PREKMURJA V PORABJE STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. novembra 2007 • Leto XVII, št. 46 SV. MARTIN PÁ POVEZUJE NARODE IN LIDI 11. novembra so meli svoj den Martini (Mártonok). Najbole znani Martin je sv. Martin, steri je patron sombotelske püšpekije. Sv. Martin se je narodijo kaulek leta 317 v rimskoj Savariji, gnešnjom Somboteli. Tau kaže na kapejli sv. Martina napis: »Tü se je rodijo sv. Martin«. Bijo je sin rimskoga sodačkoga prejdnjoga. Ništerni viri tak pravijo, ka so njegvi stariške bili Slovani (Slavi), drugi pa, ka je bijo keltskoga pokolenja. V svoji mlašeči pa mladi lejtaj je živo v Söverni Italiji, gde je njegvi oče daubo grünt pa ižo. Že gda je 12 lejt star bijo, se je začno spoznavati z navukom krščanske vöre. Kak sin sodačkoga prejdnjoga je on tö mogo k sodakom titi že s petnajstimi lejtami. 19 lejt je bijo star, gda so njegvo legijo poslali v Galijo (gnešnja Francija), gde se je pri 22. lejtaj dau okrstiti. Gda je iz Galije prišo nazaj v Savarijo, je dosta lidi na krščansko vöro spravo. Okrsto je svojo mater tö na tistom mesti v Savariji, steroma so vsigdar pravli »stüdenec sv. Martina«. Tü je rejsan stau stüdenec, iz steroga naj bi sveti Martin zagrabo vodau za krst svoje matere. O tom stüdenci so v stari papiraj pisali najprva 1360. leta. Te stüdenec je zdaj pokrit, na krstitke pa nas spomina kip (szobor), steroga so postavili 1938. leta. Napravo ga je kipar István Rumi Rajki. Sv. Martin je duga lejta bijo puščavnik (remete) tak v Italiji kak v Galiji. Največ je delo za tau, ka naj pogane na krščansko vöro spravi. Trno prausen, skromen pa dobroga srca človek je bijo. Nikak je nej sto, ka bi iz njega püšpeka naredli, dapa na slejdnje se je dunk mogo podati. Mrau je kak püšpek v varaši Tours leta 397. Če gučimo o svetom Martini, vsakši zna za najmenje dvej legendi. Ena naj bi se zgodila z njim ešče kak z rimskim sodakom v Galiji, gde je trno velka pa mrzla zima bila, zatok je že svoj gvant razdejlo srmakom. Ostalo ma je samo telko gvanta, ka ga je na sebi emo pa plašč (köpeny). Gda je na stražo ojdo, je srečo kaudiša, steri je trpo zavolo mraza. Sv. Martin je prej s vojo sablov na dvauje vrezo plašč pa je pau dau kaudiši. Na drugi den se ma je v senjaj skazo Jezuš, pa ma je pravo, ka je s tistim plaščom njega pokrijo. Kak sv. Martin pomaga kaudiši, leko vidimo na kejpi, steroga smo poslikali v števanovskoj cerkvi. Druga legenda pravi, ka se je sveti Martin, gda so prišli po njega, ka bi ga za püšpeka izvolili, skrijo med gosi. Dapa nej je srečo emo, ka so gosi prej trno naglas gagale pa so ga izdale. Zatok ga pa večkrat vidimo na kejpaj z gosami tö. Takšno njegvo podobo najdete v kapejli svetoga Martina v Somboteli, gde sveti Martin stoji v püšpekovom gvanti v rokaj ma pastirsko palico, pri njegvi nogaj je pa gos. V vsakdanešnjom živlenji pa svetoga Martina najbole poznajo po martinovoj gausi, stera se peče v ponvi za martinovanje. Tau je šega, stera je povezana z moštom pa nauvim vinom. Na den svetoga Martina naj bi prej iz mošta gratalo vino. Sv. Martin je biu trno češčeni že v srednjom veki tö. Tau kaže tau tö, ka je po cejloj Evropi trno dosta krajov, steri nosijo njegvo menje. Ešče več je pa cerkva, ste ra majo za patrona sv. Martina. Sv. Martin pa zadnje čase vsebole povezuje evropske narode. Projekt Kulturne poti sv. Martina, o sterom smo že večkrat pisali v naši novinaj tö, povezuje več narodov, od Francozov preko Hrvatov do Slovencov pa Madžarov. Marijana Sukič 2 Prvi Tedni čezmejnega sodelovanja NOVA VLOGA MANJŠIN PO UVELJAVITVI SCHENGENA S predavanji, okroglimi mizami, Pavlovi hiši sta pozdravila tudi prezrli vlogo Slovencev, ki živijo ostala, kjer je že skoraj deset let. novo vlogo, enako tudi njihovi filmi in razstavami, s poudar-veleposlanik Republike Avstrije v vaseh »radgonskega kota«. Žu-Pavlova hiša bo prihodnje leto jeziki. Mi na Koroškem bomo kom na znanosti, umetnosti in v Sloveniji, dr. Valentin Inzko in pan občine Radgona -okolica je počastila deseto obletnico uspeš-zdaj lahko rekli, da govorimo kulturi so želeli organizatorji v slovenski veleposlanik na Duna-bolj mimogrede omenil nespora-nega dela, minilo pa bo 20 let, ko dva evropska jezika -dva jeziprogramu Tednov čezmejnega ju, dr. Ernest Petrič. O pomenu zum, ki se je zgodil pred Pavlovo je bila ustanovljena prva organi-ka Evropske unije: nemškega sodelovanja opozoriti slovensko zacija štajerskih Slovencev, Kul-in slovenskega. S tem se je sloin avstrijsko javnost na pomen turno društvo 7. člen. venski jezik dvignil na evropavstrijsko-slovenskega sodelo- Dogodek v duhu predschengen-sko raven. Prireditve, ko se dovanja za skupno evropsko pri skega časa se je zgodil na med-gaja kaj novega v Pavlovi hiši, hodnost. Pri tem so poskušali državnem mejnem prehodu pri dajejo štajerskim Slovencem pokazati pozitivno vlogo, ki jo Cankovi, kjer so veleposlanika pogum za snovanje novih proimajo manjšine v čezmejnih Avstrije in Slovenije, avstrijska gramov.« Dr. Ernest Petrič je poprojektih. Prireditelji prvih Ted župana in župan občine Canko-udaril pomen čezmejnih stikov: nov čezmejnega sodelovanja so va Drago Vogrinčič simbolično »Meja bo postala torišče sodelobili Avstrijski kulturni forum pri za zmeraj dvignili zapornico, ki vanja, kar je pomembno tudi avstrijskem veleposlaništvu v je doslej ločevala ljudi ob meji. Za zato, ker so v preteklosti prav Ljubljani, Avstrijski znanstveni tem so v cankovski osnovni šoli, ob mejah nastajale številne inštitut v Ljubljani in Alpe-Jadran ob velikem obisku domačinov napetosti. Zdaj moramo sprecenter za čezmejno sodelovanje. in okoličanov, odprli razstavo meniti razmišljanje, videti Uvodna prireditev Tednov čez likovnih del učencev iz Gradca, moramo, da smo postali primejnega sodelovanja je bila v Po Šentilja, Maribora in Cankove jatelji. Seveda dobivajo novo trni/Laafeldu pri avstrijski Rad na temo »Skupna evropska pri-vlogo tudi manjšine, ki so zdaj goni, druga na Cankovi, po ena čezmejnega sodelovanja med av-hišo zaradi bojda preglasnega hodnost.