 100-letnici smrti Andreja Susterja Draliosiijaka. Obe razstavi je odpri akademik Bratko Kreft; 15. 4. 1976 je bila v Prešernovi dvorani odprta I leartfieldova razstava fotografij z uvodnim govorom podpredsednika akad. li. Krefta; razstava je trajala do 5. 5. 1976. 23. 10, 1976 se je v Prešernovi dvorani začela razstava žuželk, ki jo je pripravil Biološki inštitut J. lladžiju SAZU ob 50-]etnici Jugoslovanskega entoniološkega društva: razstava je bila odprta do vklj, 6. i!. 1976. 25. ti, 1976 je bila v Prešernovi dvorani odprta razstava »Slovenski tisk na Koroškem« in 16. 12. 1976 je bda otvoritev razstave ob 100-letnici rojstva Borisavu Stankovica, ki sta jo pripravili Srpska biblioteka in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, 14. 5. !976 je bila v Celovcu odprta razstava Andreja An ste rja Dralinsujaka, Odprl jo je znanstveni svetnik SAZIT dr, Niko Knret. 1. 10. 1976 pa je bila ista razstava odprta tudi na Bavnah na Koroškem. P r e d a v a n j a Na SAZU so predavali: 14, 1. 1976 prof. Matthua iz NDR o Sodobni glasbi Nemške demokratične republike, (7. 2. (976 dr, Edvard Ca lic. Reinhard Hevdrich in totalno nasilje; 18. 2. 1976 dr. Edvard Calič, Rcsnica in memoari Alberta Speera. 27. 2, 1976 dr, France Rernik. Cankarjeva avtobiografska proza (predavanje je bilo v Postojni v okviru razstave i Življenjska pot Ivana Cankarja v besedi in sliki«). 20. 4. 1976 prof. dr. Karoly Gaui z Dunaja, Wanderung des ErzHhlgutes innerbalb eines nuehrsprachigen Ccbictcs. 9. 6. 1976 dop. Član dr. Boris Majer, Smisel in značaj Markovega pojmovanja materializma. 8. 12. 1976 dr. Ludvik Gyergyek v počastitev 120-letniec rojstva Nikole 1 esle i>Nikola I esla in kiberuelika-t. Stiki S t It j i U O 15, 4. 1976 je bil na akademiji ob priliki podpisa protokola o sodelovanju z Akademijo umetnosti NDR. razgovor med direktorjem te akademije Heinz eni Sebnablom in njenim sekretarjem Eberhardom Meissnerjem ter predsednikom SAZU in podpredsednikom B. kreltoiu. 23. 4. 1976 je obiskal predsednika. SAZU generalni konzul NDR Ivurt Stillman. 5. 5. 1976 je predsednik SAZIJ sprejel prof. dr. Gosta Arl-hursona in svetnika za tisk i o kulturo veleposlaništva ZDA v Beogradu, ki ga je spremljal direktor Ameriškega centra v Ljubljani, 12. 5. 1976 so preilsednika SAZU obiskali prof. Jan Anncr-stedt {z univerze Lund), Esben Andersen (z univerze Kopenhagen) in Ran g val d Kallelïerg (z univerze Oslo). 20. 5, 1976 je podpredsednik akad- A, Kuhe)j sprejel na SAZII F. E, Richarda, člana National Academy of Ingeneering. Med 26, in 28. 5. 1976 je bil na obisku prof. André Rosam-hert, bivši predsednik Académie Stanislas \ Nancyju. L 7, 1976 se je predsednik SAZL udeležil sprejema na Generalnem konzula hi ZDA v Zagrebu ob priliki 200-letnice neodvisnosti ZDA. 6. 9. 1976 je predsednik SAZL sprejel predstavnika nemške reklotske konference (ZRN) prof. Gerda Rolleckeja, 30, 9. 1976 pa generalnega konzula DDR v Zagrebu Gerharda Ahnerja. 5. 10. 1976 se je predsednik SAZU udeležil sprejema, ki ga je v klubu delegatov priredil oh priliki 27-ohletmCe ustanovitve NDR generalni konzul G. Aliner. 12. 10. 1976 je predsednik SAZU sprejci gospoda PaTandja-pe ja, predstavniku Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini. 15. 10. 1976 je predsednika SAZU obiskal prof. dr. Gianpaolo de Farra, ickfor univerze v Trstu, istega dne je bil predsednik SAZU na sprejemu, ki ga je nh 59-obletnici oktobrske revolucije priredil generalni konzul ZSSR v Zagrebu, 19, 10. 1976 se je glavni tajnik akad, G. Kušej udeležil sprejema na Avstrijskem generalnem, konzulatu ob avstrijskem državnem prazniku. V mesecu oktobru je akad. Fran Z witter vodil delegacijo jugoslovanskih zgodovinarjev na sestanku z avstrijskimi zgodovinar ji v Gosingu v Sp. Avstriji, 5. 11. 1976 se je glavni tajnik SAZU udeležil v klubu delegatov sprejema ob priliki 59-letnjce oktobrske revolucije, na katerem sta bila navzoča tudi oba podpredsednika SAZU. V okviru Sodelovanja z Nacionalno akademijo znanosti v Washington!! so se mudili v Ljubljani: 25. do 28. 4. 1976 prof. Me Ghee, ki je obiskal Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v L j ti bij an i, 22. do 26. 5. 1976 dr. Otto Se linger, ki je ubi skal palofizio-loski inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani in Inštitut J. Stefan, 31. 5. 1976 pa je obiskal še prof. Erjavca; 29. 5. do 1. 6. J976 Ernest Wenkert, ki je bil gosi oddelka za kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo; 10. 5. do 31. 7. dr. E. A. Tahir Kheli, ki je delal na Inštitutu Jože F Stefan; 9. 7. 1976 je obiskal Inštitut Jožef Stefan dr. J. Pankov; 22. do 29. 10. 1976 prof. dr. Raymond Seymour, ki je bil gost prof. L Vizo viška in prof. S. Lap an jet a na Kemijskem inštitutu B. Kidriču in 27. do 31. 12. 1976 prof. dr. Lawrence S. Huscli. ki je bil gost docenta Vrabca z Inštituta za matematiko FNT. V okviru sodelovanja z Akademijo znanosti ZSSR so se mudili v Ljubljani: od 16. 4. do 6. 3. 1976 d op. član Akademije znanosti ZSSR Serge j Sevolodovie Jablonski in prof. Aleksej Borisov ič Zi/-eenko; bila sta gosta Inštituta za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani; od 23. do 25. 9. 1976 zgodovinarji z Inštituta za balkaiiistiko Akademije znanosti Z.SSR Frejdzon Vladimir Ismailovič, Lc-ščilovskaja Nina Ivanova in Islamov Tofik Muslimovič, ki so obiskali Filozofsko fakulteto in Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU. V okviru sodelovanja z Akademijo umetnosti NDR se je mudil v Ljubljani od 18. 8. do 25. 8, 1976 njen član Rainer Kunad, ki je bil gost SAZL*, v septembru pa je akademijo obiskal še redni član le akademije Jurij Brezun. Udeležba na zrn a n s t v c n ih sestankih Z devizami, ki jih je SAZLT prejela v letu 1976. so se udeležili člani in sodelavci SAZL1 znanstvenih zborovanj in sestankov: akad. Bogdan Brecelj — 6. zasedanja angleških ortopedov v Londonu; akad. Jože Goricar — simpozija o pravnih vidikih varstva okolja v Szombathelyu; simpozija se je udeležil i ud i podpredsednik IS, predsednik sveta za proučevanje i o varstvo okolja pri predsedstvu SAZU, znanstveni svetnik, dr. Avguštin Lah, vendar z drugimi sredstvi; akad. \ iktor Korošec — XXII. srečanja asiriologov v Bir-mingh&Diu in zasedanja znanstvenega združenja »Ferdinand de Vischer« v Irstu; akad. Bratko Kreft — plonmna Mednarodnega slavističnega komiteja v Munchnu; akad- Franc Novak — srečanja društva polvičnih kirurgov v Basi 11 ¡11 nato v Munchnu; dop. član dr. Tine Logar in asistentka Francka Benedik — zasedanja delovne skupine za Splošno slovanski lingvistični atlas v Moskvi; znanstveni svetnik dr, ing. Mitja Brodar in višji znanstveni sodelavec dr- Franc Leben — 9. mednarodnega kongresa pre-historičnih ved v Niči; znanstveni svetnik dr, Zmaga Kumer — zasedanja evropske komisije za ljudsko slovstvo v Kopenkagnu; znanstveni svetnik dr, Jardalav Šušol — simpozija o antični Aguilei v Italiji. XL limes kongresa v Szekesfehervaru in kolokvija o pozni antiki v Vzhodnih Alpah v Constanzu; znanstveni sodilavec dri Rado Gospodaric — 66- zasedanja nemškega geološkega društva v Hunnovru; višji strokovni sodelavec Jan Carnelutti, asistent Božo Dreveni k in višji tehnični sodelavec Peter Tonkli — redne letne -skupščine avstrijskih entomologov na Dunaju; asistentka Francka Benedik — zasedanja mednarodne komisije in redakcije Splošno slovanskega lingvističnega atlasa v Varšavi; asistent Milan Orožen Adamič in višji strokovni sodelavec Marko Žerovnik — 25. kongresa nemške kartografije s temo: »Kartografijo in varstvo okolja t v Freiburgu; višji strokovni sodelavec Majda Stanovuik-Blinc, asistent mag, Darko Dolinar in stažistka Vilenka Jakac — kongresa za primerjalno književnost v Budimpešti. V zvezi s svojim študijskim delom so potovali v tujino: akad. Dragotin Cvetko — v Berlin, kjer je predaval o sodobni slovenski glasbi; akad. Ciril Kosmač — v Francije zaradi korigiranja prevoda knjige »Balada o trobenti in oblaku«; akad. Bratko Kreft — v l.trecht, kjer je predaval o kulturni zgodovini jugoslovanskih narodov, v Leipzig in Berlin zaradi postav itve razstave slovenske partizanske grafike; akad. Anton Knhelj — v London zaradi podpisa sporazuma o znanstvenem sodelovanju med Svetom akademij in Brilisb Academy ter Royal Society; znanstveni svetnik dr. Pavle Bluznik — v Gradec zaradi izpisovanja topografskega gradiva v Deželnem arhivu; znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc in asistent Damjan Preiovšek — v Gradec zaradi študija spomenikov renesančne plastike in slikarstva XVII. stoletja: znanstveni svetnik dr. Peter Habič in znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodarič — v MuJtchen zaradi priprav 3. mednarodnega simpozija o sledenju podzemskih voda; znanstvena svetniku dr. Zmaga Kumer in dr. Valens Vodu-šek, višji strokovni sodelavec Mirko Ramovš in strokovni delavec Ju I i ju n Strajnar v Avstrijo zaradi raziskovalne naloge »EtnomnzikoloŠka raziskava Slovenske Koroške«, znanstveni svetnik dr. Zmaga Kumer in strokovni delavec Julijan Strajnar — v Ziljsko dolino zaradi etnomuzikoloskili raziskav Slovenske Koroške, znanstveni svetnik dr. Zmaga Kumer — v Celovec zaradi Ureditve glasbene folkloristtčne zapuščine dr. F. Cigana; znanstveni svetnik dr. Niko Kuret — v Celovec in Trst zaradi postavitve Drnbosiijakove razstave, in nn Dunaj zaradi kontrole projekcije filma »Šentjurja jugati«: znanstveni svetnik tir. Jaroslav Saše! — v Španijo zaradi dogovora o mednarodnem oblikovanju in planiranju antičnih študij; znanstveni svetnik dr. Alojz Se rte l j — v Celovec zaradi uvedbe aeropaMitologije pri nas; znanstveni svetnik dr. Dragica Turnšek — v Sofijo zaradi ogleda razstave o koralnih grebenih in fosilih; višji znanstveni sodelavec dr, Irance Bemik — na Dunaj v zvezi s študijo tipologije Cankarjeve proze: višji znanstveni sodelavec dr. Anton Ccvc — v Šentjakob zaradi ogleda Ziljske ohceti in v Trst zaradi proučevanja pastirskih in poljedelskih zavetišč; višji znanstveni sodelavec dr. Katica Drobne - v Francijo zaradi proučevanja foratri i ni ter; strokovni svetnik Milan Na tek — v Brno na seminar o kompleksnem proučevanju geografskega okolja; višji strokovni sodelavec ing. Andrej Marinček in asistent Andrej Seliškar — v Grenoble zaradi izdelave fitoccnoioške karte alpskih dežel; višji strokovni sodelavec Mirko Bamovš — v Prago zaradi seznanjenja s tipološko klasifikacijo plesov po češkem sistemu; asistent Damjan Prelovšek — v Darmsladt zaradi Ogleda razstave secesije in nazarenskega slikarstvu v Frankfurtu; asistentka Francka Prem k in stažistka Majda Mer še —- v Prago zaradi izpopolnitve v historični leksikologiji; asistenl Janez Dular — v Maiuz. Frankfurt in Marbtirg zaradi prevzemu dokumentacijskega gradiva stiskih izkopavanj; bihliotekarka Sinja Zemljič-Golob — v Pariz IIa trimesečno strokovno izpopolnjevanje o etnološki informatiki; dr. Jure Mikuž — v Berlin zaradi postavitve slovenske partizanske grafike; tir. Anton Praprutnik — na Maladavi zaradi nnhiranja vzorcev koral in foraminiler, POROČILO O ZAKLJUČNEM RAČUNU Pregled dohodkov in izdatkov v letu 1976 DOHODKI: Din Sredstva dodeljena iz republiškega proračuna....................3,277.697,00 Sredstva po raziskovalnih nalogah za 1. 1976 — RSS..............25,569.000,00 Sredstva dodeljena za nagrade stažistov — RSS..................179.500,00 Sofinanciranje tiska publikacij — RSS ......................841.000,00 Dohodki ud prodaje publikacij , . 115.674,35 Prenos iz sklada za izobraževanje 112.119,70 Dohodki od obresti............117.602,30 Najemnine in zakupnine ... 4.373,40 Noenine v domovih , . , . , . 8.650,00 Razni drugi dohodki............45.378,43 Sredstva po posebnih nalogah . . . 3,067.161,05 Skupaj 53,338.156,21 IZDATKI: Din Materialni stroški {nabava knjig, materiala, potni stroški, dnevnice, avtor, honor., amortizacija, režija) 12,259.298,49 Zakonske obveznosti ,,,.,. 2,160.691,65 Pogodbene obveznosti............168.180,95 Osebni dohodki — bruto .... 16,559.075,10 Civilno pravna razmerja , . . , 464.963,60 Prisp. za kritje primanjkljaja v elektrogospodarstvu............29.625,40 Skupaj 31,641.835,19 Ostanek dohodka za delitev: 1.696.321,02 — v rezervni sklad 2 % od bruto dohodka..................421.577,15 — v sklad skupne porabe .... 720.000,00 — prisp. za finans, programa PTT razvoja....................50.828,50 — v poslovni sklad............503.915,37 ODBOR ZA PROSTORSKO RAZDELITEV S A Z U Poročilo o delu v letu 1976 Napori za iako zelo potrebne dodatne prostore za inštitute SAZU so pokazali v tem letu prve vidne dosežke. Razčistili sta se obe osnovni vprašanji, program in njegova finančna realizacija. Odbor za prostorsko razdelitev SAZU v sestuvi podpredsednik SAZU akad, A. Kulielj kot predsednik in člani M. Brodar, F. Petre, D. Prelovšek in M. Zupančič je imel 4 seje iu dolgo vrstit razgovorov in posvetovanj. V odbor je vstopil Se B, Plavc kot upravni direktor SAZl , Dopisni član Edvard Ravnikar je že v novembru 1976 izdelal idejno skico za dozidavo trakta na Novem trgu 3 v merilu i : 100 in z uporalmo površino 2200 -1- 880 m* ter drugo dodutno varianto za adaptacijo podstrešja na stavbi Novi trg 3 v merilu 1 : 100 in celotno izrabljeno površino neto 634,6 nif in bruto 726,6mAdaptacija podstrešja bi bila dvonadstropna z jekleno konstrukcijo podstrešja. SAZU je priredila na Novem trgu 3 razstavo idejnih skic in načrtov z maketo novega trakta na dvorišču glavnega poslopja akademije. Vodilni politični in družbeni predstavniki SRS so bili povabljeni k ogledu razstave s posebnim ozirom na izglede financiranja, kar je imelo za posledico, da je bila zidava predvidena v predlogu petletnega republiškega načrta za 1976-1980 (vnešeno v Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana za 1976—1980, str. 30, čl. 23, alinea i — Gradnja novega trakta SAZLT). Program zidave in adaptacije sta sprejela SDS SAZU na svoji lit. redni seji 23. 1. 1976 in predsedstvo SAZU na seji 16. 3. 1976. Predsedniku SAZU akad. J. MiJčinskcmu je uspelo dne 30. 7. 1976 pri predsedniku Izvršnega sveta skupščine SRS tov. A. Marincu načelno zagotoviti sredstva za adaptacijo podstrešja Novi trg 5, nakar je bil pri Ljubljanskem regionalnem zavodu za spomeniško varstvo sprožen postopek za adaptacijsko dovoljenje, a pri Gradbenem podjetju Tehnika v Ljubljani so bili p odvzeti koraki za pomoč pri oskrbi ostalih dovoljenj. Aproksimativni proračun za adaptacijo podstrešja akademijske stavbe na Novem trgu 5 znaša 4,000.003,18 din, za izdelavo izvedbenih načrtov in celokupne projektne dokumentacije bi bilo potrebno 6% gornje vsote. tj. 240,000 din. SAZU je dobila v ta namen od Raziskovalne skupnosti Slovenije že leta 1974 na razpolago vsoto lLi7.800din. SDS je na svoji 118. redni seji dne 11, 10. 1976 sklenil prispevati iz tekočega računa delovnega dela SAZU 60,000 din in isto vsoto je prispevalo tudi predsedstvo SAZU po sklepu seje z dne 14 10. 1976 iz svojega reprezentančnega dela, tako, da so sredstva za pripravljalna dela za adaptacijo podstrešja stavbe Novi trg 5 preskrbljena. Izvršni svet skupščine SRS je obvestil z dopisom št, 402.02-14/64 z dne 5, lt. 1976 Raziskovalno skupnost Slovenije in predsedstvo SAZU, da je odbor Izvršnega sveta ¡¡a družbene dejavnosti na 74- seji 3, 11. 1976 obravnaval in Izvršni svet skupščine SRS na seji dne 4, 11, 1976 odobril prenos določenih sredstev iz splošne v skupno porabo, med njimi 4 milijone din za investicije v inštitute SAZU. Pripravljalna dela za izvedbene načrte in dokumentacijo za dodatni trakt na Novem trgu 3 bodo trajala predvidoma 2 leti, medtem ko bi se gradbena dela za adaptacijo na Novem trgu 5 lahko pričela, ko bo preskrbljena vsa dokumentacija in opravljen razpis gradbenih del. SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ Od zadnje skupščine SAZU je Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ zasedal 17. in 18. f>. 1976 v Ljubljani in 2. ter 3. 12. 1976 v Zadru. Na seji Sveta junija 1976 v Ljubljani sta bila sprejeta poročilo O delu Sveta za čas od julija 1973 do maja 1976 in zaključili račun za leto 1975, nadalje je bil u are j en pregled dohodkov in izdatkov Za čas od 1. 1. do 30. 4. 1976, razpravljalo pa se je tudi o mednarodnem znanstvenem in kulturnem sodelovanju vseh akademij SFRJ in o delu medakademijskih odborov. Na seji decembra 1976 v Zadrti je bilo Društvo za znanost in umetnost Kosova sp reje i o v članstvo Sveta akademij. Nadalje je bilo sklenjeno, naj obstajata dve kategoriji akademijskih odborov in sicer: med&kademijski koordinacijski odbori, ki naj vsklajnjejo delo nekega določenega področja ali teme, ki je pred m e i dolgoročnih raziskovanj is (orodnih institucij znotraj posameznih akademij ali drugih institucij, ki sodelujejo z njimi; in Tnedukademijaki delovni odbori, v okviru katerih se dela na določenih znanstvenih projektih do njihove izvršitve. Novi delovni odljori se lahko ustanovijo samo, če so najmanj tri akademije zainteresirane na uresničenju določenega projekta ali teme, ki bi bila podlaga za ustanovitev takega odbora. Če sta za tako delo zainteresirani le dve akademiji, je možen le bilateralen dogovor o sodelovanju. Nadalje je svet. določil, katere ud bore se šteje za delovne in katere za koordinacijske. Kot delovni odbor se šteje tudi odbor za proučevanje vzrokov in posledic druge svetovne vojne; ker pa obstaja za spremljanje tc tematike tudi zvezni komite, sugerira svet, naj bi akademije v tem komiteju imele svoje delegate, odbor pa naj bi prenehal obstajati. Pri med akademijske m delovnem odboru za proučevanje znanstvenih tendenc na področju humanističnih znanosti je svet predlagal, naj akademije proučijo možnost zagotovitve finančnih sredstev za pokrivanje stroškov objavljanja delovnega gradiva iz vseh štirih disciplin tega odbora in da naj zalo SAZU skliče predstavnike vseh akademij z namenom, da proučijo upravičenost nadaljnjega obstoja tega odbora. Pri SAZU so sledeči medakademijski odbori: koordinacijski: zn floro in favno, za arheološko karto Jugoslavije, ki mora po sklepu Sveta ostati pri SAZU. za Tabulo Tmperii Romani in za molekularne vede, in delovni: medakade-mijski odbor zu proučevanje znunstvenih tendenc na področju humanističnih znanosti. V zvezi s tem je bilo nadalje sklenjeno, da bo JAZU v prvem tronie.sečju 1977 organizirala sestanek vseh predstavnikov jugoslovanskih akademij glede nadaljnjega obstoja nekaterih medakademijskih odborov. Medakademijski odbor za slovar srednjeveške latinščine je dokončal delo na tem .slovarju in nadaljuje zdaj svoje delo kot medakademijski odbor za slovar novoveške latinščine. Nadalje je svet predlagal, naj odbori, ki so vezani na mednarodne organizacije, sami odločijo, ali ostanejo delovni ali pa postanejo koordinacijski. Predlagala pa se je tudi ustanovitev novih med akademijski h odborov za biomedicinske vede, za fizikalne in kemijske lastnosti materiala, za filozofijo prava, za kardiovaskulamo patologijo, za proučevanje patriarhalne kulture in plemenske družbe, za pomorstvo, za komunikacije v Jugoslaviji in za izvor energije, za socialne aspekte hitrejšega razvoja znanosti in medakademijski odbor za programe teoretičnih znanosti ter medakademijski odbor za proučevanje hribovitih in planinskih regij, Svet je tudi sklenil, naj se nadaljuje znanstveno sodelovanje z Akademijo znanosti ZSSR v obsegu 120 ljudi/tednov letno. Zato bi se morale akademije in Društvo za znanost in umetnost Kosova do 15. I. 1977 odločiti o kvoti sodelovanja, da bi se moglo tako ugotoviti njihove obveznosti v letu 1977 na osnovi fiksnih projektov ost. tem v problemsko tematskem p lanu soil elo vanj a za čas 1977--i 980. Sklenjeno je bilo tudi, da se znanstveno sodelovanje z drugimi inozemskiuii akademijami nadaljuje nu podlagi medsebojni Ji obveznosti po protokolih o medsebojnem sodelovanju in to v okviru določenih kvot. V odbor za medukadcmijsko sodelovanje, ki je bil konstituiran i I, 3. (976 po sklepu seje sveta akademij z dne 12. 2, 1976, sta bila kot zastopnika SAZU dne 25. 5. 1976 imenovana akad. Dušan Hadži in dopisni Član prof. dr. Janko Jurnnčič, Dne 22. 11. 1976 je bila v Zenici seja tega m ed aka demi j s k ega odbora, kateri so prisostvovali akad. Dušan Hadži, dopisni član dr. Janko Jurančič in upravni direktor SAZU Bojan Plavc, Seja je bila posrečena razpravi o delu medakademijskih odborov. V zvezi z razstavo slikarskih dei članov akademij SFRJ. ki je v načrtu za začetek 1977 v NDR, je SAZU že izbrala določeno število eksponatov za to razstuvo. Glavno uredništvo Bulletina Scientifique Sekcije A je za Slovenijo prevzel dopisni član prof, dr. Ernest Mayer, redakcijo za področje medicinskih znanosti pa dopisni član prof. dr, Miroslav Brzin, 20. 9. (976 je bil na SAZU sestanek glavne redakcije Bulletin Scientifique. Temu sestanku je predsedoval predsednik SAZU. Osrednja tema sestanka je bila financiranje oz. dodelitev finančnih sredstev za ta bilten. Na tej seji je bilo sklenjeno, da si' mora storiti vse, da Bulletin Scientifique kot publikacija posebne vrste ostane se vnaprej. Tudi svet akademij je na seji 2. 12. 1976 sklenil nuditi glavni redakciji BS vso podporo v zvezi z njegovim nadaljnjim izhajanjem, vendar s pogojeni, da redakcija revidira njegovo vsebino tako, da se v njem za vnaprej objavljajo samo bibliografski podatki, v sekciji A (eks a kine znanosti) pa še ïPi.snia redakciji*, ki imajo namen varovati avtorjem časovno prednost tam objavljenih znanstvenih dognanj ali odkritij. il» 163 SVET DELOVNE SKUPNOSTI Poročilo o delu v let it 1976 Delo sveta delovne skupnosti je bilo v I. 1976 zelo razgibano. Reševali smo mnogo notranjih samoupravnih pa tudi up ravnili problemov, Naše delo je bilo zlasti n smer jen o na obravnavo Osnutka, potem pa na dokončno besedilo zakona o združenem delu, kar nam je dalo vzpodbudo za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja v našem delovnem kolektivu. V razpravi je bil dan poseben poudarek oceni samoupravnih razmer, iskanju in uveljavljanju novih, ustreznejših oblik samoupravne organiziranosti ter urejanju samoupravnih splošnih aktov. Drugo težišče dela sveta delovne skupnosti je bilo na notranji organizaciji združenega dela in na dohodkovnih odnosih, kjer še vedno ni bistvenih vsebinskih sprememb, ker se še ni uveljavilo načelo celovitega dohodka, Glede na določila zakona o združenem delu o pridobivanju dohodka s svobodno menjavo dela, je treba dohodke obravnavati celovito in uresničiti načela na osnovi tega zakona o združevanju dohodka s svobodno menjavo dela prek samoupravnih interesnih skupnosti (Raziskovalne skupnosti Slovenije. Kulturne skupnosti Slovenije idr.) ter organizacij združenega dela, kjer obstajajo za to neposredni skupni interesi, O aktivnosti sveta lahko priča tudi število sej, ki jih je imel svef delovne skupnosti v teto letu: tfl rednih, I izredno sejo, 3 redne zbore, 3 zbore, pripravljene skupaj s sindikalno organizacijo in 3 posvetovanja. Razprave, prizadevanja, reševanje in učinkovito delo je veljalo zlasti naslednjim nalogam; Pripravi in uresničevanju letnega delovnega načrta, razpravljanju, usmerjanju in izdelavi finančnega načrta za leto 1976, organiziranju in delitvi sredstev za delo delovnih enot, aktivnemu sodelovanju pri presoji zaključnega računa, dopolnjevanju in usklajevanju samoupravnega sporazuma o osnovali in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za nseb-lle dohodke in skupno porabo, uspešnemu reševanju kadrovske politike, aktivnemu sodelovanju z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in njenimi ustreznimi področnimi raziskovalnimi skupnostmi. nadaljnji izdelavi načrtov dopolnilne gradnje delovnih prostorov SAZU in njih realizaciji, aktivnemu obravnavanju zakona o združenem delu in v zvezi z njim pripravam novih splošnih samoupravnih aktov, reševanju vseh organizacijskih vprašanj SAZL, ki zadevajo delavce in krepitvi samoupravlja-13ja in samoupravi jalskih odnosov. Letos je bilo sodelovanje in skupno reševanje, znanstvenih in organizacijskih problemov na SAZU med predsedstvom SAZU in svetom delovne skupnosti še intenzivnejše kot prejšnja leta ter so se našle nove poti in možnosti za boljše sodelovanje, medsebojno obveščanje in za večjo obojestransko aktivnost. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA 1J1U SAZU Poročilo o delu v letu 1976 Konferenco OOS pri SAZU sestavljajo sindikalne skupine v delovnih enotah SAZU v Ljubljani in sindikalna skupina Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Pri OOS deluje tudi blagajna vzajemne pomoči. Članstvo po stanju v decembru 19761 skupaj i67, od tega na SAZU v Ljubljani 150, IRK Postojna 17 članov. 10 članski 10 se je sestal na štirih rednih sejah- Na vseh sejah jc bil redno navzoč predstavnik SDS. Člani TO so si vse leto prizadevali, da bi opravili naloge iz sprejetega delovnega načrta za leto 1976. Člani 10, predvsem predsednik in podpredsednica sta se udeleževala vseh sej SDS. posamezni člani 10 pa so sodelovali v različnih komisijah. OOS je prek svojih delegatov uresničevala svojo statutarno vlogo in sicer, pri pripravljanju, obravnavanju in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov O razporejanju in delitvi dohodka, o skupni pOrahi. o štipendiranju, O združevanju dela in sredstev, pri obravnavanju in sprejemanju notranjih splošnih aktov (pravilniki, finančni načrti itd.). OOS jc zelo dobro sodelovala predvsem s SDS, OOZK in z organom samoupravne delavske kontrole. Sindikalne skupine, izvršilni nadzorni odhoT OOS (vsem sejam je redno prisostvoval član nadzornega odbora) tel' drugi organi OOS so v redu delovali, obveščanje pa jc Z zapisniki vseh sej bilo dobro. Poleg rednega opravljanja organizacijskih nalog splošnih sindikalnih akcij je delo OOS obsegalo še: sodelovanje na proslavah in na Pohodu tovarištva (v maju), sodelovanje v komisiji za ocenjevanje uspehov dela, oskrba s premogom, prireditev za otroke oh koncu leta, udeležba na protestnem zborovanju delovnih ljudi v Ljubljani (zoper preštevanje slovenske manj- Sine na Koroškem), aktivno smo sodelovali v razpravi o Zakonu o združenem delu, skupaj s SDS iti OOZK smo organizirali širšo razpravo oz. predavanje, ki ga je vodil lov. Lojze Ude, sodnik Vrhovnega sodišča SRS, aktivno smo tudi sodelovali in organizirali solidarnostne akcije (Posočje, izgradnju knjižnice v Tolminu in kulturnega doma v Lebaiijih), uspešno stno skupaj s SDS in OOZK izpeljali akcijo za posojilo za ceste in samoprispevek II, ila pobudo dr. MatiČetova smo organizirali in izvedli prostovoljni prispevek za obnovitev slovenskih domov v Reziji, 10 OOS je razpravljal tudi o socialno šibkih članih sindikatu in enemu od njih je dodelil enkratno podporo. Sindikalna skupina IZHK. SAZl.1 je imela stike z občinskim sindikalnim svetom in sicer je sodelovala pri sprejemanju družbenega plana občine Postojna in posojila za ceste. Predsednik se je udeležil i-dnevnega seminarja za voditelje sindikalnih organizacij. Člani so tudi številno sodelovali v smučanju — ženska in moška ekipa (kjer je ženska ekipa zasedla prvo mesto), v kegljanju, šahu in streljanju. Organizirali so tudi športno .srečanje z našimi člani v veleslalomu na Kaliču. Pulnoštevilno so sc tudi udeležili krvodajalskih akcij. INSTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO Poročilo o delu v letu 1976 Za inštitut je bilo tudi v letu 1976 značilno majhno število njegovih rednih delavcev. Edina sprememba v tem ietu je bila, da je postala asistentka - stažistka Darja Mihelič s I. oktobrom asistentka za starejšo Zgodovino. Publikacije. Pri delu dr. P. Lukoviča, Stališče Slovencev do v.staje v Hercegovini in Bosni in do bosatisko-hereegovskcgu vprašanja v letih 1875—1878, je bil v 1. 1976 dokončati slovenski prevod srbskega rokopisa, izvršeno je bilo lektorsko in redakcijsko delo liti rokopisu in povzetka ter rokopis, ki Lina v tip-kopisu 647 strani, oddan v tiskarno. Rokopis dr. VI. Valenčiča, katerega defiuitivni naslov Se zdaj glasi i Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. Stoletja do prve svetovne vojne« in ki obsega 320 tipkanih strani, je bil v letu 1976 predelan in je znanstveni svet inštituta na seji 27. 12. 1976 sklenil, da ga jiredlaga za objavo. Kar se tiče druge (in sklepne) knjige Zgodovine agrarnih panog v okviru serije jiubbkacij Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, je v I. 1976 dr. S. Vilfan zbral gradivo za oba svoja prispevka, ki ju je treha še predelati, akad. B. Grafenauer je dobil novo gradivo za svoj prispevek, delalo se je pa tudi na podlagi teksta prve knjige na registru, ki l>o izšel na koncu druge knjige za obe knjigi skupaj. Delo nu virih. Pri delu za diploinaiaiij za slovensko zgodovino v srednjem veku je B. Otorepec vpisal v centralno kartoteko okrog 1.60 listin iz Arhiva Slovenije, v štajerskem Deželnem arhivu v Gradcu pa je evidentiral okrog 40 listin iz nekdanjega Attemsovega arhiva v Dolu pri Ljubljani, tako da obsega sedaj ta kartoteka že okrog 3350 listin od 13. do 15. stoletja. Dr. Miroslav Pahor je razširil program izdaje piranskih statutov, dokončal prepis tekstov in izvršil del priprav za njihovo izdajo. Darja Mihelič je delala dalje na pripravah zu izdajo notarske knjige iz Piranu iz let 1282—1287, najstarejše notarske knjige iz Slovenije. V okviru dela za pripravo izdaje L knjige virov za zgodovino kmečkih puntov na Slovenskem (do incl. leta 1515), ki jo pripravljata akad. B. Grafenauer in dr. M. Verbi-čeva, je bilo kopirano gradivo za upor na Tolminskem, ki se nahaja v Deželnem arhivu v Gradcu, Odkrito je bilo novo obsežno gradivo v Deželnem arhivu v Innsbrucku, ki ga je zdaj treba podrobno evidentirati in izbraii za kopiranje. M edaka demi j ski odbor za novo izdajo repertorija srednjeveških virov, kjer zastopa SAZU in naš inštitut akad. E. Grafenauer, je imel v letu 1976 dve seji; na drugi seji 8. 12. je bil za predsednika na mesto umrlega dr. M. Kostrenčiča izvoljen akademik V. Gor-tan; pri mednarodni izdaji kjer opravljajo člani odbora revizijo vseh jugoslovanskih prispevkov in prispevkov, ki se nanašajo tudi na Jugoslavijo, sta v tisku l\', in V, knjiga (do vključno Črke H), v reviziji pa alfabetarij za VI. knjigo (do vključno črke J); za rppcrtorij srednjeveških virov za zgodovino narodov Jugoslavije je delno že izdelan alfabetarij gesel. Delo na drugih publikacijah. V okviru tlela za historično topografijo Slovenije v srednjem veku, dolgoročnega dela, ki je povezano z medakademi jskim odborom za historično-topografski leksikon in atlas srednjeveške Jugoslavije pri SANU u Beogradu. vendar pa krijejo stroške zanj posamezne akademije, je delal dr. P. Blaznik v dneh od 5. do 17. 12. 1976 v Deželnem arhivu v Gradcu in sicer na listinskem gradivu za čas od 1477 do incl, 1500 in zbiral toponime zn Slovensko Štajersko, mimogrede pa pritegoval iudi ustrezno gradivo za Kranjsko in za jugoslovanski del Koroške; v celoti je pregledal 637 listin (eno tretjino v originalih, Ostalo v kopijah ali izvlečkih) in Ugotovil 237 novih lokalizaeij: za predvideno objavo zbranega štajerskega gradiva je sestavil seznam kratic. V okviru akcije inedakademijskega odbora za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin pri JAZU je izšla Taz-prava dr. T. Zorna Narodnostna podoba dela kočevskega območja po podatkih italijanskega ljudskega štetja z dne 31. julija 194-1. 7,C XXÏX, 1975, str. 247—253; dr, J. Šorn pa je delal dalje na razpravi o prvih delniških družbah na Slovenskem. V okviru medakademijskega odbora za slovar novoveške latinščine pri JAZU je bilo v tem letu dovršeno ekscerpiranje Schdu-lebnove Carniola an tiqua et nova in Dolničarjevega Epitoncte ... urbis T abacensis. Akad. B, Grafenauer je pripravil za tisk (pri ScMernu) rokopis tir. M. Kosa Die Missionierung der Alpenslawen. Kar se tiče tekoče bibliografije za slovensko zgodovino, so bili inštituiu predani listki, ki so bili uporabljeni v dosedanjih objavah tekoče hibliografije (za objave do 1, 1972), vsa ostala vprašanja bibliografije so pa še nerešena. Izvajanje arhivskega sporazuma iz L 1923 z Avstrijo. To vprašanje siccT ne spada v delovni program inštiiuta, je pa neodložljivo in je pri njem nujno potrebno sodelovanje članov znanstvenega sveta in znanstvenih delavcev na inštituta. V tem letu je bil upravnik instituto predsednik II. delovne grupe jugoslovanskih ekspertov (za zahteve do Deželnega arhiva v Gradcu), član znanstvenega sveta akad. B. Grafenauer predsednik III. delovne grupe jugoslovanskih ekspertov (za zahteve do koroškega in tirolskega deželnega arhiva), višji strokovni sodelavec B. Otorepec je bil ekspert za zahteve Slovenije glede listin in rokopisov, znanstveni svetnik dr. P. Blaznik pa ekspert za zahteve Slovenije glede večine ostalih arhivalij {arhivi gospostev, ni es t, uradov, katastrsko gradivo itd.). Vse leto so se vrstili sestanki plenunta, grup in specialnih komisij ekspertov na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Innsbrucku, Ljubljani in Beogradu. poleg tega so bila potrebna še raziskovanja na samih ar hi vali jih glede njihovega značaja in izvora, pri čemer je prišlo tudi do novih znanstvenih rezultatov. Doslej je bilo že izročeno nekaj arhivolij, mnogo večja pa je skupina že priznanih, a še ne izročenih arhiva 1 i j. in skupina arhivalij, ki so še sporne. Rezultat bo predvidoma pomembna obogatitev arhivskega gradiva v naših arhivih bi s tem našega kulturnega pa-trimonija. Jasno pa je, da je vse to zahtevalo mnogo dela in časa in da je zaradi tega zasiajalo izvrševanje nekaterih nalog našega inštituta. Zborovanja in drugo delo, Ciani inštituta so se udeležili 18. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki ga je organiziralo Zgodovinsko društvo za Slovenijo in je bilo v Kranjski gori in na Jesenicah od 29. 9. do 2. 10, 1976; med referenti je bil tudi akad. B. Grafenatier s temo Karantanski temelji koroške Vojvodine, Upravnik inštituta akad, Fr. Zwitter je vodil delegacijo jugoslovanskih zgodovinarjev pri sestanku med jugoslovanskimi in avstrijskimi zgodovinarji v Gösingu (Sp. Avstrija) 12.—15. 10, 1976, ki ga je z jugoslovanske strani organizirala Zveza društev zgodovinarjev Jugoslavije in ki mu je bila geueralna tema Donavska monarhija in jugoslovansko vprašanje 1848 -1918. V dneh od 26. do 28. 9. 1976 so bili v Ljubljani kot gostje S A ZU in filozofske fakultete sovjetski zgodovinarji Frejdzon. Islamov in Lešeilovskaju, s katerimi so miši zgodovinarji (Zwitter. Melik in Pleterski) diskutirali o rokopisu sovjetskih hisforikov o narodnoosvobodilnem gibanju slovanskih narodov avstrijskega cesarstva od konca 18. do sedemdesetih let 19. stoletju, Seje znanstvenega sveta inštituta so bile 4. 6., 14. 6, in 27. 12. 1976, Biblioteka m upraoa, V letu 1976 je bilo v biblioteko na novo uvrščenih 460 zvezkov in 6 zemljepisnih kart. In venta ri-zacija publikacij, ki. jih je biblioteka pridobila iz zapuščine dr. M. Kosa, je skoraj dokončana, inventarizirati je treba le še nekaj sto separatov. Opremljena je 2 tla j tudi že mala nova soba, ki je bila že prej dodeljena inšiiiutu, tako da smo pridobili na prostoru in mogli namestiti tudi rokopisno zapuščino pokojnega dr. M. Kosa (57 fasciklov). Posebno tlelo dvlaDCeo na inštitutu. Znanstveni svetnik dr. P. Blaznik je poleg že omenjenega dela v okviru delovnega programa inštutu ta delal zelo intenzivno na izvedbi arhivskega sporazuma z Avstrijo i 11 bil v zvezi s tem dvakrat na Dunaju, enkrat v Gradcu, v Celovcu, v Beogradu, poleg tega je imel v Ljubljani zasedanje in delo na elaboratih. Objavil je razpravo Loški deželskosodni protokoli iz let 1625—1657, Loški razgledi XXIII, 1976, str, 25 53. Oddal je v tisk še dva članka. Bil je član redakcije Loškili razgledov. Višji strokovni sodelavec B. Otorepec je poleg že omenjenega delu 1111 diploma t arij u delal tudi na dokumentaciji celjske posesti in podatkih o ccljskili mi-nislerialih ter na podatkih za slovenski kmečki punt iz leta !3J5 v Deželnem arhivu v Inusbrucku. V zvezi z izvedbo arhivskega sporazuma z Avstrijo je imel zelo mnogo dela na listinah in rokopisih, od katerih je bilo osporavatlih okrog 960. z njihovim prevzemanjem, s sodelovanjem 11 u .sejah, ob tem delu je pa bilo mogoče ugotoviti okrog 20 dosedanjih lokalizacij. Opravljal j t: tajniške posle in dajal informacije iz svojega delovnega področja. Honorarno je predaval pomožne zgodovinski' vede za študenti: zgodovine in umetnostne zgodovine (3 11 rt; tedensko) in imel posebne vaje iz branja in razumevanja nemških tekstov od 16. stoletja ti al je za arhivarje. Delal je na svoji disertaciji o pečatih in grbih srednjeveških mest in trgov na Slovenskem. Bi! je član uredništva Kronike. Objavil je publikacijo Iz zgodovine gradu Bogenšperk, 2. dopolnjena izdaja. