Iz zadnje seje češkega deželnega zbora.
Povedali smo vže v zadnjem listu, da je bila jako viharna zadnja seja deželnega zbora češkega.   Pri neki
priliki splazil se je poročevalec večine prof. Herbst iz dvorane v restavracijo, ravno takisto storilo je še več druzih nemških poslancev. Med češkimi poslanci postal je hrup zarad tega res neparlamentarnega obnašanja, ktero je bilo očitno žaljenje in zaničevanje češkega naroda. Govor, ki ga je govoril dr. Rieger, trajal je čez eno uro in je bil tako temeljit in tehten, da je pravi biser zgovornosti imenovati. Podamo tukaj glavne točke iz tega izvrstnega govora češkega prvaka.
Najpred obrača se do večine ter pravi, naj gospodje , kteri bi se morebiti dolgočasili, le gredo v restavracijo. Gospodje menijo, da, kdor ima večino, temu ni treba govoriti, spodobnost pa zahteva, da vsaj posluša, kaj da govori nasprotna stran. Politično stanje omenivši govoril je Rieger najprve o nemškem cesarstvu. Nemško cesarstvo je toliko kakor gotovo. Stari nemški cesarji imeli so prislov „vedni množilci države" in če zopet oživi ta prislov, naj vsakdo premisli, kako se bo godilo avstrijskemu cesarstvu, kako se bo godilo nam. Zatoraj je treba, da se trdno postavimo. Za Avstrijo je le ena podlaga mogoča, namreč: Enake pravice vsem! (Ploskanje v sredini.) Ce bode pa dinastija imela slovanske narode le za pepeluhe in prednost dajala starejim sestram magjarski in nemški, potem ne bode miru in njeno vladanje ne bode imelo dolgega ostanka, (vvborne.) Nemci v Avstriji se morajo zdaj odloČiti ali ostanejo še dalje časa pri Avstriji ali pa hočejo zediniti se z Nemčijo; naj povejo odkrito svoje misli, da se ne moti dalj časa dinastija in drugi narodi. (vyborne.)
Na o g e r s k e zadeve preskočivši je rekel govornik: Magjari so le majhen narod, kteri brez Avstrije nima bodočnosti in nikakoršne znamenitosti, oni imajo to, kar jim Avstrija dovoli za njen testament, pa naj le gledajo , da tudi oni ne najdejo kmalu svojega groba. Ogerska častilakomnost išče stvari, ki so že davnej zamrle, oni nečejo podedovati samo Avstrije, temuč tudi Turčijo. Ministerstvo jih, kakor je videti, v tem podpira, pa je ž njimi vred na krivi poti. Ako ima postati tuzdolej naDonavi nova država, gotovo ne bodemagjarska, temveč slovanska država. Nesrečna avstrijska politika na Jugu nas je nepriljubljene naredila pri jugoslovanskih narodih, in Francozka in Angležka dobili ste moč. Razvija se močnejša srbska država in morda niso več dalječ časi, da na novo postane staro srbsko cesarstvo. Naša težnja na te kraje je opešala, ruska pa seje okrepčala, kajti podpira jo tudi enaka vera. To naj dobro premislijo Magjari!
Posebno ojstro je govoril proti Deakovemu elaboratu. Deaka imenuje kratkovidnega, tesnosrčnega egoista, in pravi:
Zdaj stojimo pred novim oktroiranjem, ne Njih Veličanstva, temuč gosp. Deaka. (Vvborne.)
Tacega oktrovanja pa mi nočemo dopustiti. (Vvborne.) Ko se je Ogerskemu slabo godilo, ko je Schmer-ling nastopil s teorijo zgubljene pravice, tačas bili^smo mi in Poljaci, kteri smo spodbijali to teorijo. Ce je Njih Veličanstvo za dobro spoznalo, da se gotove stvari Ogrom dovolijo, ter da se vjema to z državno koristjo, nečemo hoditi mi na Dunaj razdirat tega, kar seje zidalo. Ce je treba protiteže nasproti Ogerskemu, če imamo mi prevzeti nalogo, da Ogrom zopet vzamemo, kar se jim je dalo, se prav lepo zahvaljujemo za to. (Vvborne.) Mi smo govorili proti dvalizmu, ko je bil še čas; mi smo bili pripravljeni udeležiti se dela sprave, al naš glas se ni poslušal. Gosp. B e u s t pokazal se velicega državnika ter je pokorno podpisal to, kar je D e a k zahteval. Dokler obstoji zgodovina našega naroda in našega zbora, vedno se je poslušal glas češkega deželnega zbora. Zdaj
138
pa se zahteva od nas, da se odpovemo tej politični individualnosti. Tega, gospoda moja, ne upajte in ne pričakujte od nas! (Vyborne.) Ako se kaj tacega zgodi, pretrpeli bodemo sicer ; al bodite preverjeni, da bodemo odtresli kakor hitro nam bode le mogoče. (Viharno ploskanje.) Dalje govoril je dr. Rieger o kronanju kralja, ktero ne sme biti prazna formalnost, timveč ima ta pomen da kralj deželi in dežela kralju zvestobo obljubi. Konečno opominja gospode ki pojdejo v državni zbor naj ne oddad6 nič od zgodovinskih pravic in reče:
Mi upamo, da ostane država ohranjena, da se bodo pa tudi priznale naše pravice. Oni ki imajo zdaj krmilo v roki, naj pomislijo, da nobena naprava ne more imeti obstanka, kterej podlaga je krivica; pred vsem mora se pravica goditi slovanskim narodom v Avstrii. Nikakor ne smete reči da Vam tega nismo povedali, ,,Diščite justitiam moniti".     (Živa pohvala v sredini.)
Govor Riegerjev je naredil velik vtisek. Hvalijo ga celo časniki, ki so politični nasprotniki Riegerjevi. Resnicaje moč, kterej je na posled vendar zmaga gotova.
139