« ogrožene mnogo manj, kot so v Novi Gorici in Tinjah, ostale pa strijsko Štajersko in Slovenijo sta monitorja, kjer prikazujejo dvo-V pogovoru za Radio Sloveni-bile v preteklosti. Evropa bo pov Ljubljani. Za sklepno dejanje so govorila župan občine Radgona jezične filme o življenju ob meji, ja -Sotočje in Porabje je vele-časi preraščala v neko skupno pripravili okroglo mizo na temo Peter Merlini in župan občine in petjezične table, ki obiskoval-poslanik dr. Valentin Inzko na državno tvorbo, in takrat bodo »Naša skupna evropska prihod-Radgona -okolica Jozsef Pinte-ca opozori, da je pred Pavlovo vprašanje, ali bodo manjšine po regije, pokrajine in s tem tudi nost -čezmejno sodelovanje v rich. Govorniki, če izvzamem hišo -kulturnim domom štajer-uvedbi schengenskega režima manjšine dobile novo vlogo, luči slovenskega predsedovanja predsednico Kulturnega društva skih Slovencev. S kompromisom prihodnji mesec dobile postopo-pokazalo se bo, da so one te-Evropski uniji.« člen 7 za avstrijsko Štajersko so zadrego rešili tako, da je dobil ma novo vlogo, odgovoril: »Za-melj bodoče Evrope.« Udeležence uvodne prireditve v Suzanne Weitlaner, so nekako monitor novo lokacijo, tabla bo gotovo bodo imele manjšine E. RUŽIČ OMBUDSMAN SPREJEL MANJŠINSKE NOVINARJE Minili so že štirje meseci, odkar televizije, kjer bo predlagal pre-njegovem konceptu bi dobile sredstva ostala nespremenjena redko kateri mladi človek govori je novi manjšinski ombuds-mestitev manjšinskih televizij-vse manjšine enakovredne pos-in le dodatni viri bi bili vpraša-še manjšinske jezike. man, dr. Ernő Kálla,i nastopil skih oddaj na primernejši čas. lanske sedeže in najmanj eno nje natečaja. Dr. Kállai bi želel močno poslužbo. 5. novembra je povabil Manjšinski ombudsman je po-mesto v državnem zboru. Večje Ombudsman bi rad razširil tudi večati sankcije proti tistim, ki predstavnike manjšinskih me-udaril pomen nedavno usta-manjšine pa bi lahko kandidira-svoje pristojnosti in jih približal užalijo celotno manjšinsko dijev na neformalni pogovor, novljene II. manjšinske okrogle le za dodatna mesta. Vso državo evropskim normam. Želi si več skupnost in spodbujajo sovrašna katerem jih je želel seznaniti mize, ki je sestavljena iz 13 pred-bi obravnavali kot eno volilno vpliva na protidiskriminacij-tvo. Zaenkrat pa je naletel na s svojimi načrti in programom sednikov državnih manjšinskih okrožje in bi določili najmanjše skem področju in bi rad posegel težave, saj predsednik države ter odgovarjati na novinarska samouprav. Namen združenja potrebno število glasov za do-tudi v privatno sfero. V drugih podpira širjenje svobode govora vprašanja. je oblikovanje konsenza med ločenega poslanca. Ta meja bi državah se namreč dogaja, da in opozarja predvsem na potre-Dr. Kállai si prizadeva, da bi bili vsemi narodnostmi, saj lahko bila seveda znatno nižja od obi-podjetje, ki diskriminira neko-bo spremembe v mišljenju družstiki med njim in mediji živi, saj skupaj močneje zastopajo svoje čajnih 5 odstotkov za parlamen-ga zaradi etnične pripadnosti, be. V minulem četrtletju je Urad ima omejene možnosti za ukre-interese. Pozornost visoke poli-tarne stranke. Glasovalo naj bi zaprejo. Za spremembo zakona ombudsmana prejel več kot 600 panje, njegovo glavno orodje je tike je iniciativa že pritegnila, se na liste. Pomisleke v zvezi z o ombudsmanih je potreben prošenj, ki jih morajo preučiti. javnost. Za informiranje manj-saj pošilja tako parlament kakor morebitnimi manjšinskimi pos-predlog vseh petih parlamen-To pa verjetno zaradi prakse, šinskih novinarjev bodo na tudi Urad ministrskega predsed-lanci imajo vse parlamentarne tarnih strank. da mu ostali ombudsmani takoj njegovem uradu izdelali spletno nika opazovalce na sestanke. stranke, saj lahko zaradi 13 pos-Na sestanku je bilo govora tudi o posredujejo prošnjo, čim se v stran, kjer bodo imeli registrira-Od sprejetja manjšinskega zako-lancev pade tudi vlada. t. i. »avanturistih«, ki se izdajajo njej pojavi beseda »Romi«. ni uporabniki dostop do dodat-na je minilo že skoraj petnajst let Od 1. januarja bodo državne za manjšince, jezika in kulture UstanovitevII.manjšinskeokrogle nih informacij v zvezi z manjši-in je po mnenju ombudsmana manjšinske samouprave prora-skupnosti pa ne poznajo niti v mize je povzročila presenečenje nami. Rad bi tudi dosegel, da se le-ta zastarel. Niti najosnovnej-čunski organi, kar pomeni, da najmanjši meri. Pravni predpi-med politiki. Usklajevalni forum državni mediji ne bi ukvarjali z še stvari se niso spremenile v 15-denimo v primeru poplav jim si, tako tudi manjšinski zakon, je pomemben zato, ker lahko omnarodnostmi le v okviru manj-20 letih. Na Madžarskem manj-lahko odvzamejo sredstva. Tudi seveda določajo, da se lahko budsman pride celo do ministrov, šinskih oddaj, temveč da bi se šine še vedno nimajo zastopstva sicer načrtujejo, da bi lokalnim vsak deklarira kot kakršna koli ki sicer njegovih klicev in obiskov njihovi problemi pojavili tudi v državnem zboru. Za uresniči-manjšinskim samoupravam narodnost. Če bi recimo uvedli niso prav veseli. Kljub temu trdi v drugih programih. Zaradi tev te želje je bilo do sedaj več dodelili le 85 % dosedanjih sred-kriterij obvladanja jezika, bi pri dr. Kállai: »Nisem na tem položatega se je sestal s predsednikom predlogov, ombudsman želi iz stev, ostalih 15 % bi si morale Romih odpadlo 80 % ljudi. Manj-ju, da bi me imeli radi, temveč da državnega radia in načrtuje vseh izbrati najboljše elemente pridobiti preko natečajev. Pred-šinski novinarji so opozorili tudi se nekaj premakne.« pogovor tudi s predsednikom in jih združiti v nov predlog. V log dr. Kállaija je, da bi osnovna na probleme z naraščajem, saj Dušan Mukič Porabje, 15. novembra 2007 3 SKLAD KRAJCZÁROS JE OBNOVO NAGRADNI NATEČAJ SODAČKE GROBE V UKANCU V prvi svetovni bojni je mrlau trno dosta lidi. Največ krvi se je prelejalo na soški fronti (isonzói front). V Porabji ešče zdaj živejo lidgé, steri se spaumnijo, ka je njini dejdek ali pradej dek tö bijo na tej fronti. Ništrni so tam ostali, ništrni so samo splazerani bili pa so nazaj prišli. Dapa tiste grozne dneve so nikdar nej mogli pozabiti. Najvekšo pa najbole poznano sodačko graubišče, na sterom počivajo spadnjeni sodacke avstro-ogrske monarhije, je pri kraji Doberdob (Doberdó) na Talanjskom, dapa dosta menkši graubišč geste ešče v tistom tali Slovenije tö. Kak cajt dé, križi, kapejlice na tej graubiščaj vse bole na nikoj pridejo, če se nišče ne najde, steri bi skrbo za njij. Pred par mejseci nazaj sam dobila eno pismo po elektronski pošti od sklada Krajczáros iz Székesfehérvára. Prosili so me, če bi jim dolaobrnila pismo, steroga so dobili iz Ukanca. (Tau je kraj v Sloveniji, gde majo