Dvlgiiliiio iioše §ad- V dobi gospodarskc krize ima naše kmetijstvo zelo naalo panog, ki bi bile vsaj nekoliko dobičkanosnc. Sadjarstvo je med temi.Toda tudi temu grozi nevarnost, kajti racijonalizacija v produkciji in tehnično boljša organizacija v prodaji, poleg tega še sistcmatično pospeševanje v tujih državah usposab.ja naše konkurente in tekmece, da nas občutno izpodrivajo s svetovnega trga. Da opozorimo na nevarnosti, pokažemo odpomoč in usposobimo naše sadjarje za uspešno borbo za obstanek, priredirno v soglasju iii s sodelovanjem vodilnih sadjarjev od prihodnje nedelje pa do binkošti celo vrsto tečajev, kjer se bo razpravljalo o potrebi vzajemnosti in zadružni organizaciji sadjarjev, o našem sadju na svetovnem trgu, dajali se bodo po naših najboljšilf strokovnjakih strokovni nasveti. Kratko: storilo se bo vse, da se naše kmetovalce-sadjarje pravočasno in pravilno informira ter usposobi, da bo njihovo delo sedaj iu v bodoče imelo tudi primerno plačilo. Takšni tečaji se vršijo v Mariboru, v Ptuju, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pri Sv. Lenartu v Slov. gor., pri Sv. Jakobu v Slov. gor., v Ormožu, Lju.omeru, Sl. Bistrici, Celju, Šoštanju in po možnosti še v nekaterih drugih krajih. Prosimo sadjarje in prijatelje sadjai1stva, da sodelujejo. Z voljo: usposobimo naše Ijudstvo za njegov gospodarski obstanek, pojdimo na delo! Vodstvo »štajerske sadjarske zadruge« v Mariboru. sndian€m! Spet je tukaj Cas, ko si labko zapojemo: »Vigred sc povrne, vse se oživi.« S spomladjo oživi ter se pomnoži pa tudi kmetovo delo. Moj namen je, opozoriti sadjarje, da izpolnijo svoje dolžnosti napj-am sadnemu drevju. Kar je še dela zaostalo v sadonosnikib, je zanje že zadnji čas. Postržimo razkavo skorjo, mahovje in omelo ali lim z drevja, kajti pod razkavo skorjo je najveC jajčec črvov in drugih škodljivcev sadnega drevja, kateri prezimujejo pod skorjo na jlrevju. Priznati moram, da so škodljivti začeli napadati sadno drevje kakor Tiajljutejša armada kako dobro utrdbo. J3odimo torej na straži in odbijajmo napade sadnih škodljivcev in sicev vsi brez izjeme, no pa samo 3 ali 4 v celi vasi. Omenim nekatere škodljivce v naših krajih, predvscm krvavc uši, zelene listne uši ali grinte. cvctodcrja, kiba- darja pod Iubjem, vrbarja v deblu, gosenice glogovega belina, gosenice-zlatoritke, metulja, posebno pa iabolčnega molja ali črva, ki napada sad, kaparja in druge. Pobijamo jili lahko tudi brez velikih stroškov. Pripravnc so brizgalnicc zc drevje; ako nekateri mislijo, da se ne izplačajo, se močno motijo. Veje rakove in sploh suho drevje, uničeno po krvavi uši, lubadarju in vrbarju, takoj odstranimo in sežgimo, če že nismo, da se jajca in črvi uničijo ter da ne napadajo še dalje zdravega drevja. Odstranimo s škarjami na drogu zapredenc suhe liste, ki so gnezda gosenic glogovega belina; ostrgajmo kupčke rumenkasto-srebrnih zelo trdih jajc, pokritih z istobarvno, mehko, razkrajajočo se volno, ki iz njih prihajajo gosenico metulja zlatoritke; jabolčnega moIja pa najbolj pobijamo, če pobiramo črvivo sadje in ga takoj pokrmimo svinjam; tudi kravam ne škodi. Velikogolazni bi pobili, če bi jeseni okopavali pod krono, da bi čez zimo mrčes pomrznil. Posebno prezimuje v zemlji cvetoder, jabolčni molj in krvava uš na koreninah okoli debla. Priporočam tudi škropljenje z 20%nim arborinom. S tem se pobijejo čez zimo ali tudi v zgodnji pomladi vsa jajca, ki so skoraj nevidna, krvavc uši, zelenc listne uši, ki so majhne črne pike na mladih poganjkih, razne goseničja jajca, kaparjc in druga golazcn. Tudi gnojili bomo jeseni s hlevskim gnojem, z gnojnico pa lahko do srcdc junija, tudi julija, če jc suša, dalje pa nc, ker rnora les zoriti, gnojnica pa kot dušičnata in kalijeva tvarina ženo zelo na les. Da nam bodo jablanc rodile, bomo gnojili s superfosfatom, kateri se zmeša 1 kg na 40 do 50 litrov gnojnice, katero razlijemo pod jablano, ko smo napravili