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zvezek 70, Ljubljana 1976, in oddal v tisk dva rokopisa. Asistentka Darja Mihelif je nadaljevala s podiplomskim študijem, s pripravo za tisk svoje seminarske naioge, z že omenjenimi pripravami za izdajo najstarejše notarske knjige iz Slovenije, in sodelovala pri delu na krajevnem registru za izdajo historične topografije za Slovensko Štajersko. Strokovna delavka Jelka Miloševič-Perko je opravljala bibliotekarske posle in tehnične posle v zvezi z biblioteko in upravo. UMETNOSTNOZGODO VINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Poročilo o delu v letu 19 7 6 Delo inStituta se je odvijalo po zastavljenem programu« ovirale so ga delno le slabe vremenske razmere, ki so o ie ž koča Je terenske raziskave. Zato i udi se ni do kraja realizirana tema o kiparstvu med gotiko in barokom na Slovenskem, katere dokončanje smo sicer predvideli že v letu 1976. Pri tej gre zu spomenike od srede 16. do zgodnjega 17. stoletja. Ponajveč so to kamniti sepuIkruJni spomeniki, manj je pa lesenih plastik, od katerih pripada večina že začetku 17. stoletja. Dozorel je glavni profil tega našega umetnostnega patrimonija, ugotovljene so vodilne stilne smeri, dovolj je osvetljen delež domačih kiparskih delavnic in priseljenih tujih mojstrov, občutno pa je pomanjkanje arhivskih podatkov; zato prevladuje umetniška anonimnost. V letu 1976 se je raziskovanje osredotočilo predvsem na Slovenske gorice. Ormož, Ljutomer in Prekimirje. Gradivo je bilo treba primerjati s stilno sorodnimi spomeniki na nemškem Štajerskem in na Madžarskem. Zato je dr. E. Cevc pregledal bodisi originale bodisi fotografske posnetke podobnih spomenikov v Gradcu in okolici pa tudi v Piillauu, Vorauu, Reinu, v avstrijski Radgoni itd. Sorodnost se je pokazala predvsem po ikonografski, manj pa po delavniški strani. Da bi spoznal madžarsko gradivo, je dr. E. Cevc obiskal Budimpešto kot gost tamkajšnje Nacionalne galerije (Nemzeti galeria). Pri tem se je posvetil tudi študiju nekaterih tamkaj shranjenih prekmurskih srednjeveških spomenikov {predvsem gotskih reliefov iz Gradu), zlasii pa novoodkritih plastik iz časa okoli 1400, izkopanih v kraljevem gradu v Budimpešti. Obiskal je tudi Gyor, Pan-nonhalmo, Eger, Belapatfalvo, Esztergom itn. Dragocena je bila navezava strokovnih stikov z madžarskimi kolegi, med drugim tudi z Umetnostnozgodo vinskim inštitutom pri Akademiji znanosti. ki smo jo doslej zelo pogrešali. Tako študij srednjeveških kot renesančnih plastik je pokazal, da moramo računati ne samo s stilnimi, marveč tudi z dela vinskimi povezavami med madžarsko plastiko teh dob bi našo na področju Pomnrja, Vzporedno je tekla revizija nekaterih spomenikov na Koprskem, Gorenjskem, v Ptuju in Mariboru. V maju je dr. E. Cevc potoval po Angliji in Škotskem s poudarkom na študiju tamkajšnje srednjeveške umetnosti, v septembru pa je obiskal razstavo gorske plastike v SaLzburgu, Asistent Damjan Prcluvšck je pri raziskovanju arhitekture J9. stoletju nadaljeval s terenskimi ogledi in ¡nventarizacijo spomenikov. Ob arhivskem in terenskem delu je posvetil večji del pozornosti preučevanju Življenja in dela arhitekta akad. Jožeta Plečnika. Študij obsežne umetnikove korespondence je pomagal osvetliti njegov zgodnji dunajski in ljubljanski opus, ki je bil doslej v muogočem še nejasen in neraziskan. \ zporeduo je nastajal kritičen katalog vseh Plečnikovih mladostnih risb, ki kažejo izredno visoko, evropsko pomembno kvaliteto ob prelomu stoletja. V decembru je D. Prelovšek obiskal razstavo seccsijske umetnosti v Darmsiadlu (ZRN). V februarju je sodeloval pri pripravljanju razstave arhitekta Ivana Jagra, ki sta jo v Prešernovi dvorani SAZU priredila SAZU in Arhitekturni muzej. Izdelan je bil pregled ljubljanske arhitekture prve polovice 19. stoletja. Sodelavka Vera Baloh je nadaljevala z raziskavami in dokumentacijo slovenske ilustracije in karikature okoli leta 1900. Tema, ki je bila doslej komaj načeta, je zdaj zajeta v stilni in časovni enotnosti. Doslej je hilo pregledanih okoli i40 ilustriranih ali originalno opremljenih knjig ter okoli 90 periodik, pri teh itidi take s po 20 letniki. Ilustracije so bile popisane, najznačilnejše tudi fotografirane. Pregled je zajel tudi razglednice in plakatne liste. V decembru je V. Raloh obiskala razstavo secesijc v Darmstadtu. Intenzivno je steklo delo na pripravah za izdajo umetnostnozgodovinskih virov za Slovenijo. Ker naj bi med prvimi izšla rokopisna zapuščina Janeza Gregorja Dol ni carja, smo se usmerili predvsem v kritično prepisovanje njegovih tekstov (asistent Aleš Roječ), glavno delo (sTli-storia Catheriralis Ecclesiae Labaeensis«) pa je biio prevedeno iz latinščine v slovenščino: to delo je opravi? prof. dr. Marijan Smol i k. Kritično sta prepisana rokopisa »Cypressus L aba cen-sist in »Marianalc Carnioliaet. Ker je prvi rokopis v začetku okrnjen, ga poskušamo rekonstruirati z ohranjenimi konecpt-nimi lističi ter s starejšimi, Žal nepopolnimi, objavami. Vzporedno zore komentarji. V akciji za izdajo umetnostnozgodovinskega aflanta Slovenije je zbrano gradivo za dve karti (antične in zgodnjesrednje-veške poti, ohranjeni ali v virih dokumentirani predroiuanski in romanski objekti na našem ozemlju, delno tudi podatki za svetišča na višinah). Gradivo Čaka na kartografsko liksirauje. Nadaljnje karte so v pripravi. Raziskovanje je priklicalo tudi več obrobnih nalog: študij izbranih problemov slikarstva 19. stoletja: analizo nekaterih slikarskih spomenikov 17. stoletja; ikonografskih ekskurzov ob srednjeveških plastikah in slikah. Na novo je bilo odkritih nekaj srednjeveških plastik, ki pa v jedra ne spreminjajo dosedanje stilnornz vojne podobe. Nadaljevali smo z izpopolnjevanjem kartoteke spomenikov (v katero smo vključili tudi terenske konservatorske zapisnike Michelangela Zoisa), umetnikov, ikonografije in siilnih dob. Prav tako so se izpopolnjevale foroteka, he mero teka in bibliografija. Knjižni fond je v letu 1976 narasel za 650 novih knjig in zvezkov periodik. Zunanjim obiskovalcem smo posredovali okoli 180 knjig. Bibliotekarka Vida Urek je sodelovala pri publikaciji »Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU«, ki je izšla v decembru 1976. Oktobra se je udeležila strokovnega posvetovanja Društva bibliotekarjev Slovenije, ki je bilo v Moraveih. Sodelavci inštituta so sodelovali tudi pri delu za umetnostno terminologijo v podsckeiji za likovno umetnost. Sodelovali so tudi pri postavitvi razstave umetniškega fotoni on ta zi sta Johna lleartfielda v Prešernovi dvorani SAZU; razstavo je posredovala berlinska Akademija umetnosti (DDR). Dr. K. Cevc in D. Prelovšek sta kot svetovalca in ocenjevalca nalog sodelovala v akeiji »Znanost, mladini«. Objave sodel&DCep tnStUuta u letu 1976: E. Cevc: s Vse življenje sem bil konservator.. .t (Konservatnrsko delo dr. Franceta Ste let 5.) Varstvo spomenikov 1976, 33—71. Nagrobnik viteza Viljema Rflftpa V Stari Loki. LoSki razgledi XXIII, 1976, Miha Vlaleš. (Spremna besedilo v razstavnem katalopu.) likovni salon Ravne lia Koroškem 1976 (2 str.). Miha MaleS; Rdeče lučke aH risbe o ljubezni. (Spremno besedilo.) Koper 1976 (5 str.). Po poteh Gnbčeve brigade, kakor jih je po tridesetih letih naslikal arhitekt in slikar Boris K obe. (Ha/stavni kataing.) Ljubljana 1970 (4 str.). O. Prelovšek: Arhitekt Janez jager. (Razstavni katalog,) Ljubljana 1976. Poslopje Mestne hranilnice ljubljanske. Kronika 24, 1076, 43—47. Kje se je šolal kipar Franc Rotman. Kronika 24, 1976, 106, Ljubljanska arhitektura v prvi polovici stoletja. Sinteza 1976- 41—56. Deželna hiSa t Ljubljani t poznem 18, stoletju. ZUZ n. v. 11—12, 1976 , 307—521. V. U r e k : Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, SAZLT, t976, 478 str. tbiblioteka, 5, Sourednica.) Dr. Emili j an Cevc. ib., 26—36. Kazalo k Veiderjevi ljubljanski stolnici. Ljubljana 1976, 30 str. (CSkL) INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Poročilo o d e l u v letu 1976 S prvim januarjem 1976 je zasedel razpisano delovno mesto strokovnega sodelavca dipl. arheolog Ivan Turk; med letom je dr. France Leben napredoval v naziv višjega znanstvenega sodelavca. Delo inštituta, ki ga je usmerjal in spremljal njegov znanstveni svet, se je odvijalo v skladu raziskovanja Slovenije od predzgodovine do zgodnjega srednjega veka, v katerega so bili vključeni vsi sodelavci inštituta, pri delu pa so sodelovali tudi številni zunanji arheologi drugih slovenskih ustanov. Tudi drugo delo se je odvijalo v okvirih področnih tem, zlasti arheološke topografije in terminologije ter dokumentacije slovenskega arheološkega in arhivskega gradiva v tujih muzejih. Topografske akcije so tekle v Beli krajini, Prekmurju in na Dolenjskem. Delo na pregledni sistematski kartoteki najdišč je letos zajelo sedem arheoloških regij vzhodne in jugovzhodne Slovenije. Y centralno kartoteko arheološke literature je bilo vnesenih 3870 enot zunanjih knjižnic. Dosti je bilo preslikanega in prevedenega gradiva (načrti, dnevniki izkopavanj, arhi-valije) z našega ozemlja, ki ga hranijo na tujem. V leto 1976 sta izšla 25. in 26. letnik Arheološkega veslu ika; v tiskarni je letnik 27 (1976), pripravljen pa že naslednji. Izvoljen je bil nov uredniški odbor, ki ga sestavljajo; glavni urednik dr. J. Sašel, tehnični urednik dr. F. Leben in člani dr. M. Prod ar, dr. S. Gabrovec, prof. dr. J. Kasteiic in dr. P. Petru. V začel k u leta je izšla leksikalna publikacija Arheološka naj- dišča Slovenije (ANS1), ki je bila izdana v počastitev 30-lctniec SFRJ. Terensko delo je zajemalo sistematična izkopavanja določenih najdišč v Beli krajini, na Dolenjskem in Notranjskem, problemska sondiranja na Notranjskem in Gorenjskem, oglede potencialnih raziskovalnih točk, topografske akcije, rekognosci-ranja in vrtanja, Nekateri člani inštituta so sodelovali še pri terenskih akcijah drugih arheoloških u sta nov in bili strokovni nadzorniki pomembnejših arheoloških izkopavanj. Goji sc sodelovanje in razširjajo se strokovni stiki z jugoslovanskimi in tujimi sorodnimi, ustanovami pa tudi osebna članstva v domačih in mednarodnih znanstvenih združenjih predstavljajo in bogatijo raven in delo inštituta, Tudi obiski domačih in tujih znanstvenikov kažejo željo sodelovanja. Štirje člani inštituta so bili v ocenjevalni komisiji razpisanih arheoloških naiog gi-lrnnja ^Znanost mladink saj je inštitut s stalnim članom prevzel mentorstvo nad io dejavnostjo gibanja mladih, Prestavljena je vsa inštitutska knjižnica. Knjižni fond je v ietu 1976 n ara stol za enot; dokajšnji del je bil na novo ku-talogiziran, Na dom je bilo izposojenih 220 zvezkov, v institutu so obiskovalci proučevali 180 knjig, nolranjn izposoja pa je bila znatno večja, Prejetih in odposlanih je bilo 230 dopisov. Znanstveni svetnik dr, ing, Mitja Rrodur je vodil raziskovalno temo »Palcolitsku raziskovanja« in v okviru nje nadaljeval sistematično raziskovanje v Ciganski jami pri Zeljnah, izvedel prvo izkopavanje v Podriiovcu in somi i ran je v jami Lončarevec pri Postojni, Na terenu je rekognoseiral več jam na Dolenjskem, Štajerskem ju Gorenjskem, V internem delu je opravljal dolžnosti upravnika inštituta, dopolnjeval kartoteko pa leni i t sk i h najdišč in literature s študijami, vodil še raziskovalno nalogo »Arheološka topografija Slovenije« in v okviru akcije za izdajo del Prazgodovina Jugoslavije, ki jo vodi Akademija znanosti BiH, je koneeptiral njemu poverjena poglavja. Udeležil se je 9. kongresa UISPP v Niči in kot član Conseil-a permaneut sodeloval na zasedanju. Ob isti priliki je na sestanku INQUA za ekologijo pračloveka zastopal strokovnjake južne Evrope. Znanstveni .svetnik dr. Jaroslav Šašcl je kot glavni Urednik Arheološkega vestnikn uredil v letu 1976 izšli 26. (1975) letnik in pripravil naslednjega, ki sc že tiska. S podatki o arheološkem tisku je sodeloval pri Fasti archeologiei, z jugoslovanskimi epigrafskiini novitetami za zbornik Annee epigraphique, v komisiji za izdajo antičnih napisov rimske province Mezije superior, ki jih pripravijo Centar za antičku epigrafiku i numizmatiku v Beogradu. Objavil je številna arheološko-topografska gesla v izdaji ANSI, Ta bula imperii Romani list K 34 (Naisstts, Scrdica, Thessalonike) in v leksikona The Prince t on Encyclopedia of Classical Sites (1976). Sodeloval je na kongresu VIIa Sctfimana di Studi Agaileiensi v Ogleju, na XI. mednarodnem kongresa za študij rimskega limcsa v Sze kes feher varu, na Konstanzer Arbeit.skreis fiir miticlulterlicbc Geschičhte (Reichciiau-Tagung) s predavanjem: Geschichtsabriss spiitantikcn Organi-sationsuniergangs an der nordiistlichen Grc.nze Italicns in na di-skasijskem tednu La Historia Antigua y sus metodos v Madridu pod okriljem Con sej o Superior de Investigaciones Cientificaa. Višji znanstveni sodelavec dr. France Leben je kot tehnični urednik Arheološkega vestnika prikrojil zahtevam tekstni in slikovni del 27. letnika, ki se tiska. Nadaljeval je dokumentacijsko in arhivsko delo za prazgodovinska nekovinska najdišča jugovzhodnega alpskega prostora, predvsem pa dopolnjeval arheološko karto jamskih najdišč tega geografskega prostora. Kot sodelavec je o h javil več arheološko-to pogralskih gesel v leksikonu ANSI iii obdelal neoiitsko gradivo iz Trblovce za objavo, S sodelovanjem je vodil izkopavanje rimske utrdbe na Hrušici (Ad pimm) in poznoautičnih sakralnih objektov na Ajdni nad Žirovnico. Terenske oglede potencialnih najdišč je opravil v Beli krajini in okrog Podnarta ter Dražgoš. Na povabilo Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Vene zla Ginlia je v Trstu predaval na njihovem sestanku: I res t i OSsei e eulhiali dell nomo preistorien nelle grotte carsiche nel territOrio deile Alpi sndorientali: septembra se je udeležil 9. kongresa TJISPP v Niči. Višji strokovni sodelavec Ana Šašel je vodila bibliotekarske, tajniške in lektorske posle. Poleg dela na terminološkem slovarju, za katerega je iz zajetnega gradiva pripravila osnutek geslovnika do črke H, je izpisala še približno 2000 listkov za stvarni katalog knjižnice. Vodila je delo na temi sDokumenta-cija slovenskega arheološkega in arhivskega gradiva v tujih niuzejihi, za kar je bilo nu Dunaju in v Gradcu izrisanih nad 2000 predme tov. Asistent janež Dular je delal na sistematski pregledni kartoteki arheoloških najdišč, opravil prvo klasifikacijo halštaf-skih keramičnih najdb iz Stične, nadaljeval arheološko topografijo regije 11 (Bela krajina) in pripravil katalog prazgodovinskih najdb iz Podzemlja. Vodil je dvomesečna izkopavanja pozuoantične našel hi ne na Kučaiju pri Podzemlju in sodeloval pri topografski akciji okolice Smarjete. Udeležil se je strokovnega kolokvija »Zaton antike v Sloveniji« v Ljubljani s predavanjem; Kasnoantičtii naselbinski kompleks na K ličarju. Stu- dijsko je potoval v ZR Nemčijo (Marhurg, Frank furt) zaradi dogovora o publikaciji Stične in dokumentiranja našega gradiva, ki ga brani Rimsko-germatiski muzej. Strokovni sodelavec Ivau l urk je za eentralno arheološko kartoteko obdelal ves Fond knjižnice PZE za arheologijo filozofske fakultete in arheološke enote v knjižnici Dolenjskega muzeja in Studijski knjižnici Mirana J ur ca v Novem mestu. Uredil je dokumentacijski center inštituta (arheološka topografija, kopije arhivu ¡Naravoslovnega muzeja z Dunaja zu slovensko gradivo, arhiv starih dopisov in fo to teko ter dokumentacijo izkopavanj); skupaj z A. Sašlovo sta na novo ruzporedila ves fond inštituiske biblioteke. V svoji arheološki dejavnosti je določil kostno gradivo iz uutičnih vodnjakov v Drnovem in najdbe pleistooenske favne iz Ciganske jame ter invetiiariziral paleolitsko gradivo izkopavanj 1976. leta. Udeležil se je izkopavanj v Podrisoveu in Ciganski jami in rekognosciral jame pri izviru Kolpe, nad dolino Puke, v bohinjskih in savinjskih gorah in na Dolenjskem. Asistent-siažisr Ladislav Ciglencčki je do odhoda na odslužen je vojaškega roka opravil nekaj topografskih, ogledov in strokovno pomagal pri izkopavanjih na Kuearju, Svoje interno delo je usmerjal po magistrski nalogi »Celejansko municipalnO področje — k historični topografiji in poselitvi v prvih treh stoletjih«, in jo uspešno zagovarjal. Palinuloiiki laboratorij Laboratorij deluje V okviru inštituta za arheologijo; v njem delata znanstveni svetnik dr. Alojz Ser cel j in strokovni delavec Metka Culiberg, ki raziskujeta paleovegatacijske razmere v geoloških in arheoloških obdobji!) kvartarja. Predvsem s subvencijo RSS se je v okviru raziskovalne teme s>Paleovegetacijska raziskovanja Slovenije* nadaljevalo sistematsko terensko delo in laboratorijska preiskava dobljenega materiala iz raznih najdišč po Sloveniji (okolica Ljubljane, Vrhnike, Podtabora, Bohinja, Bleda, Cerknice, Petrin je, Sečovelj, Mirne, Radenskega polja. Zajčjega polja pri Kočevju. Broda na Kolpi. Otoka, Cueje mlake, Slovenske Bistrice in drugod). Za študij pelodne morfologije in za referenčno zbirko je zbranih okrog 300 taksonov. 7a aeropalitiološke raziskave se jemljejo vzorci pel od nega disperza y zraku Ljubljane. V raziskovalnem delu laboratorij ožje sodeluje z Biološkim inštitutom Jovana Lladžija, z Geološkim zavodom SRS, Narod- ii i tu muzejem v Ljubljani, Zemaljskim muzejem BiH v Sarajevu in Rudarsko fakulteto ter Inštitutom Rtidjer Roškovič v Zagrebu. Vodju laboratorija dr. A. Šercelj se je julija udeležil zborovanja Yzhodno-alpsko dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Lienzu s predavanjem: Kritische Bemerkungen zur vegeta t i onsgese hichtlichen Auswertung der Pol len a na l vse. Člani Instituts so objavili: S. Ciglenečki: Veliki Kamen. Arh, vestni k 25, 1974 (1976), 399—416. Kasnoantično utrjena naselje Gradec pri Praprot nem, Arh, vestni k 26, 1075 (1976), 259—267. Zgornji Duplek — slovanska nekropola. Arh. pregled 17, 1975 (1976), 130. j. Dular : Rimski grobovi z Bursfka pri Metliki, Arh. vestni k 25, 1974 {1976), 353-369. Bronast polnorofiajni meč iz Ormoža. Arh. vestni k 26, 1975 (1976), 185—1B7. Podzemelj - Ku&ar (starokrščanska cerkev), Arh. pregled 17, 1975 (1976), 121— i 25. F. Leben; Fin Abriss der Jungsteinzeit auf dem Karst. J ¿ihre s schrift für mitteldeutsche Vorgeschichte 60, 1976, 23—30. Abriss der Vorgeschichte in den Karstbohlen des Sädwtilpenrao-mes. Proceediri^s of the Intern. Congress of Speleulogy III, Praha 1976. Symposium über die Entstehung und Chronologie der Badcner-Kuliur. Arch. vestnik 26, 1975 (1976}, 279—280. A. Sasel: Fundamenta Latin« D. DZS 1976, 106 str. Dopolnilo k rimskemu napisu iz Lesc (CIL III 3688= 10779). Arh. vestnik 25, 1974 (1976), 233—235. J, Sasei : Koper. Arh. vestnik 25, 1974 (1976), 446—461. Balduin Saria (1893—1974). Arh. vestnik 25, 1974 (1976), 534—536. Emonski jubilej. Arh. vestnik 25, 1974 (t976), 575—577. K poselitveni zgodovini in Urbanizaciji Slovenije v antiki. ANSI, 61-68. Kasnuanlično in zgodnjesrednjeveško obdobje v Vzhodnih Alpah in arheološke najdbe «a Slovenskem. ANSI, 68—73. Rimske ceste v Sloveniji. ANSI, 74— lulíae Alpes. Atti del Centro Studi e Documeati suintalij lío-mana 7, 1975—76, 601—618. Mini era aurífera nelle AJpí Oriento I i. AqttSeia Nos t ra 45-46, 1974—75 (1976), í 48—152. Omemba Slovanov v pfsmi Martina iz Brage na Portugalskem. Kronika 24, 1976, 150—170. A. Š e r e e 1 j : Analize makroskopskih in mikroskopskih rastlinskih ostankov s kolišč ob Maharskcm prekopu - izkopavanja leta 1973 in 1974. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4. 1975 (1976}, 115—Í22. Razvoj kvartarne vegetacije. ANSI, 37—40, INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Poročilo o deJu v Utu 1970 Inštitut za prava starega Orienta si je tudi v letu 1976 prizadeval uresničevati svoj zastavljeni delovni načrt, kolikor je bilo ob tako skromnem stanju delovnega osebja to mogoče. Zasledovali smo najpomembnejše nove klinopisne publikacije in jih proučevali. Kot pomemben napredek lahko označimo pomnožite v transkripcij novejših ki i »opisni h tekstov. V letu 1976 je imel inštitut en interni študijski sestanek. Na njem je poročni zunanji sodelavec .Marko Urban i ja, bibliotekar na pravni fakulteti v Ljubljani, o dveh novejšili knjigah: »Le Palais et la Royauté. XIXe Rencontre Assyrioiogique Internationale. 1971, (izšla:) Paris 1974,^ ter o iFeslschriTt Heiurich Otten. Wicsbaden 1975.* Drugi zunanji sodelavec Andrej Snedec. absolvent na Oddelku za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, je poročal o ureditvi študija hctitščine na Collège de France v Parizu. V notranjem inštitulskem delu je A. Snedec iranskribiral najvažnejše pravnozgudovinsko pomembne hetilske tekste, ob- javljenc v Keilschrifttekte aus Roghazkiii, v zvezkih IX—XfH, XVIII, XXII. Obenem je V inštitutski knjižnici dopolnjeval svojo diplomsko mu Jogo o mednarodnem položaju v času bitke pri Kadešu (ok. leta 1299 pred n. š.), Inštitutakn knjižnico je upravljala višja kujižuičarka-refe-rentka Julijana Sušteršič. Le los se je knjižnica povečala za 55 knjig in 19 letnikov revij. Sedaj šieje skupno 961 knjižnih enot, Knjižničarka je Opravljala fudi vse administrativne posle in pomagala občasno pri ko rek turnem delu. Dopolnjevala je avtorski in stvarni katalog asiriološke literature v SR Sloveniji. M. Urbonija je pomagal pri stvarnem katalogu z decimalno kla-sifikac.ijo. V letu 1976 je upravnik inštituta akad. V. Korošec imel na 23. mednarodnem srečanju aairiologov (Reneontre Assvriolo-giqne Internationale) v Birminghamu (5.—9. 7. 1976) referat o trgovini po hetit.sk i h pravnih virih (s Some Rcinarks about the Trade m the Hittite Law Sources«). Dalje se je udeležil "t. mednarodnega zborovanja p ravno zgodovinske družbe ^Soeiete Internationale ,Fernand De Visscker' ponr 1* IT i sto i rc d os Droits de l'An(iquitei, ki je bilo v Trstu od 21, do 25. 9. 1976. Tam je v svojem referatu obravnaval sporno vprašanje ali je šteti državni kliiiopisni pogodbi, od katerih eno je sklenil hetitski vladar s Sunaššuro iz Kizzvalne, drugo pa za nas anonimni elam-ski vladar z Naram-Sinoin iz Akadn, med paritetne ali med neparitetne. V nasprotju z doslej splošnim mnenjem je dokazoval, da je pogodba s Sunaššurn privilegirana vazalna, ?varani-SinOva pa paritetna. Referata hosta izšla v tisku. Po mednarodni izmenjavi, kakor jo ureja jugoslovanski-ita-lijanski mednarodni dogovor, je v začetku oktobru 1976 prišel na in št i t n i doktor filozofije Angelo Vivian, ki se pripravlja za habilitacijo iz antične filologije na univerzi v Firencah. Pri nas proučuje pravno terminologijo, ki je uporabljena v klino-p i snih pravnih spomenikih. V ta namen je akad. V Korošec za Čas od oktobru 1976 do konca junija 1977 organiziral tedenski, redni d ve tirni tečaj, na katerem se predvsem pod leksiko-loškiin vidikom opravlja čitanje in razlaga posameznih pravnih spomenikov. Doslej so bili obravnavani hetitski zakoni in prva polovica ITa in m tirabi je vega zakonika. Kot interesenti se tečaja udeležujejo: oba asistenta pri pravltozgodovinski katedri in asistent za antično zgodovino. — Vrh tega ima gost priliko, da v enotirni tedenski konzultaciji poglablja že obravnavano snov. V iiiicu je izšlo: V. Korošec: L'évolution des traités publics cunéi formes (povzetek). Actes du XXIXe Congrès international des Orientalistes. Section: Assvriologic. Paris 1975, 15—22. über die Entwicklung völkerrechtlichen lie Ziehungen in der El-A marna Zeit. Revue Internationale des Droits de l'Antiquité. 3tn» Série, Tome XXII, 47—70, Bruxelles 1975. Einige Probleme zur Struktur der hcthitischen Gesetze. Acta Antiqua Acadcmiae Scientianim Hungaricae XXII, fase. 1—4. 287—298. Budapest 1974. Jean Nougayrol. (Y spomin.) Letopis S AZU 26, 1075 (1976) Si)—95. Knjižno poročilo o Jieallexikon der Assyriologie und Vorderasiatischen Archäologie. III. zvezek, sesitki 6—9 1971) in IV. zvezek, sešitki 1—5 (1972—1975). Arh. vest ni k 24, 1975. o obsegala približno 23.000 gesel. Do konca leta 1976 je za II1. knjigo skupaj z lansko redakcijo približno 11.000 gesel. Letošnja redakcija je dala 5450 gesel. Delo poteka po načrtu, po kutereni bi naj bila III. knjiga končana iti objavljena ob koncu 1979. Razen redukcije se nadaljuje zbiranje leksiktilnega gradiva, kar ne poteka tako zadovoljivo kakor sama redakcija, ker sekcija nima na voljo dovolj finančnih, sredstev in zato si ue more organizirati dovolj sodelavcev za zbiranje materiala za stalno bogatitev leksičnega gradiva. Redakcija mora nenehno zasledovati razvoj besednega bogastva, da nam slovar ne bi zastu-reval že med delom, Razen tega se sekcija bori še z vrsto težav, predvsem prostorske in administrativne narave. Glavni uredniški odbor sestavljajo: dop. član dr, Allton Ra-jee, upokojeni izredni profesor, akademik Bojan Čop, redili profesor, dop. član dr. Janko Jurančič (predsednik), redni profesor, dr. Lino I.cgišu, znanstveni svetnik, dr. Jakob Itigler, znanstveni svetnik, Stane Suliadolnik, strokovni svetnik. Glavni uredniški odbor je redigiral gramatične besede iu pripravljal alfabetnrij za lil. in IV, knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Obenem je vodil vsa druga redakcijska dela. Druga dela so bila omejena, zlasti eksCerpiranje, ker ni bilo na voljn zadosti finančnih sredstev oziroma ker se dolgo ni rešilo vprašanje dopolnilnega dela rednih delavcev Leksiko-loške sekcije. V okviru navadne ekseerpcije so trije zunanji sodelavci in nekateri redni delavci sekcije v 78 delili (od tega je bilo 46 večjih knjižnih enot in 32 manjših, revialnih) izbrali in podčrtali 46,111 besed. Iz tega je bilo napravljenih 27.279 novih, z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Pri posebnem ekscerpi- ran ju je bilo zbranih 9.604 listkov* od tega pri popohiism izpisu 1250 (Kranjska Čbeliea), pri priložnostnih izpisih 2.301, pri izpisovanju za uareČuo kartoteko 4.618 in pri izpisovanju jezikoslovnih člankov 1435 listkov. Terminološki sodelavci so pripravi li 2180 listkov z razlagami in terminološkimi zvezami. Pri izpisovanju iz starejših slovarjev je bilo izdelanih 39.141 listkov (Penn, Vorenc). V letu 1976 se je leksikalno gradivo pomnožilo torej s 78.204 novimi kartotečnimi listki. Novo leksikalno gradivo, zlasti iisio, ki se nanaša na tekočo Tcdakcijo, so zunanji sodelavci sproti alfa bel i rali in uvrščali v ustrezne kartoteke. Splošna kartoteka, na podlagi katere se izdeluje Slovar slovenskega knjižnega jezika, je imela ob koncu leta 3,539.318 osnovnih kartotečnih listkov. Splošni alfabet arij kartoteke sodobnega knjižnega jezika je bil nadaljevan iu dokončan na pobudo in stroške Komisije za pravopis, pravorečje in gramatiko. Iz te predloge in iz pomožnih leksikalnib virov se je izdeloval alfabeUmj za IV. knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki bo obsegala Črke R— T. Zaradi preostrih kriterijev pri prvem izboru gesel Črk S in S je bilo treba Opraviti še drugi dopolnjevala! izbor. Dokončan je bil odzadnji slovar za III. knjigo SSK J. Poleg omenjenih del opravlja sekcija še več drugih nalog, ki so deloma povezane z nalogami drugih sekcij ozirOlUu komisij, kakor je pripravljanje specialnih strokovnih slovarjev, sodelovanje v terminoloških komisijah na SAZU in zunaj nje, dajanje odgovorov na individualna jezikovna vprašanja javnosti, sodelovanje z drugimi akademijami in lingvističnimi ustanovami ter organizacijami. Delo so v tem letu zavirali bolezenski dopusti članov in članic sekcije in visoko število porodniških dopustov. Dva člana redakcije sta se v delo šele uvajala. Sekcijo SO obiskali udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter profesor slavistike na univerzi v Can-bcrri dr. Regíitald de Bray, pisce angleške knjige o slovanskih jezikih, Naši člani so sodelovali na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo julija 1976 (Z. Leder-Mancini) in na posvetovanju slovenskih slavistov v Portorožu septembra 1976 (J, Miillcr, I. Sircelj, S. Suhadolnik, M. Ahliu, Z, Leder-Mancini, (. Mezc, A. Vidovi č-Muba, F. Novak). Imeli so svojo okroglo mizo s temo Stilne lastnosti besed. Zanimanje poslušalcev za temo je bilo skromno. Dr. J. Jurančič se je v imenu SAZU udeležil proslnve 100-letniee smrti znamenitega hrvaškega leksš-kografa in polihistorja Matijn Petra Katančica. Sla vnosi je Pregled vsega doslej zbranega leksikalnega gradiva Karakteristika skupine Narejeno v letu 1976 Stanje 1076 Stanje 31. 12. 1976 L Literatura 20. stol. a) poezija 2.066 117.056 b) proza 7.58-1 577,541 694,50? 1L Literatura 2, pol- 19. stoletja a) poezija 22.647 b} proza 414.354 457.001 III. Literatura 17150—18:50 a) poezija 1.250 39.149 b) proza 375 126.763 165.912 IV. Stara literatura a) poezija 515 b) proza 05,977 %.492 V. Ljudska literatura a) poezija 90.3U b) proza 2.548 9.550 c) ijialektično gradi v o 2.070 48,ieo 148.050 VI, Starejši slovarji 38.000 647.265 647.265 VII. Novejši slovarji 24! 674.745 674.745 V111. Strokovno a) literatura 20.991 975.980 h) terminologija 2.180 447.4«? 1,423.467 IX. Splošna zbirka 997.655 007,655 Skupaj 78.204 5,285.184 5,285.184 priredij d Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Osi-jeku, Vukovarju in I loku. Kot delegat SAZU je sodeloval na simpoziju Črnogorske akademije znanosti in umetnosti v Tito-gradu od 22, do 27. i. na prvi obširni znanstveni manifestaciji te mlade ustanove, k.i si jc za predmet svoje raziskave izbrala problematiko o zanimivem pisatelju iz Bud ve Stjepanu I.jubiši. Nadalje je bil navzoč na medakademijukein posvetovanju v Zenici. ki ga je priredila Akademija znanosti BiH. S predavanjem Kako su slovenneka i hrvatska Panonija u srednjem veku stvarala svoju religiozni! i društvenu terminologija je nastopil na znanstvenem zboru Mednarodnega slavističnega centra v Beogradu, Prištini in V ran ju od 13. do 20. 1076, Člani sekcije so sodelovali s članki v strokovnem tisku, kar je razvidno iz bibliografije, Za višjega strokovnega sodelavca je hil ob reelekciji postavljen Jakob Müller, dotlej asistent. Član glavnega uredniškega odbora dr. Bojan Čop jc bil 25, 5. izvoljen za rednega, dr. Janko Juraneič pa za dopisnega člana S AZU. One 11. se je sekcija uspešno predstavila s svojimi nalogami in delom članom sindikata SAZ(J, dne 13. 12. pa so se predsednik sveta delovne skupnosti in nosilci znanstvenih nalog sestali k reševanju aktualnih vprašanj, zlasti finančnih. S podobno problematiko se je ukvarjal sestanek up ravnik a inš t i' tata, predsednika SDS, sekretarke OOZK in načelnika sekcije dne 17. 3. 1976. Po en izvod If, knjige SSK J so poleg vidnih domačih političnih osebnosti dobili tudi domači in tuji slavisti, ki se posebej ukvarjajo s slovenščino. Bibliografija sodelavcev sekcije (za leto 19?6): J. J u r a n č i £ : kako su slovenačka i hrvatska Panonija u srednjem veku stva-rule svoju religioznu i društvenu terminologij u. Predavanje na znanstvenem sestanku Mednarodnega slavističnega centra v Prištini. P. K o s t a n j e v e c : Pregled novejše jugoslovanske leksikogralijc. zlasti eno jezičnih slovarjev, Predavanje na Inštitutu za češki jezik v Pragi. Z. b e d e r - M a nein i . Preseganje zamndništva. Naši razgledi 197b. št. 13, 13—14. Razvoj slovenskega strokovnega izrazja. XII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, /hornik predavanj. Ljubljana 197fa, 47—57. (Predavanje.) L- L c g i s a : Pretres Stritarjevih ugank. Razprave II. razr, SAZU IX/2. 1976, 27—36. O Vladimiru Bartolu. Predavanje v Slovenskem kulturnem domu v Trsta. Odgovor slovenskih pisateljev na fašistično zatiranje. Predavanje na Pazinskem mcmorialii v Pazinti. j. M ti Mer: Ob Bernikovi izdaji pisem Frana Levea. (Ocena.) Slavistična revija 24, 1976, št, I, J27—155. F. Novak: Sestav pridevniških in prislovnih pomenov. 5 predavanj na Hatlio Ljubljana. Sestav glagolskib pomenov. Predavanje na Itadio Ljubljana. M.Silvester: Nekaj besed o kvalifikacijskih pojasnilih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Naši razgledi 1976, št. 15, 403. S. S ti h a d o 1 n i k : Osemdesetletnica Jožeta Staheja. Jezik in slovstvo 2t, 1975/76, št. 6, 206-207. Prirejanje besedila Zbranega dela. Ivan Cankar, Zbrano delo XXX. Ljubljana J976, 289—305. France Tomšič. Članek za Slovenski biografski leksikon (4. knjiga). Pismena ocena Urbanističnega terminološkega slovarja (Ljubljana 1975) in osnutka Veterinarskega slovarja. A- V i d o v i č - M a h a : Pridevniški sklopi v Cankarjevih črticah. Jezik in slovstvo 21, 1975/76, št. 8, 250—254. Nekaj primerjav (Slovar slovenskega knjižnega jezika in drugi slovanski slovarji knjižnih jezikov). Naši razgledi 1976, št. 1, 15, Člani kolektiva so bili jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah (Z. J,edcr-Mancini pri umetnostni in pravni, dr. L. Legiša pri medicinski, J. Meze pri tehniški sekciji terminološke komisije SAZU). Bili so tndi lektorji različnih založb oziroma revij (I. Černelič pri Metalurškem zborniku, M. Hanj5ek-Holz pri Biološkem in Turističnem vestniku, M, JuTicžič pri Obzorniku za matematiko in fiziko ter Crosu- peljskem zborniku, J. Meze pri PtoteilSu, S. Sithasega ponatis štirih letnikov pesniškega almanaha v izvirnem in sodobnem oziroma transkribi ranem črkopisu, spremno študijo o Pisanicah, povzetek Študije v nemškem jeziku, opombe k pesniškim tekstom in besedišče, Spremna študija je razdeljena na šest delov, ki že s svojimi naslovi kažejo, da je pristop urednika izdaje do pesniškega almanaha večstranski in celovit: Nove spodbude in razvojni premiki. Pisan i ee 1779—1782, Motivi. Verz, Beseda, Opombe (k študiji). Med ugotovitve, ki pomenijo novo gledanje na to obdobje naše slovstvene preteklosti, Sodijo poleg prvega dela študije o novih spodbudah in razvojnih premikih slovenskega pesnjenja v drugi polovici 18. stoletja zlasti klasifikacija motivov v pesniških tekstih, analiza verzne oblike pesmi, kjer se dr. Legiša naslanja na knjigo Wolf-ganga Kayserja o zgodovini nemškega verza, novo pa je tudi besedišče oziroma evidenca besednega zaklada v Pisanicah, iz katere je razvidna pogostnost, delno celo oblikovna različnost besed v našem prvem pesniškem almanahu. Druga temu, ki je prav tako vzeta iz trojnega raziskovalnega programa sekcije, je pripravljanje izbranega dela Franceta Kidriča, Urednik Darko Dolinar, magister literarnih ved, je v sodelovanji! z dr. Francetom Bemikom določil vidike izbora in način ureditve izbranega dela. Približno Štiri petine celotnega gradiva, ki prihaja v poštev za izdajo, je prepisal na stroj ali kserografiral. Za izdajo je izbral samo tista Kidričeva strokovna dela s področja slovenske literarne in kulturne zgodovine, ki so bila sicer objavljena, a niso izšla v samostojnih, knjigah, Glede na opravljene priprave 1 a liku sodimo, da bo izdaja Kidričevega izbranega dda zapolnila veliko praznino v raziskavah slovenskih humanističnih in zgodovinskih ved ob koncu 19. in na začetku 20, stoletja in da bo v naši družbi reafirmirala enega pomembnih utemeljiteljev moderne literarne vede. V okviru raziskovalne nuloge, ki je poglavitna naloga sekcije, je tir. France Berili k skrbel za vzgojo strokovnih kadrov. Od 1. marca 1976 je bil mentor mag. Božiči Kitičič, ki sc kot stažistku-raziskovalka izpopolnjuje v poznavanju slovenske literature. Po programu dela, v katerem je ob splošnem študiju slovenske literature in jezika poudarek na 19, in 20. stoletju, je mentorska obveznost dr. Bernika zajela letos razvoj slovenske literature od Prešerna do Cankarja in Zupančiča, s tem v zvezi pa tudi pretres pomembnejših monografij in razprav s tega področja ter teoretskih vprašanj, ki se pojavljajo pri ustvarjalnem razmišljanju o teh obdobjih naše literarne umetnosti. Oh koncu leta 1976 je sekcija kot svojo drugo raziskovalno nalogo sprejela temo: Antifasist.ični boj 1941- 1945 in sodobna socialistična književnost. Naloga sotli v okvir sodelovanja z drugimi jugoslovanskimi akademijami znanosti in ima mednarodni značaj, saj je pobudo zanjo dal Inštitut svetovne književnosti A. M, Gorkega pri Akademiji znanosti SSSR. Uresničevanje te raziskovalne naloge, katere značaj in obseg ta čas še nista jasno določena, je seveda odvisno od gmotnih pogojev strokovnega dela, zlasti od personalne okrepitve sekcije. \ išji znanstveni sodelavec dr. France Bernik je razen rednih obveznosti v okviru sekcije opravljal zlasti raziskave Cankarjeve pripovedne umetnosti. Objavil je knjigo Cankarjeva zgodnja proza in več razprav o pisatelju. O Cankarju in problematiki njegovega pripovedništva je predaval na SIJ. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani (Cankarjeva avtobiografska proza), na simpoziju o Ivanu Cankarju, ki so ga priredile SAZU, Slovenska matica. Filozofska fakulteta in Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani (Problem romana v Cankarjevem pripovedništvu J in na strokovnem zborovanju Slavističnega društva Slovenije v Portorožu {Cankarjeva zgodnja proza). O pisatelju je predaval še v Slovenskem klubu v Trstu 20. I., aktivu slavistov na gimnaziji v Celju 26. 2., na gimnaziji v Postojni 27. 2., v Slavističnem društvu Ljubljana 3. 3., na osnovni šoli Borisa Pusta v Dolu pri Hrastniku 16. 4., učiteljskemu kolektivu osnovne šole Prežihov Voruiic v Ljubljani 7. 12. in v krajevni skupnosti Stara Ljubljana 23. 12. Izbral je tudi Cankarjeve pesmi in napisal razlago teb pesmi za literarni večer, ki je bil na sporedu prvega radijskega programa RTV Ljubljana 26. 2. 1976. Mag. Rožica Kifieič je opravila poleg strokovnih obveznosti pod vodstvom mentorja še druga dela. ki sodijo v okvir njenega izpopolnjevanja iz slovenskega jezika in književnosti. V zvezi s prijavljeno disertacijo o Jušu Kozaku je raziskovala slovensko literaturo v obdobju do leta 1930. za tisk je pripravila obsežnejšo študijo o novelah Andreja Hienga, udeleževala se je lektorskih vaj iz slovenskega jezika za tujce na Filozofski fakulteti v Ljubljani in jih namesto po dveh letih končala po enem semestru z odličnim uspehom. Objave: Fr. B e r ji i k : (Knjiga:} Cankarjeva zgodnja proza. Zbirka Bela krizantema. Cankarjeva Naložba 1976, 206 str. (Razprave in študije:) Romantika in realizem pri Simouu Jenka, Simon Jenko, fzbrjj-no delo. Kondor to. Mladinska knjiga 1976, 126—148. lnovativnost Cankarjeve vinjetne proze. Slavistična revija 1976, št. 2—3, 237—265, Cankarjeva avtobiografska proza. XII. seminar slovenskega jezika, literature in kultu Te. Zbornik predavanj 1976, 73-—87. (Ponatis v tržaškem mesečniku Dan 1976, št, 52—54.) Fran Leveč in Ivan Cankar. Razprave II. razr. SAZU IX. 1976, 7-33, Cankarjeva vinjetna črtica. Sodobnost 1976, 407—413. (Ostalo:) O Cankarjevi avtobiografski prozi. Odlomek iz razprave. Naši razgledi 7. 5, 1976. Iz poglavja o Cankarjevi avtobiografski prozi. Snovanja. Kulturna rubrika Glasa 7. 5. 1976. Spomenik, trdnejši od bronastega. Govorijo uredniki Cankarjevega /branega dela. Delo 8 . 5. 1976 (sobotna priloga). Med vmjetami in romanom Na klaneu. Delo 11. 12. 1976 (sobotna priloga). Ivan Cankar. Zbrano delo. Trideseta knjiga. Glavni urednik Anton Ocvirk, Knjigo pripravil, napisal opombe k pismom in sestavil kazala Jože Munda. Državna založba Slovenije 1976. (Sodeloval na str. 117—125, 262—263, 273, 277—283.) (Ocena:) Prva knjiga Paternu jeve monografije o Prešernu. Slavistična revija 1976, št. 4. B. KitiČic : Od 7 god a vinske resnice do šokantnosti. Sodobnost 1976, št. 4, 338—3& i. Punkcije i asjvekti sna u novelama Andreja Hienga. Forum. Zagreb 1976, št. 6, 1104—1112. Novi slovenski roman o seljačkoj buni. i i vol 6, Sarajevu 1976. 733—735. Pedagoška dejavnost profesorja Frana Petreta. Jezik in slovstvo 1976/77, št. 1, 18—19. Nove razprave slov en nek i h a v tura i/, teorije i i sto rije književnosti Književna kritika. Beograd 1976, seji i,—oki„ 72—76. Sekcija za literarno teorijo Izvajanje naloge Slovenske liter arnoteoretske raziskave je teklo v dveh smereh in je obsegalo: a) pripravo Slovenskega literarnega leksikona in b) dopolnitev kartoteke slovenskih Ji-terarnoteoretskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev, obravnavanih v slovenskem periodičnem tisku (1943 do 1970). Priprava Slovenskega literarnemu leksikona v uredništvu akad. Antona Ocvirka je v letošnjem letu od okvirnih pripra\-ijabiih del. kol so izdelava in prečiščevanje alfabetarija, izdelava semantičnih razlag, sestava specialnih bibliografskih pregledov in zbiranje izvirne dokumentacije, pridobivanje sodelavcev — strokovnjakov za posamezna področja in sklepanje dogovorov z njimi, prešla k neposrednemu programiranju prvih tematsko zaokroženih snopičev in k njihovi končni izdelavi, I ako sfa bila oh koncu leta v rokopisu dovršena in pripravljena za tisk dva snopiča: dr. Janka Kosa Literatura v obsegu pet in pol in dr. Kajetana Gantarja Helenizem v obsegu treh avtorskih pol, ki obravnavata poleg obeh glavnih tudi vsa pripadajoča Stranska gesla. Vsak snopič je zasnovan tako, da podaja vsebinsko in problemsko zaokroženo celoto in da v svojo obravnavo tvorno vključuje tako specifične vidike slovenskega literarnega in kulturnega razvoja kot tudi dosedanje dosežke slovenske literarne znanosti. Opremljen jc s potrebnimi bibliografskimi napotki iz tuje in podatki iz domaČe strokovne literature, mimo tega pa mu je dodano se stvarno in imensko ka- zalo, kar ontogoia njegovo takojšnjo uporabnost. Pred dovršit vijo ali deloma dovršenih je pet snopieev, in sicer: dr. Antonu Ocvirku Literarna teorija, dr. Dušana Ludvika Staronem-ške pesniške oblike in slovenska literatura, Majde Stanovnik-Blinc Nekatera novejša angleška in ameriška literarna gibanja in slovenska literatura, mag. Darku Do I i na rja Pozitivizem v ii-terurni vedi iu dr. Kajetana Gantarju Grški lirični in metrični obrazci, V pripravi pa je še pet nadaljnjih snopieev. Težave, ki spremljajo nastanek Slovenskega literarnega leksikona, so v glavnem objektivne in so posledica nezadostno razvite lite-rarnoteoretske misli iu sorazmernega zaostajanja tovrstnih raziskav pri nas, se pruvi stanja, ki naj mu prav ta edicija postopoma in kolikor mogoče načrtno o d po more, Kažejo pa se te težave predvsem v pomanjkanju strokovnjakov-specialistov, ki bi pokrivali vsa v p oš te v prihajajoča področja, in v dejstvu, da terja obdelava skoraj slednjega gesla predhodno raziskavo osnovnega gradiva in da je dejansko vsak snopič leksikona zase samostojna temeljna raziskovalna naloga. Kartoteka slovenskih literamoteoretskih terminov in kartoteka neslovenskih literarnih avtorjev stu se v skladu s pogodbenimi obveznostmi dopolnjevali z novim gradivom iz let 1961 do 1970. Pogodbena naloga za leto 1075/76 je bila izvršena 4 mesece pred rokom. Finančne restrikcije, ki so nato sledile, SO zaviralno vplivale na nadaljnji potek dela. Kljub temu je bilo do konca leta izpisanih 56 letnikov periodičnih publikacij, od tega velik del dnevnega časopisja. Vloženih je bilo 9893 novih uporabnih listkov, s čimer se je skupno število vseh uporabnih listkov v kartotekah povzpelo na 386946. Pri tem je sodelovalo 8 izpisovalcev — študentov statistike in primerjalne književnosti. Seminarja za uvedbo novih izpisovalcev se je udeležilo 7 študentov, — Po predhodni redakciji in selekciji je bilo razmnoženih 35 162 listkov. Razmnoženo gradivo se je sproti urejevalo in razpostavljulo po predalih. 