sodačko graubišče iz prve svetovne bojne.) V pis-mi je bilau dolanapisano, kak morajo popraviti lesene križe, kakšni morajo biti napisi, ka trbej popraviti na kapejlici pa tak tadala. Sklad Krajczáros (Krajczáros Alapítvány) je zisko lidi, steri so z dobre vole pomagali pa so na konci leta, začetki geseni opravili vsa potrejbna dela. Tak so te leko za letošnji 1. november, za vsisvecovo prejkdali obnovleno graubišče. Na tau priliko so prišli predstavniki veleposlaništev iz šestnajsti rosagov, med njimi vogrski veleposlanik v Ljubljani József Czukor tö. Navzoče je pozdravo predsednik sklada István Németh, steri je med drugim tau pravo: »Danes zaključujemo program, za katerega so bili povod dogodki, ki so se odvijali pred devetdesetimi leti. Na tem pokopališču počivajo vojaške žrtve I. svetovne vojne. Teh skoraj 300 vojakov je zgubilo življenje v vojni, ki je zahtevala skoraj dvajset milijonov žrtev. Bili so vojaki različnih ljudstev in narodov. Bili so vojaki držav nasprotnic, le njihova usoda je bila skupna, življenje so zgubili na bojnem polju. Danes nam je že jasno, da je bilo prelivanje krvi v I. svetovni vojni brez pomena. Toda vojaki, ki počivajo tukaj, so se borili takrat za svojo domovino. Borili so se pod praporjem svojega polka, izvrševali so ukaze, in danes bi lahko rekli, nima več pomena, na kateri strani so se borili. V teh bojih so žrtvovali za domovino najdražje, kar so imeli, svoje življenje. Zato so vsekakor vredni, da se jim naša generacija pokloni. Sodelavci Sklada Krajczáros so sprejeli nalogo in opravili obnovitvena dela na tem pokopališču. Rezultati našega dela govorijo sami zase. Veliko ljudi je delalo na tej obnovitvi. Dovolite mi, da se jim tudi ob tej priliki zahvalim. Bili so taki, ki so nam pomagali z denarjem, z materialom, z delom ali storitvami, bili so taki, ki so nas hrabrili z besedami ali pomagali s tem, da so pospešili razne uradne postopke. Za nas je bila vsaka pomoč enako pomembna. To je bilo pravo timsko delo z močno družbeno podporo. Naša zgodba se odvija danes, leta 2007, v srcu Evrope. Naše prepričanje je, da tu in zdaj gradimo novo Evropo, ki želi živeti v miru. Skupaj opravljeno delo na tem pokopališču in današnja prireditev sta spomin na padle vojake, obenem pa opomin vsem narodom, da 70. obletnico smrti uglednega madžarskega pesnika Attile Józsefa (1905-37) praznujemo 3. decembra 2007. Ob tej priložnosti bi radi tudi slovensko javnost spodbudili k sodelovanju pri prevajanju njegove poezije, ki je bila do sedaj v slovenščino zelo skromno prevedena. Sledeči naslovi njegovih pesmi so dobesedni prevodi: • S čistim srcem • Za svoj rojstni dan • Govorijo njegova usta Pozivamo pesnike in prevajalce k prepesnitvi vseh treh predlaganih pesmi. Trije najboljši prevodi bodo denarno nagrajeni skupaj v višini 1000. Za nagrade je poskrbela Fundacija Attile Józsefa iz Budimpešte. Zmagovalna besedila bodo objavljena tudi v načrtovani zbirki, ki bo izšla pri Študentski založbi in bo predstavljena na spominskem literarnem večeru 10. decembra 2007 v KUD-u F. Prešerna. Prosimo, da prepesnjene pesmi pošljete na spodnji naslov, kamor se lahko obrnete tudi za vse dodatne informacije in prosite za besedila pesmi: lkcszslt@gmail.com Besedila bo pregledala tričlanska žirija: Aleš Šteger, Urban Vovk in Zsolt Lukács. Rok oddaje pesmi je 3. december. Zmagovalci razpisa bodo obveščeni po elektronski pošti. Življenjepis Attile Józsefa najdete na Wikipediji. TISZTA SZÍVVEL Nincsen apám, se anyám, se istenem, se hazám, se bölcsőm, se szemfedőm, se csókom, se szeretőm. Harmadnapja nem eszek, se sokat, se keveset. Húsz esztendőm hatalom, húsz esztendőm eladom. Hogyha nem kell senkinek, hát az ördög veszi meg. Tiszta szívvel betörök, ha kell, embert is ölök. Elfognak és felkötnek, áldott földdel elfödnek s halált hozó fű terem gyönyörűszép szívemen. 1925. márc. RIME: AA BB sedmerci, 3/4 & 4/3 „šepa« S ČISTIM SRCEM Nimam očeta niti matere, niti boga niti domovine, niti zibelke niti krste, niti poljuba niti ljubice. Tri dni že ne jem, niti malo niti veliko. Mojih dvajset let je oblast, svojih dvajset let prodam. Če nikomur niso mar, jih bo pač hudič kupil. Vlomil bom s čistim srcem, če bo treba, tudi človeka ubijal. Ujamejo me in obesijo, s sveto zemljo prekrijejo in smrtonosna trava poganja na prelepem mojem srcu. marca 1925 madžarska ljudska pesem, stroga forma! moramo živeti v miru. prihodnjim generacijam vse Veliko takih spominskih mest več spominskih mest.« in pokopališč je po svetu. Ne-Vogrska in Slovenija sta nej katera so lepo negovana, ne-tak dugo nazaj podpisali medkatera propadajo in mesto državni sporazum o urejanju nekdanjih grobov ponovno vojnih grobišč. Sodelavci pri prevzema narava. Mi, sode-tom skladi pravijo, ka jim tau lavci Sklada Krajczáros, si da nauvo volau pa mauč, ka prizadevamo, da bi ohranili do delali tadala. M. Sukič Porabje, 15. novembra 2007 4 Človeki dočas ka dela pa plačo dobi, dočas ma s plače dolavlečejo tiste pejnaze, ka na penzijo vkraj dejvajo. Gda tista lejta zadobimo, ka v penzijo leko demo, te se tej pejnezge mejsečno nazaj plačüvajo. Eden menja, drugi več dobi, odvisno od tauga, sto kakšno plačo je emo. Tau bi mislili, ka tau automatično dobimo, gda te lejta zadobimo. Nej je vsigdar tak, sploj pa te, če smo v več rosagaj delali kak Kalman pa Nada Gašpar iz Čepinec. • Kak dugo čakata že na penzijo? »Že od februara mau, dapa do tejga mau še eden filer sam nej daubo, tau je zato, ka so v Avstriji tapotegnili. Če bi samo v ednoj državi delo, te bi že davnik daubo, dapa ge sam v tri rosagaj delo.« • V šterij državaj ste vse delali? »V Avstriji, v Nemčiji pa doma v Sloveniji.« • Ka ste vi delali? »V vse trij mejstaj sam pri zidari delo. Od šestdesetpetoga leta naprej sam začno v Avstriji delati, te je eške žena doma bila, zato ka smo ižo začnili zidati. Trbelo je pejnaze pa sam mogo slüžit iti, doma dela nej bilau tistoga reda.« • Kak ste si tam delo sprajli? »Prejk borze dela sam si delo spravo, pa od šestdesetpetoga leta do šestdesetdevetoga sam delo v Avstriji. Od šestdesetdevetoga leta je žena v Nemčijo üšla delat pa mi je telko marnjavila, naj dem za njau, ka bi nej sama bila. Pa sam te tak üšo ge tü v Nemčijo. Te čas so oča mrli pa je moja mati sama ostala. Sirauta se je dosta mantrala, zato ka eške našo deco tö mogla opravlati.« • Gda ste pa nazaj prišli? »Osemdesetpetoga.