luknje pod krono, ali pa jarke 30 do 40 cm globoko pod kapom krone, ker tam so koreninice, ki sprejemajo hrano za drcvo. Če jc zomlja težka, mokra in nopvnrnistna, se mora tudi raztrositi do 2 kg živega apnenega prahu kar odzgoraj na površju, saj na apnenih tleh jablane prav obilno rodijo. — Nekoliko sem opisal spomladansko delo v sadonosniku. Sedaj pa na delo, pridne roke, zakaj v na^ ših sadonosnikih tičijo celo milijonski zakladi. Z veseljem orodje v roke, Bog pa nam daj srečo in blagoslov! J. V. Zmam travnik ua suhi slathiski zemIji. Eatero gnojilo bi bolj koristilo za tako zemljo, koliko ga potrebujem za 1 oral, koliko stane in kje ga je najbolja naročiti? — Za suho zemljo jc najboljše gnojilo dobro pripravljen kompost in! pa gnojnica. Če je zemlja zelo suha, ne-; katera umetna gnojila slabo tičinkujc-; jo, med njimi tudi apneni dušik. Kupite za 1 oral 200 kg surove kostne moke. Čo pa .'azvažatc na travnik gnojnico, vzemite za 1 oral 150 do 200 kg razklejene kostne moke, ali 200 do 300 kg Tomaževe žlindre. Umetna gnojila raztrosit^ takoj sedaj. Najbolje jih je kupiti prj Kmetijski družbi, ali pri njenem najbližnjem skladišču, ker so tu najbolj zanesljiva. Cenc za 100 kg: surova kostna moka in razklejena kostna moka 05 Din, Tomasova žlindra 94 Din. Dve Ieti imam že posejano štajersko deteljo. Letos pa mislim njivo prekopati in posejati lucerno. Ali bo uspeh bolj- ši? — Če je Vaša zemlja dosti globoka, če ni mokra in ne manjka v njej apna, bo Iucerna bolje obrodila kakor Crna detelja. Več kot dve leti itak ne morete imeti štajerske detelje na isti njivi. Bo-; lje pa je, da sejete lucerno na njivo, kjeri stc imeli do sedaj kako okopavino, y deteljišče pa posejetc jaro žito ali tudi krompir. Katero sredstvo Je najbolj učinkovito proti živinskim ušem iii za kožo ne> škodljivo? — Koži neškodljivi in hkrati dobri sredgtvi sta: 3% kreolinova raztopina (dobite v drogeriji) ter zmes iz enakih delov petroleja in ogrščičnega ali repnega olja. Treba je povsod, l_jer so uši, temeljito namazati, oziroma namočiti in točno čez G dni to ponoviti, ker pomorimo prvič samo uši, ne pa gnid, iz katerih se v enem tednu izležejo uši. Brez ponavljanja je zatiranje popolnoma brezuspešno. Obenem z ma¦*-.&.__jem odstranimo vso steljo in blato ter hlev temeljito pomedemo in popolnoma osnažimo. ¦ v čebelarski poučni tečaj. Ob priliki 30 letnice potovalnega delovanja priredi podpisani v teliočem letu na svojem domu čebelarski teeaj, razdeljen na šest nedelj, namreč: 8. iu 22. maja, 12. junija, 10. julija, 21. avgusta in 11. 33ptembra, vsakokrat od 3. do 5. ure p.poldne. Obravnavalo se bo o vseh čebelarskih opravilih, kakor tudi iz čebelnega življenja in naravoslovja. Udeležnci se naj prijavijo pri podpisanem do 20. t. m. z dostavkom izrecne obveze, da bodo tečaj redno, brez Izostajania ob.skovali. ^- Ivan J-urančie, Audrenci, ^ošta Sv. Andraž v Slov. goricali. . Križevci pri Ljutomera. Kmetsko nadaljevalna šola v Križevcih bo priredila 10. api-ila po rani maši svojo zaključno slovesnost v Slomškovi dvorani. Na sporedu so deklamacije, petje in govori. Tečajniki bodo lelos ipivič, odkar obstoja šola, prejeli spričevala, ki se jih res že vesele. Na prireditev so vabljeni vsi prijatelji naše kmetake mladino in predstavniki oblasti. Pridite, da podpremo veselje naših kmetakih fantov, ki žele nadaljne izobrazbe. Oimož. Gospodarska zadruga bo imela svoj redni letni obeni zbor v nedeljo, dne 2i. tega m.seca. Vršil se bo ob pol 9. uri predpoldne v mali dvorani Kletarske gostilne. Vsi člani in tudi vsi drugi, ki se zanimajo za delovanje zadruge so vljudno vabljeni, da se občnega zbora udeleže; ¦ F.nodnevni iečaj za zatiranje škodljivcev in boleznl sadnega drevja se vrši v ponieijek, dne 25. aprila tega leta na banovinski v.i.areki in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je leo- retičen ia praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.