2e postavljena kartoteka slovenskih literamoteoretskih terminov se je tekoče dopolnjevala, tako da je bi J a ves čas na uporabo sodelavcem literarnega leksikona in drugim znanstvenim interesentom. Gradivo za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev se je razporejalo znotraj posameznih predalov. Pri tem delu sta sekciji pomagala dva honorarna sodelavca. — Ker se izpisovanje kartotečnega gradiva bliža koncu, se je v letošnjem letu težišče dela že preneslo na redigiranjc in razmnoževanje listkov in na njihovo razpostavi janje po predalih. Če bi sekcija imela na voljo več finančnih sredstev, bi te delo lahko potekalo znatno hitreje. Redni delavci sekcije so poleg programiranih del, ki jih je terjala izvajanje nalog, opravljali še tale dodatna dela in dolžnosti: Znanstveni svetnik Drago Šega je izvrševal posle v. d. tajnika inštituta. Ril je Član sveta pedagoško-z natis t vene enote za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti in član uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona. Višja strokovna sodelavka Majda Stanovnik-Bline, je na II. beograjskih prevajalskih srečanjih od 3. do 7. 12. sodelovala z referatom Prevod koristi jeziku, literature ne bogati: nekaj pogledov slovenske literarne kritike 1850—1880. Bila je članica izvršilnegu odbora Društva za primerjalno književnost SRS, članica u ji ravnega odbora Društva književnih prevajalcev Slovenije, delegatka tega društva v uredniškem svetu Sodobnosti, Članica založniškega sveta Državne založbe Slovenije iti zastopnica inštituta v strokovni komisiji za literarne vede področne raziskovalne skupnosti za zgodovinske in humanistične vede BSS. Asistent mag. Darko Dolinar je kot udeleženec 8. kongresa mednarodne zveze za primerjalno književnost v Budimpešti 11. 10. p red a val v Društvu za primerjalno književnost SRS 0 glavnih razvojnih težnjah sodobne literarne vede. Od začetki i oktobra vodi proseminar iz metodologije literarne vede na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo filozofske fakultete v Ljubljani (2 uri na teden). Je podpredsednik Sveta delovne skupnosti SAZU in član nadzornega odbora Društva za primerjalno književnost SRS. Dne 16, b, 1976 je začela Tedno delati v sekciji stažistka-asisientka Vilenka Jakac. V skladu s programom, ki je bil izdelan za njen delovni staž, se je spoznavala z metodami dela v institutu in sodelovala pri izvajanju njegovega programa. Objave: D. Sega: Troje doslej neznanih Levstikovih pisem. Razprave ¡L razr SAZU IX, 19'G, 147—1%. M. Stanovnik-Bline: Jack London, Literarni večer ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Radio Ljubljana, B. 1. 1976, Literarno prevajanje v slovenski kulturi, Zbornik »Bled 7?*, Ljubljana 1975 (1974), 158—161. Prevod v slovenskem literarnem zgodovinopisju 19. stoletja. Prevodna književnost. Zbornik rad o va Prvih beoeradskih prevodilačkih snsreia. Beograd, Udruienje književnih prevod i laea Srbije, 1976, 30 do 36. Komparalivistika. Nepogrešljiva stroka. Mednarodna zveza za primerjalno književnost po osmem kongresu. Delo IS. 9. 1976 (sobotna priloga). Prevedeni Cankar. Delo 14. 10. 1976. O sodobnem prevajalstvu. Beograjsko srečanje jugoslovanskih književnih prevajalcev ob 200-letnifi srbske prevodne literature. Delo 16. 12. 1976. D. D o 1 i n a r ; Znanstveno raziskovanje prevajanja in literarna veda. Zbornik v Bled 751, Ljubljana 1975 [1976), 55—60. Prevod in izvirno delo v luči literarne vede. Prevodna književnost. Zbornik radova Prvih beogradskih prevodilačkih susreta. Beograd 1976, 123—129. Literarna umetnost v delu Franceta Kidriča. Slavistična revija 24, 1976, 103—118, 267—278. V p rajanja primerjalne književnosti, Po S. kongresu Association internationale de littérature comparée v Budimpešti. Naši razgledi 5. 11. 1976, 562—564. Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo Sekcija je bila ustanovljena leta 1972, vendar doslej ni bila organizirana, saj nima programa, prostorov in osebja. V njeni sestavi deluje le priprava Slovenskega biografskega leksikona. V 1. 1976 se uredniški odbor, ki ga sestavljajo predsednik akademik A. Oevirk ter člani akademiki R. Blinc, A. Kultelj in A. Zupančič, znanstveni svetnik Drago Šega in urednika SPL, ni sestal. Umrl je član akademik Boris Ziherl. Urednika Slovenskega biografskega leksikona sta Alfonz Gspan in dr. I1 ran Petre. Prot. A. Gspan je od avgusta 1973 v pogodbenem delovnem razmerju, vendar od 29. 12. 1975 bolan. Kljub temu je deloma opravljal uredniške dolžnosti doma. Dr. Petrč, dotlej redni profesor na filozofski fa kiti teti v Zagrebu, je stopil s 1. 9. ¡976 v redno delovno razmerje V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v lastnosti znanstvenega svetnika. \ uredništvu delajo viš. strok, sodelavka Nada Gspan-Prušelj in asistentki Frančiška Buttolo ter Metka Pavčič. V pripravi je 12. zvezek Slovenskega biografskega leksikona. Pri pisanju le-tega je sodelovalo 131 zunanjih avtorjev, Zbrano gradivo je pokazalo, da bi bilo preobsežno za en zvezek, zato je uredništvo omejilo prispevke na črki I in U, kur lxi predvidoma naneslo 15 tiskovnih pol. Crka T ima 436 in U 83 gesel, skupaj torej 519 gesel. Pregled zbranega gradiva in dospelih člankov je pokazal potrebo po redukciji alfabetarija: zaradi premajhne pomembnosti ali zaradi pomanjkanja gradiva je bilo črtanih 80 gesel, ostalo jih je za 12. zvezek 459. Zbranih ali napisanih je bilo 407 člankov, t. j. 92,9^/0; med manjkajočimi 32 članki so slovenski protestanti, gesla iz severovzhodne Slovenije, Primorske in nekaj posamičnih gesel. Stanje ob koncu lefa 1976 je torej naslednje: za tisk obdelanih člankov je 357 napisanih, a za tisk neobdelanih 70 nooddanih člankov 52 črki T, U — gesla v Celoti za i2. zvezek 459 Mi d letom je uredništvo prejelo 146 novih člankov, od teh je za 12, zvezek SBL 76 (36 po intenzivni terjatvi), za 13. zvezek 14 in za Dodatek 56 člankov. Za 13. zvezek je vsega zbranih že 283 biografij, za Dodatek pa 282. V uredništvu je hilo napisanih za 12. zvezek 30 biografij; Gspan 6, dr. Petre 15, Gspan-Praselj 1, Buttolo 5 in Pavčič 5 ter za 13- zvezek 6: Gspan 2, dr. Petre 4, skupaj 36. Prof, A, Gspan je domu opravil prvo redakcijo vseh novo-došlih člankov v L J976 in izračunaval avtorski honorar sodelavcem. Dr. Petre je opravljal uredniške posle SBL. N, G spii n-P rasel j je skrbela za le koče delo v uredništvu, imela stik s strankami, dajala informacije, pregledovala in usmerjala urejanje člankov obeh asistentk, kolacionirala čistopise člankov za tiskarski izvod rokopisa, korespondirala. pregledovala izrezano dokumentacijo, jo po potrebi dopolnjevala ier anulirala uredniški izvod SBL; uredila in preverila je ok. 40 člankov črke T, uvajala v nakazovanje honorarjev, F. Buttolo je uredila 31 ter preverila in dopolnila z biografskimi in bibliografskimi podu tki 21 člankov, ki so bili urejeni do vključno 1975. leta. Skupit j je ohdelala 52 člankov, M. Pavčič je uredila 28 ter preverila in dopolnila z bibliografskimi podatki 20 gesel. Skupaj obdelala 48 člankov. Pregledala je zapuščino pok. sodelavca SBL prof. Z. Bufonu v Pri-rodoslovnem muzeju. Podobno kot drugu leta je potekalo zbiranje dokumentacijskega in informativnega gradiva za tekoči zvezek in tudi za naslednje, kar Uredništvo Opravlja z izrezovanjem dnevnega tisku, s pregledovanjem strokovne ter znanstvene publicistike ter z izpisovanjem iz le-tc. Vprašanje delovnih prostorov je ostalo nerešeno in je nadalje pereče. Subvencije za Slovenski biografski leksikon so tetino dotekale \7. dveh virov; od SAZU in od Kulturne skupnosti Slovenije, ki je za 12. zvezek nakazala 225 000,00 din. 7, Raziskovalno skupnostjo Slovenije pa je bila 17. 12. 1976 sklenjena pogodba za delno sofinanciranje Slovenskega biografskega leksikona v znesku 400 000,00 dinarjev. Alfonz Gspau je urejal Monumenta hiilerarruiu slovetiica-runi. sodeloval pri ure jati ju zbirke Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, ki izhaja v Miinehnu, bil član upravnega odbora Slovenske matice. Ur, ä ran Petre je do konca šolskega leta 1975/76 predaval na filozofski fakulteti v Zagrebu. Je član uredništva Slavistične revije v Ljubljani in Umjetnosfi r i ječi v Zagrehu; pri SAZL je Član odbora za rešitev prostorskih potreb akademije, Nada Gspan-Pra.šelj je sodelovala s članki o Slovencih v publikaciji Oesterreichisches biographisches Lexikon 1815 do 1950. ki ga izdaja avstrijska Akademija znanosti na Dunaju. F. Buttolo je vpisala v šolskem letu 1976/77 podiplomski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani in M. Pavčič na Biotehniški fakulteti. Objave: A. Gspau: Grob na Krasu. Pred petdesetimi leti je umrl pesnik Srečko Kosovel. Delo. 29. 5. 1. N. Gspan-Prašelj: Österreichisches biographisches Lexikon, z v. 31 in 32, Dunaj 1976, 14 biografij: Xabergoj 1., Nadliäek-Bartol M., Nogy Aleks., Nardiu .f.. Navratil I., Nedelj ko F., Nedvčd A.. Neffat A., Ne rat M„ Nigrin V,-Noll i j„ Novak Fr„ Novak J„ Novak P. Predavanja: F. P e t r h : Zwei experimentelle Formen im slowenischen Expressionismus. Simpozij Probleme des Expressionismus, J- W, v Goethe Stiftung 7, 6. 1976 Strasbourg; Die Forsehung tics Exprcssionisinus. Sin wise lies Seminar dcr UnU vers i tal Basel 9, 6. 1976; Cankarjeve variante tipa upornika. Simpozij 0 Ivanu Cankarju ■v Ljubljani (SAZU, FiL lak., Slavist, društvo, Slov. matica) 8. 7. 1976; Cankarjev izziv družbe. Okrogla miza »Komunistat o idejnosti v delu L Cankarja. Ljubljana 31. 5. 1976; Ivan Cankar i moderna proza. Mozaik. Centar za kulturu u Zagrebu 19. 5. 1976; Ivan Cankar i slovenska moderna. Gledališče Zorin Dom, Karlova« 9. 12. 1976; Pomen Ivana Cankarja. Slovenski dom, Zagreb 11. 5. 1976; Lirika Srečka Kosovela. Slovenski doni. Zagreb 9. 11. 1976- Inštitutska knjižnica in tajništvo V letu 1976 je knjižni fond narasiel za 735 knjig in zvezkov revij, Letni prirastek je bil vpisan v abecedni ni signaturni katalog ter stvarno obdelan. Od starejšega knjižnega fonda je bilo stvarno obdelanih 150 knjig. Na tlom je bilo izposojenih 826 knjig in revij, v čitalnici pa 340. L novo nameščenimi knjižnimi policami je bil problem prostora za knjige rešen za dve do tri leta. Od i. 7. do 15. 9. je A. Turnškova opravljala tekoča administrativna tlela, nato pa je novo administratorko seznanila z delom. — Za SBL je zbirala tekočo časopisno dokumentacijo. Vodila je evidenco ter izterjevala neoddanc članke zunanjih sodelavcev SBL. KABINET JOSIPA VIDMAR JA Kabinet Josipa Vidmarja je bil ustanovljen na podlagi 4. člena zakona o SAZU (Uradni Ust SRS št. 42/71), 63. člena statuta SAZU in sklepa redne letne skupščine SAZtj z dne 25. 5. 1976. Kabinet vodi akademik Josip Vidmar, njegov pomočnik je pisatelj Jože Javoršek, tajnica pa Darja K u le novic. Kabinet je začel z delom i. 7. 1976. Osnovna naloga kabineta je pomoč akad. Josipu Vidmarju pri njegovem kulturno-politiencm in znunstvenem delovanju. Gre za zbiranje snovi, se pravi literarnih informacij in podatkov, ki jih akademik Josip Vidmar po eni strani potrebuje kot član Predsedstva SRS, po drugi pa za ustvarjanje knjig, ki jih ima trenutno v delu (Spomini, Meditacije, Jezni zapiski. Intervjuji). Kabinet je tudi prevzel dolžnosti, ki jili ima akad. Josip Vidmar kot predsednik odbora Splošne in slovenske enciklopedije. Kabinet ureja zbirko >Znameniti Slovenci*, ki bo obsegala monografije vseh pomembnejših slovenskih pisateljev, pesnikov, znanstvenikov, slikarjev, kiparjev, glasbenikov in politikov, S to zbirko bo verjetno na novo osvetljena celotna slovenska kulturna zgodovina, pri zamisli pa sodeluje okoli 40 piscev. Kabinet ureja diskoteko Znameniti Slovenci, ki jo bo izdajala kot dopolnilno zbirko tovarna gramofonskih plošč Helidon v Ljubljani. Kabinet skrbi za kulturno informativno in kritično službo, ki se nc omejuje samo na Slovenijo, ampak sega tudi v druge predele države. V zametkih se namreč poskuša uveljaviti kot »kabinet za estetiko in kritiko«, kakor so v začetku predlagali, da bi se imenoval. Kabinet vzdržuje stike z jugoslovanskimi gledališči in predvsem z dramaturškimi gledališkimi postojankami in sicer v zvezi s S ter i j in eni pozor jem, čigar predsednik je akad. Josip Vidmar. Istočasno skrbi za arhiv, bibliografijo, funofeko in foioteko nekdanjega predsednika IOOF, predsednika Preztdija Ljudske skupščine LRS, Doma narodov Skupščine FLRJ, predsednika SAZU in sedanjega člana Predsedstva SllS in sieer zaradi dokumentacije o slovenski kulturno politični zgodovini. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poročilo o delu v letu 1976 Sekcija za ljudsko slovstvo Raziskovalno delo, združeno pod skupni imenovalec »Slovensko ljudsko pripovedništvo«, teče po nekaj vzporednih tirih. Kazalo slovenskih pravljic Kot pripravo za to kazalo smo se odločili preveriti celoten pruvljični fond inštitutskega Arhiva slovenskih ljudskih pripovedi z izvlečki in po potrebi tudi z izvirnimi besedili, pa seveda tudi z mednarodnim kazalom Aarne- l liompson (The Types of the Folk-Tale, Helsinki 1961). Po napotkih dr. M. Miitičetu-vega se je tega dela lotila honorarna sodelavka Albina Strn belj, n bn skuj) a j pa sproti rešujeta vprašanja, ki se porajajo. Od prvih 74-9 lipov Aarnc-1 hompson, ki so bili pregledani v letu 1976, smo Slovenci po dosedanjih (začasnih) ugotovi t vuh zastopani s 1815 tipi, v katere jc bilo moč vključiti skupaj 1148 variant. Cez 200 zgodb pa je takih, da jih nt bilo moč uvrstiti k nobenemu določenemu tipu, ampak samo približno v to ali ono skupino. Pri pretresu bibliografskih listkov sproti izločamo iz evidenčne kartoteke ves balast, se pravi ponatise, priredbe, očitne predelave starejših objav ipd. Pred tem pa seveda zapišemo na »matičnem listu« (pod prvo objavo) vse podatke, ki govore o kasnejšem s papirnatem življenju* vsake pripovedne enote. Mimo tega smo iz kroga naših pravljičnih enot izločili "32 tujih enoi (prevodov, priredb ipd,), ki so bile sicer objavljene v slovenščini m v slovenskih publikacijah, pa so včasih med dragim tudi iz hrvatske Istre ali iz hrvatskega Zagorja. Nekaj pravljic (čez 100) bo moralo dobiti novo geslo in Čaka na pre-v rs t i te v med povedke. Slooenake bajke in poaedke Nosilki te podnaloge, asistentki Mariji Stanonik, so v letu 1976 vzela še veliko časa začetna organizacijska, pripravljalna tlela, lako je med drugim napravila seznam časnikov in časopisov (na podlagi .Slovenske bibliografije), ki jifi ho treba še ekscerpirati. Za ieta 1797—1941 pride v poštev še 45, po letu 1943 j>a nad 30 glasil in več zbornikov. Potem je pripravila okrožnice s prošnjo, naslovljeno muzejem z etnološkimi zbirkami v Sloveniji, ali ne hranijo morda kaj poved enega gradiva. Prišlo je 5 pozitivnih odgovorov, iz Kranja pa smo dobili že kar 22 poveden i h enot. Iz 36 odbranih diplomskih in seminarskih nalog pri katedri za etnologijo je sortirala in dala posneti na kseroks povedčno in drugo gradivo, primerno za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi. Na podlagi ustnega pogovora pa je prof. Helena Paš iz Ljubljane prepustila za naš arhiv 29 besedil, ki so jih po njenih najiotkih zapisali otroci iz okolice Sempasa pri Gorici; 7 je prav dobrih. Skupaj z dr. MatiČetovim je M. Stanonik začela popisovati na Slovenskem znana bajna bitja in literaturo o njih: na 474 evidenčnih listkih sta do zdaj 202 imeni oz. imenski varianti. Bilja smo razvrstili po abecedi (»Ajdjec so prvo geslo, »Zive-t zadnje). Sama pa je M. Stanonik pripravila začasno kartoteko posredovalcev slovenskega ljudskega pripovednega izročila v prozi. Pregledala je samo objavljeno gradivo iz časa po letu 1945; začasni popis obsega 81 imen. Za zbiranje pripovednega gradiva na terenu je M. Slanonik porabila 8 dni v Poljanski dolini, kjer so ji pripovedovali Tone Naglic (Ziri), Albin, Minka in Ani ta Kopač, Julka in Mirko Kosmač (Stara vas), Tomaž Kavčič (Led i niča), Alenka Poljan-šok (Selo), Potem se je se 3 dni mudila v Zgornje« avs k i dolini, kjer so ji bili za informatorje Klemen Jaklič, Franc Dovžan, Franc Legat, Kristina Sest (Dovje). Za Enciklopedijo Slovenije, ki jo pripravlja Mladinska knjiga, je M. Slanonik zasnovala geselnik s področja ljudskega slovstva. Terentko delo o Reziji, Nekaj šaljivih zgodb, zapisanih v Bili in Osojsili ob sina j-niku« (prvi rez. letni sejem, na dan 1. maja) in odlomki daljše variante pripovedne pesmi »Tičiea pestrnat, zapisani na Sol-biei 23. 3-, ostajajo v senci dosti pomembnejše najdbe na Njivi. Gre za rokopis — v dveh zvezkih — zli nabožnimi teksti (sledijo izvirni naslovi in/ali incipit): A) 1, Magnificat (Me du-schiiza daid glorio hoapudo), 2, Duiviiza — Santa Maria/Pus-sione (Duioiiza M urina mi mete boschja), 3. Dolorons — Sta bat Mater (Dolorous na gtsscho mete ta pol kriischon), 4. Mi raco I (O Miracol... d t M uriiie), 5, Čredo fDa jo deri seme Buch), 6- Puschliischaime rtu melo, 7. A'imiisle vat j m ise spit, 8, Miserere — Miscbericordio (\fischericordio mriite ciosnest); — B) 9. STnutranje miha sarza — De profundis, fO. Sod nje din — Dies i rac (Sodnje din, te din o t nor de), 11. Ti trii Kraju ve — I 3 re (Somo ti triie Krajane). Rokopis (Maticetov ga je v celoti prepisal) je nastal v dvajsetih letih našega stoletja, po izjavi liranifeljiee ob narekovanju domačih pevk: pisala ga je ženska, ki je (pred prvo vojsko) baje hodila v (nemško) šolo v Mariboru, Črkopis to potrjuje: hlafl (glas), ifiumd tschloooko (temu človeku), vat j tsch&s (večkrat), leiitscho (lepše), ochnje (ognje), hriscttnek (grešnik), miischiascho (inišjaše = 3. sg.. impf. od mislili), xliitzat (klicat)... Velike nedoslednosti v pisavi — npr. ointuchilvince (večji), ischiisto/custo/ciusto (čisto), kriisch (križ) poleg criii (kri), rockefroco (roko), i&t puschtjagne (odpuščanje), poleg ptotagne (prošenje) ipd., enkrat samkrat palač pa vendarle napeljujejo lia misel, da s L je pisavka pomagala tudi s kakim starejšim rokopisnim tekstom. Novi nji vaški rokopis, primerjan z liščarskiiri. biskim, osojskim, solbaškim, ki jih je Matičetov Tiašel in prepisal pred tem, nam lin najbrž zadosti trdna podlaga, ko se bonio lotili ugotavljanja, kolikšna je v teb hesedilih dediščina izgubljenih izvirnikov, nastalih najkasneje pod konec 18, stoletja, Ti izvirniki pa so bržkone »zrasli« pravna M ji vi, kjer naj bi jih bili zložili »ti ujivaški jeruve« (duhovniki). kakor pravi ustno izročilo, Omembe je vredna še drobna posebnost iz Rezije, Poznamo primere, ko si je tamkajšnja mladina prevedla to ali ono italijansko modno popevko (npr. pred 15 leti »Ciao, ciao, bambina«). Nekaj Čisio novega pa je, da se 70-lelna ženica (M, S, iz O soja n, dva razreda osn. šole) spravi k prevajanju — za lastno, zasebno rabo — iz furlanš činel T vi d enakem družinskem koledarju »Štele di Nadal 1976« ji je hila očitno všeč lirična pesmica s-Morose bandonade« (Zapuščena ljubica), da si jo je zaželela v domači besedi. Pri prepesnitvi je tradicionalno obliko furlanske iviilotter avtomatično prenesla v osmerozložni »rezi janski« verz. Leteči listič s prevodom, Čeprav še neizbrušenim, je na prošnjo rada odstopila. Se sreča, saj bi nekaj dni kasneje — ob potresu — ostal pod ruševinami hišice, iz katere se je gospodinji posrečilo rešiti samo golo življenje... Potres 1976 je dr. Mutičetovemn prekrižal načrte, tako da ni mogel v Učjo. Prizadeti so bili namreč celo tisti prebivalci te vasi, ki so se v zadnjih dveh desetletjih preselili iz svoje mrakobne doline na sončna pobočja vzhodno od Ratcnja (Ar-tegna): znašli so se bliže potresnega epicentra in v novih bivališčih jatrpeli celo večjo škodo kot njihovi opuščeni domovi in redki rojaki, ki so ostali doma. Za zbiranje učjarskega izročila ho treba pač počakati na ugodnejši čas. V zvezi t, delom za SI. P 2 in preverjanjem pes črnskega tipa št. 195 (Kmetova voliča) je dr. Matičetov v septembru dvakrat ohiskal Močila pri Ortncku in Globel pri Sodražici, kjer živita dve sestri iz Slatnika pri Sodražici. Zraven mikavne prozne va-rinnte omenjenega pesemskega tipa je posnel nekaj pravljic in šaljivih zgodb, M. Matičetov je bil naprošen za glavni etnografski referat na interdisciplinarnem zgodovinsko-lingvistično-etnografskem zborovanju, ki ga je 10.—12. 9. 1976 priredil na nnvo ustanovljeni ^ Isti tu to en I tura le ladlno« v kraju Vigo d i Fassa (Trento), se pravi v eni izmed dolin v Dolomitih, kjer živi osrednja skupina I adincev, Vabilo je sprejel zaradi želje po navezavi ožjih stikov s tem najmanjšim in etnografsko najmanj preučenim ladinskim etničnim jedrom, ki je prav tako kot številnejši vzhodni Ladinci (Furlani) in zahodni Ladinci (švicarski Retoromani) zelo pomembno prj primerjalnem študiju vzhodnoalpskega in posebej tudi slovenskega ljudskega izročila. Referat — *Sulia rsceolta c lo studio delle tradiziani popolari tra i Ladini del le Dolomiti« — bo izšel v zborniku gratliva omenjenih študijskih dni. V Tolminu na zborovanju oh proslavi 125-letnice rojstva Simona Ruiurja je dr. Mat i četo v govoril o Rotorju kot etnografu, s posebnim poudarkom na lliitarjevih zapiskih (iz dijaških in študentskih let), ki leže v rokopisnem oddelku iNUK v Ljubljani in čakajo na ureditev, objavo in ovrednotenje; v povezavi z natisnjenimi Rutar jevimi etnografskimi spisi zagotavljajo temu samosvojemu Tolmincu pomembnejše mesto kot smo mislili doslej. Skopskemu Insiitutu za folklor je dr. Matičetov — kot kon-zulent za ljudsko prozo — poslal 15. i. cluborat (št. 24 — 138/76) v zvezi s katalogizacijo pravljic po med n uro d nem sistemu Aa lil e-Thompson. Kot člen Med akademijskega odbora za jugoslovanske ljudske stvaritve se je dr. Matičetov udeležil dveh njegovih sej v Beogradu, Sekcija za ljudske šege in igre Raziskovalno delo te sekcije je zajeto v nalogi »Ljudske šege in igre«, ki obsega do nadaljnjega tri p od naloge: 1. Ženi-tovanjske šege na Slovenskem, 2. Maske na Slovenskem, 3. Dra-Bošnjakov arhiv. Leto jc seveda prineslo tudi obveznosti, ki niso bile predvidene in jih izrecno ne predvideva nobena od naštetih podnalog. Temu se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, čeprav bo morala sekcija večje obveznosti zunaj sprejete raziskovalne naloge za naprej odklanjati, posebno ker delata v sekciji doslej samo 2 sodelavca. Helena Ložar-Podlogar je sestavila vprašanja o delovnih šegah agrarnega področja za topografijo slovenskega ozemlja {37 strani, 446 vprašanj). 1, pod naloga (Zenitovanjske šege na Slovenskem) je poverjena Heleni Ložar-Podlogar, asistentki, Gradivo ankete Ženitovanjskc šege na Slovenskem je bilo do inaja 1976 dokončno prepisano na perforirane kartone. O delu je bilo v juniju 1976 podano poročilo nccnjcvalca univ. prof. dr. V, Novaka, V novembru in decembru sni o prejeli Še tri zvezke, iz katerih pa gradivo še ni prepisano. Gradivo smo sistematično uredili in začeli z obdelavo pO pokrajinah. Prekinil rje in Porabje na Madžarskem sta že obdelani in sicer tako, da je nosilka naloge iskala paralele v šegah 14 l.clopi« 209 obeh pokrajin, ki sta kljub državni meji, ki pokrajini deli, enotni. V juniju smo začcfi obdelovati gradivo iz Ziljske doline. I Jo konca leta je hi!a zbrana, obdelana m ovrednotena v.sa dosedanja literatura, ki zadeva ta problem in sega tja v prva leta 19. stol. Nosiika naloge je s strokovnimi nasveti sodelovala pri priredbi koncerta Vascit. pri Žile v Šentjakobu v Rožu in za koncertno knjižico prispevala članek Pretres dosedanjih poročil o Ziljski svatbi. Nadalje je nosilka prepisala 7 od 15 magnetofonskih trakov gradiva iz Ziljske doline, ki jih hrani sekrija za glasbeno in plesno nnrodopisje, ostalo jih je še 8. Opozorimo naj, da vse gradivo obdeluje in ureja nosilka sama; da vse leto ni bilo denarja za dodatno pomoč pri tem delu iti da je gradivo zelo obsežno, saj smo dobili samo z anketo nad 9000 podatkov. V celovškem Deželnem muzeju nam je decembra uspelo dobiti potrdilo, da res hranijo Pogatschniggov arhiv in dovoljenje, da si ga ogledamo. Iz do sedaj obdelanega gradiva je mogoče sklepati, du so dosedanja poročanja o ziljski svatbi zelo nekritična in netočna. Pri nemških avtorjih je odločno treba enkrat za vselej razčistiti s tem. kaj je prevzeto iz germanskega etničnega ozemlju iti kaj je slovensko, česar nemški avtorji skorajda ne priznavajo. Pri slovenskih avtorjih pa je treba kritično ovrednotiti, kaj je zilj-sko in kaj iz drugih koroških pokrajin, deloma celo gorenjskih. Nosilka naloge je vsa dvomljiva poročanja zbrala in ovrednotila. 2. p od naloga (Maske na Slovenskem) je poverjena tir. Ni k ti Kuretu. Imenovani jc začel iz odgovorov na vprašulnice eksplo-ratorske akcije 1969—1974 (SBK) začasno prenašati podatke na kartončke formata DIN A6. Poprej pa je moral izdelali shemo za sistematično členitev področja mask na splošno, za kar še ni nobenega vzorca ne doma ne v inozemstvu. Shema je izdelana in vsebuje 94 točk. Po njej bo mogoče v prihodnje prenašati zbrane podatke o maskah v celoti {vprašalnice, terenski izsledki, literatura) v dokončno kartoteko na perforiranih kartonih. Trenutno nastajata dve začasni kartoteki (DIN A6), in sicer a) kartoteka razčlenjenega gradiva o maskah in h) kot njen sestavni, toda samostojni del tipološka kartoteka, ki obsegu vse doslej evidentirane tipe mask na Slovenskem (zoontorfne, antropomorfne, druge). Nismo pa še obdelali v gornjem smislu in vnesli v obe kartoteki a) podatkov iz vprašalnic št. 6 (1956) in št. 7 ¡1957), ki nam jih je posla Jo svoječasno 15fi oziroma 72 tedanjih informatorjev, so pa ekscerpirani in urejeni na naših posebnih (starih) arhivskih listih (ležeči DIN A5), ter b) podatkov iz odgovorov na 3 ankete (1975 in 1976) za dopolnitev gradiva,, za katere no m je uspelo pridobiti osnovne šole; odzvalo se nam je 227 + 110 + 25, skupaj 406 Sol — Vzporedno smo dopolnjevali že poprej zastavljeno krajevno kartoteko s podatki iz vprašal nie eksploratorske akcije (184 krajev na 25 terenih + 5 dopolnilne zbirke, skupaj 28 zvezkov gradiva). Po stanju konec decembra 1976 izkazuje krtijevnu kartoteka zdaj vsega 552 krajev, to so kraji, iz katerih imamo bolj ali manj popolne podatke o maskah; zamejstvo je v kartoteki, žal, še slabo zastopano. Dr. N. Kuret se je pri obdelavi gradiva ustuvil pri nekateri Ii delnih temah in jih raziskal. Predvsem se je posvetil raziskavi naših živalskih (zooinorfnih) mask. O njih je predaval * V Institutu für vergleichende Volkskunde Univerze na Dunaju (Zoomorphe Pelzmasken der Slowenen, 19. I. 1976). Del te snovi je obdelal nionografično in predaval o nji na kolokviju »Zaton antike v Sloveniji«, ki ga je priredilo slovensko arheološko društvo v Ljubljani: t-Košuia - Cervula« (22. 4. 1976}; predavanje bo izšlo v Arheološkem vestniku S AZU- Posebej je obdelal gradivo o porabskih maskah v slovenskem prispevku s-Pust (,faše-Uek") v Porabju« za Porabski zbornik (Budimpešta), ki je v lisku. Na povabilo Instituta za efnogralijo Bolgarske akademije znanosti v Sofiji je napisal za zbornik ob 70-leinici Hrista V nkarelskega študijo »Die Alten in den Mask en umi Ilgen SüdOsteuropas«; (v tisku), 5. podnalogo (Drubosnjakov arhiv) je bil prevzel dr. Niko Kuret, ki se že dolga leta ukvarja z Drabosnjakom. Gradivo, zbrano za spominsko razstavo Andreja Šusterja Drabosnjaka (gl. spodaj), je bilo temelj Drabosnjakovega arhiva, ki smo ga začeli urejali. Skrb zanj je poverjena tajniei inštituta Marti Korenov i. Arhiv vodi po arhivskih pravilih, posamezne enote vpisuje v inventurno knjigo. Doslej smo zbrali 185 enot. Zbiranje gradiva se bo seveda nadaljevalo. Zastaviti bo treba se stvarni in imenski katalog (kartoteko). V DA bomo skušali zbrati ohranjene in dostopne rokopise v kserogrnfijah, mikrofilmih in fotokopijah, pa tudi kopije celotne dokumentacije o Drahosnjaku (Članki, notice ipd.) DrubosnjakoDii razstava, V spomin i50-letuiee smrti Andreja Susterja Drabosnjaka je sledila improvizirani razstavi oh kongresu prevajalcev Jugoslavije oktobra 1975 na Bledu v 1. 1976 kompleksna razstava o Drabosnjakovi osebnosti in delu. Za to smo izkoristili enote, ki jih hrani rokopisni oddelek Studijske knjižnice na liavnah (Kotnikova zapuščina), arhive gledališč v Mariboru in 1 rstu, Gledališkega muzeja v Ljubljani in naš lasmi fundns. V glavnem smo gradivo zbrali v fotokopijah in kscrografijah, ki so zavzele 58 m2 razstavno površine. Razstavo smo priredili v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani, odprta je bila od 4,--20. 3. 1976. Prenesli smo jo nato v Celovec (17,—24. 5. 1976), v Maribor (3.— 15. 9. 1976) in na Kavne na Koroškem (1.—10. 10. 1976). Razstava je imela velik odmev, povsod je bilo obilo obiskovalcev. Uredil jo je dr. Niko Kuret s pomočjo asistentke Helene Ložar- Pod logar in s so tlelo vanje in bihliotekarke Sinje Zcmljie-Golob. Dr. Kuret je napisal oceni za dva elaborata raziskovalnih nalog za SBK: Marije Makarovič (Vzajemna pomot; na vasi III) in Naška Križnarja (Fihnografija slovenskih etnoloških filmov). Z drugimi sodelavci inštituta je sestavil za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja seznam krajev, ki jih je inštitut zajel v času svojega obstoja bodisi s terenskimi raziskavami ali z vprašal nicami. Seznam je objavljen v Etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja I (Uvod, Poročila), Ljubljana 1976, sir. 95—108, in obsega 1019 krajev. Dr. N. Kuret je bil prevzel sestavo delovne skupine za izdelavo geselnika za področje etnologije v »Enciklopediji Slo veni jes (Mladinska knjiga). Nalogo je uspešno izvršil in geselnik po številnih delovnih sestankih s sodelavci oddal. Sekcija za materialno kulturo Dejavnost sekcije je uokvirjal delovni načrt, ki je za leto 1976 predvideval zavzemanje na treh poglavitnih področjih: pridobivanju gradiva o občasno naseljenih bivališčih pastirjev, planšarjev, poljedelcev, vinogradnikov, ribičev, drvarjev in oglarjev; urejanju zbrane dokumentacije ter obdelavi tem s področja materialne kulture. V zvezi s temi nalogami je viš. znanstveni sodelavec dr. Tone Ccvc obiskal v letu 1976: Slevo, Stahovico, Črno (2. 3. 1976): Gorico in okolico (9. 4. 1976); Maribor {24, 6. t976); Okroglo, Kamniško Bistrico (20. S. 1976); Stahovico (22. 8. 1976); Trento in planino Za skalo (28. 8. 1976); Zadnjico v Trenti (29. 8. 1976); Bi striči co, Zakal, Kregarjevo (7. 9. 1976): Vodice nad Kamnikom (9. 10. 1976); St. Jakob v Rožu (12.^13. f2. 1976) in Trst (15. 12. 1976). V tem letu sta se foiotcka in diateka povečali za nekaj več kot 40 posnetkov, pretežno pastirskih zavetišč. Pomembna pridobitev za nadaljnje študijsko delo so izpolnjene vprašaluice (23) o Pastirskih in poljedeskih zavc- i i šči h na slovenskem Krasu v tržaški okolici. Gradivo je sekcija pridobila s pomočjo Narodne in S Indijske knjižnice v \ rstu, njenega upravnika D. Pahorja in slrokovnega sodelavca prof. R. Pe tur os a. Z vprašalnico zajeli odgovori osvetljujejo etnološko podobo kupola sto z i danili enoprosturnih kamnitih »hišk«, njih razširjenost po tržaškem Krosu, namembnost, tehniko zidanja, oblikovanost in v zadnjih desetletjih tudi postopno opuščanje njih rabe, kar gre na rovaš preusmeritve gospodarstva in mehanizacije kmetijstva, Ker gre pri študiju naše stavbne dediščine tudi za stvarno Ovrednotenje, za spoznavanje funkcionalnih kot tudi estetskih vrednost, za odkrivanje ustvarjalnih in poustvarjalnih hotenj, je bilo nujno obravnavano arhitekturalno arhitektonsko tehnično dokumentirati. V letu 1976 je sekcija pridobila tehnično dokumentacijo štirih »hišk« iz okolice Koprive (s strokovno pomočjo arh. V. Kopača) in poletne hišice »prišla je« s hlevom iz Vrsnika (Trenta). Naloga je bila opravljena s sodelovanjem Goriškega muzeja. Kot že doslej je bila tudi v letu 1976 posvečeaa skrb arhiviranju zbranega gradiva. Doslej zbrano in pridobljeno gradivo, fotografije in diapozitivi (približno 400 posnetkov) je bilo urejeno po krajevnem in snovnem vidiku, prav tako tudi drugo dokumentacijsko gradivo (risbe, načrti, skice idr). Zunanja sodelavka M, Fister je ekscerpirala iz 20 letnikov Planinskega vestnika etnološko gradivo; tehtnejše prispevke smo kopirali, krajše odlomke prepisali na arhivske lističe. Na pobudo z Madžarskega (prof. Bela Gunda, Debrceen) je dr. Tone Cevc pripravil za madžarsko strokovno revijo pregled o pastirskih zavetiščih na slovenskem alpskem in kraškem svetu. Študij teh elementarnih oblik najpreprostejših bivališč, bodisi v zijalkah, pod prevesnimi stenami, med skalami, pa tudi na odprtem svetu, sezidanih na snho iz kamna, na okroglem tlorisu, je znovn odprl več vprašanj: Kaj je spodbudilo našega človeka, da je na dveh sosednjih ozemljih postavljal svoja zavetišča na tako različne načine; v Julijskih Alpah na koleh, v Kamniških Alpah in na Krasu stavbe, zraščene s tlemi, Smemo mar v obeh različnih prostorskih predstavah slutiti nadaljevanje življenja dveh različnih kulturnih tokov, ki sta že v prazgodovini oblivala Evropo in tudi naše ozemlje i1 Razčlenitev »Etnološke pričevalnosti materialne kulture*, ki se je je lotil dr. T. Ceve, je dala kot Tezultat strnjen pregled povojnega preučevanja gmotne kulture na Slovenskem in predstavila sodobne poglede etnološke teorije na preučevanje tega velikega področja ljudske kulture. Kljub velikemu deležu, ki so ga prispevale povojne raziskave materialne kulture, je pri njenem študiju ostalo neobdelanih se mnogo poglavij — v prispevku stvarno dokumentiranih — tako, da lahko veljajo pridobljena spoznanja kot poziv, kaj hi bilo potrebno j m tem področju storiti, če nočemo še naprej zaostajati v raziskovanju slovenske gmotne kulture. Poseben predmet študijske obdelave so bile tudi ^otroške živalske igračke — bušec, za ped velike lesene figurice goveda. Na videz manj pomemben predmet gmotne kulture našega alpskega sveta se je pokazal v drugačni luči ob primerjanju s podobnimi sigračkamk iz Švice, Italije, Francije in Avstrije. Za drugačen prvotni pomen teh majhnih figuric goveda govorijo; predromansko ime, shematična in arhaična oblika z močno poudarjenimi rogovi, odkrita priprošenjska namembnost ter imenska sorodnost s starosvetnimi zooinorfnimi pustnimi .Semant i. Vse to bolj poudarja njihov obredni kot igrivni pomen, čeprav le-fega raziskave ne izključujejo, Vfimo s programom predvidenih nalog je dr. 1. t evc sodeloval tudi pri deîu Terminološke komisije SAZL ter se kot član Sveta za varstvo okolja pri SAZl. ter kot delegat pedagoško znanstvene enote oddelka za etnologijo na I ilozofski fakulteti v Ljubljani udeleževal njihovih sej. Knjižnicu Knjižni fond se je v letu i976 povečal za 369 knjig in za 304 zvezke revij ter časopisov. Skupno je štela knjižnica ob koncn leta 4645 knjig, od teh pa je bilo izposojenih na dom 129. Skupaj ? etnološkima knjižnicama v Slovenskem etnografskem muzeju in na filozofski fakulteti smo izdajali Rilien, ki je prinašal ob koncu vsakega tromesečju seznani novih knjig in periodičnega tiska z etnološko vsebino. Biblioteka se je tudi v tem letu udeležila sestanka o etnološki dokumentaciji (t6, !.), vendar pa vse kaže, da je do cilja lega načrta še daleč, saj je prišlo do nesoglasij, kdo nuj bi spremljal domač iu tuj etnološki revialni tisk. Od 4. do 19. ji' bil tečaj za bibliotekarji; v NUK, katerega se je udeležila tudi naša bibliotekarka. Štipendija Fran -coske vlade, ki jo je dobila za izpopolnjevanje v etnološki dokumentaciji, je preloziïa pripravo za strokovni izpit. Zaradi od sol nos t i od 13. 9. do 20. 12. (čas izpopolnjevanja v Musée des Arts el Traditions populaires v Parizu), ji' prevzela vpisovanje novih knjig in revij t« j niču našega inštituta, tov. Marta Koren. kot tajnica Slovenskega etnološkega društva je hibliotekar-kii sodelovala pri pripravah za i. posvetovanje slovenskih etnologov v Mariboru iit se le-tega tudi udeležila ¿4. in 25. maja. Mednarodna bibliografija Helena Ložar-Podlogar je sestavila slovenske bibliografske podatke za Internationale volkskundliche Bibliographie za leti 1975 (67 listkov} in 1974 (42 listkov}. Redno je delala tudi za mednarodno strokovno revijo Demos »— Interna t iouale volkskundliche Inloriuutioneu, za katero je pošiljala poročila o slovenskih strokovnih objavah. Obvezna praksa študentov Marija Stanonik je v dogovoru s katedro za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani organizirala in vodila obvezno etnološko prakso študentov od 22. 4. do 30. 4. 1976 v Zireh. S t ro fcoa no sode loDtmje Marija Stanonik je članica uredniškega odbora pri Glasniku slovenskega etnološkega društva in zadolžena za lektoriranje prispevkov za to glasilo. Poleg tega strokovno in organizacijsko sodeluje pri znanstveni temi Slovensko NOB pesništvo 1941 do 1945 na slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani. V tem okviru se je udeležila II. pisateljskega seminarja društva slovenskih pisateljev v Avstriji (Celovec, 11, 7. 1976) in pripravila razstavo o neznanem NOB pesništvu oh seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani (9,— 13, 7, 1976) in ob zhorovanju slovenskih slavistov v Portorožu (13. do 16. 10. 1976), kjer je tudi nastopila s prispevkom Neznano slovensko NOB pesništvo — o zbiranju in obdelavi tovrstnega gradiva. Je tudi članica slovenske skupine v projektu L nietnost Jugoslavije v NOB (delovni naslov). Strokovno in organizacijsko sodeluje še z Loškim muzejem v Skofji Loki in Muzejskim društvom v Zireh. Sodelovanje v družbenih organizacijah Marija Stanonik je bila tajnica izvršnega odbora Slavističnega društva Slovenije in v tej funkciji je sodelovala pri organizaciji strokovnega posvetovanja Ivan Cankar v šoli (Vrhnika, 22. 3, 1976) in zborovanja slovenskih slavistov (Portorož. J3.—16. 10. 1976). Nn povabilo DPD Svoboda Ziri je v okviru 1 edna komunista Človek, delo, kultura sodelovala tudi pri izvedbi tekmovanja o Ivanu Cankarju. Na prvem posvetovanju slov. etnološkega društva v Mariboru je bila izvoljena za delegata zveze združenj lolkloristov Jugoslavije. Udeležba na posvetovanjih, Marija Stanonik se je udeležila naslednjih posvetovanj: 1. Inventarizaeija slovenskih govorov na Koroškem v Tin j ali na Koroškem (20.—22. 4. 1976), kjer je bila izvoljena v komisijo za koordinacijo; 2. Predmet etnološkega preučevanja, varstvo etnoloških spomenikov in etnološko delo v muzejih (Maribor, 24. 6. 1976); 3. 23. kongres zveze združenj folklorislov Jugoslavije (Slavonski brod, 17.—20. 11. 1976). Med akademijski odbor zu raziskovanje ljudskega življenja in šeg narodov in narodnosti Jugoslavije: Predstavnica našega inštituta je asistentka Helena Ložar-Podlogar, Glavna naloga tega odbora je zdaj priprava »Etno-gTafije Južnih Slovanov«. Inštitut je povabil dr. An gel osa Baša, da prevzame uredništvo slovenskega dela. Dr. Baš se je že udeležil seje odbora (13. 