« • Dočas, ka ste v Nemčiji delali, ste zato ojdli kaj domau? »Pa vejš, ka smo ojdli. Mlajši so doma bili, pa ižo smo delali te čas, tak ka vsakši drugi Penzijo čakamo mejsec smo prišli domau. Gda smo pa dobili dopust, te smo pa na dukši čas, na keden ali dva kedna, prišli.« • Kak ste domau ojdli? »Z autonom. Vejpa telko autonov smo meli, ka ranč je ne vejm vküpprešteti. Brezi autona bi žmetno bilau domau ojti.« • Gde ste pa stanovali? »Pri ednom kmeti smo meli stanovanje.« • Nada, ka ste vi delali v Nemčiji? »V ednoj fabriki sam delala trinajset lejt. Za televizije, za radije, za špajerte za vöre smo delali dele. Ge sam na ednom mašini brüsila tisto žalejzge, ka so tam redli.« • Tau je te nej žensko delo bilau. »Leko ka nej, dapa tam smo vse ženske delale na tisti strojaj. Nej je leko delo bilau. Cejli den sam petrolnata roke mejla. Moje roke so trinajset lejt v patroliji pa v olji bile. Zato ka je mašine den nauč mazati trbelo, pa smo tak smrdeli kak vsi vrazgé. Dosta žensk je nej ladalo tau delo. Štirdeset nas je šlau od tec, za par mejsacov nas je že samo pulonja ostala. Vrajže je bilau tam. Če štera üšla cigarejt skadit pa je šef vpamet vzejo, tistoj drügi den več nej trbelo delati. Za trinajset lejt je fabrika nanikoj prišla, pa sam ge pet mejsecov štemplat ojdla, zato ka sam nej mejla posla. Potejm sam v ednom hoteli delala.« • Ka ste delali? »Vse, od küjanja do pucanja sob, vse.« • Zaka ste si tak zmislili, ka nazaj domau pridete? »Moja firma zidarska je tü dolazabuktivala, pa sam brez dela austo, drugo pa tau, ka mati že stara bila pa slaba. Pa sva se te tak zmislila, ka hajt domau. Tam so za šenki tö nej davali pejnaze, pa drugo tö nej. Dapa če bi delo mela obadva, te bi vejn nej prišla domau. Te bi ostali vanej v Nemčiji. Etak smo pa prišli domau. Bau kak bau.« • Pa kak je bilau doma? »Domau sam prišo, eden čas sam pri zidaraj delo. Te sam dolaspadno pa sam si nogau strau, pa potistim sam že samo doma bijo. Z ženauv vret sva doma grünt delala. Eden čas, ka sva ladala, po pet, šest krav sva mela. Zdaj že samo dvej, ka se ne splača, pa ranč ne ladava telko delati več. Ona ne more gora na kaula, pa ge tö ne morem. Ka ’š te zdaj delo? Nega lüstva, ka bi pomoglo. Deca tö ne pogledne nika nej es.« • Kelko mlajšov mata? »Tri dekle. Dvej sta se tü naraudile doma, tretja pa vanej v Nemčiji sedemdesetoga leta. Gnesden že deca nej taša kak gnauksvejta. Prvin so pomagali starišom, dapa zdaj že nej. Ranč na te kraj ne poglednejo, eške na rojstni den ne pridejo, ka bi čestitali. Najmenša se je devetdesetprvoga oženila, pa od tistoga mau je doma nej bila. Pa ranč je nej dalač vkraj od nas, tü je v Petrauvcaj. Niti njena deca ne vej, gde smo doma. Pa je brezi svaja odišla kraj z daumi.« • V penziji ste že, samo ne dobite penzije, s koga živete te? »Človek se tamantra. Zdaj sam štirideset kubikov lesa audo. Če bi tau nej audo, te bi nas vrag vzeu. Audo sam že svinjau pa telico tö. Človek si tak pomaga kak leko. Dapa tau je vse slabo. Čéke goradamo pa dosta že ranč ne ostane. Dapa zdaj tak mislim, ka nika že baude iz penzije. Vsaki den čakam, ka pošlejo dokumente, pa potistim pejneze.« • Vejte, ka kelko dobite? »Ge tak mislim, ka iz Nemčije 500 evrojov moram dobiti. Dugo že etak brezi pejnaz vlejčti ne more. Ka mo te delali, če že nede ka odati. Kučo naj odam više glave?« • Če gnauk penzijo dobita vi pa žena tö, te več nika drugo nede vama falilo, samo naj zdravje mata, nej? »Če penzijo pa zdravje bova mela, te va že vesela, dapa najbola bi se te veselila, če bi naja mlajši tü pa tam malo poglednili.« Karel Holec Opravičilo V našoj zadnjoj številki smo se zmautili pri podpisi pri kejpi na 5. strani. Na kejpi je Žuža Škaper. Za napako se opravičujemo njej in avtorici članka Klari Fodor. Naaupek se je leko razmo v članki en stavek tö. Žuža seveda zna slovenski in vogrski, malo pa nemški pa angleški tö. Uredništvo Porabje, 15. novembra 2007 5 Marta Sever iz Šalamenec – najbaukša pavarkinja Slovenije CEJLO LETO SMO VSAKO GRÜDO MELI OBDELANO (2) Marta Sever iz Šalamenec je letos gratala najbaukša pavarkinja v Sloveniji. Kakšna so bila njena mlašeča pa mlada lejta, ste leko prešteli v prejšnji novinaj. Njeno živlenjsko paut smo tam taknjali, ka sta se z njenim pojbom Ferekom 1968. leta oženila, potistim sta eške skurok edno leto bila v Avstriji, dapa Marto je srce nazaj vlejklo, tak sta te na konci leta 1968 prišla nazaj v Šalamence pa začnila gazdüvati. »Začela sva sama vertivati, štale sva zozidala, vsako leto sva nika zidala, vsakšo leto sva vküper šparala pejnaze za kakšen mašin, traktor…« Nej je naleki bilau, dapa kakkoli so je drugi nagučavali, naj vtjüpstaupijo z drugimi pa naj vtjüper mašine küpijo, Marta pa Ferek sta nej stejla. Te so prej v vesi gučali, ka onadva pa nejmata pejnez, dapa ona sta raj malo duže šparala pa sta si vse sama küpila. »Pa vejš, ka je nama nej žau,« pravi Marta, »tisti mašini, ka so je vküper küpili, so že vse nanikoj prišli, müva pa eške itak vse mava.« Gda so mlajši – mata dvej čeri pa enoga sina -eške mali bili, sta več delala. »Cejlo leto smo vsako grüdo meli obdelano, nigdar je nej bila njiva prazna, tak ka smo leko dosta živine meli.« Kakkoli je na verstvi dosta dela bilau, si je Marta za svojo deco vsigdar čas vzela. »Mali so bili, so v šaulo ojdli. Prva lejta, kak so začnili v šaulo ojti, sam si ges za nji čas vzela, sam z njimi sedela pa se včila. Gda so že vekši bili, so se pa sami navčili. Če naja nej bilau doma, sam jim na list napisala, gde sva. Oni so se nageli, navčili, po tistim so pa prišli za nama. Vsigdar sam jim obed sküjala, kakšen je biu, takšen je biu, dapa vsigdar je küjeni biu.« Marta ovak tö rada pečé pa küja. Njen šparet pa peč sta nikdar nej prazna. Kak smo že pisali, največ se je navčila od svoje mame pa od sobolice (šivilje), pri steroj se je včila šivati. Dapa sama je tö dosta včinila za tau, naj iz nje dobra vertinja pa küjarca grata. »Ojdla sam na küjarske tečaje (tanfolyam) v Rakičan. Tau je bilau te, gda je moja mama sedem lejt v posteli ležala. Dapa na mejsec sam si en den vsigdar vzela za svojga, ka sam leko šla od daumi. Krüja mi ne kipüjemo, vse doma pečém.« Marta je dosta priznanj (elismerés) dobila za svoj krü. Večkrat je bila na razstavaj. Najprva je pekla samo domanji rženi krü, te jo je pa kmetijska svetovalka gospa Donkova nagučala, naj pripravi sadni krü. Tau je krü, v steroga testau notra süjo sadje zmejsijo pa ga tak spečejo. Te krü pečejo za božične svetke. Tak je te bila Marta s tem sadnim krüjom na razstavi na Ptuji pa je prvo leto dobila bronasto priznanje. Dapa Marta bi nej Marta bila, če bi ona s tejm zadovolna bila. Zatok je pa te prosila gospau Donkovo, naj njej prinese tisti papir, gde je žirija dolanapisala, ka je nej dobro bilau, pa de te ona probala te hibe vöpopraviti. Pa tak je bilau, drugo leto je dobila že srebrno priznanje… Vsevküper je na tej razstavaj dobila tri bronaste, dvej srebrni pa dvej zlati priznanji. Dapa Marta rada segne za pero tö. Tisti bralci, steri štete naše novine ali Slovenski koledar, zdaj že par lejt leko vsigdar od njé tö kaj najdete pa preštete. »Gda sam v 4. klas šaule ojdla sam že pisala pesmi (verseket). Deco sam pri nas vküppobrala pa smo se jij navčili pa nastopali na proslavaj. Gda sam že starejša bila, sam tö vsigdar nika pisala, pesmi, skeče (jeleneteket). Proslave sam organizirala, za borovo gostüvanje sam lidi vküpspravlala pa njim gvante šivala…« Če se človek malo zamisli nad tejm, ka vse Marta dela (za porabske razmere velka gazdija, trgé mlajši, zdaj že vnuki, delo v društvi…) se najprva pita, odkec ma za vse tau mauč. »Tau je ena takša višja mauč, stero bi mogo vsakši človek meti,« pravi Marta, »ka bi pauleg svojoga dela za svojo düšo tö kaj napravo. Naše kmetice, ništrne samo fejst delajo, ne idejo nika med lidi. Z nikšim dodatnim se ne ukvarjajo. Ges vsigdar tak pravim, ka samo jamrati (žaurgati se), samo nika šinfati, ne ide. Te si v glavi tö nej dober. Moraš tau vse v glavi tö razčistiti pa pauleg vsega dela nika za sebé tö meti.« Najvekšo veselje pa ma Marta v tejm, če je njena velka držina zadovolna pa srečna. Najstarejša či ma svoj dom pa dva zdaj že velka deteta, pa kak Marta pravi, njeni mauž je dober zet. Mlajša či je eške sama, si je küpila stanovanje (lakás) v Soboti pa tam vči na šauli. Sin dela na občini, živi z ženo pa hčerko doma pri kuči pa je v velko pomauč starišom. Mala vnukica tö rada ma živino, v štali prej ma svojega teleta, steroga vsakši den pogledne pa pobauža. Marta dobro vej, ka brezi svoje držine nej bi mogla gratati najbaukša pavarkinja v Sloveniji. »Če bi nej bilau mojoga vrloga moža pa moje vrle dece, bi ges tau nej mogla. Pri naši kuči je tak, ka mi eden za drugoga vse napravimo. Müva s Ferekom si delo raztalava, pa če kama trbej iti, vsigdar ideva vküper. Deca pa tü. Vsigdar so radi pomagali pa radi pomagajo eške gnes. Nej je sram povedati, ka so s kmetov (od pavrov) pa nej je sram iti nej v štalo pa nej na njivo. Tau je bila moja srčna želja pa želja moža Fereka tü, ka če sva se müva nej mogla vönavčiti zavolo pejnez, naj se najina deca vönavčijo. Pa hvala baugi vsi trgé majo diplome. Vsigdar sam si mislila, ka bi malo bauto napravili ali vinotoč (borkimérés). Deco je drugo zanimalo, ges sam je nikdar nej silila. Pa zdaj vidim, ka je tau tak dobro gé.« Marijana Sukič Porabje, 15. novembra 2007 6 Iz Prekmurja v Porabje »Ja, vola pa ta moja lübezen do Porabja« Boris Velner, harmonikar z Vučje Gumile v Prekmurji, že več lejt z veseljom sprvaja števanovsko mlašečo folkloro, mlado sakalauvsko folkloro pa mlašečo sakalauvsko folkloro tü. Nam na Zvezi pa samim mentorom, plesalcom je velko brigo rejšo s tejm, gda se vzeo za tau lejpo poslanstvo. Zatau smo eške hvaležni mentorici Mariji Rituper, stera ga nam je sprajla, kak nam tá povej sam fudaš. »Z Marijo Rituper sva se slučajno srečala v moji vesi, v Vučji Gumili. Meli smo tam pevski zbor, keroga sam ges spremljau s harmonikov. Zaprosili smo gospau Marijo, naj nam s svojo strokovnostjo pokaže eno paut, po keroj moramo iti pa naj malo vsevküper znanje pridobimo. Tak čisto slučajno so mi oni povedali en večer: „Ka, Boris, bi ti slučajno šeu v Porabje na Madžarsko z menov igrat, ka nücam muzikanta?” In sam ges takoj privolo. Nej ka bi pravo, ka sam zdaj uveljavleni, depa té me eške niške nej pozno, edino doma v vesi so znali, ka znam igrati. Zatau je biu tau za namé velki izziv. Odlaučo sam se, ka mo šeu, ka bi rad spozno lidi z drüge strani meje tü. Tau mi je biu kak najvekši izziv, ka sam v tau kraji nikdar nej odo. Odločitev nej bila žmetna za mené. Moram povedati, ka sam fejs srečen, ka kak lidgé tak okolje, tak nasplošno vse, ka se dogaja tü, je zamé lepau.« • Kak si prišo do toga, ka ‚š se včiu igrati na harmoniki? »Ges sam najprvin odo v cerkveno glasbeno šaulo, sam se včiu igrati na orgle pa v cerkvi sam igro. Odo sam eške v srejdnjo šaulo, gda je gnauk oče prišo domau s slüžbe pa pravo, če bi ges igro na har moniki, mi go küpi. Je vido, ka sam nadarjeni na klaviri. Ges sam té z velkim veseljom pristaupo do toga. Oče mi harmoniko küpo. Zgodilo se je pa, ka sam ges harmoniko vzeo v roké pa sam pau leta nika probo čisto tak po svojom igrati, nej sam emo znanja, nika sam se samo doma mantrau. In sam volau zgübo zatau, ka nej gratalo tisto, ka bi ges ščeo. Harmoniko sam pospravo. Gda sam pa šeu v Maribor, smo študentje vmejs meli kašne fešte in sam ges vido, ka bi meni harmonika prav prišla. Té sam se odlaučo nikak nazaj za harmoniko in sam se včiu pa včiu. Začo sam malo bola igrati pa vse bole, bole. Več igraš, baugši si, nej?« • Rejsan, vaja dela mojstra. Kak ti je pa leko bila ga. Marija Rituper na pomauč? »Gospa Marija so mi dali eške ejkstro volau vcuj za folklorne plese, keri je približno dvajsti. So mi pravli: „Ti par večerov prideš k meni tak dva mejsace pa va müva malo vküp igrala. Tau ti včasik zgrabiš, ka maš dober posluh.” Sam šeu gnauk k njim pa so mi na klaviri dojzaigrali vse pesmi za plese pa so mi posneli na kaseto. Ges sam té tašno volau daubo, ka tiste plese sam ges v ednom dnevi vse znau doma zaigrati. Šeu sam parkrat nazaj k Mariji pa sva vküp igrala, dočas ka so mi leko pravli: Boris ti znaš igrati, leko ideš z menov na Madžarsko.« • Kakoli, ka si lepau vözraščeni mladi moški, puno energije, ambicije, zatok zate tau tü nej mali trüd, ka kedensko dva zadvečerka prideš igrat folkloristom. »Tau, ka ges odim, je rejsan nej tak enostavno. Nej sam eške diplomiro, mo tau leto zrikto. Slüžbo mam. Doma sta stariša betežniva, mamo pa velko kmetijo pa več ali menje vse ges delam. Vse moram doma včiniti. Tau tak zdrüžim vküper, ka idem igrat, potistim pa največkrat večer do desete vöre delam na njivi zatau, ka té čas notri pridobim. Če človek má volau, je nej nika žmetno. Pa tisti čas moja dekla, zdaj mi je že žena, Marjetka, ona ma velki vpliv na tau, ka leko odim, prauti nika ne povej, tüdi zdaj nej, ka dejte mava. Drügo pa, ka me doma v familiji vsi podpirajo. Ja, vola pa ta moja lübezen do Porabja.