12. 1976) in začel s pripravami. Obiski Univ. prof. dr, Karoly Gaul, predstojnik Inštituta za primerjalno narodopisje Univerze nu Dunaju, je obiskal naš inštitut in predaval dne 20. 4. 1976 v akademijski dvorani o temi »Wanderungen des Erzahlgutes innerhalb eines mehrsprachigen Gebietes«. V inštitutskih prostorih je nato govoril študentom etnologije ljubljanske univerze o delu in problemih svojega inštituta m svoje stoliee za etnologijo. Objave v letu 1976: T. C e v c : Živinoreja (s bo delovanjem A. Novaka in N. Kri zna rja). lit no loška topografija slovenskega ciničnega ozemlja. Vprašalniea i, Ljubljana 1976, 21—28. Stavbarstvo in stanovanjska oprema {s sodelovanjem P. Fistra, L üedeja in F. Šarfove). Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. VprašaInica 5, Ljubljana 19~6, 25—tli. N. Kure t : »Sveti Šcntjuri potrka na duri.. .t (Obisk v Ledenicah v Roži) 24. aprila 1974). Glasnik SFD 16, 1976, 28. H. Lo i a r - P o d a r : Pretres dosedanjih poročil o ziljski svatbi. (Koncertna knjižica \ascit pr Žile. Ziliska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi.) Šentjakob v Rožu 1976, 10—13. (Štirje referati o slovenskih objavah:) iDemost — Internationale ethnogrnphische und folkloristische Informationen 15/2, Berlin 1975. (Enajst referatov o slov. objavah:) »Demos«, 15/3. 1975. (Sedem referatov o slov. objavah:) iDemos< 16/2. Berlin 19"6. M. Matičetov: Predujem iz druge knjige Slovenskih ljudskih pesmi. Sodobnost 24, 1976, 87 J— 835. Prva pesem — reztjanska »Tiči ca pes trna t ponatisnjena v Trinkovem koledarju 25. 1977 (Gorica 1976) 116—120. Prgišče tolminskih pregovorov, rekov in ugank. Dan 6, 1976. št. 58-59, 37. Duryh Buttolo. Primorski slovenski biografski leksikon 5. 1976, 160 Grdina in rosica. Režij« »ska pravljica. Po v. Jelka v Borovičju -zps. M. Matičetov. Ljubljana 1976. Mladinska knjiga, »Mala slikanica«. [Po televizijskem in lutkovnem filmu.) Lisica pridigala kokošim in Petelin, volk in lisica, rezijanski pravljici. Pov. Dorina Ciinkina — zps. M. Matičetov, Ljubljana 1976. Mladinska knjiga, »Mala slikanica«. (Po televizijskem lutkovnem filmu.) Tri botre lisičicc. Pov, .Stilen tniv mlinu, zps, Milko Matičetov, narisala Ančka Gošuik-Godee. Ljubljana 1976. Mladinska knjiga, i Ve lika slikanica«. Izgubljeni sin na Campo San Giacoino. Delo, 28. 2. 1976. M. S t a n o n i k : Nekatere novejše zbirke slovenskega NOB pesništva. Borce 28/5, 1976, 185—187. O okoliščinah, v katerih je nastajalo slovensko narodnoosvobodilno pesništvo 1941—1943. Narodno stvnralaštvo - Folklor 53—56, Beograd 1975, 46—53. Anonimno pesništvo iz narodnoosvobodilne borbe v Selški in Poljanski dolini. Loški razgledi XXII, 1975, 241—258. Spomin na drugo obletnico OF. Pripoveduje Jože Kržišnik iz J n reje doline pri 2ireh. TV 15, 29. 4 1976, 9. Iščemo avtorje slovenskega NOB pesništva 1941—1943, TV 15, 17. 6. 1976, 6. O množičnem slovenskem NOB pesništvu 1941—1945. Borec 28/8—9, 1976, 491—500. Neznano slovensko narodnoosvobodilno pesništvo 1941—1945. Jezik in slovstvo 22, 1976/77 — na platnicah — 5/3. (Ocene in po rotila:) Izbrana dela H. Polenakovika. Slavistična revija 23. 1975, 444---449. Tradice lidovč kulturv v i i vole socialistične společuosli. Glasnik SED 15- 1975. 5, 25, — Poročila ustanov t) dele v letu 1975 — ISN pri SAZli. Glasnik SLD 16, st. 1. 4—5. - Marko K. C!e pen kov. Makedonski narodni umotvori)i vo deset knigi. Narodna niujetnost 11—12. Zagreb 1975, 592—593. — Razstava o Drabosajaku, Naši razgledi, 9. 4, 1976. —- Pesem slovcaskc dežele. H od u a gruda H), (2?}, (976, 9, — Antologija slovenskih ljudskih pesmi. Jezik in sluvstvo 22, 1976/7?. 59—60. S. Zetu 1/ ¡(-Golob (Trije reiereii o slovenskih objavah i) »Demos« 16/2, Berlin 1976. Sekcija za glasbeno narodopisje Glavna raziskovalna naloga sekcije v letu 1976 je bila Ljudska glasbena in plesna kultura. Nosilec te naloge jc znanstveni svelnik dr. Valens Vodušek. Leto 1976 je pomenilo nasplošno za inštitute in sekcije SAZU dosti težavno prehodno leto ob vključevanju v sistem celotnega financiranja preko Raziskovalne skupnosti Slovenije, po pogojih kot veljajo nasplošno v RSS za prijave posameznih raziskovalnih nalog. ['rcfoTmnliranje eeiotnega dela inštituta oz. posamezne sekcije v določeno število raziskovalnih nalog je bilo oiežkočcno tudi zaradi večkrat različnih navodil od septembra 1975 dalje. Po navodilih RSS v juniju 1976 so se strnile naloge tudi naše sekcije v eno samo (z razdelitvijo V tri pod tla loge). Poleg tega .so nastopile med letoni še finančne težave. Od avgusta rlo konca novemhra je veljal v SAZU interni finančni s mora torij«: in so bili funkcionalni izdatki omejeni zgolj na najnujnejše, zaradi česar je moralo odpasti ali biti prekinjeno to in ono delo. Tako je bila končna (že tretja) formulacija prijave naloge predložena 24. 11. 1976. Strokovno delo je ob takih negotovostih seveda v precejšnji meri ovirano. I PodnaJoga; lerenska raziskava z zbiranjem gradiva na doslej neraziskanih predelih slovenskega etničnega ozemlja, Ta podnaloga je obsegala naslednja dela: I. Etnomuzikoloika ruziskaoa slovenske Koroške O A ostri ji -Ziljska i/o/in a. Ta raziskavn je bila prijavljena RSS že prej kot posebna raziskovalna naloga (št. 6—618/874—75). Zaradi posebnih političnih razmer na Koroškem v jeseni 1976 je bil na našo prošnjo rok za dokončanje podaljšan do 31. 1. 1977, Razisko- valili k k u p 11 ost i Slovenije pa posebej predloženo poročilo 0 opravljenem delu do 3 L 12. 1976. I erenskega dela se je udeleževalo vseh pet raziskovalnih sodelavcev sekcije, ki so se po potrebi delili na dve skupini. Delo u a terenu je potekalo v treh obrokih: 4.—6. 2. (dva sodelavca), 16.—20. 2. (pet sodelavcev) in od 22. do 26. 9. (dva sodelavca). Kasneje jeseni ni hiln mogoče nadaljevati dela zaradi Uapete politične atmosfere ob napovedanem štetju manjšine. — Delo samo je bilo težavno zaradi pnpolnomn izjemnih razmer za etnografsko raziskavo. 1'ako imenovani »viudišaijit SO za našo ruziskavo nedostopni, ker ali sploh nočejo biti Slovenci ali pa se bojijo pokazati se kot taki. Mladi govorijo doma samo nemško in branijo tudi staršem in starejšim sorodnikom, da hi stopili v stik z nami. 1 a ki »vindišarjii so danes v Ziljski dolini v veliki večini in sovražno razpoloženi celo do osamljenih zavednih slovenskih družin. I ako smo iineli stik lahko samo S posameznimi, precej daleč vsaksebi raztresenimi informatorji in sicer v naslednjih vaseh v zgornji in spodnji Ziljski dolini: Po-toče pri Brdu, Bistrica na Zilji, Zahomec, Blače, Brnica. G čistin ja ves. Na potoku. Dole pri Brdu, Mele pri Brdu, Mel-viče, Liniarče, Moste, Presaka. Skupno je bila posneto I05"<) metrov magnetofonskih trakov, v čemer je obseženo 128 glasbe no-pesem škili enot ter intervjuji z informatorji v raznih variantah narečja z veliko množino podatkov, poleg takih v plc.sih in petju tudi o raznih običajih, delu, življenju itd. nekdaj in danes. — V okviru tega dela sta se dva sodelavca udeležila posvetovanja s komisijo profesorjev na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu glede načrtovane uradne dvojezične izdaje slovenskih koroških ljudskih pesmi ter o pregledu narodopisne zapuščine pok. dr. F. Cigana. Ta zapuščina je bila 14. 8, pregledana in njen ustrezni narodopisni del izročen naši sekciji v hrambo. 2. Glofibeno-einoJoSka raziskana Gore nad Vipansko dolino. (Nosilec dr. Z. Kunier s sodelovanjem J» Strajnarja.) Območje je z etnološkega vidika raziskoval Goriški muzej, o tem poročal v Planinskem vestniku 1975 in priredil razstavo. Ker je Gora geografski! enota, dokaj izolirana in izrazilo gorski svet., smo smatrali za koristno, da etnološko raziskavo dopolnimo z etno-muzikološko iti tako zberemo gradivo, ki bi dalo zaokroženo podobo tamkajšnje ljudske kulture. H Gori spadajo v glavnem vasi Predineja, O t lica in Kolk. ki so naselja povsem raztresenega tipa. Težišče dela je bilo v Predmeji in sicer 10. in 26. 6. ter 30. 10. Zbrano je bilo 61 glas- Leno pesemskih enot poleg mnogih podatkov o načinu petja, pevskih okoliščinah, repertoarja in tudi o običajih, ljudski medicini in verovanja. Delo bo končano 1977, ko bu poleg drugega mogoče posneti ttidi fantovsko več glasno petje. 3. Južno Pokor je — Vitanje in okolica, (Nosilec M. Ramovš s sodelovanjem J. Strajnarja, dr. V. Voduška in študentke etnologije Zore Pavlin.): Področje je bilo izbrano, ker je v glasbeno narodopisnem pogleda skoro neraziskano, kljub večji zbirki zapisov pesmi J. Lešnika iz S, 1909, ki pa je glasbeno zelo nezanesljiv. Ekipa je bila na terenu skupno 15 dni konec februarja in v marcu ter še 23. maja in en sodelavec 11. decembra. Raziskovalo se je v Vitanju samem in v raztresenih hribovskih naseljih Ljubnica, Stenica, Hudinja. Brezen, Pa k a, Sp. Dolič, Skomarje. Posnetih je bilo 490 enot pesmi in instrumentalne glasbe, zapisanih 8 plesov, ter zbranih preko 100 podatkov o plesu, petju, glasbilih, godčevslvu, pa še o pustnih in svatbenih navadah, koledovanju, fantovski družbi, zdravilnih rožah iid. Napravljeno je bilo ob tem 147 foto posnetkov. 4. Sondažna raziskana Notranjski kras pral Snežnikom •— Jurišče, Podgraje, {Nosilca: J. Strajnar, M. Terscglav) Razlog za to raziskavo je bil dvojen, Notranjski kras je vzhodno od ceste Prestranck — Pivka — Ilirska Bistrica — Ropa ne le folklori stično, temveč tudi splošno etnografsko doslej tako rekoč popolna bela lisa. Za to pot so bili izbrani pustni dnevi 1.—3. 3. Obiskane so bile poleg Jurišč še naslednje vasi: Palčje, Pod-tabor pri Sembijali ter na skrajnem jugu Pod graje in Kuteževo pri Ilirski Bistrici. Na povabilo so se sodelavci sekcije udeležili ?. 3. tudi praznovanja Dneva žena v Juriščah, kar je ob snemanju petja in opazovanju dalo dragocen vpogled v današnji repertoar nasploh in posebej ob takih prilikah. Skupno je posneto 200 glasbeno-pesemskih enot, podatki dobljeni od 51 informatorjev, med podatki poleg glasbenih tudi precej gradiva, ki bo zanimalo tudi druge folkloristične in etnološke panoge, npr. o prehrani, navadah, svatbah, lovu, partizanstvu v teh krajih itd. 5. Krajša priložnostna snemanja na posebna opozorila in vabilu. Opravljene so bile naslednje enodnevne ekskurzije s snemanjem in intervjuji: Dr. Z. Kumer: 1. Ljubljana, 2. 9. pri 83-lctni ženi iz Škofje Loke, 2. Sp. Kašelj p, Zalogu, 20, 10. pri dveh starejših pevkah. M. Ramovš: 3. Obrez pTi Ormožu 13. 7. obisk folklorne skupine z zapisi 12 plesov; 4. Gor. Petrove! in Križevci, 13. in 14. 12. obisk pri dveh folklornih sku- pinah z zapisom 21 plesov. — J. Strajnar: 5. Pod kraj pri Mežici, 22, 4. pri ljudskem pevcu Jože i u Ručniku. 6. Gradišče v Slov. goricah, 7. 11. pri pevcih, plesalcih in in strumen tal istih kult. p ros v. društva na povabilo vodje J. Kmetca (M. Ramovš, M. ierseglav), M. Tcrscglav: 7, Bojanci pri Vinici, Bela krajina, 10. 12. v zvezi s študentsko temo »Uskoške pesmi v Beli krajini?. — Na posebna opozorila so bila opravljena naslednja snemanja in fotografiranja pritrkavanja: 8. Boršt pri Trstu, 19. 4. ob tekmovanja pritrkovalecv iz več vasi v okolici Trsta (M. Rainovš, J. Strajnar); 9, Pnngert pri St. Vidu (Stična), 16, 6. (M. Bamovš, J. Strajnar); 10. Oočc pri Vipavi, 29. U. (M. Ramovš, M. Terseglav). 11. Podnaloga: dokumentacija z evidentiranjem, analizo in klasifikacijo ter katalogizacijo gradiva. (Nosilec;: dr, V. Vodnšek, S sodelovanjem asistenta M. Terseglava in honorarno sodelavko Zoto Pavlin.) Spričo vedno novega dotekajočega, t. j. na terena zbranega gradiva in številnega doslej še neobdelanega rkp. gradiva iz starejšega obdobja do prve svetovne vojne je dokumentacijsko delo silno obsežno in zahtevno. Obenem pa je tudi nujno glede na pripravo gradiva za sistematično objavo v bodočih knjigah korpusa »Slovenske ljudske pesmi« in v drugih objavah. Doslej je morala sekcija shajati pri tem brez stalnega posebnega doknmentarista, vendar jc namestitev stalnega sodelavca za to delo nujnn v najkrajšem času. 1. V. Vodnšek. Obdelano (in kserokopirano) je bilo rkp. pe-semsko gradivo v \Ts. 434-N("K (Miha Kastelic, Narodne pesmi in druge) in v Ms. 472-NUK (M. Kastclic. Zapuščina). To gradivo, deloma zelo dragoceno, večinoma še ni bilo znano K. Štrekljn, bilo pa je večjidel prezrlo tudi v kasnejših dosedanjih strokovnih objavah. Vseh pesmi v obeh Ms. jc 102. Del teh je bil že vključen v pripravljeni rokopis za 2, knjigo SLP. Napravljen je podroben pregled vsega gradiva z analizo in drugimi ugotovitvami (8 strani) kot podlaga za posebno objavo. Ugotovljeno je bilo med drugim, da velik del tega gradiva, ki se jc pripisoval doslej ^neznanemu zapisovalcu« predstavlja Korvtkovc zapise (po primerjavi z drugimi njegovimi rkp. v Korvtkovem zborniku I/II, Ms. 478 in 479 v NUK|. 2. M. Ierseglav. Pripravljeno kserokopiranje in obdelava pravkar imenovanih Ms. 478 in Ms. 479 (NUK), je moralo biti prekinjeno za rudi dolgotrajnejše okvare kseroksa v NLK. Gradiva rkp. zbirk iz Strekljeve in Glonarjeve zapuščine, ki jili je p red nekaj leti prevzela naša sekcija v hrambo, ureditev in obdelavo {dr. V. Vod usek, Z. Pavlin). Evidentirani in pripravljeni v konceptih za kartotečno katalogizacijo (v 5 katalogi h) so bili doslej neobjavljeni pesemski zapisi iz 94 zbirk, oh tem tudi iz zelo obsežno rkp. zbirke tir. M. Matičetovega. Skupno je bilo izpisano s prvimi kiticami "5510 pesem.skih zapisov (Z- Pavlin), ki morajo biti dopolnjeni le šc z vsebinsko klasifikacijo v 1, 1977. Zaradi razlogov, omenjenih v uvodu poročila, je moralo biti delo od septembra dalje prekinjeno. — Ker je nekaj zbirk, ki sta jih imela svojčas v roki Strekelj in Glonar. izgubljenih, nekatere druge zbirke zelo vidnih zapisovalcev {npr. Breznik, Fr, Štele idr.) pa so bile razkosane, ker so bili za Štruklje v veliki korpus originalni zapisi direktno ti porabljeni v rkp. za tiskarno, je bil pri tem precejšen del rkp. gradiva izgubljen. Napravljeni so bili podrobni pregledi /a manjkajoče gradivo v zbirkah J. Rarleta, A. Breznika in J. Cejana (dr, V. Vodušek, Z. Pavlin), 4. Kk]i. pesmarice, ki jih je ob terenskem delu na področju Vitanja — Juž, Pohorja zbrala (nu posodo) Z. Pavlin, SO bile kserokopiranc; pesmi evidentirane z oštevilčenjem iti napravljen začasni seznam zanje: a) rkp. pesmarice 1—III in X\ Marije Krajne iz Pake (179 pesmi) b) rkp. pesmarice Terezije Košar, Vitanje, iz 1, 1912 (24 pesmi) e) rkp, pesmarice Jožefe Jelen ko, Skomarje (61 pesmi) 5. Rkp. zbirka »Kaj so peli naši dedi« J. I'risehkowitza iz Celja, sestavljena 1930 (posredovana po tov, 11. Gobcu), z melodija ni i, kserokopirana in evidentirana. Zapisi (40) izvirajo večinoma po petju avtorjeve matere, doma na Vrhniki {r, (851, n. 1929) in so zanimivi za takratni repertoar v malomestnih obrtniških družinah, 6. Kserokopirana je bila rkp. pesmarica Štefanije Dvoršak, Osek p. Gradišču v Slov. gor, (M. Terseglav); podarjena je bila originalna rkp, pesmarica Petek Slave, Mihovci pri Vel. Nedelji (J. Strajnar). 7. M. Terseglav: Vsebinska klasifikacija pesmi iz rkp. pesmarice Angele Osovniker, M i sli nje :(iz let 1910—1913): 100 pesmi. 8. M. Ramovš: Klasifikacija slovenskih ljudskih plesov, izdelana je bila klasifikacija celotnega plesnega gradiva (v ar- llivih sekcije) po tipih, kat ho služilo kot osnova katalogizaciji. V prvi fazi je gradivo klasilicirano glede na zunanje koreo-grafske karakteristike. V drugi fazi bodo plesi klasificiranj tudi na osnovi strukturalne analize. TI I. Priprava strokovnih študij, referatov za objavo in druge publikacije: Dr. Z. Kuincr: Sestavljen in objavljen je bil 5. z v, mednarodne bibliografije o ljudskih baladah, obsegajoče podatke o objavah in literaturi za t. 3'J75: Jahresbibliographie der Voiksbaliadenfor-schung, Annual Bibliography of Folk Ballad Research, 5. 19715. Hrsg. von der S,LE,F. — Kommission Für Volksdichtung durch Zmaga Kumer in Zusammenarbeit mit Roll Willi. Brednich und Jürgen Dittmar. Ljubljana 1976, 66 str. Za mednarodni simpozij o ljudskih baladah v Kopenliagnu od 27.—29. avg. 1976 je bil pripravljen referat z naslovom »Versuch eines Entwurfes des europäischen BitÜadeniypenindex* (9 str,). Za objavo v Iraditiones 5 (jubilejni zbornik N. Kuretu za 70-lettiico) je bil napisan članek o doslej neobdelanem pojavu slovenskega glasbenega izročila z naslovom »Petem nočnega čuvaja na Slovenskem«. Za 12. Seminar slov. jezika, literature in kulture (za tuje slaviste) je bilo pripravljeno predavanje »SlovenAa ljudska balada« (24 str.). Objavljeno v: 12. seminar slov. jezika, literature in kulture, 5.—17- 7. 1976. Zbornik predavanj, Ljubljana 1976, (31—H7. To predavanje je bilo prevedeno in prirejeno za objavo v publikaciji i Jahrbuch lür Volksliedforschung* z naslovom »Slo-juenische Volksballade«. M. Ramovš: Ples ob zimskem kresu — prispevek za Traditiones 5. Antologija slovenskih ljudskih plesoo. V ontologiji ho zbranih okoli 120 plesov vseh slovenskih pokrajin in bo to doslej najpopolnejši prikaz slovenskega plesnega izročila. Uvodna študija bo dala sintetično oznako slovenskega ljudskega plesa in opredelila njegovo mesto v jugoslovanskem in evropskem okviru. Doslej izdelano !>2 podrobnih besednih opisov in kiueto-gramov plesov, kar znese ISO tipkanih strani. Delo bo pripravljeno v celoti za tisk do konca 1977. i Plese. — vprašalnica za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja. Slovenski ljudski plesi Koroške v priredil Franceta Marolla. Ohj. v Koncertni knjižici »Vaseit pr Ziie — ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi t, Št. Jakob v Rožu 1976. Re Te ra t tFolklora in estetska vzgoja o šol i c za mednarodni simpozij >íolklora in estetska vzgoja« v Sofiji 9, in 10. S. M. Terscglav: Glavuo študijsko delo je bilo posvečeno iemi ^Prešeren in slovenska ljudska pesem*, ki jo pripravlja kot magistrsko delo. \ 1976 so bile pregledane literarne zgodovine, revije ter kse-rokopirani in študijsko obdelani članki. Iti bodo sestavljali bi-sioriat naloge ali pa so kako drugače važni za teoretični, osrednji del naloge. Zn kongres -SUFJ, ki je bil od 16.—21. 9. v Slavonskem Brodil, je pripravil referat ^Ljudska pesem in njena žioljenjska vloga danes*. Deloma popravljena in dopolnjena je bila primerjalna študija ¿ Jenkov knezov zet in ljudska pesem o ¿frascatonem vrtnarju,t ki bo izšla v Tradi (iones 4. Sestavljena je bila i ud i vprašalnica >Ljudsko poznavanje vremena« 2a slovensko etnološko topografijo. J. Strajnar: Za mednarodni simpozij 7. Seminarium cthnomusicologicimi. Música pastoral is, ki je bil v Donovaly — ČSSR od 4, 9.—12. 9. 1976, pripravil referat v francoščini *Le$ bergers Slovencu et leurs instrumenta«. Za 23. Kongres SUFJ, ki je bil v Slavonskem Brodu 20.—21. 9. pripravil referat v slovenščini »Ljudska glasba v radijskem programu*. Dr. V. Vod usek: Za 7. Seminarium etlinomusicologieum s temo >Música pa-storaligi v DonOvaly na Slovaškem (4.—12. 9. — ki se ga pa radi obolelosti v zadnjem trenutku ni mogel udeležiti) pripravljen referat % Po javi labilne intonacije inleroaion n ljudski glasbi Rezi je t, >Spregledano slovensko pesemsko gradioo iz Vrazove zapuščine« (Ms. R 4031/11, 3 Vscnčil. Biblioteka. Zagreb). Kol podlaga za poročilo o tem gradivu in objavo z regestnmi (v J radi (iones) je bila napravljena podrobna klasifikacija in analiza 2(8 pesmi oz. skupin drugega gradiva v tem doslej v slovenski strokovni literaturi neznanem Ms. Za Etnološko topografijo slov. etničnega ozemlja je bilo sestavljeno poročilo s pregledom terenskega topografskega dela bivšega Glasbeno narodopisnega inštituta {do 1972) oz. Sekcije za glasbeno narodopisje SAZU (za 1. 1972—1974). Sestavljena je tudi bila na novo vprašahiica »Glasbat z etnološkega stališča namesto prej sestavljenih dveh folkloristično zasnovanih o petju in pesmi ter o ljudskih instrumentih, ki bosta dopolnjeni in objavljeni drugod. MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA STUDI j SODOBNIH TEŽENJ: NA PODROČJU NEKATERIH HUMANISTIČNIH ZNANOSTI Poročilo o delu v letu 1976 Navedeni Med akademijski odbor je v študijskem letu 1976 delal v isti sestavi kot prej. Vendar je bil pri svojem delu bistveno oviran, ker na dopis, ki ga je dne 9. 6. 1975 posla! Svetu akademij znanosti in umetnosti SFRJ tudi v letu 1976 ui prejel od navedenega sveta nobene odločitve. Dejansko je sicer v skromnem obsegu nadaljeval zbiranje referatov, vendar so pa ii zaradi takega stanja zelo poredko prili ajali. Med akademijski odbor nujno potrebuje odločitev Sveta 0 problemih, na katere je opozoril njegov predsednik ti kad. L. Vavpetič že v dopisu z dne 9. 6, 1975, Šele po prejemu odgovora bo lahko odbor zavzel svoje stališče glede nadaljevanja svojega dela, Medukadcmijski odbor opozarja tudi na to, da postajajo avtorji raznih poslanih študij nestrpni. Nekateri so že zahteva!i svoje referate nazaj, da sami poskrbijo zn njihovo objavo, Drugi avtorji siecr še niso pod vzel i tako ekstrenmih ukrepov, vendar pa kažejo upravičene znake nestrpnosti. Treba je objektivno reči. da se je dokončanje dela izredno zavleklo, k čemer ni malo pripomoglo tudi to, da Medukadcmijski odbor že skoro dve leti čuka na odločitev Sveta akademij o nadaljevanju dela. IV I f i 225 KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Poročilo o delu v letu 1976 Posvetovanje o uporabi metod hiofizike v medicini in industriji (Bled, 20.—21, 10.). Odbor je bil soorganizator posvetovanja, ki je imelo za eilj prikazati uporabo metod biofizikc v reševanju nekaterih problemov medicine in proizvodnje ter naše možnosti dela z ozirom na opremo in kader, obenem pa evidentirati aktualne probleme s strani uporabnikov. Posvetovanje je izpolnilo pričakovanja, kar se je odrazilo v zanimanju uporabnikov in njihovem aktivnem sodelovanju. Zapisani .sklepi bodo osnova načrtovanju skupnega raziskovalnega dela. Na sestanku s člani iz Zagreba (23. 5.) je bil sklenjen dogovor o predlaganju medrepubliškega raziskovalnega projekta s področja molekularnih ved. K sodelovanju so bili povabljeni tudi člani iz Srbije iu Makedonije, ki so se vabilu odzvali. Projekt je v pripravi in bo v kratkem predložen ustreznim skupnostim. Mednarodno sodelovanje: 30. 1. je zasedal v Ljubljani znanstveni svet Subregionaluega projekta sodelovanja v molekularnih vedah in odobril dva kooperativna raziskovalna projektu (Dinamika vodikovih vezi v trdnem in tekočem; Majhne in srednjevelike molekule). Podrobnosti prvega projekta so bile obravnavane na sestanku v Karpaczu (14.—15. 9.). Izšle sta dve številki Informacijskega Biltena. Odbor je sprejel obvezo, da organizira julija 1977 na Bledu konferenco ekspertov L'nesca za kvantno kemijo. Uneseo je podpisal pogodbo o sofinanciranju tiska Biltena. Odbor ni dobil v letu 1976 nobenih sredstev za svoje delo. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o delu v letu 1976 Raziskovalni program inštituta je obsegal dve področji, spe-leologijo in geografijo krasa; prvo financira RSS v okviru področne skupnosti za geologijo, rudarstvo in metalurgijo, drugo pa skupnost za ekonomske in prostorske vede. Poleg tega je inštitut po posebni pogodbi bil zadolžen za objavo rezultatov sledilnega poskusa v kraškem, porečju Ljubljanico in za organizacijo 5. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda (3. SUWT) na Bledu od 27. do 1. 10, 1976, prav inko pa je izvajal program svoje kraške muzejske zbirke. Ierenske raziskave sodelavcev inštituta So bile usmerjene predvsem v raziskovanje jam in določanje njih o vili leg za potrebe Osnovne speleološke karte. V okviru 5. fuze te naloge je bilo izdelanih sedem listov in sicer Tolmin 2, 3. 4 in Bled 1, 2, 3, 4. Del terenskega dela je bil namenjen preučevanju razvoja krasu in geokronologiji kraškega podzemlja. SpcJeohidrološke raziskave so bile povezane s poskusnim sledenjem podzemeljskih voda v porečju Ljubljanice, v zvezi z ekološko valorizacijo voda pa so bili zbrani osnovni podatki o glavnih kraških izvirih, posebej smo preučevali vertikalno pronicanje vode v krasu na primeru Planinske jume. Nekaj terenskega dela je bilo opravljenega po posebnih naročilih delovnih organizacij, predvsem v zvezi z ukrepi za zaščito krasa. Sodelovali smo z 1. niverzo in drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem krasa, zlasti z Jamarsko zvezo Slovenije, Zvezo vodnih skupnosti, posebej še z njeno strokovno službo in oddelkom za hidro-logijo, dalje s Kemičnim inštitutom Boris Kidrič, Inštitutom Jožef Štefan, Geološkim zavodom, Geodetskim zavodom. Meteorološkim zavodom ter Zavodom z« hidrotehniko Gradbene fakultete iz Sarajeva, Zavodom za geološka istraživanja iz Zagreba, Zavodom za spomeniško varstvo in drugimi. Posebej je omeniti povezanost inštituta z gospodarskimi, samoupravnimi in družbeno-političnimi organizacijami v Postojni, med njimi s THP Postojnska jama, Raziskovalno in kulturno skupnostjo občine. 14-. 12. 1976 je obiskal inštitut predsednik SA/AJ akad. J, Mil-Činski in se seznanil z njegovim delom ter predstavniki občine. Inštiiut so obiskali se številni drugi domači in tuji gostje iz Madžarske, Avstrije, Švice, Italije in Francije, nekaterim med njimi smo nudili strokovno vodstvo po turističnih jamah, Omeniti je tudi obisk 50 udeležencev 3. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda, ki so jih sestavljali strokovnjaki iz Evrope, Afrike, Avstralije in Amerike. Izšel je sedmi zvezek Krasoslovnega zbornika (Acta Carsolo-gica). Prispevke dr. K. Gospodarica, dr. F. Habets, dr. P. Ha-biča in A. Kranjca je v sodelovanju z uredniškim odborom uredil akademik Svetozar Jlešič, ki je tudi kot predsednik znanstvenega sveta inštituta in večletni upravnik skrbel za znanstveno usmerjenost raziskovalnega programa. Pri Kraški muzejski zbirki kol posebni delovni enoti inštituta, ki jo sofinancirata THP Postojnska jama in Kulturna skupnost Postojna, sta zaposlena dva delavca s polnim in dva delavca s skrajšanim delovnim časom, občasno pa sodelujejo prt izvajanju programa tudi drugi sodelavci inštituta. Kraška muzejska zbirka jc pripravila v letu 19?<» šest razstav in sicer; »O življenju tn dcïu Ivana Cankarja* skupaj z Mestno knjižnico Postojna; za občinski praznik razstavo »Promet, na Slovenskem v 17.— J9, stoletju* v sodelovanju z Narodnim muzejem; »Športni pokali v Postojni* za Dan mladosti; »Človek in kultura« oh Tednu komunista je prikazala važnejša kulturna dogajanja v občini: »Partizansko šolstvo na Slovenskem«; »Turizem na Postojnskem«, razstava v času Gostinsko turističnega zbora Slovenije, skupaj s THP Postojnska jama. Največ času smo porabili za pripravo razstavnega gradivu za novo Malo kraško zbirko, ki smo jo odprli v preurejenem prostoru. Izdelali smo večbarvne table pomembnejših kraških spomenikov kot so Planinska jama. Planinsko in Cerkniško polje, Rakov Skoejan in izviri Ljubljanice. Zunanja sodelavka V) a s ta Nečemar, dipl. aih., je pod mentorstvom prof. ing. Bitenca izdelala idejni osnutek bodoče zgradbe Kraškega muzeja pri vhodu v Postojnsko jamo, osnutek je sedaj v razpravi. S pomočjo zunanjega sodelavca M. Karbiča, študenta etnografije, smo začeli z etnografskim preučevanjem vasi nu Pivškem in v poletju obdelali zanimivosti Orehka pri Postojni, Nadaljevali smo tudi z rednim i il ter u i m delom, dopolnjevali kartoteke in fototeko. vzdrževali o I isto ječo zbirko in preparirali nekatere muzejske predmete. Uvedli smo stalno dežurstvo po zbirkah v turističnem Času. Razstave in zbirke si je ogledalo 4265 obiskovalcev. V začetku leta so bila opravljena nekatera nujna vzdrževalna dela v prostor i li inštituta, nabavljena je bila osnovna oprema za laboratorij in razširitev knjižnice, še vedno pa primanjkuje sodobnih raziskovalnih pripomočkov. In terno delo je potekalo po navedenem programu. Tajniške in druge pisarniške posle je opravljala tajnica Katja Benčič.. \ eliko dela je imela zlasti s prepisovanjem elaboratov in prispevkov za knjigo o sledenju podzemeljskih voda v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Vodila je korespondenco s prijavljene! za 5. SUW I in pomagala pri tehnični izvedbi simpozija na Bledu. Opravljala je tudi tajniške posle za ORS Postojna. Višji knjižničar Maja Kranje, je po ureditvi novega prostora preselila del knjig na nove police ter izdelala ustrezno kartoteko. Pregledala je izposojene publikacije ter uvedla nov sistem izposojanja, l rodila ji: elaborate, dopolnilu bibliografijo O krasu in kartotoko periodičnega tiska. Po pripojitvi knjižnice Notranjskega muzeja je treba opravili se i uveii t ari žarijo nekaj nad 1000 knjižnih enot. Knjižni fond inštituta pa se je v tem letu povečal za 391 enot. Precej časa je porabila za prevajanje, korekture in sodelovanje na 3. SUWI, nadomeščala pa je tudi tajnico med dopustom. Višji tehnični delavec Vladoša Elesini je izdelulu več izvodov osnovne spelcološko karte 4. in faze. Za tisk je pripravila številne tehnične priloge h knjigi o sledenju podzemeljskih voda, posebej pa je zrisala pregledno hidrografsko karto kraškega porečja bjuhljanice. Nekaj risarskega dela je bih) Opravljenega za razne razstave, ki so jih sodelavci inštituta pripravili v okviru Kraške muzejske zbirke. Strokovni delavec Ivan Kenda je urejal kataster kraških pojavov in prejel 303 novih enot ter registriral 126 novih jam. Kataster obsega že 4492 A objektov, 862 B objektov in 170 C objektov. I, Kenda jc obdelal gradivo za list Tolmin 2 osnovne speleološke karte s skupno 315 objekti, za druge liste v okviru 3. faze pa je izbral gradivo iz katastra ill vnesel lege jam na delovne karte. Sodeloval je jiri večini terenskih raziskav in skrbel za terensko vozilo. Skupaj s strokovnim delavcem Jurijem Ha j no je tehnično izdelal 5 tabel za terenske demonstracije v okviru 3. SUWT. Skupaj sla izdelala tudi reliefni prikaz kraškega porečja Ljubljanice in opravila še vrsto drugih del pri urejanju delovnih in razstavnih prostorov, izpopolnjevanju opreme in drugem. Jurij llajna je jiomagal tudi pri terenskih delih, zlasti pri arheološkem izkopavanju in topografiji. Strokovni delavec Ione Novak je nadaljeval z h i os p ekološkimi raziskavami in študijem do konca februarja, ko je odšel na služenje vojaškega roku. Upravnik inštituta znanstveni svetnik dr. Peter Ha bič, je v prvi polovici leta obdeloval rezultate predhodnih raziskav in sledenja podzemeljskih votla v kraškem porečju Ljubljanice. Kol sourednik je z dr. R. Gospodari čem zbiral in oblikoval gradivo zu knjigo o sledenju podzemeljskih voda, ki je izšla (v založbi inštituta) preti 3. mednarodnim simpozijem o sledenju podzemeljskih voda. Za to knjigo je prispeval tudi tri poglavja: Geomorfoložke in hidrografske značilnosti raziskovanega območja, Poročilo o speleohidroloških raziskavah ter Hidrogral-sko i z vrednotenje* rezultatov sledenja. To ztiduje poglavje je bilo skupaj z osnutkom ocene uporabi jenih sledil obravnavano v začetku aprila na sestanku strokovnega sveta za organizacijo 3, SUWT v Miinchu«. V skrajšani obliki so bili omenjeni pri- spevki predstavljeni tudi na simpoziju na Bledu. V drugem del« leta je opravil terenske raziskave, zbiral podatke in obdeloval gradivo za osnovno speleološko karto list Tolmin 3 in 4, ki skupni> obsegata 165 kraških votlin. Studijsko delo je bilo usmerjeno v zbiranje iu obdelavo gradiva za valorizacijo kraškili voda Slovenije. Sodeloval je pri preučevanju značilnosti pren i kaj <>i'c vode v Planinski jami in pri raziskavah nove jame v kamnoloma pri Ctnem kalu, kjer je miniranje zapustilo v lepi kapniški jami pravo razdejanje. Za praktične potrebe je izdelal napotke za odvajanje odplak v kras pri Neverkah in Podskrajniku, ocenil je idejni načrt bodočega primorskega vodovoda in obdelal rezaltate črpalnih poskusov v Izolanskem breznu. Udeležil se je raznih posvetovanj o krasu, tako v zvezi s prosto industrijsko cono pri Sežani, o ureditvi Cerkniškega jezera ter o zaščiti vodnih virov na območju občine Vrhnika. Na 7. kongresu speleoiogov Jugoslavije v Hereegnovem je poročal o kvartarnem razvoju Dubokega dola in Lipske pečine v Črni gori, na jubilejnem 10. kongresu geografov Jugoslavije v Beogradu pa o rezultatih sledenja v porečju Ljubljanice. Oktobra se je udeležil simpozija o ekološki valorizaciji Primorskega krasa v organizaciji JAZU v Splitu. Ob 3. SUWT na Bledu je pripravi posvet o vodi in urbanizaciji Krasa. Bil je imenovan v komisijo pri Zvezi vodnih skupnosti za kompleksno preučevanje kraških voda. Organizacijsko delo je bilo poleg upravništva inštituta povezano s funkcijo predsednika lO ORS Postojna, člana SDS SAZL", s Članstvom v Svetu gimnazije Postojna in področnim Uredništvom pri .Nacionalnem atlasu Slovenije. Višji znanstveni sodelavec dr. France Habc, je precej časa zbiral podatke za bibliografijo o krasu, ki jo je pripravil Zavod za hidrotehniko Gradbene fakultete v Sarajevu, izdala pa Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Poleg tega je sestavil bibliografijo z nad 350 neobjavljeni m i deli, ki jih hranijo razne ustanove v Sloveniji. Za osnovno speleološko karto je obdelal jame in druge kraške pojave na listu Bled 2. Na 3. SL W i je poročal O hidrografskih zvezah na Slovenskem krasil v ljudskem izročili! in v starejši literaturi do 1914. Vodil je številne švicarske, nemške, italijanske in ruske spelcologc po krasu ter jim ob diapozitivih podal tudi kratek pregled krasa v Sloveniji. Precej časa je namenil društveni dejavnosti. Kot predsednik Zveze speleoiogov Jugoslavije je sodeloval pri organizaciji 7. kongresu v Hereegnovem in imel troje predavanj; Razvoj speleologije in njeni problemi, Problematika zaščite podzemlja v svetu in pri nas, Turistične jame Črne gore v starejši literaturi. Dalje vodi komisijo za zaščito jam in jamski iuri- zem pri mednarodni speleološki zvezi, je aktiven predsednik kraške skupnosti za varstvo okolja, predsednik območne konference delegacij raziskovalne skupnosti za Notranjsko, kot clan iO /.veze organizacij za tehnično kulturo je sodeloval s spele-ološkimi eksponati na razstavi ob 30-letnici te zveze v Celju. Avgusta se je udeležil zbora sovjetskih inštruktorjev spelcolo-gijc na Kavkazu, kjer se je seznanil s tehniko sovjetskih apele-o logov in imel tam dvoje predavanj: Najgloblje in najdaljše jame v Jugoslaviji, Problematika turističnih jam Jugoslavije. Sovjetski speleologi so predlagali vsakoletno izmenjavo spe I eu-logov na ravni zveznih zborov. Znanstveni sodelavec dr. P ado Gospodaric je pretežni del leta posvetil organizaciji in izvedbi mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda, ki je bil od 27. 9. do 1, lt). 1976 ua Bledu. Poleg organizacijskih poslov je bila v ospredju predvsem redakcija slovenskih tekstov za angleško in nemško izdajo »Underground Water Tracing, Investigations in Slovenia 1972—1975« v obsegu 509 tiskanih strani. 85 slik in 3 prilog ter 12 barvnih tabid. To obsežno delo s prispevki 32 avtorjev iz Slovenije, Avstrije in Nemčije ter Švice je bilo pripravljeno skupaj z inštitutskimi sodelavci. Med prispevki so tudi trije njegovi in sicer o geologiji in hidrogeologiji porečja I .jubljaniee, o hidro-geološkem izvrednotenju podzemeljskih vodnih zvez, ki jih je pripravil ua podlagi terenskega dela ter v soavtorstvu s štirimi domačimi geologi. Tretji prispevek govori o redkih sledilnih sredstvih. Redakcijsko delo je zajemalo programiranje in obdelavo podatkov o sledilnem poskusu v porečju Ljubljanice 1975, nato pa urejanje tekstov za prevajanje, pregled angleških in nemških prevodov, končno pa še spremljavo zahtevnega tiska. Poleg te publikacije je sodeloval pri tisku knjige predavanj (Papers) in pri sestavi knjige o opravljenem simpoziju, kjer bodo zajeta še nekatera predavanja, diskusije in drugi simpozij ski zapiski. V okviru raziskovalnega programa za leto 1976 je obdelal osnovno speieološko karto list Bled 3, ki ima 117 speleološkili objektov in 81 strani obsegajoč tolmač. Za druge liste speleološke karte je pieskrbel geološke podatke. Pregledal je literaturo in izbral metodologijo za temo »Geokronologija kraškega podzemlja«. Obdelal je dosedanje rezultate o 14C in U/Th metodah datiranja absolutne starosti sige v Postojnskem jamskem sistemu ter jih povezal z znanimi podatki o relativni starosti speleogenetskih procesov. Zadevna razprava nastaja v soavtorstvu s F. flabetom, 1. Gamsom, ki obdelujeta podatke iz 1'red-jame, Vilenice, Škocjanskih jam in Jame pod Babjiut zobom 1er M'. F rankejem in M. A. Gwyhom, ki sta opravila analize. Poglavitni rezultat Se kaže v obstoju holoeenskc, postglaeialnc in interstadialne sige v Postojnskem jamskem sistemu: slednja pa je po podatkih iz Planinske jame lahko nastajala neprekinjeno od riškowiiruiskega interglaeiala. Drugo področje zgoraj navedene teme pa je zajemalo proučevanje podrtih kapnikov po vsej Postojnski jami. Raziskuje način, vzroke in posledice teh procesov podiranja tako v geološki kot v recentni zgodovini Postojnske jame in v drugih jamah njene okolice. Februarja se je udeležil zborovanja nemških geologov v Hannovru, na zborovanju jamarjev in raziskovalcev krasa v Preboldu pa je predaval o krasu in jamah Severne Amerike, Sodeloval je pri izvajanju programa Kraške muzejske zbirke in opravljal naloge pomočnika upravnika. Strokovni svetnik Mehtilda Urleb je vodila delo Kraške muzejske zbirke ter ustvarjalno sodelovala pri pripravah različnih razstav in drugem muzejskem delu. Strokovno delo je obsegalo arheološko topografijo na Notranjskem v okolici Godovica, Ho-tedršice, Ravnika in Logatca ter interno delo pri izdelavi zapiskov in vnašanju arheoloških najdišč z območij občine Postojna in Ilirska Bistrica v kataster oziroma map ne kopije. Izdelala je elaborat o arheološkem izkopavanju ob farni cerkvi v Cerknici leta 1975 ter inventarizirala vso dokumentacijo (ie-rensko in nekaterih najdenih predmetov), julija je opravila arheološka sondiranja pri cerkvi v Starem trgu, kjer so bila ugotovljena grobišča iz 11. stoletja, odkriti skeleti pa izvirajo iz 15. stoletja. Sodelovala je tudi pri pripravah arheološke razstave na gradu Preiti pri Ilirski Bistrici. Višji strokovni sodelavec Fgon Pretner je bil kot upokojenec zaposlen s skrajšanim delovnim časom. Obdelal je podatke o jamski favni Črne gore in jih pripravil za tisk. Udeležil se je terenskih biospeleoloških raziskav v Sloveniji in Jugoslaviji ter vodil tuje biospeleologe po jugoslovanskem krasu. Udeležil se je kongresa jugoslovanskih entomologov na Korčtiii in aktivno sodeloval nu posvetit o favni Srbije v Beogradu. Pregledal in dopolnil je Absolonovo zapuščino o zgodovini biospeleoloških raziskav v Bosni. Precej časa je posvetil tudi pre-pariranju. urejanju in izpopolnjevanju bogate zbirke jamskih hroščev iz vsega jugoslovanskega krasa. Za pomembno biospeleološko delo je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, za visok življenjski jubilej pa odlikovanje predsednika republike red dela z zlatim vencem. Asistent, ing. Janja Illadnik je uredila novo opremljeni laboratorij in začela s kemičnimi analizami vzorcev vode iz Pla- ninske jame in d rti go ti. Preučevala je kemične lastnosti pren ¡kujoče vode, ki se pojavlja v Planinski jami v obliki posameznih navpičnih curkov. Merila jc temperaturo, pretok, pH, prosti COa ter celokupno karbonatno, kalcijevo in magnezijevo trdoto ter ugotavljala vzroke zabeleženih ruzlik in sprememb merjenih parametrov v teku leta. Prvi rezultati so bolj orientucijski, vendar nakazujejo nadaljnje možnosti preučevanja osnovnih kemičnih zakonitosti zakrasevanju. Sodelovala je tudi pri drugih Terenskih raziskavah i it pri organizaciji 3. SUWT, obiskovala je predavanja na FNT za podiplomski študij in opravila izpit iz kemije in mineralogije karbonatnih kamnin, Bila je aktivna predsednica OO sindikata in se udeležila več seminarjev in sestankov v okviru občinskega sindikalnega sveta. Asistent Andrej Kranje, je nadaljeval s podiplomskim študijem na FF v Ljubljani, za kar je izkoristil 3 mesečni študijski dopust. Obdelal je zbrane vzorce vode in sedimentov ter karbonatnih kamnin v območju Kibniške Male gore. Opravil je izpit iz sedimentologije in teoretičnih osnov geografije. Pričel je s sestavljanjem magistrske naloge in obdelal poglavje o geoloških osnovah podzemeljskega zakrasevonja Ribniške Male gore. Udeležil se je seminarjev za študente podiplomske stopnje in sodeloval na ekskurziji po kraški planoti Lessini v Italiji, ki sta jo vodila prof. dr. L Gams iz Ljubljane in prof. dr, LT. Satiro iz Pudove. Obdelal je gradivo za lisi Bled 1 osnovne spe-leološke karte, ki obsega 107 kraških votlin, sodeloval pa je tudi pri terenskih raziskavah na območju listov Bled 3 in Tolmin 2 in 4. y pripravah na 3. SUWT je pomagal pri tehnični ureditvi referatov za tisk in pri sestavi zapisniku o poteku simpozija, Nekaj delovnega časa je porabil za manjša strokovna ia tehnična opravila, ter sodelovanje pri komisiji za nagrajevanje pri SAZU. Udeležil se je zborovanja slovenskih jamarjev v Preboldu, aktiven pa jc tudi kot referent za suke s tujino pri Jamarski zvezi Slovenije in v uredništvu »Biltena« Jamarske sekcije PD. Železničar iz Ljubljane. V odil je dr. 1. R. Shawa. J, O'Connor, D. Boulbes in študente geografije iz Amsterdama po našem krasu. Asistent ing. France Šusteršič jc pomagal pri urejanju Kraške muzejske zbirke, preučeval zatrepne doline pri Planinski jami in obdelal gradivo za list Bled 4 osnovne speleološke karte Slovenije. V začetku leta je diplomiral z odliko na FNT v Ljubljani, V diplomski nalogi je obdelal sedimente vertikalnih zasutih vol lin na Notranjskem. Prt Planinski jami je preučeval predvsem kvartarni razvoj zatrepov ter možnosti za obstoj še neznanih jamski Ii rovov in vodnik zvez med Muliii in Škratov-ko, Z nekaterimi novejšimi tiumeričnimi metodami se je lotil geomorfologije Postojnskih vrat. Sodeloval je pri geokemičnih raziskavah v Planinski jami, pri organizaciji 3. SUWT, izdelal je osnutke preglednih kart za terenske demonstracije, pomagal pa jc tudi pri drugih nalogah sodelavcev. Numerično je obdelal podatke črpal nega poskusa za tovarno Delamaris, pregledal varnost jamske opreme, izdelal zapisnike novo raziskanih jam. Ob študiju strokovne literature je sestavil uvod v speleometrijo in ga pripravil za tisk. Od novembru je elail SDS SAZU. Objave; It. Gospodarit: Razvoj jam med Pivško kotlino in planinskim poljem v kvartarjn. Acta carsologica 7, 9—139. Geology ami Hydrogeology. Underground Water Tracing, 27— Ljubljana (soavtorja S. Buser, F. Drobne). Hydrogeologie Interpretation «f Underground Water Connections. Ibid., 213—216. Ljubljana (soavtorja P, Krivic, R, Verbovšek). Other Tracers. Ibid., 229. Objave pod 2, 3, 4 so izšle tudi v nemškem jeziku v Sieirische Reil rage zur Hydrogeologie, Graz 1976 (v redakciji R. Gospodarič in J. G. Zötl). E. Habe: Morfološki, hidrografski iu speleoloijki razvoj v Studeuskem flič-nem zatoku. Acta carsologica 7, 141—210. Prilog bibliografiji krša Jugoslavije (1966—1974). Krš Jugoslavije 9;'3, 81—223. Zagreb (soavtorji: M, 11 era k, B. Magaš, A. Caric). Hydrographische Verbindungen im Slowenischen Karst in der Yolks tradition und der alten Literatur bis 1914. Papers of 3. SUWT, 91—100, Ljubljana. P. HabiČ : 1 ltd rogeo loške značilnosti po vodja Bele pri Vrhniki. Acta carsologica 7, 215—236. Geomorphologie and Hydrographie Characteristics. Underground Water Tracing, 12—27, Ljubljana. Spcleohydrologieal investigations. Ibid., 56—67, Karst Hydrographie Evaluation. Ibid., J97—213. Slednji trije članki So izšli tudi v nemščini v S le i rise he Beitrüge zur Hydrogeologie, 1976, Graz, A. K r a n j C : Tipi kraških votlin v Triglavskem, pogorju. Aetn earsnlogica 7, 257—277. Exploratiou» 1975 en Slovenje. S pel u n ca i, 26—2", Pariš. A propos dc Postojnska jania. Ihid., 27. Jamarsko delo v letu 1975. Planinski vesluik 76/4, IS4—1N5. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MEI.IKA Poročilo o delu v leiu 1976 inštitut vključuje kartografski zavod in geofotolaboratorij. Tudi leta t9?6 je bilo glavno inštitutsko delo usmerjeno \ izdelavo dolgoročne raziskovalno naloge pri RSS »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«. Za tekočo tretjo etapo, ki mora biti po pogodbi dokončana 31, 5. 1977, so v obdelavi naslednja področja; dolina Krke od Rele cerkve navzdol (proučevali!: Milan Natck, dr, Milan Sifrer, dr, Marjan Žagar): porečje Rižane in Bedflševice (Dušan Plut); porečje Dragonji-(Mjlan Orožen Adamič); Groaupeljsko-Radensko polje (dr. Drago Mezc); prst in rastje na vseh poplavnih področjih je proučil dr, Franc I.ovrenčak, V tekočem letu SO bila opravljena glavna terenska dela in izdelane pedološke in paEbiološke analize. Za nekatera področja SO Že izdelani osnutki kart obsega poplavnega sveta. V okviru druge raziskovalne naloge pri RSS »Proučevanje naravnega okolja Slovenije, njegovega družbenega vrednotenja, urejanje in preurejanje okolja in kompleksnih prostorskih problemov« so bila opravljena začeta dela, Njih obseg je zajet v poročilih posameznih strokoviio-znaustvenih delavcev inštituta, ki so izvajalci naloge, njen nosilec pa je a kad. Svetozar lleiič. Pregledano jc bilo stanje Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto ob koncu talilne dobe. \renienski opazovalci na Kredarici so po naših navodilih naredili več uspelih fotografskih posnetkov ledenika v njegovih razvojnih fazah tekom leta, T začetku leta je dr. Valter Bohinec končal z urejanjem zbranega listkovnega gradiva za stvarni kutulog slovenske bibliografske geografske kartoteke po modernih bibliotečnih načelih, nato pa začel z dopolnjevanjem kartoteke z novejšo geografsko in geografiji sorodno literaturo. Izšla je XV. knjiga Geografskega zbornika, napovedana že v poročilu za leto J 975. v tiskarni pa je že gradivo za XVI, knjigo 7, razpravami: Franc Lovrenčak, Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči v primerjavi s Snežnikom; Ivan Gams, O zgornji gozdni meji na jugovzhodnem Koroškem: Milan Sifter. Geografski učinki žleda v gozdovih okrog Idrije in Postojne. I pravnik inštituta akad. Svetozar llešič je poleg Upravni-škega dela kot glavni urednik Geografskega zbornika lektoriral in uredi) gTadivo za knjigo zbornika, aktivno pa je .sode- loval tudi pri vodenju in usmerjanju dela pri raziskovului nalogi »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, katere nosilec je. Dr, Drago Meze je opravljal tajniško delo v inštitutu iu sodeloval pri obeh raziskovalnih nalogah, ki jih ima inštitut prijavljene pri RSS, V njih okviru je proučeval ^Geografijo poplavnih področij na Grosupeljskem in Radenskem polju« in »Razvoj večine hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini po letu 1967*. Terenska dela pri proučevanju poplavnih področij na Grosupeljskem in Radenskem polju so v glavnem dokončana. V pripravi je osnutek kart (obseg poplav, melioracijska mreža, izraba tal) in tekstovni del za elaborat. Proučevanja so pokazala, da obstajajo trije tipi poplavnega sveta v območju obeh polj: poplavna področja na širokih aluvialnih ravnicah Grosupeljskega polja, kjer po izvedeni regulaciji (ta je bila delana v zadnjem desetletju in pol) poplave več ne nastopajo, fiziogno-inija poplavnega sveta pa je v dobršni meri še ostala; poplavna področja s še nastopajočimi poplavami na ohrobju Grosupeljskega polja v aluvialnih ravnicah ob nereguliranih potokih: poplavno področje v območju kraškega Radenskega polja s specifičnim potekom poplav, zlasti na njegovem severnem in deloma tudi južnem delu. Ena osnovnih ugotovitev je, da so po regulaciji na Grosupeljskem polju poplave v severnem delu Radenskega polja pogostejše, da pa poplavna voda v splošnem nekaj hitreje odteče. Posebej je zanimiv kraški vodni sistem v severnem delu Radenskega polja, katerega delovanje je dr. D. Meze ob pogostih poplavah v letu 1976 opazoval. Na Radenskem polju nastopajo tri vrste poplav: i. Redne, ki nastopajo pogosto in poplavijo le nižje dele aluvialne ravnice na severnem obrobju polja. 2. Večje, tudi redne poplave, ko odvečne vode požiralniki v severnem delu polja ne morejo v celoti požreti in si zato išče pot ob vzhodnem robu polja k sekundarnim Tupam in preko njih do Zatočne jame na jugovzhodnem robu polja. 3. Ekstreuuie poplave, ko sovpadeta v ¡soku poplavna vala Sice na jugu iu Dobrave na severu, iu zato zalije voda celotno Radensko polje, z izjemo večjega delu Velike Ruene, ki stoji na pomolu podaljška osamel ca Kopanj in jugovzhodnega obrobja polja. Nepopolna regulacija na Grosupeljskem polju je na njem odpravila poplave, ni se pa bistveno spremenilu sestava tal poplavnih področij, zato je aluvialna ravnica v območju Grosupeljskega polja značilni primer poplavne pokrajine, kjer danes poplave ne nastopajo več. Prvotno zasnovani načrt proučevanju hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini ((rSIJ) je dr. Meze od vzorčnih raziskav razširil na večino hribovskih kmetij, te pa bo primerjal s tistimi dolinskimi kmetijami, ki so usmerjene na živinorejsko, predvsem mlečno proizvodnjo. Naloga je dveletna. V letu 1976 je. zbral statistično in drugo dokumentacijsko gradivo skoraj zu celotno proučevano pokrajino in to za vsako kmetijo posebej. V proučitev je zajel 592 kmetij, od tega dolinskih 93, Zbral je podatke o kmečkem in mešanem prebivalstvu, o številu posameznih vrst goveje živine, o količini oddanega mleku v letu 1975, o letnem prirastku iglavcev, ki je praviloma istočasno količina, odmerjena za posek in prodajo, za veČino kmetij pa tudi stanje kmečke mehanizacije, motorizajcije in gospodarskih zgradb, predvsem hlevov pa t a d i stanovanjskih poslopij. Terensko so lnle pregledane kmetije na jugovzhodnem in deloma na zahodnem ter južnem pobočja Golt, v delu Solčavskega in Pod volov Jeka: glavno terensko delo je v načrtu za prihodnje leto. Med proučenim stanjem iz let 1960 do 1967 in današnjim stanjem so se osnovne gospodarske silnice na hribovskih kmetijah bistveno spremenile. Za elektrifikacijo, ki je bila izvršena že prej, so k temu daleč največ pripomogle ceste, zgrajene v zadnjih petnajstih letih, ki jih je z znatnim samoprispevnim deležem kmetov naredilo Gozdno gospodarstvo. Danes so že skoraj vse hribovske kmetije povezane po gozdnih cestah (umestneje bi jih bilo imenovati »kmečke ceste*) z dolino, se pravi s tržiščem, z odcepi pa segajo naprej v gozdove, od koder spravljajo po njih kmetje nepoškodovan les, do nedavnega osnovni in večidel edini vir zaslužka, na odkupna mesta ali mesta uporabe. Po cestali je omogočen dovoz gradbenega materiala za preurejanje gospodarskih poslopij, predvsem hlevov, s tem vzdig govedoreje, največ mlečne in odvoz mleka v zbiralnice; redni dohodki od prodaje mleka pri usmerjenih kmetijah čedalje bolj prevladujejo nad izkupičkom od prodanega lesa in pomembno krepijo gospodarsko moč kmetijskega gospodarstva, predvsem pri večjih enkratnih vlaganjih. Geste nudijo tudi hribovskim kmetijam možnost dnevne zaposlitve v industriji in drugih ur-hanskili poklicih v dolini, kamor se vozi na delo tudi v obravnavani pokrajini opazno število aktivnega prebivalstva. Skoraj vsaka kmetija ima avto ali vsaj motor, vse usmerjene kmetije — pa tudi mnoge druge — imajo traktorje s številnimi priključki in druge kmetijske stroje. Vse mlečno usmerjene kmetije imajo molzni stroj. S krepitvijo gospodarske moči kmetij je tudi med hribovskimi kmeti čedni je več tukih, ki so že začeli uvajati kmečki turizem, vse take kmetije pa so nujno vezane na ubtlOvO starih ktnečkdi domov ali na postavitev novih stanovanjskih poslopij, iu nekaj tukih že stoji ali je v gradnji tudi na hribovskih kmetijah GSD, Z adaptacijo starih kmečkih hiš in z novogradnjami pa se odpirajo novi problemi spreminjanja fiziogno-mije kmečke pokmjine, ki gre ponekod, po našem mnenju, v nepravo smer, I udi prve počitniške hišice se že pojavljajo na območju hribovskih kmetij in na planinskdi pašnikih, postavljene na novo na starih temeljih starih stavb ali v obnovljenih stavbah, ki pTav tako, zlasti prve, spreminja jo fiziognomijo kmečke pukrujinc. \Tilau Na tek je od 30. 8. do 10. 9. 1976 .sodeloval na mednarodnem seminarju držav Članic SE V, ki je bil na Moravskem in Slovaškem (ČSSR). Posvečen je bil problematiki kompleksnega proučevanja pokrajine (geografskega okolja). Za to priložnost je pripravil predavanje o vplivu deagrarizacije na oblikovanje zemIjišku-posestne strukture. Od 15. do 20. 0. se je udeležil 10. kongresa geografov Jugoslavije, ki je bil v Srbiji. Na njem je poročal o nekaterih geografskih aspektih povojnega razslojevanja kmetijskega prebivalstva v gospodarsko razvitih predelih. Proučevanje osnovnih geografskih značilnosti zemljiško-po-sestne strukture v predelih Spodnje Savinjske doline (SSD) nas jo opozorilo na izredno močno razdrobljenost zemljiške posesti ter na sorazmerno visoko stopnjo deagiariziranih zemljiških posestev (kmetij). Sredi 70. let je znašala poprečna velikost zasebnega kmečkega obrata v občini Žalec okrog 7,58 ha. Spričo močne ruzslojenosti kmetijskega življa pn nam ta podatek ne more nuditi kakršnega koli veljnvnega, objektivnega ali zadostnega kriterija za spoznavanje in ugotavljanje gospodarske iu družbene moči poprečne savinjske domačije. Zategadelj smo se naslonili tu Odlok o določitvi zaščitenih kmetij na območju občine Žalec, in za nje so bili zbrani nekateri osnovni katastrski (zemljiškoknjižni) podatki. _\u tej podlagi je bilo mogoče ugotoviti za 881 zaščitenih kmetij na širšem območju SSD, da jim pripada 12 819 ha kmetijskega zemljišča, kur pomeni, da njihova poprečna velikost znaša l Geografsko vrednotenje pri rod nega okolja za potrebe planiranja na primeru Domžal in okolice« je opravil prvo fazo raziskave, kjer se je usmeril predvsem v raziskovanje različnih metod vrednotenja. Rezultati opravljenega dela, kjer je kritično ocenil tudi mnoge tuje primere, so pokazali sliko prizadevanj na tem področju. Praktična potrebnost tovrstnih raziskav je v zadnjem času močno porasla. Ugotovil je, da še daleč niso izoblikovani enotni principi vrednotenja pokrajine za namene planiranja. V maju se je udeležil mednarodnega posvetovanja v Freihur-gu (ZR Nemčija) na temo: Kartografija in okolje. Postal je tajnik Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU in se aktivno vključil v priprave na posvetovanje >Vplivi okolja na človekov organizem«, ki bo maja 1977 v Ljubljani. Sodeluje tudi v uredniškem odboru revije Maše okolje, ki jo izdaja Republiški komite za varstvo okolja. Ponovno jc bil izvoljen za tajnika znanstvene sekcije Geografskega društva Slovenije. V septembru, se je udeležil X. kongresa jugoslovanskih geografov v Beogradu. Sodeloval je pri rednem opazovanju Triglavskega ledenika, kjer je organiziral stalno fotografsko snemanje stanja ledenika. Na oddelku za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani je nadaljeval s podiplomskim študijem, Dr, Milan Sifrer je leta 1976 proučeval fizičnogeogiafske osnove poplavnih področij v dolini Krke in ob njenih pri lok i li od Otočca navzdol. Ob tem je kurtiral njihov obseg na karti v merilu 1 ; 25 000. Skušal je osvetliti tudi njihove genetske ter hidrografske značilnosti, I ako je ugotovil, da je bilo za razvoj poplavnih področij ob spodnjem toku Krke še posebno pomembno kvartarno obdobje. T? tem času je postala Krka kraška reka, ki je prenašala kljub velikim vodnim množinam še vedno predvsem ilovnate tCT peščene scdiinente, zato je bil njen strmec posebno ob njenem spodnjem toku vseskozi zelo majhen. Ugodno pa je vplivalo na razvoj teh poplavnih področij tudi obdobno nasipanje Save, ki je nosila izpod ledenikov velikanske množine debelega proda in s tem zajezovala Krko. Kako pomembno je bilo vse to za razvoj poplav ob spodnjem toku Krke. je še posebno nazorno pokazal študij geneze najmlajših poplavnih območij, ki so se razvila nekako v zatišju širokopo-teznega vviirmskega nasipanja, Za razvoj teh poplavnih območij pa je bilo zelo pomembno tudi samo holoeensko obdobje. K temu so poleg obdobnega nasipanja Save ter ilovnatega značaja nasutine Krke veliko prispevali tudi pritoki, ki jih prejema Krka iz Krškega hribovja. 1 i so zaradi vododržnih hribin v njihovih dolinah močno hudourniški ter so ob vstopu v ravnino nasipali ter poplavljali, K dokončni podobi teh poplavnih območij pa je veliko prispeval tudi človek, ki je S krčenjem gozdov ter oranjem tal pa tudi z drugimi posegi v naravo povečal erozijo prsti ter vodni odtok, s tem pn tudi nasipanje ter poplave. O vseh teh dejstvih nam nudijo še posebno veliko dokaznega gradiva drobna proučevanja tul, ki kažejo, da so se-dimen ti v dan jih ravnicah ob Krki pa tudi ob pritokih proti površini poplavnih ravnic čedalje bolj debelozrnali iti peščeni ter da se vpleta vmes tudi čedalje več prodnikov. Da se j C fo nasipanje dogajalo v nedavni preteklosti, izpričujejo V teh sed imen tih ohranjeni ostanki opeke ter keramike pa tudi najdbe opuščenih rimskih ter srednjeveških selišč. Videti je torej, da se je areal poplavnih področij zaradi tega naši panj a še v najmlajšem obdobju močno povečal in da so prišla številna naselja v območje poplav šele prav v najmlajšem obdobju. V dneh med 9. ter 1'). 5. je v okviru rednega sodelovanja našega inštituta z Madžarsko akademijo znanosti v Budimpešti obiskal tamkajšnji geografski inštitut ter se ob številnih ekskurzijah dodobra seznanil s problemi ter uspehi madžarske geografske znanosti, predvsem geomorfologije. Sem sodi tudi tridnevna ekskurzija po Primorju ter Štajerskem, na kateri je dr. Šifrcr seznanil znanega akademika dr. l.aszla Kadarja s poglavitnimi geoinorfološkimi dognanji v tem območju, do katerih smo se dokopali pri nas. Udeležil se je rednega proučevanja Triglavskega ledenika, ki je bilo opravljeno ob koncu talilne dobe jeseni leta !97(i. Marko ZerOvltik je v okviru kartografske dejavnosti opravljal tehnična in vodstvena dela na kartografskih prikazih, ki so podani v nadaljevanju tega poročila. Organiziral je tudi nabavo potrošllega materiala, kart in aparatur, ki so potrebni za uspešno kartografsko delo. Aktivno je sodeloval pri raziskovalni nalogi »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«. Samostojno ima v delu raziskovalno podnalogo »Aplikacija kartografskih metod na primeru razvoja naselij v ohčini Kamnika, za katero je V letu 1976 Opravil predvsem osnovna pripravljalna dela. \ maju 197b se je udeležil 25. kongresa nemške kartografije na temo »Kartografija in okolje*, v okviru katere je bila tudi zelo zanimiva razstava kartografskih eksponatov, na kateri so poleg Nemcev sodelovali tudi Avstrijci in Švicarji, V letu 1976 se je knjižni fond povečal za 762 knjig iti revij. I ekoči prirastek je bil vpisan v abecedni imenski katalog. Na dom je bilo izposojenih 77 knjig in revij, v inštitutu pa so si tuji obiskovalci ogledali 32 knjig in revij. Objave: D. Meze: Razvoj reliefa Slovenije v kvartarju. Arheološka najdišča Slo-\enije. 1975, 32—37. Občina Mozirje. Krajevni leksikon Slovenije, lil. knjiga, 1976, 203—244 (soavtor). Spet nekaj geografskih drobcev iz Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik 1975—1976 (v tisku). Inštitut za geografijo s kartografskim zavodom SÀZU v letu 1975. Geografski vestnik XLVII1 (1976) — v tisku. M. Stirer : Poglavitna geouiorfolnske Značilnosti porečja Pšate. Geografski /.bornik XV, 1976, 69—80. Poglavitna dognanja o Triglavskem ledeniku v letih 1961 do 1973. Ibid., 215—2«, Učinki žleda v gozdovih okrog Idrije ter Postojne. Geografski zbornik XYJ (v tisku). M. N a t e k = Druibenogeografske značilnosti poplavnega sveta v porečju Pšale. tleografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati. GcograTski zbornik XV, 1976, 105—14W. Kmetijsko prebivalstvo v SR Sloveniji glede na zemljiško-posestne skupine. Geografski vestnik LŠVIII, 1976, 57—76, Leiuš in Podgorje. letuš skozi čas, 5- 42, Žfdcc 1976. Občina Žalec. Krajevni leksikon Slovenije, III, knjiga. 1976, 403 do 546 (soavtor). Vlijanie dcaçrarizacii na strnklurn zemefnuj sobstvennosti. Résumé referâtii »Kurm kom ples niho vvzkümu krajini, Akce RYNP II i/2, 1—4. Brno, serpen 1976. Nekatere druŽbenogeografske značilnosti v razvoju hmeljarstva območja Spodnje Savinjske doline. Celjski zbornik 1975—1976 (v tisku). Neki geografski aspekti p os le ra nie deagrarizacije u pri vred no razlije ni m oblastima (na primeru polj op riv red no razvije ne D o nje Savinjske doline). Zbornik rado va X. kongresa geografu SI*R Ju gos la vije (v tisku}. Socio-Economie Changes in the llop-growing Region of the L o wer Savinja Valley (Spodnja Savinjska dolina). V tisku v publikaciji Geografskega inštituta PAN, Warszawa, V Ii ja nie deagrarizacn na formi rova nie selskogo luizjajstva i ego siruktury. V tisku v publikaciji geografskih in drugih inštitutov CS AT in SA V i* Brna, Pra^e in Bratislave, M. Ž e r o v n i k : Mednarodna razstava iiidrografskih kart v Budimpešti. V tisku za Geografski vestnik XLVJ1I. Svetovna zgodovina. Kartografija: Marko Zerovnik, Milena 1 Tri bar ob sodelovanju z Jankom Prunkom. Cankarjeva založba, Ljubljana i 976. Erläuternde thematische Karten von Überschwemmungsgebieten, Geodinform. Geodezia es kartogräfia. Budapest 197ft. Kartografski zavod Podobno kot do sedaj je bilo tudi v letu 1976 kartogra fsko delo na našem inštitutu omejeno predvsem na izdelavo kartografskih izdelkov, ki rabijo za ilustracijo geografskim razpravam in drugim s t roko v no-znanstvenim delom v okviru programa inštitutu. V ta namen so bila opravljena naslednja dela: Zu ilustracijo prispevkov v XVI. knjigi Geografskega zbornika: 1. Večbarvna tematska karta — Zgornja gozdna meja \ osrednjem delu Kamniških ali Savinjskih Alp, 1 : 25 000. 2. Večbarvna karta — Razprostranjenost glavnih učinkov žleda na severni strani Visokih Dinarskih kraških planot v letu 1975, J : 200 000. Dvobarvni diagrami — Temperature zraka ob zgornji gozdni meji na Krvavcu, Kočni in Velikem vrlin. 4. Shema o vpadnem kotu sončnih žarkov, cirkulaciji zraka in zgornji gozdni meji. 5. Izsek iz topografske karte z označbo Karavank od Olševe do Paškega Kozjaka. 6. Večbarvna skica Slovenije z označbo proučevanega področja zgornje gozdne meje v vzhodnih Karavankah, Za ostale prispevke: t. Večbarvna karta Geografska regiomdizacija Slovenije, l : 400 000. 2. Večbarvna karta — Poškodovane stavbe oh potresu 1976 po krajevnih skupnostih v občini Tolmin. 3. Večbarvna karta - Poškodovane stavbe oli potresu 1976 po krajevnih skupnostih v občini Nova Gorica. 4. Večbarvna karta — Poškodovane stavbe oh potresu 1976 po krajevnih skupnostih v občini Idrija. 5, Pregledna skica Spodnje Savinjske doline z nekaterimi karakteristikami po regijah. Kartogram — Delež oziroma sprememba kmetijskega prebivalstva v SR Sloveniji 1961 — 1971, 7. Pregledna skica Letala in Podgorja v Spodnji Savinjski dolini. 8. Diagram — Zemljiško posestna struktura v k. o. Letu.š 1825, 1880 in 1960. 9. Diagram — Agrarne škarje SR Slovenije za leto 1%0 in t 969, Začeta dela: 1. Or o h i ti rogra f s ka karta občine Kamnik, t : 25 000, 2. Orohidiografska karta porečja Dragonje, 1 : 25 (XX), kartografska enota, ki šteje 3 člane, je opravila tudi pomembno delo na ureditvi ohscžne kartografske zbirke. Redno pa opravlja tudi nahavo in registracijo ter vodi evidenco nad listi ODK meri) 1 : 3000 in 1:10 000 (cr TK 1 : 25 000, 1:50 000. 1 ¡100000 ill 1 ;200 000, ki zajemajo SR Slovenijo in celotno slovensko etnično ozemlje. Geofotolaboratorij Za potrebe geografskega inštituta in za nekatere druge delovne enote SAZU je fotografski mojster "V ludo Vi vod sodeloval pri različnih raziskovalnih nalogah in opravil naslednja dela: 218 reprodukcij raznih topografskih kart in risb. 113 povečav raznih topografskih kart in risb formata 50 X 60 cm v različnih merilih, 201 povečav raznih kart in risb v merilih I : 5000 in 1 : 10 000 formula 30 X 40 cm, 357 povečav raznih kart in kontaktnih kopij formata 24 X 30 cm, 742 povečav 21 X 29 cm, 469 povečav 18X24 cm, 590 povečav 13X18 cm, 1490 povečav 9 X 14 cm v zvezi s terenskimi deli pTi obeh raziskovalnih nalogah geografskega inštituta in za razne objave. Razen tega je razvil 370 črno-bel i h filmov različnih formatov, 15 barvnih diafilinov in izdelal 75 barvnih diapozitivov. Poudariti je treba, da značaj dela v geofoiolu bora toriju, ki je prilagojen delovnemu programu geografskega inštituta, ni usmerjen v serijsko izdelavo izdelkov, zato je večina teli v unikatu, ti pa zahtevajo daljša pripravljalna dela in zato zgoraj navedene številke le približno nakazujejo celotno delo geofoto-laborutoriju. V letu 1976 je bila izvedena adaptacija geo fo to lu bera toriju, s čiruor je bil pridobljen še en dragocen delovni prostor, ki služi za shranjevanje priročne fototehe in barvnega materiala. V letu 107 6 je začel Vlado Vi vod z razvijanjem barvnih diapozitivov. S tem delom so inštitutu prihranjena znatna Finančna sredstva, omogočena mu je razširitev zbirke diateke Slovenije, uporabnikom pa je omogočen znaten prihranek na časa, ki je sicer potreben za čas razvijanja v inozemstvu, kamor smo diaFilme pošiljali do sedaj na razvijanje. Poleg rednega strokovnega dela urejuje Vlado Vi vod tudi priročno geoFototeko. delno tudi geografsko Fot.oteko in vodi vso administracijo pri nabavi in porabi materiala. V letu 1976 je opravljal Funkcijo predsednika OOS pri SAZU. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Poročilo o delu v letu 197 6 V letu J976 je dr. Dragica Turnšck napredovala v naziv znanstveni svetnik, dr. Katica Drobne pa v naziv višji znan-slveni sodelavce. Obe sla bili izvoljeni v znanstveni svet inštituta- K rut v h pregled dela V inštitutu So leta 1976 tekle raziskave knidarijske favne iz senonijskih skladov na Medveduici ter terenske raziskave v okolici Zreč pri Slovenskih Konjicah. Nadaljnje proučevanje je veljalo paleogenskim velikim foraminiferam iz Koroške in zahodne Majevice, ter recentnim foraminiferam srednjega in severnega Jadrana. Obdelani so bili tudi subfosilni živalski ostanki iz Maharjevegu prekopa nu Lj uhlju tisk eni barju. Terensko delo Iskanje krednih knirlanjev iti velikih toraminifer v okolici Zreč. Zbiranje koral po raznih muzejskih zbirkah. Nabiranje paleogenskih vzorcev na Koroškem ter zbiranje vzorcev s podvodnih sten z rečen tnimi foraminiferam i v srednjem in severnem Jadranu. Laboratorijsko delo Delno prepnriranjc vzorcev knidarijev in velikih foramini-Ter, spiranje receninih sedimcnlov iz Jadrana. Podrobnejši opis dela posameznih delaDCeo inštituta Znanstveni svetnik dr. Dragica Turniek jc pripravila za tisk razpravo > Knidarijska favna iz senonijske breče na Ranj-ški planoti«, v kateri je obdelala presed imen tirane korale. hi-drozoje in hetetide jurske in kred ne starosti. Nadalje je v letu 1976 končala raziskave koral iz senonijskib skladov na Med-vednici. Determinirala in opisala je 19 vrst koral, ki pripadajo 15 rodovom. Najznačilnejši so; Actinasrraea, Columactraastraea, Prochidocora, Neoeoeuiopsis, Phvllocoeniopsis, Dermosmiliopsis. TbamnoseriSi Mycetophylliopsis, Plenrocora, Elasinophvllia. Ae-tiuacis. Večina vrst se more primerjati s favno iz gosauskih skladov v Avstriji in iz nahajališč južne Francije. Nekatere pa so bile opisane še iz Romunije, Grčije, Rusije, Madagaskarja, pa tudi iz Indije in Sumatre. Starost najdenih vrst je senonii-sko-kampanijska in se povsem ujema S starostjo rudistov in mi-krofosilov iz istih plasti. S tem je na Medvednici prvič v Jugoslaviji ugotovljen primarni greben gosauskegn tipa S kolonij-skimi koralami. Senonijske korale so bile v literaturi omenjene tudi v okolici Zreč pri Slovenskih Konjicah. Pri nekajkratnih terenskih ogledih žal nismo mogli dobili nobenih primerkov, ker so nekdanji premogovni odkopi, ki so vsebovali korale, že zasuti. L speli pa smo zbrati okoli 50 primerkov solita rn i h koral v privatnih zbirkah, v zbirkah geoloških institucij v Ljubljani in v 1'rirodoslovnem muzeju na Dunaju, 'le korale ciklolstoidnega tipa zahtevajo posebno metodo dela in bodo paleontološko obdelane v leta 1977. Pri Slovenskem geološkem društvu je lurnškova predavala o inezozojskih koralah v Sloveniji, kjer je podala pregled svojega večletnega dela. razširjenost kora! in njih pomen za stra-tigrafijo in paleogeografijo. Višja znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne je pripravila za tisk alveoline s Koroške. Opisala je 24 vrst, od teh 4 nove in sicer A. curantana, A, karavankensis. A. colatiensis in A. cilindri fdrmis. Vse štiri nove vrste izhajajo iz cuisijskega apnenca, medtem, ko je z drugimi vrstuuii dokazan srednji in zgornji en i sij ter spodnji iutecij. Podana je primerjava s favno iz juž-nozahodne Slovenije in Istre ter z zahodnim in vzhodnim Me-diteranom. Skupaj s sodelavci dr. R. Pavlovcem in ing. F. Drob-netom, so obdelali numulitme iu izvedli peirugrafske analize. Podana je biostratigrafska razširjenost vrst v prodnikih in plasteh alveohusko mimulitnega apnenca in njegove povezave s sosednjimi sedimentucijskimi področji. Iz zahodne MajevEce so bile obdelane velike foraniinifere iz srednjega p a lenem a. Determiniranih je bilo H rodov in vrst. S stratigrafskim uvodom dr. L Sok lica je to prva podrobna študija paleocenske mikrofavne na tem področju in omogoča bolj zanesljiva stratigrafska in paleogcogrnfska sklepanja kot so bila možna doslej. Raziskave recentnih foraminifer so napredovale zlasti na Kornatskih otokih. I ain so mogli iz 13 vzorcev na globinah od 30 m do 70 m determinirati 45 rodov z 84 vrstami. Na otokih Mali Obračun in Borovnik, kjer so prof i lirah in jemali vzorce iz podvodnih sten. so ugotovili razširjenost posameznih vrst in določili tudi njihovo kvantitativno prisotnost v posameznih globinskih conah. S kolegom ing, F. Cimermanom, ki je vrste determiniral. je pripravila referat za 25. kongres C1ESM v Splitu, oktobra 1976- Prav tako so s terenskimi in laboratorijskimi preiskavami nadaljevali tudi v Piranskem zalivu. Zbranih imajo 42 vzorcev 9 lih določenimi vrstami foraminifer. Nadaljevali smo z /hiranjem paleogenskih prodnikov med Slovenj Gradcem, Stranicami in Prihovo skupaj z dr. R. Pavlov-cem in F. D rohnet om. V zvezi z arheološkimi izkopavanji na ljubljanskem barju jo obdelala živalske Ostanke iz Maliarjevega prekopa, izkopane v letih 1973 in 1974 ua površini 168m1. Determinirala je 7 vrst divjih živali in 6 vrst domačih živali, prve s 40 '/e, druge s 6Q*/a. V drugi polovici leta je prevzela uredništvo 8. jugoslovanskega geološkega kongresa, ki o h sega I 17 referatov s približno 1400 stranmi v rokopisu in 600 prilogami. Referati bodo tiskani v petih knjigah, od teh so tri že v tisku. Pri Slovenskem geološkem društvu je referent za predavanja. V letu 1976 je organizirala in vodila 12 predavanj. V aprilu 1976 sc je strokovno izpopolnjevala pri prof, dr, Volaudi Le Cul vez v zvezi z raziskavami živih foraminifer. Delala je v morskem laboratoriju Arago v kraju Banvuls sur Mer. Višja tehnična sodelavka Milojka I llizjflu je Opravljala tehnično deio inštituta, ki je obsegalo pripravo ter tehnično obdelavo razprav inštitutu za tisk izdelava tabel, slik in prilog, administrativno ter laboratorijsko delo. Opravljala je najnujnejše knjižničarsko delo ter sodelovala pri terenskem delu. Objave: Tu ril še k. D. 1976; knidarijsku favna iz scnonijskc brečc na Banj&ki planoti. Razprave IV. razreda SAZLi, 19, 37—88, Tab. 1—23. Drobne, K. 1975: Živalski ostanki iz kolišča oh MahaTskem prekopu iz let 1973 in 1974. Poročilo o raziskovanju neolita in eneo-iita v Sloveniji, 4, 1'55—141 (izšlo 1976). D r. 1976: Mezozojske korale na Slovenskem. Slovenska geološko društvo. Ljubljana. Drnbne, K. 1976: O koliščarjih aa Ljubljanskem barju. Slovensko geološko društvo. Ljubljana. (Skupaj s T, Bregaut, V. OsterC, A, Se reci j, A. Stritar.) Drobne, K. 1976; Ihanatnceanse des loraminiftres dc la falaise S.O. des ¡les de Mali Obručaa et de Bonovnik (Kornates, Dalmatie centrale). XSVC Congrčs-asscutblee plenierc de ia C.LE,S.M., Split. (Skupaj s F. C imenu a notri,) BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HAD2IJA ■ Poročilo o delu v letu 1976 Splošne ugotovitve V leiu 1976 je ilelalo v inštitutu 15 sodelavcev. Ob koncu leta je dr, M. Zupančič napredoval v naziv višjega znanstvenega sodelavca. V času od L 1. do 10. 10. je bila dr. Ivka Mu uda na študijskem dopustu in je kot štipendistka Alex«ndcr von Hulilboldl Stiftuilg delala na biološki postaji na Ilelgoiandu. Terensko delo Dr. J. Bole je Usmeril terensko delo v gorske predele zahodne Slovenije, kjer je raziskoval v Julijskih Alpah v Kotu, Trenti, na Jelovici in RatitOvcu in uu Mangrtu. Dokončal je raziskave v mraziščih Smrekova draga v l rnovskeni gozdu in v nekaterih udorinh dolinah na Logaški planoti. Več krajših ekskurzij je bilo namenjenih zoocenološkim raziskavam tia Križni gori pri Ložu, v Snežniškem pogorju in na Slavniku, kjer je zbiral mehkužce in jemal vzorce tal za favni stične analize. Dve ekskurziji, v Karavanke sta obravnavali jtolže, ki prenašajo zajedalce na divjadi. Na Žirovski vrh in v okolico so bile iz- ved ene tri ekskurzije v zvezi z raziskavo favne za potrebe rudnika urana. Del leren ski Ii raziskav pa je bil namenjen dokonča njii pregleda malakofavne Cerkniškega jezera in okolice. J. Camelutti je že v zimskem času začel z raziskavami metuljev z 1.1 V svetilkami na Slavniku, v okolici Ospa in v dolini Rižaue. V aprilu je lovil v Vipavski dolini, od sredine maja dalje pa tudi v okolici Kranjske gore in na Krvavcu. Več dnevnih in nočnih lovov je izvedel v okolici Logatca, Cerknice ter na Ca Vil II in Nanosu, V juliju je zelo uspešno lovil na Man getu, v Bohinju, na Soriei, Cavnu in V Vipavski dolini. Avgusta je izkoristil letni odmor za lov ua Mljetu in v nkolici Dubrovnika. Redna opazovanjn je izvedel tudi V zvezi z raziskavami zOoCenoz v Snežniškem pogorju in na Slavni k u. Metulje pa je nabiral tudi v Beneški Sloveniji in na Koroškem. B. Drovenik se je udeležil številnih ekskurzij doma in v tujini, težišče dela pa je bilo na preučevanju hroščev. Več krajših ekskurzij je naredil v Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške planine, v 1 rnovski gozd in Snežniško pogorje. \ zvezi Z raziskavami na dinarskem krasu jc obiskal V Bosili predele okoli Oštrelja, Grmeč, Smetico, Golatico. Kruščico, Igman, Javor Planino, Treskavico, Peručico in okolico Čemerna in Tre-binja. V Makedoniji je raziskoval na Pletvarju, pri Dcrvcnn, K ruše vu in Mavrovu ter na planinah Pelister. Galičica in Bistra. Za zoocenološka raziskovanja je imel redna opazovanja dvakrat mesečno na petih poskusnih ploskvah na Križni gort pri Ložu, v Snežniškem pogorju in na Slavniku, Skupaj s koroškimi entomologi je sodeloval na dveh dvodnevnih ekskurzijah ua Svinjo planino, Dobrač in Golico. Enotedenska ekskurzija pa je bila usmerjena v širšo okolico Mainza (Odenwald, Poren je. Taunus) v Nemčiji, sočasno pa je študiral material v muzejskih in zasebnih zbirkah. Geobotanična skupina je odšla na teren v sredini maja ter jc z manjšimi in večjimi prekinitvami na njem bila do konca oktobra. Terenskih dni je hilo 144, od tega nekaj deževnih. Za kartiranje vegetacije so porabili 83 dni. od tega največ za nalogo ï Vegetacijska karta Jugoslavije za območje S K Slovenije«, v manjši meri pa za preučevanje in kartiraujc gozdne vegetacij«: za gozdna gospodarstva: Soško gozdno gospodarstvo - i,1". I moro, Gozdarska in lesna industrija Nazarje - GE Ljubno iti Gozdno gospodarstvo Kočevje - GE M o zel j (TOZD Rog), ki j C dopolnilo k Osrednji temi. Za raziskave za nalogo 1 Vegetacija Slovenije« so porabili 61 terenskih dni. V merilu f : 50 000 za republiško vegetacijsko karto je bilo skartiranih okoli 36.000 lia na listih Rogatec 1, 2, 3 in 4. Kartiranje je zajelo dolinski in spodnjegor.ski pas subpannuskcga Fitogeografskega območju in manjši del predalpskega sveta okoli Bohurja. Za. gozdna gospodarstva pa je bilo sk«rtirano nad 6.500 ha površin v predalpskem, dinarskem, pred dinarskem in alpskem svetu Slovenije. Preučevanja vegetacije SO zajela visokogorsko vegetacijo Julijskih Alp. vegetacijo jelovo bukovih gozdov V pTedalpsko-di-nirskem in predalpskem svetu, bukove gozdove predalpskega območja, gozdove belega gabra v preddinarskem svetu, poplavne gozdove hrastov in belega gabra ter smrekove gozdove Slovenije, vlažna in mokra travišča v preddinarskem in predalpskem območju ter ruderalno vegetacijo našega submedite-rana. Pnleg navedenih rednih sodelavcev so to delo opravili še M. Aceetto, M. ( uliherg, V. Gregorič, L, llijanič, P. bobnih, L. Markovi č, D. Robič, dr. A. Sereelj in rlr. 1. \Vrabcr ter fi študentov kot pomožni kartice i oziroma spremljevalci. Dr. J. Mutjašie je delal na morski biološki postaji v Portorožu, kjer je raziskoval morsko epizoično Favno. Dr. 1. Munda je proučevala populacijsko dinamiko in hio-maso naselij dominantnih evlit.oralnih ben tonski h alg na kamniti obali otoka Helgoland. Posebno pozornost je posvečala sezonskim variacijam v florislični sestavi in fiziognomiji benton-skih populacij ter lluktuaciji bioinase. Raziskovala je tudi re-kolonizacijo skalnih površin v evlitoralu, s katerih je bila odstranjena porast alg v različnih sezonah in v različnih lito-ralnih nivojih. \ novembru je preučevala naselja alg v evlitoralu in v zgornjem Subl it Oralu na otoku Lošinju. P. lonkli se je udeležil večine zooloških ekskurzij, težišče raziskovalnega dela pa je bilo na zbiranju lepidopterološkegu materiala, pomagal pa je tudi drugim sodelavcem prt zbiranju zoološkega materiala. Kabinetno delo Dr. J. Bole je obdeloval na terenu zbrani material, končal je raziskavo malakofavne Cerkniškega jezera. Nadaljeval je Z determiniran jeni mehkužcev in urejanjem zbirke. Dopolnil pa je tudi malakološko kartoteko Slovenije in Jugoslavije in pripravil zoogeogiafske karte mehkužcev Slovenije in Jugoslavije. Dovršil je raziskavo mehkužcev Notranjskega Snežnika in okolice in podzemeljskih mehkužcev iz Posavskega hribovja. J. Carnelutti je znanstveno obdelal na terenu zbrani material. Podrobneje je obdeloval nekatere družine iz skupin B o m h y c c s in S p h i n g e s za kataloge Favne Jugoslavije. Obdelal pa je družino C e o m e f r i d a e iz Triglavskega narodnega parka in pripravil rokopis za objavo v Varstvu narave. B. D rove m k je nadaljeval z urejanjem zbirk hrošče v, predvsem družili C a r a b i d a e , Cicindel.idae, C C r a m -b y C i d a e t L u e a n i d a e in jamskih hrošče v, 5e na]) rej je urejal kartoteko hroščev .Slovenije in Jugoslavije ter nadaljeval z izdelavo zoogeograt škili kart. Pregledal je veliko muzejskih in zasebnih zbirk hroščev. Za objavo je pripravi! nekaj favntstičnili prispevkov. Vsi sodelavci geobotanične skupine, nosilci posameznih nalog, zlasti pa redni sodelavci, so preučevali in znanstveno obdelovali na terenu zbrano gradivo ter ga urejali, talielirali in pripravljali za objavo. Vseskozi zbirajo in urejajo ter preučujejo domačo in tujo literaturo. Posebno pozornost so temu delu posvetili ing. L. Marinčck. ing. 1. Puncer. A. Seliškar in dr. M. Zupančič. Poleg omenjenih del jc ing. I. Puncer reševal tehnične probleme v zvezi z vegetacijsko kartografijo. Pri tem delu mu je pomagal ing. M. Prešeren, skupaj z ing. V. Žagarjem pa so bili zaposleni še s kartografskimi in drugimi tehničnimi delt za potrebe geobotanične skupine. Ing. M. Prešeren in ing. V, Žagar sta obdelovala terenski material glede na problematiko vegetacijskega kurtiianja in načina ponazoritve na različnih kartah in diagramih. V zvezi z delom geobotanične skupine jc skrbel dr. M, Zupančič za organizacijo dela, usmerjal raziskave in usklajeval delo z zunanjimi sodelavci. Dr. j. Vfatjašič je delal za favno Slovenije, Raziskoval je epizoje, zlasti tem noče Lile na jamskih živalih. Posebej je raziskoval troglokarisa in druge sladkovodne dekapiidne rake. Preučeval je tudi zajedaIce na Človeški ribici. Dr. I. Munda je preučevala intenziteto rasti treh vrst rodu hucus 7. l.slanda. FJelgolanda in Jadrana v različnih slanostih in pri različnih temperaturah. Na vrsti /'«eu.s ve&iculosug je opazovala vpliv znižane snlinitcte na keniičnn sestavo in fiziološke lastnosti. Opazovala je intenziteto in način rasti ter fruktifikacijo vrste Haloaaccion tamentaceum v kulturi. Primerjala je rast vzgojenih alg v kulturi in na terenu. V različnih razmerah osvetlitve in temperature jc kultivirala različne vrste. Izvedla je kemične analize na manitol, pepel, klor in proieinske komponente cvlitoralnih bentonskih alg s Helgo-landa. Raziskala je aminokisline nekaterih brakičnih in morskih alg. P. Tonkli je prepariral zbrani entomološki material, dopolnjeval inštitlltske zbirke, skrbel za lovilne naprave, tehnični in laboratorijski material ter vzdrževal institutski službeni avtomobil. Veliko je pomagal pri postavitvi razstave žuželk. 