« • Trno rad maš mlašeče folklore, kak se pa poznaš s sakalauvskov mladinov? »Ja, fejs dobro. Mislim, ka zdaj že znajo, ka sam ges človek, ka ka povejm, tau je. Ka sam recimo nikdar na vaje nej zamüdo. Mogauče zamüdo, če kaši drügi faktor biu kriv, liki po svoji krivdi nikdar nej. Ali ka sam povedo, tau je pa vsikdar bilau. In oni so tak, ka vidim, ka se trüdijo pa odijo na vaje, če gli so zaposleni pa tüdi vse drüge stvari majo. So fejs vrli, ka pridejo na vaje.« (se nadaljuje) Klara Fodor Pismo iz Sobote STARA PUBERTETA Lüblene moje, dragi moji! Kakoli obrnem, je nej vredi. Na, néde svejt na nikoj, depa zavolo sebe sam nej najboukše volé. Pa zatoga volo je nej vredi pa je nej nikak vredi. Ka bi grun nut v teve vdaro! Na, vej je na teveni vsigdar kaj čednoga ali pa hecastoga za pogledniti. Depa tou, ka sam eto vido pa poslüšo, tou me je rejsan steplo. Vejte, ka so mi ništerni včeni možakarge pa ženske gučali pa dopovedavali? Ka prej možakarge, gda pridemo v edna bole starejša lejta, doživemo eške edno puberteto. Si leko brodite? Ge, vözraščeni moški z držino pa svojov taščov Regino, trno čedno žensko, mo prej gnouk prišo v drugo puberteto! Ge, ka mam mlajše v puberteti, ka je vse razganja, mo prej eške gnouk prišo v puberteto. Ka de me razganjalo kak moje mlajše! Vej pa tou dun ne more biti istina! -Moški neškejo vörvati, ka pridejo v drugo puberteto. Tou se njim vidi smejšno pa kak če bi je sram bilou. Depa tou je gé eden psihološki proces, v sterom se kaže, kak moški neškejo starejši biti, kak pa so za istino. Kak če bi se škeli držati svoje mladosti, stera pa mine, kak mine vcejlak vse v človekovom žitki, - je tumačila edna ženska, ka se je trno za čedno držala, pa je bila dosta bole stara, kak pa se je vönaravnala. Una de meni gučala! Žena se je samo naraji smedjala, ka se telko čemerim kouli toga. Ja, njoj je léko. Ka pa ge? Ka pa ge, ka mo prišo v drugo puberteto? Gda sam se vseeno malo zmiriu, sam začno bole trejzno broditi. Ka pa, če majo tisti iz tevena istino? Na, nej vcejlak istino, depa samo tak malo istino? Leko, ka je tak, ka ništerni moški rejsan pridejo v drugo puberteto, depa meni se tou ne more zgoditi. Meni gvüšno nej! -Pri ništerni moškaj se začne druga puberteta kazati v njivom oblačenji. Začnejo se oblačiti v vcejlak ovakšen gvant, kak so meli šegou. Res je, ka njim ne paše najbole, ka so tiste cote bole za mlade, depa uni sebe vidijo ranč tak, kak se škejo videti. Moderne pa mlade. Zvün toga pa se začnejo na nouvo frizejrati. Inda so si drugi pubertetniki piščavali konjske repe, zdaj se tetovejrajo pa si nut dejvlejo ringline. Tak se druga puberteta vidi zvüna, -je na teveni tumačila edna druga ženska, ka je mejla vlase napravlena na dva štuka pa ranč una de meni gučala. Depa gda sam malo tadale brodo, sam nagnouk vido dosta možakarov v drugi puberteti. Eden poznanec si je dau ringlin v vüjo za svoj štiridesetpeti rojstni den. Eden drugi si je na rit dau tetovejrati metüla. Eden nosi frzuro kak gnezdo od srake, drugi pa slednje tri vlase mota v nikšno kito. Eške dobro, ka mene ta puberteta nigdar ne zaodi! -Ništerni pravijo, ka moški nigdar vö ne zrastejo. Uni vsigdar ostanejo v puberteti, stera se včasi pokaže malo bole ali malo menje. Po štiridesetom leti se pokaže najbole, - je bila trno moudra tretja ženska, ka je bila oblečena kak kača. Na, bole sam si brodo od toga, ka so gučale, bole sam biu gvüšen, ka mene ta druga puberteta ne zaodi. Dobre vole sam odišo v krčmou. Tam je biu eden moj stari pajdaš z motorom. Nikšen suzuki ali kaj takšoga. Trno se mi je povido. Pa sam se malo pelo z njim. Leto je kak Perün, gda včesne. Doma sam ženi povedo, ka si motor küpim, ka sam se trno dobro čüto na njem. Pa kak sam tou povedo, sam se že grizo v gezik. -Druga puberteta se kaže pri ništerni v tejm tö, ka začnejo lejtati z motorami, ka se tak čütijo neodvisni (független) pa mladi,-je povejdala ešče tista kača. Depa ge mo emo motor pa naj grün vdari v puberteto! Miki Porabje, 15. novembra 2007 7 NAŠA ZLATA RIBICA TUDI MI SE UČIMO SLOVENSKO Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge Na Dolnjem Seniku lepo živijo skupaj Kljub temu z veseljem lahko povemo, to. Tedensko ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Madžari, Nemci, Slovenci in Romi. da se malčki na Dolnjem Seniku spo-prihaja učitelji- Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. EŠKE ENA ZLATA RIBICA Potok je teko, kak je šegou meu tečti. Nej najbole brž pa nej najbole pomalej. Pa zlata ribica je tö živela v njem, kak je šegou mejla. Tü pa tam je spunila kakšo željo pa plavala tadale. Ja, vse je bilou normalno, kak mora biti. Pa bi tak ostalo tadale, če bi se nej ednoga dneva v potoki znajšla eške edna zlata ribica. Vej se, ka takšo ne more biti. Pa se vej tou tö, ka tou nika ne more biti. Dvej zlativi ribici pa eden potok, prosim vas. Zato je nej čüdno, ka je domanja zlata ribica na bejlo gledala tou nouvo zlato ribico. Pa je tou ranč nej bila zlata ribica. Tou je bila redna zlata riba. Vej je pa nej čüdno. V potok je prišla iz velke reke. Iz tak velke skur kak Donava. -Neškem te naganjati iz mojoga potoka. Depa ge sam v njem zavole. Ti si v potoki više odiš, - njoj je povedala domanja zlata ribica, gda sta se eden čas gledale. - Samo tou me mantra ... -Nej! Nejsam zatoga volo es priplavala, ka bi tebe odgnala, -jo je mirila tihinska zlata riba. -Leko bi te pogejla, če bi te škela. Neškem tou! Škem, ka sva padaškinje. Pa ti vöovadim, zakoj. Zlata riba je začnila zlati ribici gučati, zakoga vole je prišla v njeni potok. Una je gé doma tam nin daleč. Una je gé iz edne dalešnje krajine. Dugo je plavala v njeni potok. Čüla je od nje, ka trno dobro vej želenje vöspuniti. Pa je zatoga volo prišla es k njej. - Škeš, naj ti želenje vöspunim, - se je čüdivala zlata ribica. - Trno krepko si tou želejm, - je prajla zlata riba. Tumačila njoj je tadale, zakoj si tou želej. V njenoj krajini so lidge včasi malo čüdni. Gda jo steri zgrabi, si želejo vsefele. Takša čüdna želenja majo, ka njoj je včasi vse lagvo. -Inda svejta so si želeli