0, Dežman-Jokič je bila zaposlena predvsem s preparira-njeni, izbiranjem in sortiranjem malakološkcga in eutamoloi-kega materiala, pomagala pa je tuili pri najrazličnejših laboratorijskih in kabinetnih delih. 1. K alan je vodilu inštitutsko knjižnico in skrbela za vse administrativne posle. Sodelovanje z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami Dr. Bole je imel ciklus predavanj o mehkužcih za štu-d en te biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. J. Carnclutri je aktivno deloval v Slovenskem eniomološkem društvu Štefana Miehielija in hi I glavni organizutor razstave žuželk slovenskih entoniologov ljubiteljev. Sodeloval je v uredniških odborih časopisov Acta entorno lógica Jugoslavica in Bio-sistematika. Determiniral je obsežen lepidopterološki material za Zoološki muzej v Zagrebu in za agronomski faktilteti v Zagrebu in Novem Sadu. B. Drovenik je delal v Jugoslovanskem entomološkeni društvu za kart i ran je Favne Jugoslavije. Organiziral je ustanovni sestanek mednarodnega knlcopterološkcga društva v Ljubljani. V Slovenskem entomološkeni društvu Štefana Miehielija je delal kot podpredsednik. Sodeloval je še z gozdarsko fakulteto v Sarajevu in s prirodoslovnima muzejema v Sarajevu iu Sk op j ii. Ceobotanična skupina je kot v preteklih letih tudi letos ohranita delovne stike iz preteklosti, navezala pa je še nove. Najpogostneje skupina sodeluje z naslednjimi organizacijami: Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij v Ljubljani, Zavod SRS za spomeniško varstvo, Geodetska uprava SRS, GG Kočevje. GLIN Nazarje, Soško gozdno gospodarstvo. GG Kranj, Arboretum Volčji potok, Medrepubliški odbor za koordinacijo dela na vegetacijski karti Jugoslavije, Prirodoslovno-niatematički fakultet in Institut za botaniku Sveučilišča v Zagrebu. Sumarski fakultet Sarajevo. Pri-rodoslovno-matemattčki fakultet Sarajevo. Vojn0-geografski institut Sarajevo, Sumarski fakultet Beograd. Institut za biološka ist ra ži vanj a Siniša Stankovič Beograd, Vojn o-geografski institut Beograd, Zemljodelsko-sumarski fakultet Skopje, Sumarski institut Skopje, Institut für angewandte PFlanzensoziologie in Klagen furt, Landesuiuseiim für Kärnten. Kingcnfurt, Hochschule für Bodenkultur Wien, Universität Salzburg - Botanisches Institut, Istifuto botánico dell'Università l rieste, Istituto botánico île) l'Uni versità Camerino, Geobotanisches Institut der KI IT, Zürich, Laboratoire de biologie végétale Université Scientifique et Médicale rie Grenoble, Botanisch Univcrsiteit Nijme-gen. Slovenska Akademia vied Bratislava, Zaklad Systematyki i geografi i roš) in I niwersytetu A. Miekiewiczn Poznan, \ zhod-noalpsko-dinaisko društvo za proučevanje vegetacije. Mednarodni organizacijski odbor za izdelavo alpske vegetacijske karte (Botanique et Biologie Végétale et Station Alpine du Lantarel t Grenoble), internationale Vereinigung fiii1 Vegetationskunde idr. Ing, L. Ma fin ček in dr. M, Zupančič sta postala člana Mednarodnega organizacijskega odbora za izdelavo alpske vegetacijske karte, ki ima sedež v Gre no blu. Dr. ]. Matjašič je predaval splošno biologijo na Biotehniški fakulteti. Sodeloval je pri podiplomskem študiju morske biologije na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Ln na Medicinski fakulteti ter na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za podiplomski študij biokemije in biolizike. Urejal je zoološki del Razprav IV. razreda SAZL' in bil glavni urednik Biološkega vestnika. Sodeloval je v komisiji za varstvo okolja pri občinski skupščini občine Kamnik. Dr. I. Monda je sodelovala z naslednjimi ustanovami; Staatsinstitut fiir Allgemeine Botanik, Hamburg, Institut für Angewandte Botanik Hamburg, Institut for SporeplantcT I ni v. i Koben ha vu, The Marine Biological Laboratories Hay I ing Islands. Zborovanja, posvetovanja, sestanki, predavanja Dr. J. Bole sc je udeležil IX. zbora jamarjev in raziskovalcev krasa v Preboldu in imel referat; »Podzemeljski polži v Osamljenem krasu Posavskega hribovja«, J. Camehitti se je udeležil letne skupščine in kolokvija jugoslovanskega eiitomološkcga društva na Korčuli, kjer je imel dva referata; »Favna noktuid Slovenskega Pri morja in njihova zoogeogrufska problematika« in ïCoenonympha lui lia M ¡i] L ssp. lor kovici sSp. n¿C (skupaj z P. Sijaričem iz Sarajeva), poleg tega pa je predaval še o otoku Mljetu. Skupaj z B. Droveni-kom in P. 1 on k lijem je pripravil 3. srečanje entomologov sosednjih dežel. L deleži! sc je zbora avstrijskih entomologov na Dunaju in koroških entomologov v Celovcu. B, Drovenik se je udeležil zborovanja avstrijskih entomologov na Dunaju. Sodeloval je pri organizaciji tretjega srečanja slovenskih entomologov z mednarodno udeležbo in pri postavitvi razstave žuželk entomologov ljubiteljev. Udeležil se je letne skupščine in kolokviju Jugoslovanskega entoniološkega društva na K.orČuli, Na letnem zboru koroških entomologov v Celovcu je imel predavanje »C u r a b i d a e in C i c i u d e -lidae Duriu itorja«. Ob ustanovitvi mednarodnega koleoptero-loškega društva je imel skupaj z J. Carneluttijem predavanje »O lepotah Makedonije in koleopterski favni ter republike«. Za Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija je imel štiri predavanja. Predavanje jamskem živalstvu in rastlinstvu« pa je imel za Društvo za raziskovanje jam v Domžalah. Ing. L. Marin ček in A. Seliškar sta se udeležila delovnega sestanka za izdelavo alpske vegetacijske karte v Grenoblu. L-Marinček in dr, M. Zupančič Sta sodelovala na zborovanju Simpozij u m o p rini eni tipologije u savremenom ga zdo vanju šumu ma u Jugoslaviji«, ki je bilo decembra v Beogradu in sta imela predavanje, ki sta ga pripravila v sodelovanju z ing, f. Panterjem: >Suirisko gazdovanjfc na ranovn šumskih zajednicac, N. Mršič je bil na raziskovanju »Inventarizacija favne jadranske ohale koi obmejnega območja s posebnim poudarkom na mednarodnih pristaniščih« v srednji Dalmaciji, ing, M. Prešeren in ing. f, Puneer sta se udeležila zborovanja »Vloga gozda in gozdne vegetacije pri varstvu človekovega okolja s posebnim ozironi na jadransko območje« v Zadru in d veli posvetov s kartografskimi strokovnjaki Vojno-geografskega instituta v Sarajevu, Ing. f, Puricer in dr. M, Zupančič sta prisostvovala simpoziju »Ekološko Valoriziranje primorakog krša« v Splitu. A, Seliškar se je udeležii 20, mednarodnega zborovanja o vegetaciji v Kintelnu v Nemčiji. Dr. J, Matjašič se je udeležil Vil. kongresa speleologov Jugoslavije V Hercegnovein in Jetne skupščine in kolokvija Jugoslovanskega entomološkega društva na KorčuM. Dr. 1. Munda se je udeležila kongresa CIEMS v Splitu z referatoma: sSeasonal fouliilg by benthie algae on glass plates« in »The benthie vegetation of the liead of tke Lim fjord (Limski kanal) Northern Adriatie*. Udeležila se je simpozija o raziskavah ekosistemOv na Hegolandu. Obiskala je več inštitutov v Nemčiji in na Danskem. Dr. M. Zupančič je imel ob dnevu slovenskih naravoslovcev predavanje »Prevladujoče gozdne združbe Slovenije*. V Slovenskem kulturnem domu v Zagrebu je imel predavanje -»Gozdna odeja Slovenije«, Na ekskurzijah, ki sia jih priredili društvi Eslibiis Sloveniae in Svet knjige je iinel predavanji: »Vegetacija okoli Magda!enske gore pri Lipoglavu« in »Vegetacija in flora na poti v Belo krajino.i Obiski in gosiooanja Inštitut ko obiskali dr. F. Stojaspal z Dunaja, pruf. dr. A. Riedel iz Varšave in prof. tir. J. lirbaiiski iz Poznanja, ento-inologi dr. Ch. Deeleman-Reinhold iz Nizozemske, dr. M. Schmidt, prof. H. Sclrweiger, prof. C. Demelt, S. Steiner, F. Basse, ing. Stanglmeier in prof. M. Meier iz Avstrije, V. Braehart in O. Kriitschmer iz Nemčije, iz Italije pa dr. P. Brundmavr, dr. (j. Drioli, dr. G. Caliigaris, G. Posarini, G. Venerus in G. Quaia, iz Madžarske S. i Irovatovich, Jugoslovanski entoiuologi, ki so obiskali inštitut, pa so bili: prof. dr. Z. Lorkovic, prof, dr. ''/.. Kovaeevic, inž. R, Britvee, inž, B, Milosevic, Ilir. P, Dur-hešič, F, Perovič iz Zagreba, dr. R. Sija rit, dr. S. Mikšič, R. Miksič, R. Mihljevič iz Sarajeva, B, Stojčeva iz Skopja, mr. K. Sekulič iz Novega Sada in dr, D, Varga iz Bečeju. Geo bo ta ii if no skupino so obisknli: prof. dr. V. Blcčič. (It. R, Jovanovic, prof. dr. V. Mišic in dr. M. Popovif: iz Beograda, prof. dr. L. llijanič, doc. dr. L. Markovic iz Zagreba in prof, inž. H. Eni iz Skopja. Objave: a) Znanstvena in strokovna dela I. M u n d a : A Comparison of the North and South European Associations of Corallina officinalis L. Tlydmbiologia, 1976: 73-87, The Distribution of Hulosaccion ramentaceum (I,,) J, Ag. Associations in the Icelandic Coastal Area and Their Hydrographically Conditioned Variations. Botanica Marina, 19: 161—179. Some aspects of the bcntluc algal vegetation of the South Icelandic coastal area. Kes. Inst. Is'edri As, Ilveragerdi, Inland. Bull., 25: 1—69. The amino acid composition of some common marine algae from Iceland. Botanic» Marina, 19: 85—92 (soavtor F. GubenSek). 1. Puncer, M, Zupančič, t M. Wraber; Vegetacijska karla Postojna L 3j - 77, SAZU, Ljubljana. b) Poljudnoznanstvena dela. članki, poročila I. Puncer: Posvetovanje o vlogi gozda pri varstvu človekovega okolja na jadranskem območju. Gozdarski vestni k, 5: 220—221, M. Zupančič: Prevladujoče gozdne združbe Slovenije. Dan slovenskih naravoslovcev. Pri rod os lov no društvo Slovenije: 21— Vegetacij« in flora na poti T Belo krajino. Zapiski s potovanja, ki sta ga priredili društvi E:\libris Sioveniae in Svet knjige: IN. Prevladujoče gozdne združbe Slovenije. Proleus, 39: 51—38. Dr. Lev Baebler. Delo i 4. S. 1976. MEDAKADEMl JSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Poročilo o delu v letu 1976 Odbor v preteklem letu ni izdui novih katalogov. V uredniški obdelavi so rokopisi F. Nikolič, Aranea, -S. Karaman, Oligoeaeta in J. Bole, G a s t r o p o d a. Botaniki pa pripravljajo nekaj katalogov za manjše taksonomske skupine iz flore Jugoslavije. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Poročilo o delu v letu 1976 Inštitut, ustanovljen leta 1952 (glej pravilnik inštituta v 4. knjigi Letopisa SAZU, 1952, str. 48—50), ni mogel pričeti s svojim rednim deloni, ker ni imel na razpolago niti finančnih sredstev uiti prostorov, Pomembne trajne naloge inštituta: t. spremlja razvoj slovenske medicinske znanosti, ga usmerja i i: daje pobudo temu razvoju; 2, spremlja raz\oj splošnega zdravstvenega stanja v SR Sloveniji in gibanja v tem razvoju ter po potrebi daje pobude in opozorila: 5. raziskuje za SRS specifične ekološke dejavnike in naravna žarišča bolezni, ki imajo vpliv na našo narodno patologijo; 4. raziskuje zgodovino slovenskega zdravstva; 5, vzdržuje stike z nacionalnimi akademijami oziroma njihovimi razredi v SFRJ in v zamejstvu, zlasti v deželah v razvoju. V leto 1976 so se inštitut, \ I. razred in medicinska sekcija terminološke komisije SA/J vselili v skromne prostore v l. nadstropju kliničnega centra, Zaloška cesta 7, in dobili v souporabo sejno sobo. Na podlagi izvolitve na seji razreda za medicinske vede SAZU dne 28. 9. 1976, ki jo je potrdilo predsedstvo SAZU, je bil dne 14. tO. 1976 imenovan za upravnika inštituta za medicinske vede akademik Bogdan Brecelj. Iz poročil članov razreda za medicinske vede in znanstvenih sodelavcev inštituta je razvidno, da je bilo raziskovalno delo v letu 1976, kakor vse doslej, vezano na njihove matične listami ve, tj. na inštitute in klinike medicinske fakultete. TERM INOI OŠKA KOM fST J A Poročilo o deln v letu 1976 Pravna sekcija Komisija je imela 34 sej. Nadaljevala je s tretjim in tudi zadnjim obravnavanjem osnutka slovenske pravne terminologije, ki se istočasno še tehnično redigira. V letu 1976 so bile končane čike D, E, F, C, H, I in J. [zven sej je en honorarni ckscerptor izpisoval za slovensko pravno terminologijo p ravne vire, tj. uradna lista SFRJ in SR Slovenije. Konec leta 1976 je sekeijska kartoteka obsegala 266.20K izpisanih listkov. Sekcija je tudi sodelovala z uredništvom Slovarja slovenskega knjižnega jezika, s tem da je odgovarjala na dodatna \prušanja \ zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli. Tehniška sekcija Za drugo popravljeno in dopolnjeno izdajo Splošnega tehniškega slovarja, prve knjige od A do O je gradivo v celoti oddano v tisk. Na tisk lahko Vsekakor pričakujemo v letu 1977. Drugo pomembno nalogo, tj, dokončno potrjevanje jugoslovanskih standardov (JUS) v slovenščini opravlja sekcija po terminoloških vidikih. \ letu 1976 je bilo za Jugoslovanski zavod za standardizacijo v Beogradu tako odobi^nih 192 sta riti ardo v. Medicinska sekcija Sekcija je v preteklem letu opravila končno redakcijo gradiva za medicinski terminološki slovar od črke B do C. Kakor v prejšnjih letih je sekcija tudi v letu 1976 sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik, odgovarjala na pismena vprašanja inštituta ter dajala dopolnilna pojasnila k nekaterim razlagam medicinskih terminov. Veterinarska sekcija Sekcija je v letu 1976 pripravljala razlage strokovnih izrazov za Črki C in C za končno redakcijo, deloma pa tudi zu Črko D. Ker se je pri končni redakciji razlag za črki A in B pokazalo, da bo potrebna še dodatna redakcija, so proti koncu leta pričeli S tem delom. Pri tem so pomagali tudi strokovnjaki z Inštituta za slovenski jezik pri SAZU Vse razlage Strokovnih izrazov so Član j sekcije preverjali na tedenskih delovnih sejah in pri zadnjih redakcijah upoštevali tudi pripombe veterinarskih strokovnjakov s terena. Sekcija je sodelovala tudi z Inštitutom za slovenski jezik s pismenimi in ustnimi pojasnili v zvezi z veterinarskimi strokovnimi izrazi za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Prof. Batis je kot član sodeloval tudi pri delu Medicinske sekcije Terminološke komisije SAZU, Naravoslovna sekcija Glavna dejavnost naravoslovne sekcije v letu 1976 je bilo ekseetpiranje terminov, in sicer iz astronomije, botanike (zdravilne rastline), iz biokemije in iz zoologije (J. Ha d ž L; Razvojna pota živalstva. H. W. Smol i k : Živalski svet — Sesalci do družine medvedi). Umetnost na sekcija V ietu 1976 je bila vrsta sej ožje sekcije in delovnih sestankov širšega značaja, ki so se jih udeleževali tudi z n na ji j i sodelavci. Ekscerpiranje se uspeano nadaljuje, predvsem na področju glasbe (umetne in ljudske) in likovne umetnosti. Zaradi nerešenega vprašanja ckscerptorjev se še vedno ni začelo v širšem obsegu na nekaterih drugih področjih, lako v smeri gledališča in baleta, vendar se bolj načrtno v prihodnje obeta tudi tu, ud kar sodelujeta dop. član SAZU D, Moravec in dr, N. Neubauer. Umetnostna sekcija je porazdeljena v pod sekcije, V njihovem okviru prihaja tudi ilo prvih redakcijskih del, ki so doslej uspešno rezul tirala s področja likovne umetnosti in glasbe (ohe smeri). Ovire so bile te kot vsa leta doslej: pomanjkanje prostora, ki bi zagotovil koncentracijo gradiva, in še neurejena situacija okrog tajnice. Predsedstvo je bilo na to znova opozorjeno in zaprošeno, da s svoje strani omogoči realizacijo toliko zaželenih osnovnih pogojev, ki bi omogočili pospešeno realizacijo delovnega procesa in s tem približali prizadevanja končnemu cilju, to je konkretizaciji načrtovanih umetnostnih slovarjev. ODDELEK ZA NAČRTOVAN JF FN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Poročilo o delu v letu 1976 Referat za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Referat ima določene, stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Tako je zbral gradivo za 26. knjigo Letopisa SAZU, opravil prvo redakcijo in sodeloval pri izdaji te knjige. Druga stalna naloga referulu je sodelovanje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ in opravljanje nalog po naročilu sveta. Med te spada organizacija bivanja tujih znanstvenikov pri nas (ZDA, ZSSR, in dr.), pomoč pri Študijskih potovanjih naših znansi venikov v tujino, posredovanje med Svetom akademij in medakadsanjskimi odbori, ki delujejo pri nas, posredovanje med drugimi slovenskimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami in Svetom akademij, obveščanje o dogovorih o kulturnem ali znanstvenem sodelovanju ined Jugoslavijo in drugimi deželami itn. Referat po potrebi informira zainteresirane tuje ustanove o delu akademije, v sodelovanju z upravo akademije izpolnjuje statistične liste, organizira predavanja v okviru akademije, posreduje informatije KSS in KSLj, vodi evidenco raziskovalnih nalog pri SAZU in odpošilja RSS elaborata in draga poročila, lesno je tudi sodeloval 7, upravo in SDS SAZU pri izdelavi raziskovahio-finančnega načrta akademije za leto 1976. ir' 2>9 Referat opravlja še številne sprotne, akcijske naloge, zbira in posreduje predloge zn razne nagrade (npr- AVNOJ, SBK in dr.) iu vodi administracijo Sveta za proučevanje tn varstvo okolja pri predsedstvu SAZU. Predstojnik oddelka znanstveni svetnik dr. Avguštin Lali je podpredsednik izvršnega sveta Skupščine Sli Slovenije za področje družbenih dejavnosti, predsednik rep. komiteja za varstvo okolja in predsednik Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU, Referent v oddelku vodi tudi arhiv osnovne organizacije sindikata pri SAZU kot njen tajnik. Referat tajništva razredov SAZU I a referat je kot doslej skrbel tudi v letošnjem letu za VSO administracijo in korespondenco vseli šestih razredov akademije, ie proti koncu leta je VI. razred zaradi nepraktične lokacijske oddaljenosti dobil svojo tajnico. Referat je vodil priprave za seje, opravljal korespondenco, vodil arhiv ter pripravljal material (utemeljitve, biografije, bibliografije) o znanstvenem delu kandidatov za nove člane SAZU in uskiajal vse to med razredi. Vrh tega je opravljal administrativno delo za znanstvene svete nekaterih akademijskih inštitutov in med akademijskih odborov, kakor tudi vsa dela za študijski center za družbene vede I, razreda, ki je proti koncu leta za rud i preobremenjenosti referenta prav tako dobil svojo tajnico. Vodil je tudi vse tajniške posle za akademika B. Krefta bodisi v lastnosti podpredsednika SAZI bodisi v lastnosti predsednika Mednarodnega slavističnega in Jugoslovanskega slavističnega komiteja ali tajnika V. razreda SAZU. jMadalje je sodeloval pri pripravi in organizaciji Antologije lirike jugoslovanskih narodov v okviru UNESCA, pomagal pri organizaciji razstave Johna Meartfielda Akademije umetnosti iz Berlina na SAZU, sodeloval pri Cankarjevem simpoziju, organizacijsko je skrbel za bivanje gostov iz Akademije umetnosti iz Berlina in pripravil vse potrebno za razstavo jugos I ovausk 11 slikarjev — članov akademij, ki \x> I- f 977 v Berlinu (NDRji; Referat za tisk SAZU l.eta 1976 je izšlo t (t monografij od nosno zvezkov razprav posamezni]! razredov (njihov v.sirbinski opis je podan v poročilu biblioteke SAZU) in < razstavni kataiog iz programa za leto 1976 ter 5 publikacij iz programa za leto J975; v letu <977 bosta izšli še Z publikaciji iz programa za leto 1976. Šest zvezkov oz. monografij, ki bodo izšle v okviru knjižnega načrta za leto 1977, je bilo oddano v tiskarno; več rokopisov pa je še v pripravi za tisk. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA PRI PREDSEDSTVU SAZU Poročilo o delu v letu 1976 Svet je bil ustanovljen in deluje kot posvetovalni organ predsedstvu akademije za vprašanja okolja. Sestavljajo ga naslednji člani: akademiki Jože Coričar, Svetozur Uešič, Vladimir Puvšič-Bor, Lado Vavpetič in A. O, Župančič; dopisni član prof. Marjan MušijS; znanstveni svetniki: dr. Emilijan Ceve, tir. Peter Ilubie, dr. Avguštin Lah (predsednik), dr. Alojz Ser-Celj; višja znanstvena sodelavcu: dr. Anton Ceve in dr. ing. Mitja Zupančič; asistent Milan Orožen Adamič (tajnik); zunanja člana: tir. ing. Marjan Tepina in prof. dr. Danimi!■ Keriu. Svet je imel 5 red niti sej in vrsto sestankov ter razgovorov v zvezi s pripravami na posvetovanje o »Vplivih zunanjih dejavnikov na človekov organizem«. Oh sodelovanju z republiškim komitejem za varstvo okolja, republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo tn Raziskovalno skupnostjo Slovenije je pripravil razpis za posvetovanje, ki bo v dneh od do 6. 5. 1977 v Ljubljani. Predsednik sveta dr. Avguštin Lah iu akad. Jože Coričar sta se udeležila mednarodne konference o pravnih vidikih varstva okolja v Szombathelyju (Madžarska), o čemer je bilo izdelano tudi poročilo, s katerim sta seznanila ostale člane sveta. Svet je obravnaval in dal pripombe na srednjeročni program razvoja SRS za obdobje (976—z vidika varstva okolja. FOTOLARORATORTJ SAZU Poročilo o delu v letu 1976 V fotolabora(oriju S A ZLI je zaposlena visokokvalificirana delavka mojster fotografije Carmen Narobe. Fotolaboratorij opravlja Fotografske storitve za vse inšiiiute in sekcije SAZL1 ter za Inštitut za raziskovanje krasa V Postojni, razen zu kartografski inštitut. Opravljeno delo — v letu 1976 je hilo v fotol a bora toriju izdelano: 3310 posnetkov in 8976 slik različnih velikosti od form. lOcm X15cm do ! m/2; od tega 171 slik in razvijanje filmov za kartografski inštitut v Času odsotnosti fotografa tega inštituta. Dela večjega obsega: 1. Predsedstvo SAZU: 4 reportaže, slikanje umetniških slik na domu Anice Sodnik-Zupane, slikanje na terenu in izdelava slik za knjigo dr. Borisova '¿Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem t. 2. Inštitut za arheologijo: preslikavauje gradiva iz tujih muzejev in izdelava slik, slikanje profilov na terenu, slikanje in izdelava slik v barvni tehniki (posode ipd:). 3. Uruetnostn ozgodovmski inštitut F. Steleta: preslika vanje arhiva Plečnikovih načrtov, preslika vanje in izdelava slik za bodočo razstavo M. Gasparija. 4. Inštitut za slovensko narodopisje: izdelava slikovnega materiala za razstavo A. Drahosnjaka. 3. Biološki institut J. Hadžija: posnetki in izdelava slikovnega materiala za razstavo metuljev. 6. Inštitut za paleontologijo: posnetki in slikovni material za tri razprave ob referatih, slikovno gradivo za delo »determi-nacija fosilov«. 7. Inštitut za raziskovanje krasa: slikovno gradivo za razstavo Ivan Cankar. I' ololaboratorij opravlja dela na podlagi naročil posatnez-ii i h inštitutov SAZU za njihove sprotne potrebe pri tekočem delu. I o so dela, ki se pojavljajo sicer pogosto, vendar pa v manjših količinah, ki terjajo zaradi priprav in pa posamične izdelave nesorazmerno več časa kot pa dela večjega obsega. Strokovna aktivnost delavke foiola bora torij a: član uredniškega odbora jugoslovanske revije »Fotografija i filmi:, član plcuuiua Zveze umetnikov fotografije Jugoslavije, člau izvršilnega odbora Zdraženja foto-filmskih delavcev in umetnikov Jugoslavije, član pripravljalnega odbora za organizacijo evropske razstave umetniške fotografije »FUKOPHOT 77«; sodelovanje na razstavi iDelo in kultura« v Zagorju ob Savi. ZN ANST VENO-STROKO VN A BIBLIOGRAFIJ A NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE V LETU 1976* Miroslav Brzin: Članki; Method for Cytochemieal Localization ol Choltncslcrase Activity. Histochemistry 49, 293—292 (t97b). Miro Brzin nod Srečko Oman, The Magnetic Diver Differential Microgasometer. Anal. Biochem. 70. 526—536 (1976), Zoran Grubi6, Tomaž Kiauta. and Miro Brzin, A Radiometric Method for the Determination of Choline Acetyla.se Activity Based on Thin-Layer Chromatography. Anal, Biochem. 74, 354—359 (1976). Miro Brzin and Simona Purihar, iodide, Thiocyanate and Cyanide ions as Capturing Reagents in One-Step Copper-Tliiocholine. Kongresi in simpoziji: 5. internacionalni kongres za histokemijo in citokemijo, 29, S.—5. 9. 1976, Bukarešta, Romunija: Klinar, B. in Brzin, M., Cytochemtcal localization of acetylcholinesterase in the rat striatum. t. kongres biokemije Jugoslavije, 13. —16. 9. 1976, Portorož, Jugoslavija: Brzin, M.. Citokemija hoi ¡nešteta z in njen značaj za Študij holinergičnega prenosa. Plenarno predavanje. Grubič, f,t in Brzin, M„ Kinetika histokemične reukdje /a lokav lizacijo holinesteraz s Cu-tioholinsko metodo. Sketelj, J. iu Brzin. M., Odtapljanje in aktivncnl holincsteraze iz motoričnih ploščic pri obdelavi mišje diafragme s proteolitičnimi encimi. Membrane-bound enzymes, Snminer school, 2, to.—6. 10. 1976. Prim ošte n, Ju gos la vi ja: Brzin, M., Electron microscopic cytochemistry of cholinergic synapses, Ldbeni Camoi Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. — Monografija 197t>, Sarajevo. Savjet akademija nauka i um je t nos t i SFRJ u razvijanju in cd ju re-puliliekc i medjunarodne nattčne saradnje. Raziskovalec, Ljubljana 1976. * V tem razdelku člani SAZLl lahko navedejo sprotno letno bibliografijo svojih znanstveno-strokovnih ali umetniških del po lastni presoji in izboru. D. Varenika, E. Čutno, S. Frankovič, Lj. Savič. Uticaj sistema i režima napajanju na proizvodne i zdravstvene pokazatelje nosila Ca U kavezima. Referat na M. internacionainom kongresa zoohigijeničara 11 Zagrebu od 29. 9—2. JO. 1976, Objavljen u Zborniku referata. Nauka u soeijalističkom samoupravnoni društvu. Savremene po-litičke teme, kuj. 21, 1976. Sarajevo Studijski ceutar Gradske konferenci je S K BiH, Sarajevo. Dia jubileja u jednom. Spomenica povodom 25-godišnjicc Nauč-nog društva i Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1976, izdanjc ANUBiH. 25 godina Naninog društva i Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Heferat na Svečano; akademiji, U. i 12. 11, 1976, Sarajevo. Bojan C o p : Studicn im toeharisehen Atislant J. Univerzitetna založba, Ljubljana 1976, 2+5 str. Alojzij F i nž g ar : J oš o karakteristikama načrta propisa o društvenom vlastništvu. Pri v reda i pravo XIII, 1976. št. 11. 1—5. Pravni režim društvenih s red s tava i zašUta društvene svojinc. PF Novi StJtl. Foslediplomski magistrski kors iz oblasti privreduopravilih nauka. kaj. 2., Novi Sad 1976, str. 106 in 29. ™ " 1 1 >na. o udruženom radu, Samo- Družbena lastnina in osnutek zakona o združenem delu. Teorija i it praksa XIII. 1976. št, 9—10, 73S—744. Pravna lica po novim ustavnim propisima, Arhiv za pravne i društvene nauke LXfl, 1976. št. 1—2; skrajšani ponatis članka iz Arhiva !9"5, št. 5, 30! — 5 i 2. Varstvo družbene lastnine. Pravnik 51, 1976, št. 7—9, 189—203. Novi predpisi o zakonski zvezi, sprejeto za natis, Pravnik 51, 1976, št, 10—12, Leon Gerškovič: Ustavne teine. Političke teme. Centar za aktualni politički študij Narodne g svcnčilišta grada Zagreba, 1976. Socijalistička ^ajetluica rada, Radničke novine. Savez sindikatu Hrvatske, 1976, Valentin Logar: Glasosiovae in oblikoslovne variante v jeziku Trubarjeve Cerkov-ne ordninge. XII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj, Ljubljana 1976, 17—25. Stojali Pretnar: La science du droit au dernier siècle: Yougoslavie. M. Rotondi: laehieste di diritto comparait! — 6. La scicnze dcl diritto nell'ultimo secold (zbDioik). Padova, Cedam, 1976. 737—755, Die Ware ain Grundlage der gewerblichen Schutzrechte unri des lîrhebcrrcehts. Homo creator. Fesischrift fiir A lois Trotler (zbornik) H a sel und Stuttgart, 1976, 37— 56. Znnnstvenotehnološka revolucija in mi. Inventivna dejavnost v združenem de in. zbornik ob priliki leta inovacij in varstva pravic industrijske lastnine, 1976, 8—20, Isto delo z istim prispevkom je iîiïîo tudi v srbohrvaščini v ¡ta-ložbi NP lladnička štampa. Beograd. Splošna problematika industrijske lastnine. Raziskovalec 1976, (62—164. Leto inovacij je razkrilo posebno krizo. Naši razgledi, 31. i. 1976. Inovacija — temeljni dejavnik napredka. Naši razgledi, 16, 7. 1976, uvodnik. Ltigcn l.dmer, Die Inimaicrialgiiterrochtc im hnernatioualcn Privai recn t. Pravnik 1976, št. 7—9. 379—381. Martine Hiance et Yves Plasserand, Rrcvcts et sotis-diveluppe-ment, La propriété industrielle, Genève, okt, 1976, 347—24$. 1'fance M i h e 1 i č : Retrospektivna razstava, slikarstvo, grafika, risbe, tapiserije junija 1976 v Moderni galeriji v Ljubljani. Retrospektiva v Muzeju sa vre m ene umetnosti v Beogradu, novembra 1976. Mstislav Vasiljevie Volkov : Itogi naučnyh issledovanij za devjatujtt pjatiletku po sojuznoj probleme »Travma, travmatizm i ortoped i češki je zabolevanija-t. Ortoped i j a, travmatologija i protezirovanije, 1976. 1—8. Volkov M. V,, Rogov o j M. A., Ustinnv A. A., Yoprosy organizacij medicinsko j pomošči post rada všim pri doro£no-transportnyh proisSest-vtiah. Material v dokladov 111. mezrespublikanskogo sjezda travma-tologo v-ortopedov reBpubltk Zakavkazja. Tbilisi, 1976. 41—43. Volkov M. V., Vi rabo v S. V., VosstanoVitjelnaja hirurgija pri k-čenii hrjai£evyll opiiholej skeleta u de tej. \ kuj. Transplantacija tkanej v vosstanovitelnoj hirurgiji. Tczisy doki. 7. vsesojuzn, konf. po peresadke organov i tkanej, Rostov-n-D. 1976, 3—4. Volkov M. V,. Ojianesjan O. V,. Vosstanovlenie pudvižnosti sus-tavov pri zastarelvb povreždcnijab s pomoščju šarnirno-distrakciou-nyh apparatovi V koj. Teoretičeskije i praktifieskijc asj5eMy trez- k ost nogo kom press ion nogo i d i st rakci on nogo osteosinteza. Kurgan, 197i>. 195—197. Andrianov V. L.. Voltov M. V.. Samojlova L. 1„ Nas opyt primene-nija komprcssioniiogo i distrakcinnnogo osteosinteza v klinike detskoj kosi noj patologiji. V kaj,: Teoretičeskije in praktiCeskije aspekty črez-kostnogo kom press i on no go i distrokcionnogo osleosinteza. Kurgan, 1976, «S—100, Volkov M. V„ šepeleva I- S., Ultrazvukovyje hirurgičeskijc metod y v travmatologiji i ortopedii. Te z is y doki. naue. konf., posvjašč. ")0-le1 i j ii Erevanakogo Nil TO. Erevan, 1976, i»—29. BIBLIOTEKA SAZU Poročilo o delu v letu t 9 Z 6 Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti more biti ob pregledu svojega dela v letu 1976 zadovoljna. Res da v tem letu ni bilo kakili uspehov, ki bi posebej izstopali, pač pa je bil skupni rezultat poslovanja nadvse zadovoljiv na vseli sektorjih njene dejavnosti. Podrobnejši podatki o tem so navedeni v ustreznili poglavjih tega poročila. Posebej pa je treba omeniti dokončno ureditev knjižnih zapuščin pok. Članov SAZU Milku Kosa in Dušana Kerniavnerja. Razen tega je bilo opravljeno tudi še dopolnjevanje Ramovševe zapuščine. Biblioteka je sodelovala z Arhitekturnim muzejem pri postavitvi razstave arh. Ivana Jagra. Zbrala in uredila je 5. knjigo akademijske publi-kacijske serije Biblioteka. V strokovnem pogledu je važno še dejstvo, da je zaradi poenotenja v republiškem merilu prešla biblioteka z začetkom leta 1976 na nova pravilu abecedne imenske katalogizacije ter pri decimalni klasifikaciji pričela upoštevati novele zadnjega časa, Z dokončno adaptacijo delovnih prostorov biblioteke SO se izboljšale razmere za delo, predvsem pa je bilo prav zaradi lega možno tudi zuatnu izholjšati poslovanje biblioleške Čitalnice. Z dobavo liovih knjižnih polic se je prostorska stiska omilila, žal pa ne rešila. Tudi vse tekoče delo je bilo kljub nenehnemu porastu v redu opravljeno. Zato gre zasluga predvsem dobri strokovni usposobljenosti in prizadevnosti biblioteškega osebja, ki se je kljub oviram zaradi več daljših bolniških dopustov in nekaterih personalnih sprememb trudilo za čim večjo ažurnost. Nekateri hi-blioteški delavci so tudi sodelovali na raznih kongresih in strokovnih posvetovanjih. Celotni knjižni fond: Ob koncu leta 1976 je imela biblioteka SAZL1 inventariziranih: knjig in letnikov revij rokopisov...... mikrofilmov..... geografskih kart . . . reprodukcij in fotografij gramofonskih plošč . . 237.712 91 674 2.413 4.514 122 Skupaj . 245.526 Akcesija; Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje l a bele: Zamena Darilo Nakup Obvezni izvodi Skupaj knjige 6.420 2.502 2.982 1.018 12.922 rokopisi — 4 -—, . ■ 4 geografske karte 26 — 17 —■ 43 fotografije in re- p rodu kcije 14 230 — — 244 gramofonske plošče — 3 9 — 12 Sku paj b.460 2.739 3.00K 1.018 13.225 Pri akcesiji daril je treba posebej omeniti nekaj dragocen i k knjižil i ii daril dopisnega člana dr. jauka Lavrina in pa obsežnejša darila akademikov Ivana Rakov ca, Josipa Vidmarja ter upravnika dr. ing. Mitje Brodarja in znanstvenega sode-lavea dr. Franca Lebna; končno še J ugosla venske akademije znanosti i uinjeiiiosti. Dubletni fond: Sezname dvojnic, ki so se nabrale med letom, je pošiljala biblioteka v izbiro i 18 ustanovam, od tega v inozemstvu, in. uspešno zamenjala 771 dvojnic. Katalogi: Hazen zapuščin, ki jih je SAZU prejela v zadnjili letih, to je po pok, članih SAZU Jovanu Iladžiju, Francetu Stcletu in Maksu Wrabru ter prof. Vladu Tregubovu in dr. Borisu Orlu (zadevno kataloško obdelavo bo zaradi obsežnosti fondov mogoče opraviti šele v nekaj letih), je ves knjižni fond katalogiziran. Klasificirali pa je ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1951. Rihliot.eka tudi izdeluje kataloške listke za akademijske inštitute ter za centralne kataloge Sil Slovenije in Jugoslovanskega bibliografskega inštituta. Krediti: Odobrena sredstva za nabavo knjižnega materiala SO znašala 730.000 din iu bila V Celoti porabljena. Zamena: Oh koncu Ifta je bila za menjalna mreža razširjena na 80 držav vsega sveta in je obsegala i.460 naslovov (L2f7 v inozemstvu in 243 v SFRJ). V preteklem letu je bilo redno poslovanje prekinjena s 7 inozemskimi in 2 domačima naslovnikoma. Novi zamenjalni stiki pa so bili navezani z naslednjimi "4 ustanovami: SFRJ: II aar: Ceutar za zašli tu kulturne baStine Šotori Zavod za biologija mora i oceanograiiju 1\ mextv; Dolenjski muzej Priština: Društvo za aauku i innelriost Kosova S ho p je: A rbi v na Makedonija T it ograd: Črnogorska akademija nauka i nmjctnosti Zagreb: Povijcsni muzej Hrvatske Alba n i j a : Tirnim: Academy of People's liepu bi ic of Alban i a Anglija : Sormieh: Sehool of European Stndies, University of European Stndies, Uniiersity of Last Anglia A v s t r i j ¿i : Graz: Landesmuseum Joanneum, Abteilung für Geologie. Paläontologie und Bergbau Salzburg: Institut für Mineralogie und Pétrographie der Universität Salzburg Wien: Institut Tür Volkskunde der Universität Belgija : Antwerpen: Knnitiklijk Museum vom Schone Kunst en Brazilija: Manaus: Institute Naeipnal de Pësquisas rla Amazônia C S S R : Brno: Üstav pro vyzkum ob rat lovcu CSAV Finska : Ouln: Department of Bolany, L'niversity of Oulti Department of Zoology, Universiiy of Ouln F r u n e i j a : Bunyuh-sur-M er : Laboratoire ARACO, Université Pierre et Marie Curie Montpellier: Laboratoire de Paléontologie. Faculté des Sciences, Université de Montpellier II Italija: Bologna: Laborotorio tli Zoologia Appbaita alia Caccia C'agtiari: BRADS, Storia del k Tradizioni popolnri S anon a: Sofie t ä Sa v o nese d i Storia Pa tri a Vogkera: Museo de Paleontologa e Science Natural i Japonska: Tokyo: Institute for the Stull v of Languages auii Cultures of Asia and Africa Kolumbija: M kot obvezni primerek. 1 udi decembrska prodaja knjig z novoletnim popustom je bila uspešna. V prodaji je hilo 62 starejših akademijskih publikacij. Stanje zaloge publikacij 31. XII. 1976 je znašalo 129.123. IzposajcDanje: Knjižni fond biblioteke je vsakomur dostopen, bodisi V Čitalnici, bodisi za izposojo na dom. V čitalnici SO čitateljem na razpolago po prostem pristopa enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovaTji. prav tako pa še okrog 400 raznih revij; velikega zanimanja so deležni tudi knjižni Oglasi raznih založb- Biblioteka je izposojala v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 804 bralcem, 1 i so biblioteko obiskali 6,896-krai (!.801-krat za izposojo v čitalnici, 5.095-krut za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici....................7.408 na dom................. . 7,487 institutskim bibliotekam ............12.872 medbibliotečna izposoja: 31 bibliotekam v državi ...................167 3 bibliotekam v inozemstvu......... Skupaj ......27.949 Pripomniti je, da bi bilo treba k tem številkam prišteti še interno izposojo knjižuegu fonda, deponiranega v inštitntskih bibliotekah, kjer je pristop prost in vedno na voljo institutskim delavcem, O tej izposoji pa se statistični podatki ne vodijo. Publikacije: Vsak niesee izdaja biblioteka Seznam o akeesiji knjig. Bazen tega je bilo v preteklem letu objavljeno še Poročilo o delu biblioteke v letu 1976. Letni seznam periodik 1976. Dodatek k Seznamu raz položi j i vih publikacij SAZU — junij f976, 4 seznami dublet, I list oria t - ustroj - razvoj biblioteke SAZU (v slovenščini ter angleščini) in Knjižna zamena biblioteke SAZU. Vse biblioteške publikacije so tiskane v ciklostilni tehniki ter broširane. Naklada se giblje ined 175 in 500 izvodi. Administracija: Delovodnik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2,853 številk. Vsa. prodaja publikacij se je opravljala v lokalu ekspedita na Trgu osvoboditve 7, po 4 ure dnevno. Izkupiček za prodane publikacije je v preteklem ietu znašal 107.541.48 din. Knjigoveznica: Akademijska knjigoveznica je v letu 1976 zvezala 479 knjig. Rnzen tega je broširala biblioteške publikacije, restavrirala nekaj starih tiskov ter izvrševala druga dela knjigoveške narave. Personalia: Centralna biblioteka je imela 17 sistemiziranili delovnih mest. Vsa ta mesta so bila zasedena vse leto. Ob koncu lela je bilo odobreno še novo sistemizi rano mesto pisarniškega delavca. Hkrati je tudi mesto knjigoveza spremenjeno iz skrajšanega na poln delovni čas. Obe mesti bosta zasedeni v začetku leta 1977. Osebne spremembe so se izvršile na treh delovnih mestih. Delovno razmerje so razdružili višji knjižničar Olga Muleš, vodja ekspedita Ljubo Podpac in knjižničarski manipulant Meta Poljšak, Vsa tu delovna mesta so bila takoj zasedena z novimi močmi. Pripravnica Sonja Stergaršck je uspešno opravila strokovni izpit za bibliotekarja. V akademijskih inštitutih in sekcijah so Opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposoje vuuje) njihovi delavci. Od tega jih jc le 7 iz knjižničarske stroke, drugi so administrativni, strokovni ali priložnostni delavci, ki Oprav* Ijajo posebne knjižničarske posle poleg drugega dela, Imenik uslužbencev centralne biblioteke ob koncu leta 1976; Primož Ramovš, Upravnik Anika Koblar-floretzky, višji bibliolckar-speeialist Marija Klemenčič, bibliotekarski referent Sonja Stergaršck, bibliotekar VI usta Zigon, bibliotekar-pripravnik Slana Tomšič, višji knjižničarski referent Anamarijo Valantič, višji knjižničarski referent Darka Preje, višji knjižničar Marina Sinigoj, višji knjižničar Miriam Sušnik, knjižničar Milan Osrajnik, knjižničar Marija Kozlevčar, knjižničarski manipulant \ ida Baeblcr, tajnica Alenka Lavrač, oskrbnik knjižnega fonda Zinka Gajšek, vodja ekspedita (s skrajšanim delovnim časom) Gabrijel Skerl, knjigoveški mojster (s skrajšanim delovnim časom) Bibliografija: M. K1 e la e n č i č : Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — L juhi jima, SAZU, (976, 478 str. (Biblioteka 5., Son red niča.) Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1975. — Letopis S AZU, 36, 1976, 383—2Ö8- A. Koblar-Horetzky: Ureditev Jag rove zapuščine, (Besedilo napisala in katalog zbirke sestavil»,) — Janez Jager (Katalog ob postavitvi razstave v Prešernovi dvorani SAZU), 1976, 6 + 8—12. P. Ramovš; Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Historiat -ustroj - razvoj. — Ljubljana 1976, 8 -p 9 str. (Cikl.). Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Biblioteka. X rat ko poročilo o delu v letu 1975. — Ljubljana 1976, 14 str. (Cikl.) Die Bibliothek der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste, ihre Geschichte und Stuktur. Iiiblios-Sehritten ¡Wien) 84. 1976, 72—76, Biblioteka S AZU. Poročilo o delu v letu 1975. — Letopis SAZU, 26, 1976, 273—279. Letni seznam periodik. Biblioteka SAZU, 1976, (Urednik.) Seznam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januar—dcccinbcr 1976. (Urednik.) S. Stergaräek: Biografije in bibliografije znanstvenih i it strokovnih sodelavceT Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — Ljubljana, SAZU. 1976, 478 str, (Biblioteka 5„ Sourednica.) Knjižna zamena Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, — Ljubljana 1976, 2" str. (Cikl.) IS Lptopiji 273 P UB LIKA CIJE Slovenski; akademije znanosti in umetnosti v leto 1976 SPLOSNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in ume tu da ti. 26. knjiga. 1975. V Ljubljani 1976. 368+ (II) str. 8". 2200 izv. Biblioteka 5. Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana i976. 478+ (J) str. 8". 1200 izv. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRU2BENE VEDE Razprave X. Ljubliana 1976—8° Vsebina; t, Ivan Klemen t i č : Kompozicijski stavek v klavirskih skladbah .Marija Kogoju. Str. 1—155+(III) str. 1976. ¡000 izv. Arheološki vestnik XXV. 1974. Ljubljana 1976. 593+ (I) str. + (8} tab. + (4) p ril. 8«. 1200 izv. Vsebina; JarosJav Saše h Dragocenemu tovoru na pot. Str. it. Sonja Petru: Rimsko steklo Slovenije. Str. 13-34, Ljudmila P 1 e s n i č a r : Steklene zajemalke iz severnega emonskega grobišča. Sir. 35—36. '/. n r k a š h b i c : Tipolbški in kronološki pregled rimskega stekla V Puetuvioni. Str. 39—61. Valerija D a m e v s k i: Pregled lipova stok leno^ posudja iz italskih, ga likih, mediteranskih i porajnskih radionica na pod-ruCjn Hrvatske u doba rimskog oarstva. Str. 62—87. Mirko Bula t: Antičko siaklo n Muzeju Slavonije. StT. B8 —101. Peta r Miloše vič; Radioniee stakla u Sirrnijnmu. Str, 11)2 —tOS, Veljko Puikvaliu: Antičko staklo s podmCja Bosne i Hercegovine. Str. 109—158. Nenad Cauihi: Neki kasnoantički predmeti od stakla s figuralnim prikazima u Arheološkem muzeju u Splitu. Str. 139— 157 + 1 tab. Boris Hato vac: Portretaa medalja iz Biirnuma, Str. 158— 16*4" 1 tab. Mil i v 0 j e YeliÉkovíé: Tipologija i hrotiologija rimskog stakla i z Bod o zbirci NarOflnOg muzeja a Beogradu. Str. 165— i 74+ 2 tab. A. [leksaniirin&l Ctiiim ati ó vi í u z m o no v i é ; Prepleti i raz vi tak rimakog staklit u Črno j Gori, Str, 175—190- Ivan Mi k n 1 č i iS: AniiCko staklo iz Senpi-a i ostali makedonski Jialazi. Str. 191—210. Peter Kos : Mali noriški srebrniki s konjički. Sir- 213—224. Elica Boltin-Tome: Žigi na rimskih opekah iz tlepoja Pomorskega muzeja »Sergcj Maše ra < v Piranu. Str. 225—232. Aaa Sa S e 1 : Dopolnilo k rimskemu napisu iz Lese (C IL 111 — 1D779}, Str. 235—235. Ante Sonje: Autički imtpis iz Vrsara, Str. 236—242, Ante Sonje: Nolaz antičkih natpisa na položaj ti hotela Nep-1 o na u Porcču. Str, 245—257. J. [o h ii J J. [oseph] Wilkes: Boundary Stones ia Roman Dalmatia. L The Inscriptions. Str. 258—27*4-4 tab. Milena Dušanic: Pracpositus ripae Iegionis u nulpisinui opeka Prve Mezije. Str. 275—285. Stane Gabrovec: Halštatske nekrojjole v Bohinju. Str. 287—318. Vinko Sribar: ¿gano srednjelatensk« grobišče v Metliki, Str. 319—552. Janez Dular: Rimski grobovi 7. Borštku v Metliki, Str 355—369. Iva Miki Cork : Utrdbe Nauporta ob Ljubljanici na Vrhniki. Str. 570—586. Ljudmila PlesniEar-Gec: Porta praetoria — severna emonska vrata. Str. 587—391. Stanko Pahie; Plaz in rimska cesta pri Slovenski Bistrici. Sir, 592—398 + 1 pril. Slavko Ciglenečki: Veliki Kamen. Str. 399-416. Marijan Slabe: Poznoaatični staroselski grob iz Dan pri Starem trgu. Str. 4Í7—425. Davorin Yuga: Sveta gora v Zasavju (Rovišče). Sir. 424 — 445. Jar osi a v Sašel: Koper. Str. 440—4fjt. Vinku šribur in Vida Stare: Od kod ketlaške najdbe V Ftirlaniji? Str. 462—482 + i pril, P a ifla Korošec: Arheološke raziskave na Svetih gorah nad Sotio. Str. 485—517+ 1 pril. 1R1 275 Josip Korošec mL: Dodatno poročilo o raziskavah zgudnje-s red nje veš ke gradbene dejavnosti na Svetili gorah nad Sotlo, Str. 518— 338 + 1 P«l. Traue Os o le: Sijepan Vukovic (1905—1974). Str. 531—535, J a r o s 1 a v S u š e 1 : Balduin Saria (1893—1974). Str, 554—556. Kajetan Gantar: Nekaj misli o pisavi antičnih imen in strokovnih izrazov. Str. 539—549. Franc T r n h i a r : Banjška p kinota — arheološka terra incognita? Str. 550—531. Irena Rajterič-Sivec: Oris arheološkega stanja in po-vi > j mi raziskovanja zgodnjesrednjeveškc arheologije v Albaniji Str. 552—374. J a r o s 1 a v Saäel: Emondd jubilej. Str. 575—577. Enijlijan Ceve: Rimsko ali baročno doprsje iz stare Ljubljane? Str. 578—585. Knjižna poročila. Str. 586—591. Opomha. Sir. 595, Arheološki vestnik XX V L 1975. Ljubljana 1976. 287+(I) str.+ (2) p ril, 8', 1300 iz v. Vsebina: Iva Mikl-Curk: Ob 9. mednarodnem srečanju društva Rei ereiariae Roinanae tau to res. Str. 13—14. Ljudmila P1 efl n i £ a r ; Vrči z emonskih grobišč. Str, 15—18, Irena Sivce-llajleTiČ: Poznoaiitična keramika v Sloveniji. Sir. 19—34. Branka Vikič-Helančic: Keramika grnblje fakture ti jainoj PanOniji s osobitim obzirom na urne i lonce. Str, 25—53, Irma Cremošnik: Problematik der römischen und naeh-rÖmischeü Keramik in Bosnien und in der Herzegowina. Str. 54—63. A. [ I ek s a n d rj n a ] C e r m a n o v i 6 - K u z m a n o v i č ; Pregled i tipologija keramike u jugoistočnotn delu rimske provinci je Dalmacije u doba carstva. Str. 64—76. Ion Bere i n, Vasiie Moga: La cčratnujoe daee peinte de la C it a del le de 1'iatra Craivii (Roumanie). Str. 77-81 + (1} prti. 'I- e r k a Š u h i c : Rimske oljenke v Sloveniji. Str, 82—99, A n n a ! i s Le i b u n d g u t : Zu den römischen Fundlampeu der Schweiz. Str. 100—110. Clo?eu L. [ucian] Bälu^ä: Lucernae siggulares Apu-lenses. Sir. 111—114. Xenad Cambi: Spanish amphorae foand liear Split. Str. i 15—124. C O t i f r i e d P rftciaeri Sozialökonomische Probleme dur arretinischen Sigillatenerzeugung. Str. 125—126. Maria Schindler: Scrvice ] und II Formen eines auf den Magdalensherg importier len italischen Sigillata-Fabrikates. Sir. 137—137. Zsnzsanna Bänki; Terra Sigillata Werkstatt in Gorsi um. Str. 138—147. Den es Gabler: F>er EinNuss der südgallischen Sigillaten auf die pann oni sehen Töpfereien. Str. 148—157. Howard C o m f O r t : Lake Nemi and London: t wo retractions. Str. 158—159. Maria G i a Z i a Maioli: Terra sigillata tarda del Ravennate, Str. 160—J 73. N t n i n a C ti O m O d i C a p r i O : Analisi della termolumini-scenza, Str. 174—177. Iva M i kl-Cur k: Preučevanje rimske keramike kot vir za slo vensko krajevno zgodovino. Str. 178—181. Janez Dular: Bronast polnoročajni meč iz Ormoža. Str. 165-187. Mitja Guštin, B i h a T e r ž a n : Maleuškovu gomila v Novem mestu. Prispevek k poznavanju povezav med jugovzhodnim alpskim svclom, severozahodnim Balkanom in južno Panonijo v starejši železni d oh i. Str. 188—302. A l a d a r R a d ti ü t i: Die römische Reichsgrenze zwischen Beograd und dem Eisernen Tor nach der Eroberung Dakiens. Str. 203—219. Miroslava Mirkovic: Cohors I Montanorum ii Gornjoj Meziji. Str. 220—224. Stanko Pahič: Ostanki rimske ceste v Vclelniku pri Prager-skein. Str. 225- -241 + (i) pril. Marijan Slabet Antični grob iz Sab ovca pri Dobrniču. Str. 242 - 249. Erna Diez : Jagdfreuden in den Gefilden Celeias. Str. 250—254. Ute S c h i 11 i n g e r - IT ü f e 1 e : Der Name »Cariiich« in der Kosmographie von Raven na. Str. 253—258. Slavko Cigleneeki: Kasnoantično ntTjeno naselje Gradec pri Prapretnem. Str. 259—267, Franc Truhlar: Arheološki pomen aglomeracije Trnovo — Tlirska Bistrica. Str. 268—271. S. [to ja n] Dimitrije v ič: Vladimir Mirosavljevic (1908— 1975). Sir. 275—276. Knjižni prikazi. Str. 279—287. IZDAJE RAZREDA ZA F1LOLOSKE IN LITERARNE VEDE Razprave IX. Ljubljana 1976. 168 + (II) str. 8*. 800 iz v. Vsebin«; 1. France Heruik: Fran Levcc ia Ivan Caakar. Sir. 5—24. 2. Lino L e g i š a : Pretres Stritarjevih ngank. Str. 25—36. 3. D u ša n Ludvik: Elenson in njegova ljubljanska uprizori te v Cryphiasa ter Moljera I. 16&9. Str. 37—95. 4. Joža Mat nič: Neznani Kelte iz ljubljanske »Zadruge. (Ob Stoletnici pesnikovega rojstva,) Str, 87—106. 5. Janez Uotar: Krleževa zgodnejša poezija in proza ter slovenska kritika. Str. 107—1466, Drago Sega: Troje doslej neznanih Levstikovih pisem. Str. 147—169, IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE Razprave XtX. Ljubljana 5976. B*. 1000 izv. V tehtna; 1. Janez Gregori, Boris Petrov: Scientific Remits of the Yugoslav 1972 Himalaya Expedition. Mammalia. Sir. 1—20. 2. Lili Istenič, Boris Bulog: Anatomske raziskave membranskega labirinta pri močerilu (Proteus anguinus Lan-renti. Urodela, Amphibia). Str. 21—36+ 10 lab. 3. Dragica TurniSek, Stanko Buser: Knidarjjska favna iz senonijske hreče na Banjški planoti. Str. 37—88 + 35 tab- 4. V a s s i I B. {o r i s s o v ] Gueorguiev: Rccherchcs su r Ia taxonomte, la classification et ta phylogenic de s Bathysciinae (Coleoptera: Calopidae). Sir. 89—148. 5. Jože Bole: Malukološke razmere v mraziščih. Str. 149— 184. Geografski zbornik XV. Ljubljana 1976, 269-(- (H) str. + (1) priL + (5) kart. 1300 iz v. Fiebina: t. Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati. I. del dolgoročne raziskovalne naloge »Geografija poplavnih področij na Slo venskem t, ki jo je prevzel Inštitut za geograTijo 5AZU. Str. 7—160 + 4 karte. Svetozar llešič; Uvodna pripomba. Str. 9. |. Darko Badinja: Namen proučevanja in osnovna izhodišča. Str. 13—15. 11, D a r k u R a d i n j a : Jlidrogeografske značilnosti poplavnega področja. Str. 16—68+karta 1. III. Milan šifrer: Poglavitne gen morfološke značilnosti porečja Pšute. Str. 69—80 + kana 1. IV. K r a n fe [.«vreiičat: Prst iti rastje "h poplavnem področju. Str. 81—92 + karta 2. V. M a r k o K o 1 b e z e n : Regulacije in melioracije ob Pšati. Str. 93—104 + karta 1. VI. M i 1 a n N a t e k i Družbenogeografake značilnosti poplavnega sveta v porečju Píate. Str, ÍQÍ—Í48 + karti 3 in 4. VII. Darko R a d i n j a : Izluščeni problemi in zaključki. Str. 149—151. Geographic characteristics of the area exposed tu inundations in the Pšata river system (Central Slovenia), Summary. Sir, 151—158. 2. Ivan Gams: Hidrogeografski oris porečja M i sli nje s posebnim ozirom na poplave. Str. 161—210+ t karta. 5- Nova dognanja na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Ska to. Str. 211—269. Milan S i f r e r : Poglavitna dognanja o Trifflnvskem ledeniku v letih 1963 do 1973. Str. 213—2«. Dušan Košir: Ledenik pod Skuto od leta 1955 do leta 1973. Str. 241—269. Acta eaisologiea. — Krasoelovni zbornik Vil. Ljubljana 1976. 277 + (I) Str. + (11) pril.+ 20 tab. 8". 120« izv, V tebina: 1, Rado Gospodarič: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim pidjem v kvarlarju. Str. 5- 139+ (5) pril. + 20 tab. 2. France Ha be: MurTološki, hidrografski in speleološki razvoj v studenskem Hišnem zatoku. Str. 141—213+(3) pril. 3, Peter TI a b j £ : Hidrogeolnške značilnosti pa vodja Bele pri Vrhniki in problemi izrabe kraških voda za oskrba. Str. 215—256, 4. Andrej K r a n j c : Tipi kraških votlin v Triglavskem pogorju. Sir. 257—277 + (1) pril. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 3fi, Serija za glasbeno umetnost 36. L u c i j a n Marija Škerjanc.: Skladbe za orkester. Partitnre. Ljubljana 1976. 198+ (HI str. 4®. 300 izv. S UMMART The Members of the SIotcec Academy of Sciences and Arts (On 31st December, 1976) Honorary Members Broz, Josip — Tito X. a r d e I j, EdvanL Yidmar, Josip. Section One — Historical and Social Sciences Regular Members; Ci etto, Dragotin. Ph. D., born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Goriinr, Joze, LL. D., born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana, Crafenatier, Bogo, Ph. D,. born in 1916, Professor of History of ilie Slovenes, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana, XoroScc, Viktor, LL. D., born in 1899. Professor of Roman Law and of General History* oi Ancient State and Law. Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, K u i e j, Gora/d, LI,. D., born in 1907, Professor of the Theory of State and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Sonderl, Makso, LL, D, born in 1895, Professor of Constitutional liw of the SFR of Yugoslavia, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. V avp fe t i £, Lado, LL. 1)„ born in 1902, Professor id Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Zwitter, Fran. Ph. D„ bom in 1903. Professor of General Modern History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members: F i n z g a i, Alojzij, LL. D,f born in 1902, Profesor of Law, Faculty of Law. University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Xrasovcc, Staae, Fng. (EcOn,), born in 1905, Professor, Faculty of Economics. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. K y o v s k y, Rudi, LI- J.)., born in 1906, Professor, Faculty of f.aw, University of Ljubijana, Ljubljana. M d j e r, Boris, Ph. D., born in 1919, Professor of Philosophy. Facility of Arts. University of Ljubljana, Ljubljana. Pre t oar, Stojan, LL. D,, born in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members; Djordjcvie, Jo van, LL. D., horn in 1908, Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Belgrade. D j U r d j e v, Bra nisi a v, Ph. D., bom in 1908, Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts. University of Sarajevo, retired, Sarajevo. Gerskovic. Leon, LL. D., born in 1910, Professor of Political Science. Belgrade, Novak. Grga, Ph. D., born in 1888, Professor of Ancient History, University of Zagreb, retired, Zagreb. ( Section Two — Philological and Literary Sciences Regular Members: Bezluj, France, Ph. D., born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Cop, Rojan, Ph. D., born in 192^1, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Ocvirk, Anion, Ph. I)., born in 1907, Professor of History of World Literal it re and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Slodnjak, Anton, Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1899, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Yi dinar, Josip, Dr, honoris causa, born 1895, literary critic and essayist, Ljubljana. Bajec, Anton, Ph, D-, born in 189", Professor oi Slovene l anguage. faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Grošelj. Milan, Ph, 1)., burn in 1902. Professor of Classical Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. juraučič, Janko. Ph. D., born in 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Logar, Valentin. Ph. D,. bom in 191t>. Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana. Merhar. Boris, born in 190?, Professor of History of Slovene Literature, College of Education, retired, Ljubljana. Mora vec, Dušan, born in 1920. Director, Theatre Museum, Ljubljana. retired. Ljubljana. Nonresident Correspond\ug Members: Herkopec. Oton. Ph. D.. born in 190b, senior scientific collaborator, The Slavonic Institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Prague. D ca no vič. Mirko, Ph. D., horn in 1890, Professor of Romance Philology, University of Zagreb, Zagreli. Gavazzi. Milovan. Ph. D. (Ethnography), Professor of Ethnology. University of 7agreb, retired, Zagreb. G1 i goric, Vclibor. born in 1899. literary critic, Belgrade. K.oneski, Blaže, born in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. Luvrin, Janko, born in 188?, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired. London. Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Regular Members: B I i ii C , Robert, D, Phys. Sc.. born in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Scicnees and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Gosa r, Peter, D. Phys. Sc., born in 192j, Professor of Physics of Solids. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Hadzi, DaSan, D, Chem. Sc., born in 1921, Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Kithelj, Anton, D. Fug., Dipl. Ing. Flee. Kns.. born in 1902, Professor of Mechanics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana- Pet erl in, Anton, D. Sc.. born in 1906, Director, Cnmille Dreyfus Laboratory. Research Triangle Institute, Durham, North Carolina, U.S.A. V i d a v , Ivan. Ph. D., born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members: Doler, Duvomu. D. Chem, Sc., Dipl. Ing. Chem,, born in 192L, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana, Peklenik, Janez. D. Eng., Dipl. Ing, Habil„ born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana. Suklje, Lujo. D. Eng., Dipl. Ing. Civ. Eng.. born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, 1'acuity of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. retired. Ljubljana. TiSlcr, Miha, D. Eng., Dipl. Ing. Chem., born in 1926, Faculty of Natural Seicnces and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Halenovic, Kresimir, L>. Sc. (Chemistry), born in 1914. Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb. Zagreb. Despic Aloksandar, D. Sc. (Physical Chemistry), horn in 192", Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade. Grdcnii, Drago, D. Sc. (Chemistry), born in 191?, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. M i h a i ] o v i c, Mihajlo. D. Sc. (Chemistry), boril in 1934, Professor, faculty of Natural Sciences a nit Mathematics, University of Belgrade, Belgrade. Saviu, Pa vie. Dr. honoris causa, born in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade. Section Pour — Natural Sciences Regular Members: B rodar, Sreiko, Ph, I)., Dr. honoris causa, born in 1893, Professor of Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. IleSiC, Svetozar, Ph. D„ bom in 1907, Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Rakovei, Ivan, Ph, D„ born in 1899, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Corresponding Metnljers; G r a ( e tl a u e r , Stanko, D. Geol. Sc., born in 1922. Professor, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. MatjasiC, Janez, D. Biol. Sc„ born in 1921, Scientific Adviser, Jo van Had/I Institute of Biology. The Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana. M a y e r, Ernest, D. Biol. Sc., bora in 1920, Professor of Botanies, ISiotechnical Faculty. University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Correspond!ng Members: Koehansky-Devide, Yanda, D. Nat. Sc., born in 1915. regular in ember of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geologieal-Palaeomologieal Institute, Zagreb. kratochvil. Josef, D. Nat. Sc., born in 1909, Professor of tntomology, Department of Agriculture, Brno, Br no. Stevanovie, Petar, D. Nat. Sc., born in 1914, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade. r a v C a r, Aluis, D. Eng., Dr. honoris causa, Dipl. Tug. Agr,, horn in 1895, Professor of Genetics and Plant Refinement, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired. Zagreb, Section Five — Arts Regular Members: B r a vni 6 a r, Matija, born in 1897, Professor of Com posit ion, Academy of Music, Ljubljana, retired, Ljubljana, Gas pari, Maksim, born in 1883, painter, Ljubljana. Jakae, Boiida rt born in i899, painter. Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Kosma£, Ciril, born in 1910, writer. Portoroz. Kranjec, MiSko, born in 19(!S, writer, Ljubljana. K. r e f t , Bratko, Ph. D., born in 1903, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mihelic, France, born in 1907, painter, Professor. Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. PavsiC, Vladimir-Matej Hor, born in 19l">, writer, Hadovljica, Corresponding Members: 1 n g o 1 i c, Anton, writer, born in 1907, Ljubljana. K a I i u , Zdenko, sculptor, born in 1911, Professor, Academy of I'ine Arts, Ljubljana. Ljubljana. MusiC, Marjan, Dipl. Tng. Arch , born in 1904, arehiiect, Professor of the History of Architecture, Faculty oi Architecture, Civil Engineering and Geodesy. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Ravnikar, Edvatd, Dipl. Tng. Arch,, born in 1907, architect, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements. Faculty of Arehilecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana, S o d n i k - Z u p a n c, Anica, paintrcss, born in 1892. Rndovljica. Nonresident Corresponding Members: Cilensek, johann, born in 1913, Composer, Professor, Franz Liszt Hochschnle ftir Musik, Weimar, Weimar. Krklec, Gustav, born in 1899, writer, Zagreb. Erleia, Miroslav, born ill 1693. writer. Zagreb. Maksimovid, Desaaka, born in 1898. poetess, Belgrade. R a j i i i c , Stanojlo, bom in 1910, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Academy of Music, Belgrade, Belgrade. Saeverud, Ha raid, composes born in 1897, Norway. Section Six — Medical Sciences Regular Members: Brace]j, Rogdan, M. D,. born in 1906, Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Miliinski, Janez, M. D., LL. D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty uf Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Novak, Franc, D. Sc„ M. D„ bom in 1308, Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. iupaniit, Andrej, M. i>.. bom in 1916, Professor of Pathological Physiology. Faculty^ of Medicine. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members: B r/.in, Miroslav, D. Sc., born in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser in the Insiitule for Pathological Physiology, University of Ljubljana. Ljubljana. Fett ich, Janez, D. Sc., M, D., born in 1921, Professor of I Jcrin a to «¡aerology, Faculty of Medicine. University of Ljubljana. Ljubljana, Nonresident Corresponding Members: Camo. Edhem, D, V. M.p born in 1909, Professor of Zootiygiene, Faculty ol Veterinary Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo. K Ogo j, Franjo, M. D., born in 1894. Professor of Dcrmatove-nerology. Faculty <>1 Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb. Volkov, Mstislav Vasiljevit, D. of Orthopaedics, born in 1923, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopaedics, Moscow. The ['residency Preside 111: Vice-President: Vice-President: Secretary-Genera I: Bratko X re ft Anton K M h e 1 j Gora/d K u S e j Jnei Mi IE inski The members of the Presidency ore also the secretaries of the Sections. Section Oik — Historical and Social Sciences Secretary: Lada V a v p c t i £ 1. Institute Tor General and National History Director: Fran 7 w i t t e r 2. France Stele Institute for History of Art Director: Kmilijan Cevc 3. Institute for Archaeology Director: Mitja Brodar 4. Institute for Ancient Oriental Legal Systems Director: Viktor K o r o s e c 3. Institute for Music ology Director: not appointed 6. Centre for the Problems of Social Sciences Chairman: Lado V a v pet ic 7. Centre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran 7 witter Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: Tine Logar i. Institute of the Slovene Language Director: Bratko K. r e f t (a) Dial etiological Section Head: Jakob Rigler (b) Lexicological Section Head: Janko J n ra n £i 6 (c) Etymo)ugical-Ononiastieal Section Head: France fl e y, I a j (d) Commission for the Slovene Grammar, Philology and Orthography Chairmanship: Anton Bajec, Jakob Bigler, Joie Top o ri'S i 6 (e) Committee on Historical Dictionaries of the Slovene langu Chairman: France 13 e z L a j 2. Institute for the Slovene Literature and Literary Sciences Director: Anton Oe vir k 3. Institute of die Slovene Ethnography Director: Milko M a t i č c t o v. Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary (Acting); Anton K u h e J j Section Four — Natural Sciences Secretary: Ivan ftakovec 1. Institute of Karst Research Director: Peter II ah i £ 2. Geographical Institute and Department for Cartography Director: Svetozar 11 c š i č Institute of Palaeontology Di rector: f van II a k o v e e 4. J o van Hadži Institute of Biology Director: Jože Bole Section Five — Arts Secretary: Bralko Kreft Section Si* — Medical Sciences Secretary: Franc Novak I. Institute of Medical Sciences Di rector: Bogdan B r e c e 1 j Other Units 1. Terminological Commission Chairman: Albert Struna 2. Library Director; Primož R a m o v g 5. Department for Projecting and Co-ordinating Research Work Director: A v guš tin Lali -i. Council Tor Environmental Research and Protection lleath Avgustin L a h 3. Administration management Vioe-Directój: Mojan Pía ve REPORT ON THE WORK OF THE SI-OVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE VEAR 1976 GENERAL In December 1976 there wére 3 honorary members. 3+ regular mem hers, 25 corresponding members, and 28 nonresident corresponding members, in total 89 members of the Slovene Academy of Sciences and Arts. In Section One there were: H regular, 5 corresponding and 4 nonresident corresponding memliers; in Section Two: 5 regular, 6 corresponding and 6 nonresident corresponding members; in Section Three; 6 regular. 4 corresponding and 5 nonresident corresponding members: in Section Four; 3 regular, 3 corresponding and 4 nonresident corresponding members; in Section Five: 8 tegular, 3 corresponding arid 6 nonresident corresponding members; in Section Six: 4 regular, 2 corresponding and 5 nonresident corres pond ins members. At the end of the year 1976 there were employed with the Slovene Academy of Sciences and Arts 165 full-time workers, Out of them there were 82 research workers. 4 probationers, 7 specialists, IB bi-bliotheeary and library workers, 24 adminstrative and accountancy workers. 9 technical, and 19 auxiliary workers: there were 2 research workers and 9 workers as part-time workers, and 9 permanent external collaborators. In the year 1976 the folloving members of the Slovene Academy of Sciences and Arts died: Vice-President, Academician Boris Ziherl (February !l, 1976), Ihe secretary oT Section Six. Academician Miiko Bed jamé [February 15, 1976), 2 nonresident members (Dr. Pavle Stern. 011 March 20. 1976. and Dr. Marko KostreníiÉ, on May !9, 1976). its administrative director of main years' standing, Dr. Leo Raebler (Au- 11) Lttopia 289 gust 9, 1976), the head of the Natural Sciences Section of the Terminological Commission Prof. Franc Rap us (August 30, 1976), and. on March 20, 1976, the manager of the holiday home of the Slovene Academy of Sciences ami Arts at Planica, Josip Oman. Iniiitutei The Slovene Academy of Sciences and Arts has 13 institutes, the Terminological Commission, with its legal, technical, medical. veterinary, natural scientific, and arts sections, the Centre for the History of the Slovene Emigration, the Centre for Social Sciences, within which bccame active the 5th group, as n group for the problems of legal protection of scientific discoveries, headed by corresponding mem her Stojaa Prehsar, as well as (he Council for Environmental Research and Protection. Decoration», Amards, and Honourable Mentions I he Kidrič Award for the year 1976 was given to Academician Josip Vidmar (for his life wort in the sphere of the Slovene aesthetics and criticism) and Academician Prof. Dušan Hadži, D. Sc. (for his work in the field of die vibration spectroscopy of moleculcs and crystals); the Kidrič Fund Award was given to Academician Bojan Cop, D. Sc. (For the work The Indogcrmanic Dcclension in the Light of the ladouralic Comparative Grammar) and the retired senior technical collaborator o T the Slovene Academy of Sciences and Arts, speleologist Fgon P re tner (for the work Colcoptcrological Fauna of the Grottos and Caves of Croatia with an Historical Survey of Investigations); the Honourable Mention, given by the Liberation Front fur the year 1976, was conferred upon Academician, Prof. Lado Va v petič, L. L. D., and to Academician. Prof. Bogdan Brecelj, M. D. The Prešeren Award for the year 1976 was given lo Academician Miško Kranjec, for his life work, and the Prešeren Fund Award t o Jože Javoršek; Academician Miroslav Krleia, a nonresident corresponding member of the Slovene Academy of Sciences and Arts, was given, on February 12, 1976, the Austrian State Award; the 1 ugosJav Flag Order with Belt was given, on May 6, 1976, to Academician, Prof. Bogdan Brecelj, M. D. (on the occasion of his 70th a nni versa ry); From A]jril 29, 197t on the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Academician J. Milemski, is the Chairman of the Committee on Ihe Prešeren Awards and Honourable Mentions for the students of the University of Ljubljane; On May i2, 1976, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts was given the Safety Plaque by the Executive Council of the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia. On ] line 2, 1976, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts becamc an honorary member of the Slovene Medical Society, and was given the following honourable mentions: The Col don Plaque of the University of Ljubljana, The Plaque given by the Federal Committee of the Red Cross of Yugoslavia, The Memorial Plaque of the Faculty of Metlic i ne of Ljubljana for the XIth anniversary of work. The Acknowledgement Document sent by the Faculty of Medicine of Sarajevo its anniversary. On June 7, 1976, the honorary and regular member of the Shiicne Academy o T Sciences and Arts, Josip Vidmar was conferred upon the Order of the Officer of Honorary Legion; on November 2(t, 1976, the corresponding member Zdenko Kalin was given the Order of Brotherhood and Unity with Golden Wreath: on June 1976, on the occasion o i the 30tn anniversary of the Geological Institute the Institute for Palaeontology of the Slovene Academy of Sciences and Arts was givcu u plaque and the acknowledgement for an exainplary co-opcration; en November 18, 1976, the scientific adviser Dr, Fran Pctrc was given, on the occasion of the 30^1 anniversary of the establishment of the Faculty of Arts of Skopje, an acknowledgement and a plaque for his merits in organizing that Faculty. Important Events On March 25, 1976, the General Meeting of the Slovene Academy of Sciences and Arts elected new members of the Presidency: Academician, Prof, Janez Milčinski, ).. I,„ D„ M. D-, ihe President, and Academician, Prof Bratko Krefi, Pb, D-, the Vice-President, the terms of office of the former Vice-President, Academician. ProT. Anton Knliclj, D, Eng., and of the Secretary General, Academician, Prof. Gorazd Kušej, L. L. D., were extended. At the same time the General Meeting conferred the honorable membership of the Slovene Academy of Scieuccs and Arts upon Josip Vidmar as an acknowledgment for his special merits and aehie- ir 291 vements for the Slovene culture, for the general develop men I of science and art, as well us for the socialist development of our narrower and broader social com in unity, and in particular for the Slovene Academy of Sciences and Arts, the President of which he had been for no less tbun 23 and a half years. In the lime from March 3i to April 5, 1976, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Academician J* MilCinski paid visits tii the President of the Prcsidcncy of the Socialist Republic of Slovenia, Sergej Kraighcr. to the President of ihe Central Committee of the Union of the Communists of Slovenia. F. Popit, to the President of the Executive Council of the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia, Enfr. A. Marine, as well as to the Institutes and to ilie Offices of tile Slovene Academy of Sciences and Arts. On April 5, 1976. the Slovene Academy of Scienecs and Arts conveyed its congratulations to the new-established Academy of Sciences and Arts of Montenegro. From April 7 to April i4, 1976, the Vicc-President A. Kuhclj was. as a member of the delegation of the Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, in London, to sign the Agreement on Scientific Co-operatiou with Great Britain. On April 12, 1976, the President oT the Slovene Academy of Sciences and Arts paid a visil to the President of the Assembly oi the Socialist Republic of Slovenia. Dr. M. Brecelj, and on April 15, 1976, to the President of the Assembly of the town nf Ljubljana. On the same day the Protocol concerning ihe co-operalion between the Academy of the German Democratic Republic and the Slovene Academy of Sciences and Arts was signed. Oil April 25, 1976, a memorial tablet to conimmomorate the lale Academicians !)r, France and Boris Kidrif was unveiled at Rogaika Sis tine, the Vice-President Academician B, Kreft took part therein. On May 8. 1976, the President, the two Vice-Presidents and Ihe Secretary General of the Slovene Academy of Sciences and Arts attended the central ceremony on the occasion of the I With anniversary of Ivan CankaFs birth at the Tivoli Hall; at thin ceremony as well as at that taking place at Vrhnika. oa May 10, 1976, the Vice-President B, Kreft made a speech. Or May IS, 1976, the Vice-President li, Kreft lectured on Ivan Cankar at the University of Munich. Or May 28, J976, Academician Josip Yidmar addressed, on behalf of the Slovene Academy of Sciences and Arts, the scientific consultation on the Slovene and Croatian minorities in Austria, taking place at Ljubljana, organized by the Institute for National Questions. On June I (J. 1976, ihe Vice-P resident B. Kreft made a solemn speech at the ceremony dedicated to I. Cankar in Vienna. On June 17, 1976, there was, at the seat of the Slovene Academy of Sciences and Arts, a plenary session of the Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal lle]iohtic of Yago-slavifi and a reeeption given to the participants in the session by the President of the Presidency of Ihe Socialist Republic ul Slovenia, Sergej Kraighcr. On June 26, 1976, the President on behalf on the Slovene Academy of Sciences and Arts, presented at the solemn session of the Society for Science and Art of Kosovo a memorial anil a copy in facsimile of Dalniatin's Bible. In the month of June a retrospective exhibition of the work« of Academ. F, Mihelii wtis held at the Modern Gallery of Ljubljana, On July 5, 1976, the Academician B, jakac Gallery was opened at Kostanjeviea, the President of the Slovene Academy of Sciences and Art iook pari therein, too. On July 7, ¡976, there began, al the seat of the Slovene Acadi-iuy of Sciences and Arts, the scientific symposium about Ivan Cankar, lasting to July 9, 1976, inclusive; it was opened by the President of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, and presided over by ihe Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, B, Krcit; the symposium was organized in eo-ope rat ion with Sloi cask a matiea, with the Slovene Writers' Society, with the Slavonic Society of Slovenia, and with the Faculty of Arts of Ljubljana. On August 13, 1976, the Slovene Academy of Sciences and Arts was saddened by the death of Dr. Leo Buehler, its administrative director of many years' standing. From September 5 to ti, 1976, Vice-President K, Kreft, the I1 resident of the Inlernntienal Slavonic Committee, chaired this Committee's plenary session, held in Munich, From September 6 to io, 1976, Academician Dr. | GoriCar and the President of the Environmental Protection Committee, Dr. A. Lab, took part in the international conference on the legal environmental protection, held al Szombathely, On September 24, 1976, there was a press conference, organised by the Institute for National Questions on the occasion of publishing the publication »'I'lie Contemporary Problems of the Slovene and Croatian Minorities in Austria«, it was attended by the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts. On September 25, 1976, the President of the Slovene Academy of Sciences ami Arts participated in the memorial ceremony on Ihe occasion of the 25 th anniversary of the death of the American writer of the Slovene origin, L. Adamic, at Grosnplje. On September 27, 1976, Vice-President B. Kreft lectured on the history of the culture of the Yugoslav peoples at Utrecht, O11 September 3(1, 1976, Vice-President B. Kreft was in chair at the plenary session nf I he Slavonic Committee at Belgrade. On octolier 11, 1976, a protest meeting of the members and of the workers of the Slovene Academy of Sciences and Arts took place in the Academy's I Jail in connection with the situation of the Slovene jml Croatian minorities in Austria; the adopted resolution of protest was joined by the Council of the Academics of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia as well. From October 12 to 16, 1976, Academician, Prof. Dragotin Cvctko, Ph. D., was a guest of the Academy of Arts of the German Democratic Republic in Berlin. At the Aeadcmy Acadcmician Cvctko lectured on the contemporary Slovene music. On October 26, 1976. there was the session of the Council for Environmental Research and Protection at which resolutions were adopted for the organization of an interdisciplinary consultation on »'Lhe influences exerted by the environment upon the human body«, to take place at Ljubljana in May 1977. On November 5. 