zdravdja ali pa pejneze. Gnesden bi leteli na Mars. Edni bi škeli živeti nut v videošpilaj. Najdejo se takši, ka škejo biti čalejrge ali pa čaralice. Eto je eden škeu, naj de un zlata ribica. Rejsan mi je že vse više prišlo. - Ka pa želejš, naj ti ge vöspunim, - jo je pitala zlata ribica. -Želejm si, ka več nemo zlata riba. Želejm si, naj gratam vcejlak normalna, vcejlak prousta riba, - njij je prajla. Po prvici povedano, je tou tö bilou čüdno želenje. Po drugom kraji pa jo je zlata ribica razmila, ka njoj guči. Leko bi njoj spunila želenje. Depa tou se ne more samo tak vöspuniti. Zlata riba jo mora najprva zgrabiti. Po tisom njoj leko vöspuni želenje. Zato jo je z lampami zgrabila za rep. -Püsti me, püsti me! Če me pistiš, ti želenje vöspunim, - se je drla zlata ribica. -Naredi me za normalno ribo pa te pistim, če nej, te pogejm, -je prajla zlata riba. Tak nagnouk je v potoki več nej bilou dvej zlati rib. Tista Otroški vrtec je edina institucija v znavajo in ukvarjajo tudi z jezikom vesi, ki je po ustanovitvenih doku-nekaterih staršev, starih staršev, s mentih nemški narodnostni vrtec. slovenskim jezikom. Tudi starši so za ca z gornjeseniške ŠTEVANOVSKA ŠOLA BO LEPŠA Ko sem na števanovski šoli nastopila službo ravnateljice (letos septembra), sem začela razmišljati in iskati ideje, kako narediti to malo šolo lepšo, staro stavbo bolj domačo, da bi se naši učenci bolje počutili med starimi stenami in oguljeno opremo. Na šoli imamo aktivne in pridne učiteljice, ki so odprte za nove stvari. Zato smo si izmislile, da bomo enobarvne, dolgočasne stene poslikale s pomočjo učencev. Če boste stopili v našo šolo, boste na koncu hodnika zagledali na steni podobo števanovske cerkve in šole. V učilnici, ki jo uporabljajo najmlajši, smo naslikali razne živali, ki jih učenci poznajo iz različnih pravljic. S tem delom bomo še nadaljevali. Učenci s svojimi učitelji lepšajo, dekorirajo tudi ostale učilnice. Ker je šola mala in ima malo učencev ter majhen učiteljski kolektiv, se učimo in delamo kot v družini. Tudi popoldne se odvijajo razne aktivnosti v krožkih in kulturnih skupinah. Trenutno se pripravljamo na miklavževo, na dan doma. Igraje se naučimo pozdrave, imena sadežev, živali, poimenovanja delov telesa, igrice, izštevanke. Med tednom seveda tudi samo ponavljamo. Najraje pa plešemo in pojemo na slovensko glasbo. Veselo in ponosno se predstavimo na prireditvah slovenske manjšinske samouprave v vasi in pokažemo, kaj vse smo se naučili. Upoštevamo pregovor, da več jezikov znaš, več veljaš. Z učenjem jezika je treba čimprej začeti. Upamo, da bodo malčki iz našega vrtca svoje znanje v slovenščini širili, bogatili tudi v osnovni šoli. vodja vrtca Dolnji Senik Rozalija Sarka starejših občanov in na božič. V teh dneh pa bo izšel tudi šolski časopis »Šolske drobtinice«. Agica Holec ravnateljica JESENSKI POHOD 19. oktobra smo se učenci in učitelji napili in naigrali. vrnili na šolo in od tod je vsak šel DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seni-Čas je hitro minil, mi smo se pa imeli domov. Martina Zakoč, DOŠ Gornji Senik ku odpravili na jesenski pohod, na zelo zelo dobro. Ob pol treh smo se Grebenjšček. Ta pohod je na naši šoli že tradicija. Odpravili smo se ob deseti uri. Pot je trajala dobro uro. Tam zgoraj so nas že domačini čakali. Ko smo prišli na breg, je začel pihati mrzel veter, ampak vreme je vseeno zdržalo. Najprej je naš učitelj zgodovine imel kratko predavanje o 23. oktobru. Fantje so zanetili ogenj, potem smo pa pekli hrenovke, slanino in kostanje. Igrali smo se vojno s številkami (számhá velka indašnja zlata riba je brž odplavala domou, ka je vse šprickalo za njou. Zlata ribica pa je veselo plavala po svojom potoki. ború), ki se nam je zdela super. Ne - Sto vej, tisti vej, - si je veselo popejvala. kateri so igrali nogomet, rokomet Miki Roš ali so se samo lovili. Smo se najedli, VEDLI STE? Dostavse tašo je po naši vasnicaj v Porabji, ka človek vsakši den vidi, pa itak nika ne vej od tistoga. Potejm se nika notra pokaže v vsakšoj številki novin, vsigdar iz druge vesi. Krstilnica v števanovskoj cerkvi PETEK, 16.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 KINGDOM, ANG. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: NESREČNA LJUBEZEN, 16.30 SLOVENSKI VODNI KROG: BOHINJSKO JEZERO, IZOBR. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.10 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PETEK, 16.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.45 UMETNOST IGRE, 13.10 EVROPSKI MAGAZIN, 13.40 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 14.05 EMIL V JUŠNIKU, ŠVEDSKO-NEMŠ. FILM, 15.40 ŠPORT ŠPAS, 16.10 MOZAIK, 16.40 SMRTONOSNE BITKE PRVE SVETOVNE VOJNE, NEMŠ. DOK. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA -GALERIJA IGRALCEV: DARE VALIČ, 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.55 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 21.20 KRAJ ZLOČINA, AM.-NEMŠ. FILM, 22.50 ŠE EN DAN V RAJU, AM. FILM, 0.30 GLAVA DRUŽINE, AM. NAD., 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL * * * SOBOTA, 17.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI VODNI KROG: BOHINJSKO JEZERO, IZOBR. DOK. NAN., 13.50 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 14.15 PUSTITE VSE CVETOVE, NAJ CVETIJO, DOK. FILM, 15.05 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTR. NAD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.10 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HRI-BAR, 23.25 TELESA - EPILOG, ANG. NAD., 0.15 NIKJER DOMA: BOB DYLAN, AM. DOK. FILM, 1.45 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL SOBOTA, 17.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 PRIMORSKI MOZAIK, 9.15 TARČA, 11.20 ŠTUDENTSKA, 11.40 TEKMA, 12.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 12.55 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 14.20 AMFITRION 38, POSNETEK PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 16.25 100-LETNICA LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE, IZ CANKARJEVEGA DOMA, 17.40 GALA KONCERT SKLADATELJEV MOJMIRJA SEPETA IN JURETA ROBEŽNIKA, 20.00 NORA HIŠA, FRANC.-ŠPANSKI FILM, 22.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.25 CITY FOLK, DOK. SER., 22.55 SOBOTNO POPOLDNE, 1.05 DVAJSET TISOČ ULIC POD NEBOM, ANG. LIT. NAD., 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL * * * NEDELJA, 18.11.