1976. Academician, Prof. Bogdan Brccelj, M. D,. was elected head of the Institute of Medicine, On November II and 12, 1976, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Vice-President A. Kuhelj and Secretary General G. kiisej attended the celebration of the 25tii anniversary of the Scientific Soeicty of Bosnia and Herzegovina and of the tO111 anniversary of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina. Tin* President addressed the cclcbrating Aeadcmy and handed over a memorial document. From December 1 to "i inclusive, 1976, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Vice-President A. Kuhelj, Secretary General G. Kusoj and administrative director B, Pt&vc attended the session of the Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia at Zadar. On December 12, 1t>76, there was a ceremony at Novi Sad. marking the lit)01 anniversary of the foundation of Malica Srpska. it Wets attended by the President, who handed over, on that occasion, the memorial dncumenl on behalf of the Slovene Academy of Sciences and Arts. On December 12, 1976, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arls took part in the last celebration of the tOtl anniversary of tvan Caukar's birth. Oil December 2J, 1976, the President of the Socialist Federal Rt-pnbJiu of Yugoslavia and the Commander-in-chief of the armed forces of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, Marshal J. Btoa Tito, an honorary member of the ¿11 o vene Academy of Scienceas and Arts, received a doctor's degree in military sciences; this celebration was attended also by the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, On December 27, 197b. the President of t lie Slovene Academy of Sciences and Arts was elected an honorary member of the Society Tor Science and Art of Kosovo. The Jovan Hadii institute of Biology of the Slovene Academy of Sciences and Arts published, in the year 1976, the first i Vege t at ion Map* of the Postojna area, being the first work of this kind printed in Yugoslavia. in the year 1976 Academician Prof. Dušan lladži, D. Sc.. became an honorary member of the Chemists' and Technologists' Union of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, and the nonresident corresponding member. Academician Pavle S a vič. i he President of the Serbian Academy uf Sciences and Arts, became a foreign member of the Academy of Sciences in Athens. Exhibitions At the end of January 1976 the e*hibiti»n »The Slovene Partisan Graphic Arte was opened in Eastern Berlin. Introductory address was made by the secretary of Section Five. Academician B. Kreft. On February 3, 1976. the exhibition of Architect Janez Jager. organized by the Architectural Museum, in co-operation with the Slovene Academy of Sciences and Arts, was opened at Ihe PreSeren Hall. On February 27, 1976, the exhibition »The Life of Ivan Can Latin Word and Picture* was opened at 1he Institute of Karsl Research at Postojna. On March 4, 1976. an exhibition, marking the loot11 anniversary of the death of Andrej Suster Drahosnjah was opened at the PieSeren Hall. Both {he exhibitions were opened by the secretary of Section Five, Academician B, Kreft. On April 4, ITeartfield's photography exhibition was opened at the Preseren Hall; the introductory address was delivered by Vice President, Academician B, Kreft. The exhibition lasted to May % 1976, On October 21, ¡976. an exhibition of insects was started nl the PrcSercn Hall, prepared by the Jovan Hadij Institute of Biology of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, marking the 50th anniversary of the yugosiav Entomological Association, The exhibition was open up to November 6. 1976 inclusive, (in November 2i. t976T was opened, at the Preseren Hall, the exhibition »The Slovene Publications in Carinthie«. On May 14. 1976. an exhibition dedicated to Anton Suster !)ra-bosnjak was opened at Klagenfurl (Cejovee). It was prepared ami opened by scientific adviser of the Slovene Academy of Sciences and At-U, Dr. Niko Kuret On October 1, 1976, the same exhibition was opened also at Ravtte in Carinthia, Lectures At the Slovene Academy of Sciences and Arts there were lectures given by: Prof. Karoly dual, of Vienna, on April 20. 1970, on >Thc Migrations of the Narrative Literary Crealivencss within a Multilingual Arsat; corresponding member Dr. Boris Majer, on June 9. 197b, on »The Meaning and the Character of Marx's Conception of Materialism t; Dr. Ludvik Gvergyek, on December L2. 1976, to mark the 120th anniversary of Nikola Tesla, on ^Nikola Tesla and Cybernetics^; Foreign Relations On April 15, 197b, on the occasion of signing the Protocol concerning the co-operation with llie Academy of Arts of the German Democratic Republic there was a discussion between the Director of [hat Academy, Heinz Schnabl, its Secretary Eberhard Meissner and the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts and Vice-President B. Kreft. On April 25, 1976, a visit by the consul-general of the German Democratic Republic, Kurt Stilhnann, was paid to the President of Ihe Slovene Academy of Sciences and Arts. On May 5, 19 "6. the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts received Prof. Giist A rib arson. Ph. D,, the press and culture counselor of the Embassy oi the United States of America at Belgrade, who was accompanied by the director of the American Center at Ljubljana. The President, both the Vice-Presidents and the Secretary General attended, in ihe coutsc of the year 1976, numerous protocolary receptions and were receiving numerous visits of the scientists from abroad. Within ihe scheme of co-operation with the National Academy of Sciences of Washington there stayed at Ljubljana: from April 25 to 28, 1976, Prof McGhee, visiting the Faculty of Natural Sciences and Technology^ of Ljubljana; from May 22 to 26, 1976. Dr. Otto Selinger, visi lir p the Pathophysiological Institute oT the Faculty of Medicine of Ljubljana and the J. Stefan Institute; on May 31, 1976, he paid a visit 1o Prof. Erjavec; from May 29 to June t, 1976, Ernest Wenkert. being a guest of the Department oi Chemistry, of the Faculty of Natural Sciences and Technology; from May 10 to July "št, i 976, Dr. F. A. Tali i r Kheli, working at the Jože! Stefan Institute; on July 9, 1976, Dr. j. Pankov paid a visit to the Jožef Stefan Institute: from October 22 to 29, 1976, Prof. Raymond Seymour, Ph, D.. as a guest of Prof. J. Vizoviiek and of Prof, S. I.apanje. of the Boris Kidrič Institute of Chemistry, and from December 27 to 31, 1976, Piof. Lawrence S. Husell, Ph. D.. who was a guest of Lecturer Vrabec, of the Institute of Mathematics of the Faculty of Natural Sciences and Technology. Within the schcnic of co-operation with the Acntjemy of Sciences of the L'nion of the Soviet Socialist Republics there stayeil at Ljubljana : from May 1 to 6. 1976. the corresponding member of the Academy o F Sciences of the Union of the Soviet Socialist Republics, Scrgcj Sevolodovič Jublonski and Prof. Alekscj 11«risovič ZižČenko: llicy were the guests of the Institute oi Sociology and Philosophy of the University oT Ljubljana; from September 2" to 23, 1976. the historians of ihe Institute for Balkan Studies of the Academy of Sciences of the L'nion of the Soviet Socialist Republics. F re jd zon Vladimir Ismuilovič, LčScilov-skiija Nina Ivannvna and IslamoY Totir Muslimovič, who paid visits to the Faculty of Arts anil to the institute for General and National History of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Willi i it the scheme <>r co-operation with the Academy nf Arts of the German Democratic Republic there was at Ljubljana, from August iS to 23, 1976, its member liainer Kunad, as a guest of the Sln-vene Academy of Sciences and Arts, and ill September a visit was paid to this Academy bv another regular member of that Academy, Jurij Brezan. The Council of the Academies of .Sciences and Arts of the Socialist Federal Re public of Yugoslavia After the last General Meeting of the Slovene Academy of Sciences and Arts the Council nF the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia held its sessions at Ljubljana on June 17 ant! IS, 1976, and at Zadur 0» December 2 and 1, 1976- Al the session oF the Council, held at Ljubljana in June 1976, (here was adopted the report on the work of the Council for the period from July 19?U to May 197(i and the final account Tor the year 1975. furthermore a summary account of income and expenditure for the period from January J to April 30. 1976 was made. Also the international scientific and cultural cooperation of all the Academies of the Social Federal Republic of Yugoslavia and the activities of the Inter "Academies Committees was discussed. At the Session, held at Zadar in December 1976, the Society for Science and Art of Kosovo was admitted as a member of the Council of the Academies. Further, it was resolved that there should be two categories of the Academies* committees, and that: the Inter-Academies Co-ordination Committees entrusted with co-ordinating the work on a certain Field or theme, being an object of long-term investigations of the institutions of the same kind within the individual Academies or other institutions eo-opcrating with ihem, and the IntW-Academieii Working Committees, williin which the determined scientific projects arc being worked on until they arc performed. New working committees can be set tip only when at leust three Academies are interested in carrying out a determined project or theme, serving as a basis for setting up such u committee. If only two Academies are interested in such a work, only a bilateral agreement on the co-operation is possible. The Council, iorther, decided which committees are to he considered working committees is regarded also co-ordinating committees. As a working committee is regarded also the Committee on Inicstigating into the Causes and the Consequences of the Second World War, and as there is also a Federal Committee emrusted with examining these themes, the Council suggests that the Academies' delegates should sit on this Committee, and its own committee should cease to e\ist, Concerning the Inter-Academies Working Committee on Examining the Scientific Tendencies in the Field of Humanities the Council made the proposal that the Academies should examine the possibility of ensuring financial resources for covering the expenses for publishing the work materials relating to all the four disciplines of this Committee und that the Slovene Academy of Sciences and Arts should convene the representatives oF all the Academies for the purposes of examining the justiFication oF a further existence oT this Cotnmiitee. There are the following Inter-Academics Committees with the Slovene Academy of Sciences and Arts: The co-ordinating ones: for flora and Fauna, for the Archaeological Map of Yugoslavia, for the Tabula Imperii Roman i, and for molecular sciences, and lite working ones: the Inter-Academies Committee on Examining the Scientific Frends in the field of Humanities. The Council also resolved that the scientific co-operation with the Academy of Sciences of the Union of the Soviet Socialist Republics should be continued, comprising 120 persons/weeks annually. For this reason the Academics and the Society for Science and Art of Kosovo should, by January 15, 1977. determine the quota of the cooperation so that their duties for the year 1977 could be fixed on the basis of the established projects or the themes within the plan of problems and themes for the co-operation, respectively, for the period from 1977 to 19S0. It was also decided that the scientific co-opcralion with other foreign Academies should be continued according to die mutual obligation under the Protocols concerning die mutual co-operation, and that within the framework of the determined quotas. To sit on the Committee on Inter-Academies Co-operation, set up on March 11, 1976, under the resolution adopted at the session of the Council of the Academies on Febraary 12, 1976, there were named, ou May 25, 1976, as the representatives of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Academician. Prof. Dusan HadZi, D. Sc. and the corresponding member, Prof, Junko Jurancic. Ph. D. On November 22, 1976, a session of this Inter-Academics Committee was held at Zenica, attended by Academician, Prof, Dusan lladzi. D. Sc., the corresponding member Dr. Janko Jurancic and the administrative director of the Slovene Academy of Sciences and Arts Bojan Plavc. The session discusscd the work of the Inter-Academies Committees, In connection with the exhibition nf the paintings made by the members of the Academies of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia. planned to take place in the German Democratic Republic at the beginning of the year 1977, the Slovene Academy of Sciences and Arts has chosen the determined number of the exhibits for this exhibition. The chief editorial work for bulletin Scientifique, Section A. was taken over for Slovenia by the corresponding member. Prof. Ernest Mayer, Ph. D„ and the editorial work for the field of medical sciences by the corresponding member. Prof, Miroslav Brzin, M. D, On September 20. 1976, there was a session of the editors-in-chief of Bulletin Scientifique. The sessiun was presided over by the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts. '1 he main theme of the session was the financing or the appropriation of the financial means for this Bulletin, respectively. REPORT ON rail WORK OF THE INSTITUTES OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 197fr institute for General unci national history The mil 11 use rip 1 of ihe publication, written liy P. Lukovi6, The Attitude log i ca I -Ononi as t ica 1 departement has finished the press proof anil the clean proof of the Etymological Dictionary of the Slovene Language I (A-J). Academician F, Bezlaj continued dealing with the keywords for the sccond part, from K to O. the gathering of the materials for the scientific dictionary of die Slovene popular plain names was coatinued as well as the completing of the card indices of the Slovene names of places and of toponymic bases. The Commission for Orthography, Orthoepy and Grammar prepared, by May 1976. for the press the manuscript of the Kules for Ihe Slovene Orthography to serve as a basis for ihe public discussion about the new Slovene Orthography, it was handed over for approval to the 2™i Section of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, where, however, the matter has been delayed. In the year 197f> there was also prepared the Alphabetarium for the new Slovene Orthography, from K to M. Within the Commission for the Historical Dictionaries of the Slovene Language there was continued, in I he year 1976, Ihe glossing of the cards for a complete excerpting of Dahnatin's Bible and of Trubar's Church Regulations was going on. By xerographic printing the department prepared the cards for a complete excerpting oT the seven further Protestant texts. There were starlet! preparations for excerpting old texts from Prekmurje. Ihe examination of the problems concerning the old vocabulary of the Slovene Language was continued. Institute of the Slovene literature and literary sciences The main task of the Department of ihe Slovene Literary History is the publishing of the old literary texts and manuscripts, of the correspondence and of the monographic. Within this project there was completed and is ready fur (he press the edition of Pisanice, 1779 to 17S2, with an accompanying study and notes, France Kidrif's selected work, in two hooks, is being prepared. As its second research project the Department included in its work scheme the theme The Antifascist Struggle, S94I to ami the Contemporary Socialist Literature, Senior scientific collaborator Dr. F, Bernik. head of the ¡department, published the book Cankar's Early Prose, he published also a number of papers and of studies about this writer and took part in the scientific consultations and elsewhere, lecturing about Cankar's narrative art. The task of the Slovene literary-then ret ical research work to be performed by the Department of l.iterary Theory, included: (a) The preparation oi the Slovene Literary Lexicon and (b) the completing of the cart! index of the Slovene literary-theoretical term* and of the card index of the non-Slovene literary authors, treated in the Slovene periodicals from the end of the IS111 century tip to 1970, The preparation of the Slovene Literary Lexicon has moved from the basii-preparatory work to preparing the individual thematieally rounded off booklets. There have been ready for the press the booklets The Literature and Hellenism, with the two main keywords ami with all the accessory keywords. The following booklets are about to be finished: Literary Theory, Old German Poetical Forms and the Slovene Literature. Some Recent English and American Literary Movements and the Slovene Literature. Positivism in Literary Science, and Creek Lyrical and Metrical Formulae. And five further booklets are being prepared. Each booklet represents, as to its contents and set of problems, a whole, including creatively in its treatment the specific aspects of the Slovene literary development and literary science, The card index materials have been increased by approximately 10 000 new excerpts, mostly originating from the years 19t>t to 1971. The total number of the excerpts has reached 386 thousand, The card index of the Slovene literary-theoretical terms is already available for the persons scientifically interested. The card index of the non-Slovene literary authors is still being prepared, The Department for Biography, Bibliography and Documentation, established in the year 1972. has not yet been organized. Within its framework is active only the editorial board of the Slovene Biographical Lcxicoa, composed nf five workers: ! honorary and one regular clerk, 1 senior technical collaborator and 2 assistants, The ex ten i of I lie 12th volume oi the Slovene Biographical Lexicon was rednccd, on account of ihc excessive extent of its materials, to the letters T and U, in total 519 articles, about 80 thereof have been cancelled, so that the i2th volume contains 439 keywords. There have been collected find written 40" articles, i, e. 92 per cent, 32 more articles have in he supplied, and "0 prepared for the press: at the end of the year 1976 there were 3">7 articles ready Tor the press. This year there have been 14 articles handed in (totally 283) for the 13th volume, and another 56 (totally 2S21 articles for the Addenda, the fold! accession in the year 19"6 being 14t> tirlicles, Inatiiuie of Slovene ethnology In the year 1976 the Departineni dl" Folk Literature continued fhe preparatory work fur publishing the liidp\ of the Slovene Fairy-tales and of the Slovene Myths and Stories, lhe making up of the list of mythological beings was also started. In Resia, among Other things, Dr. MatiSetov discovered at ¡he village oi Njjva a manuscript con-taiuig H religious texts, and M, St anon Ut was collecting the narrative materials in the Poljane valley. For the Encyclopaedia t>f Slovenia, being prepared by the Publishers Mladinska knjiga, M, Sianonik has conceived the key-word scheme for the field of folk literatim-. The Department of Folk Customs and Theatre conccntrated its work upon 3 snhb-projects: Dr. Kuret on masks and the Drahosujak's archives, and Helena Lo£ar upon wedding customs in Slovenia. To commemorate the 150th anniversary of A. 5. Drabosnjak's death Dr. Kuret and his collaborators organized a complex exhibition on A. S, Drahosujak's personality and work, which was opened at Ljubljana, MariboT and Ravne in Cerinthia, With the other collaborators he prepared for the Ethnoiogical Topography of (lie Slovene Ethnical Territory a list of the places, comprised by the Institute within the period of its existence either through field research work or through questionnaires. In the Department of Material Culture Dr, Cevc continued his field and his internal work Tor collecting materials relating to periodically settled dwelling-places, for arranging the documentation collected and for examining the themes in the sphere of material culture. In co-operation with the National and Study Library of Trieste the department ubtaincd 25 filled in questionnaires relating to shepherds' and farmers' refuges in the Slovene Karst area in the neighbourhood of Trieste and with the aid given by Architect V, Kopai the technical documentation concerning 4 stony shepherds' refuges from the neighbourhood of Kopriva and the summer dwelling-places with a stable from Yrsuik (Trenta). 20 I.rHjpt* 503 De pari men i fur Et h nom u.neology The research programme lor l!>7b, submit led to the Research Community of Slovenia, comprised two main tasks according to the nature of work to tie done. I. Ethnomuiieological field-mork in pari s of the Slovene ethnic territory not yet investigated. investigatioas amid the Slovene minority in C'arinthia {Austria) represent a three years project. As the first part of this project, in l97h field-work was done in the Valley of Zilja (Gailtal). In spite of many difficulties a relatively rich material was collected t lie re, — Another fie) d-research was directed to the south-west part ol the Pohorje mountains with Vitanje as its market-borough, A team of four research workers collected there, in 13 days, 490 folk music items besides 103 data about singing, dancing. musicians, folk instruments etc. — A minor field-research of eight days was done at Gora, a group of mountain villages above Yipava. There were also ten one-day — and mainly one-man — excursions at special occasions for recording single singers or groups of them. II, Work on documentation, transcribing, analysts and classification of older and newly collected material. Special attention was given to ins. song-texts collections of the first half of the 19th century at the National and University Library (Ljubljana) since some o T them were not included in the fttrekelj's big edition. Ms, 434 and Ms. 472, comprising mostly manuscripts by Miha Kastclic, were analysed in detail; thereby1, Korytko, a young Polish ethnographer then in political internatioii at Ljubljana, was established also as a song collector himself, recording song-texts directly from singers, a fact not yet accounted for till now. There was started another rather exacting work nn cataloguing of unpublished song texts from iifl ms. col lections sent to K. Si reke I j when he was preparing his big edition of Slovene folksong. Some j500 unpuhlisched texts from 100 collections were prepared for classification and Cataloguing, — M. Ramovš, the Clhuochoreologist of the department, has worked out a clossificatory System for Slovene folk dances on the basis of formal choreographic characteristics. This classification will be followed by another based on a detailed structural analysis. Institute of Kerst research The research scheme of the Institute included two fields, the speleology and the geography of Karst. the first being financed by the Research Community of Slovenia within the framework of the Field Research Corr......nit y for Geology, Mining anil Metallurgy, anil the second one by the Field Research Community for Economic and Space Sciences. In addition, the Institute was liable, under a special contract, to publish the results uf (he trial tracing in the karstic Ljubljanica river urea as well as to organize the 3rd international symposium on underground water tracing to be held at Bled from September 27 to October 1, 1976, and it was also carrying out the programme concerning its karst museum collection. In the year 1970 the collaborators of the Institute investigated the Karst and the promontories of the western and of the central pari of the Julian Alps fur the Basic Speleological Map of Slovenia and us 7 interpretations, containing 530 pages and dealing with. 7b0 karstie caves as well as a number of .sources and morphological phenomena. OthcT investigations of a speleological, bios peleo logical and ccological nature were carried out in the Dinaric Karst in Slovenia and in Yugoslavia. They included a valorization of the karstic sources of Slovenia, the geo-chronology uf the karstic underground, in particular the age of dripstones, the examination of the fossil and the recent becoming karstic in the Mala gora area near Ribnica, the examination of the she Iter-formed sinkholes in the Planina Field, the chemical properties of the percolating water in the Plunina Cave, as well as the examination of tbe cave faunas of Slovenia and of Montenegro. The speleohydrological investigations in the Ljubljanica river aren were carried out in connection with the 3rd International Symposium on Underground Water Tracing, and the other projects, following the orders placed by the economic organizations. In September 1976 all the necessary preparatory work was carried out and the programme was set up at Bled for the 3rd International Symposium on Underground Water Tracing, The foreign and the domestic participants from ail the continents had been in time furnished (totally ISO participants) with the printed materials, among which is especially outstanding the polychromutically printed publication in English ¡■Underground Water Tracing, Investigations in Slovenia, 1972 to 1975, edited by R. Gospodaric and P. Ilabic, as well as the contributions, written by 32 authors from Slovenia, Austria, Germany, and Switzerland. In performing this work we collaborated with the University of Ljubljana and the other institutions engaging in in ves tí pal ing Karst, ind in particular with the Cave Researchers' Union of Slovenia, the Water Communities Union, especially with its technical services and the department of hydrology, further with the Boris KidriC Chemical Institute, the Juzef Stefan Institute, the Geological lnsilute, the Me-teorogtcol Institute, the Institute for Hydrotedmics of the Construction Faculty of Sarajevo, the Institute for Geological and Geophysical Research of Zagreb, the Institute for Monument Protection, and with others. Spccial mention shoo lit be made about the connections of the Institute with the economic and socio-political organizations of Postojna, among them with the Tourist Hotel Enterprise Postonjska jama (Postojna Cave), with the Research and Cultural Community or Postojna. The Karst Museum Collection, a special work unit of the Institute, prepared six exhibitions with a general and local contents, the materials for a new Small Karst Museum Collection, made polychromatic tables of the more significant karstic monuments, and organized the drafting of the design for the future building of the Karst Museum, to be constructed at the entrance to the Postojna Cave. Research work of the collection included the archaeological topography of Interior Carniola and the archaeological probing of the ground at Stan trg. In the year 1976 there was published the 7th volume of the Carsologic Compilation, Acta carsoiogica, with the contributions, written by R. Gospodaric. P. Habic, A. Kranjc, and F. Habe. In addition, the collaborators of the Institute published IS various scientific papers, they participated giving their reports in the congresses at Titograd. Split, Koreula, Belgrade, and elsewhere abroad. Visits were paid to the Institutes by the numerous experts in the field of KaTst From all over the world. The Institute keeps and organizes the Karst Objects Cadastre of Slovenia. At the end of the year 1976 there were registered on the Cadastre 4493 karst eaves, 662 karst water objects and 170 karst morphological objects. Anion Melik Institute for Geography In the year 1976 the research work, of the Institute included two research themes: >The Geography of the Flood Areas in Slovenia*, 3rd part and »The Examination of ihc Naiaral Environment of Slovenia, Its Social Evaluation, the Structuring and Restructuring of the Environments and of the Complex Spnco Problems,« Referring to the first theme there were performed field works in the Krka river valley, downstream from Bela cerkcv. in the Rizana. the Bada-ievica and the Dragonja river areas, in the Fields of Grosuplje and of liadenci; on the other hand, the initial works were carried out within the framework of a number of the sub-themes: The development of the most mountain farm sin the Upper Savinja river valley after the year 1976; the basic geographical features of ihc landed property structure in the areas ol the Lower Savinja river valley; A geographical evaluation of ihc natural environments for the needs of planning in the case of Domzale and its surroundings; the application of the cartographic methods in the case of the development of the settlements in the commune of Kainnik, Within the framework of the second theme there was performed also the regular yearly observation of the Triglav Glacier and of the Skuta Glacier, there was started the examination of the consequences, caused by the earthquakes in the Upper Soča river area in May and September 1976, and there was finished the examination of the glazed frost in the spruce forests in the surroundings of Idrija and of Postojna in November 1975. There were sent to print the materials for the i6th book, Containing the papers: The timberline beyond which no forest can grow in the Kamnik Alps front the geographical aspect, compared with that of Snežnik, by Franc Lovrenfak; About the timberline beyond which no forest can grow in the south-eastern Carinthia, by fvan Gams; 'Hie geographical effects of the glazed frost in the surroundings of Idrija and Postojna, Two workers of the Institute participated in the work of the 10th Congress of the Yugoslav Geographers at Belgrade, M. Natek attended the international seminar of the countries, members of the Comecon in Moravia and Slovakia, two were at the 25th Congress of the German Cartography at Freiburg, and Dr. M, Sifrcr visited, within the scheme of the mutual exchange the Geographical Institute of the Hungarian Academy of Sciences at Budapest and got acquainted with the work of the leading Hungarian quaternary gcoincrphologists: from their Institute ih ere came on a short visit to Ljubljana Academician Dr. L as zlo Kadar, and Dr. Šifrer acquainted him with the main geomorpholo-gical achievements with lis, institute of Palaeontology In the year 1976 the institute was engaged in investigating the Cnidarian fauna ironi Ihe Senonian layers on Medvednica and i ti t tie field investigations in the neighbourhood of Zreče near Slovenske Konjice. A further examination was concerned with the Palaeogene large fraaminifera from Carinthia and from West Majevica, as well as with the recent foraminifera of the Middle and the North Adriatic Sea. Tli re were examined also the subfossil animal remains from Mahar's canal in the marsh of Ljubljana, Jonan Had/A Institute of Biology The zoological examinations included the regular observations of /.ooeoenoeytes in the five tria t plateaux in the Dinaric and sub-mcdtterrancaii area. The faun is tic and z (»geographical examinations, however, were carried ont, above all, in the Alpine area of Slovenia, in Croatia, in Bosnia, Montenegro, Serbia, and Macedonia, 'flic geo- botanic group has prepared the Vegetation Map of Postojna, totally charting the surface of 425 square kilometres. Vegetation was examined by the collaborators in high mountain areas, in the snbmediterranean and Dinaric regions, as well as the spruce forests of Slovenia, and in particular the forests in the flood areas. The algological investigations included ihe research work into the dynamics of the populations of sea algae on the island of Helgoland and the settlements of the sea algae on the island of Losinj. The collaborators of ihe Institute co-operated with a number of scientific institutions in this country and abroad. The entomologists fCarnclutli, Dmvenik and Tonkli} prepared three meetings of ihe entomologists from Yugoslavia, Austria and Italy, and they organized an exhibition of Ihe insects belonging to entomologists amateurs. At the various meetings the collaborate of thrr Institute gave 12 reports and lectures, they published 5 scientific works and (i popular scientific articles and other contributions. Terminological Co mm Ittion Legal Section continued excerpting legal sources. At its sessions it finally and also technically examined the keywords of the letters D, E, E, G, H, I, and J. The Section co-opcratcd also with the editorial staff of the Dictionary of the Slovene Literary Language. In the year 1976 the Technical Section sent to print the materials for the first book of the General Technical Dictionary, including the letters A to O, to contain about TOO pages, It will be published in ihe year 1977. The manuscript for the second book, including the loiters P to 2. will be prepared during the year 1977, to be printed in the year 1978, The Section checked and approved for printing 182 Yugoslav Standards j)US). The Section keep« a permanent contact with the Lexicological Department of the institute of the Slovene language, foT the purposes of making uniform the technical terminology with the terms in the Dictionary of the Slovene Literary Language, The Medical Section performed the final editorial work on the terms beginning with the letters from B to C. It co-operated also with the Institute of the Slovene Language concerning the supplementary explanations to some interpretations of the medical terms. In the year 1976 the Veterinary7 Section was preparing explanations of the technical terms of the letters C and C. lor their fiaal editorial work. The Section also co-operated with the Institute for the Slovene Literary Language, explaining (lie veterinary technical terms Tor llie Dictionary oT the Slovene Literary Language. The head of the Section co-operated also in the work of the Medical Section. The Natural Sciences Section carried out, in the year 1976, excerpting technical terms of astronomy, botany, zoology, atld biochemistry. In the year 1976, the Section of Arts continued excerpting the terms, above all in the field of music (artificial and popular) and in the field of visual art, carrying out also the first editorial work in these two fields. Library I he work of the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts was rich in its success in the year 1976. It was in particular agreeable that, in spite of art uninterrupted increase, all the ear rent operations were duly carried out, Certainly litis was due to a good technical qualification and to hard work of the staff and also to the relatively orderly conditions at the working places. Tiiere should be specially mentioned the settling of legacy stocks, as well as the cooperation in arranging the Architect Jager Exhibition, and the publishing of biographies and bibliographies of the collaborators of the Slovene Academy of Sciences and Arts. On account of the finished adaptation work it was possible to pay a special attention to the users of Our book stock. A 65 per cent, increase in the borrowing {amounting to 27,949 volumes) is the best proof for the success in this activity of ours. No doubt, the book exchange of the Academy's publications and that of the doublet copies is the most significant and the most active field of work of the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts. It has been regularly established with 1.469 institutions all over the world. On account thereof the book slock was increased by 6.460 volumes last year. Taking into consideration the donations and the purchases the accession in the previous year amounted to 13.225 bibliothecarial units. At the end of the year the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts had a stock of 245.526 units registered. All this stock has been registered in the various catalogues, cither alphaltetieal catalogues of names, or systematical ones. Through its monthly bulletins of accession the Library is informing the persons interested about the new acquisitions, and through its other brochures about its activities. The library is also entrusted with the entire dispatching of the Academy's publications. At the end of the year the staff oil the library amounted to 17 employees, 12 of whom belonging to the hi Mot been ria I profession, VSEBINA I. Organizacija Skupščina SAZU 7 Predsedstvo SAZU..........................................9 Organizacija akademije....................................10 Uprava inštitutov, komisij in študijskih centrov ...........10 II. člani Custni člani - , i .........................................2t Redni in dopisni člani......................................21 Novi člani.................................45 Razred m zgodovinske in druibene vede Jože Goričar ..............M Stane Krašovec ......................50 Hudi Kyovsky......................................i2 Razred za filološke in literarne vede Bojan Cop........................................54 Janko Jurančič.....................................58 Buriš Merhar ...................................M Dušan Moravec....................................fc? Milu vas Gavnzzi..................................74 Razred za matematične, fi su kal ne in tehnične vede Robert Blinc ......................................7b Peter Gosar..............................80 Kresimir Bal enovit................ Aleksandar Despič ........................8? Drago Grdenič............................89 Mihajlo Lj. Mihailmic..............................91 Razred ume tn ust i Anton Ingolič ...........................93 Zdenko Kalin..................s 97 Anica Sodnik-Zupanc...............100 Harald Snercrud ........103 Umrli člani........................107 Boris Ziherl......................t (9 Milko Bedjanič....................135 Pavao Stern......................13) Marko Kostrentič...................135 Upravni direktor Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. T,eo Baebler ..................139 ITI. Poročilo o delu akademije Akademija v letu 1976..................145 Svet delovne skupnosti ..................164 Osnovna organizacija sindikata..............t65 Inštitut za občo in narodno zgodovini) ...........167 Umcinostnozgodovinski inštitut Franceta S teleta......1.7! Inštilnl za arheologijo . ..................174 Inštitut za prava starega Orienta . . ...........179 Studijski center za družbene vede .............181 In Sli tu t za slovenski jezik . . . , . ,...........¡85 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede......195 Kabinet akademika Josipa Vidmarja ...........304 Inštitut za slovensko narodopisje .............305 Medakademijski odbor za študij sodobnih teienj na področju nekaterih humanističnih znanosti...........335 Koordinacijski odbor za molekularne vede........22f> Inštitut za raziskovanje krasa 326 Geografski inštitut Antona Melika ............335 Inštitut za paleontologijo.......................343 Biološki inštitut Jovana Hadžija ............. 348 Medakademijski odbor za floro in favnci Jugoslavije .... 356 Inštitut za medicinske vede ................ 356 Terminološka komisija .........................357 Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela 359 Svet za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SA7_U 261 F otoki bora torij SAZU......................261 Znanstvcno-strokovna bibliografija nekaterih članov akademije v letu t976.......................263 Biblioteka SAZU.................... . 267 IV. Publikacije SAZU.....................274 Surnmarv ...........................280 LETOPIS SLOVENSfcE AJCACEMIJU ZNANOSTI IN TMETNOSTI, 27. KNJIGA, 1977 I/Ju lu Sltn-iliikii akademij* umnosti in umetnosti ■■ 1 .j n Kj [ j llii i N misli i in Ti s kurili! »Jote Mni kriči v Lju]j!;uni, 1977 Naklada 220« m rod/rt