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 ŠPORT ŠPAS, 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 KAVA IN CIGARETE, AM. FILM, 1.00 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 18.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, 10.10 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 11.20 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 11.45 MED VALOVI, 12.15 GLOBUS, 12.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.40 DEKLETI IZ BELORUSIJE, ANG. FILM, 15.20 GLASOVI IN KORAKI PRETEKLOSTI, 15.45 SLOVENCI PO SVETU, 16.20 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 16.55 SVETOVNI POKAL V ŠPORTNEM PLEZANJU, 18.55 HOKEJ, LIGA EBEL, ZM OLIMPIJA -ACRONI JESENICE, 21.15 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 22.10 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.55 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 23.45 SVEČANI BALETNI VEČER IN PODELITEV NAGRAD DBUS 2007, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 19.11.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 SLOVENSKI VODNI KROG: BOHINJSKO JEZERO, IZOBR. DOK. NAN., 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 DIH BESEDE - PORTRET TOMAŽA PENGOVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK: RACA VARUŠKA, MEDVEDKOV ANSAMBEL, ŽABJI RIBNIK, RIS., 16.15 BISERGORA, LUTK. NAN., 16.30 SEJALCI SVETLOBE: NEDOKONČANA ZGODBA, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.05 GALAPAŠKO OTOČJE, PON., 1.55 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.05 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.50 SOBOTNO POPOLDNE, 15.30 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.15 OSMI DAN, 16.45 ARS 360, 17.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.25 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 TOTALNA RAZPRODAJA: VILA IZ SRILA, DRUŽ. NAN., 19.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 VOJNO SO POSNELI V BARVAH, FRANC. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: ARITMIJA IN FREKVENCA, 23.30 BEŽIMO!, AM. FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL * * * TOREK, 20.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 12.00 VEČERNI GOST: MIRAN MOŽINA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: OBUTI MAČEK, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM TULIPANOVA ČEBULICA, POUČNO RAZV. ODD., 16.15 HOTEL OBMORČEK: ZVEZDNIK V OBMORČKU, RIS., 16.25 KOŽA, DLAKA, PERJE: NASILNOST, DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PIRAMIDA, 21.00 USODE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 HITLERJEVI JUDOVSKI VOJAKI, IZRAELSKA DOK. ODD., 0.05 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 0.30 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL TOREK, 20.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 15.30 STUDIO CITY, 16.25 SLEDI, 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČLOVEK POTROŠNIK, 18.30 AKTUALNO, 19.00 SAMO EN CVET ..., PORTRET TENORISTA RUDOLFA FRANCLA, 20.00 MUZIKAJETO: BALKAN I, IGRANO-IZOBR. SER., 20.35 GLOBUS, 21.05 IMPERIJ: NERON, KOPR. NAD., 22.40 SKORAJ POPOLN ZLOČIN, AM. FILM, 0.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL * * * SREDA, 21.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 11.30 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 UMETNI RAJ, 14.00 USODE, DOK. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PODELITEV ZOISOVIH NAGRAD, 21.05 PRIHODNOST ZA EVROPSKO ZNANOST, POLJ. ODD., 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 21.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.00 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 14.30 HRI-BAR, 15.30 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 16.40 MOZAIK, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 POROČILA, 17.50 NOGOMET, SLOVENIJA -BOLGARIJA, 20.05 ŠPORT, 20.35 EVROLIGA V KOŠARKI (M), UNION OLIMPIJA -TAU CERAMICA, 22.30 PLATON-ŠEDLBAUER: SOKRATOV ZAGOVOR, TV PRIREDBA PREDSTAVE MGL, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 0.30 INŠPEKTOR WALLANDER: BRATA, ŠVEDSKA NAN., 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 22.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK -PURANJA DIRKA, RIS., 16.05 KRATKI IGRANI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 NOKTURNO, ŠVICARSKI TV FILM, 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL ČETRTEK, 22.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.45 ČLOVEK POTROŠNIK, 15.10 AKTUALNO, 15.35 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BEOGRAD, DOK. SER., 16.05 GLOBUS, 16.35 MOZAIK, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 POMAGAJMO SI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 19.30 PESEM KAMNA, DOK. ODD., 20.00 OČE NA SLUŽBENI POTI, BOSANSKI FILM, 22.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.55 ŽENSKE IMAJO VEDNO PRAV, FRANC. FILM, 0.20 ČE ..., ANG. FILM, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL Krstilnilca zdaj že pomalek stau lejt stoji v cerkvi na pravoj strani pri velkom oltari. V baročnom stili so go naprajli, kak cerkev. Na vreki krstilnice je kip svetoga Janeza Krstnika (sv. Ivan Krstiteu). Že pri več stau mlajšaj so ga nücali, gda so je krstili. Ta krstilnica je 1910. leta prišla v cerkev tak, ka so go Ferenc Zetek iz Andovec küpli pa so go dali za dar cerkvi. Njino ime je na ednoj maloj tablici goraspisano na krstilnici. Slovenska meša vsakši mejsec gnauk v Varaši Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves se je tak odlaučila, ka de v varaškoj cerkvi vsakši mejsec gnauk slovenska meša. S tejm se je strinjau pa njim je biu na pomauč nauvi varaški župnik gospaud Rimfeld tö. Na te meše najbole čakajo tiste Slovence, steri živejo v Varaši, Slovenskoj vesi, Traušči ali na Židovi, dapa trno do veseli, če vörnicke iz drugi porabski vasnic tö pridejo. Po planaj naj bi ta slovenska meša bila vsakši mejsec na tretjo nedelo popodneva v tretjoj vöri. Župnike do zvali ali iz Prekmurja ali de pa mešo slüžo gospaud Ferenc Merkli. Prva takša prilika bau 18. novembra v 3. vöri v varaškoj baročnoj cerkvi. Pri meši de spejvo Mešani pevski zbor Agust Pavel ZS z Gorenjoga Senika. Z Gorenjoga Senika de autobus kraj pelo v 2. vöri. S tej busom leko pridete vörnicke tö. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.