KAKO SMO GOSPODARILI
Uspeh dober, izgub ni
Upočasniti bo treba rast drugih oblik porabe razen razširjene reprodukcije, ki edina zagotavlja lepši jutri
Delegati občinskeskupščine bodo na seji obravnavali poro-čilo o poslovanju bežigrajske-ga gospodarstva v letošnjem prvem polletju. Iz poročila. ki ga je že sprejel občinski izvršni svet, je najpomembnejSa ugo-tovitev, da je bežigrajsko go-spodarstvo zaključilo polletje z dobnm uspehom. V tem času n\ izgub, vse organizacije zdmženega dela so lahko vsaj nekaj sredstev iz čistega do-hodka namenile v sklade. To kaže na utrditev gospodarstva in dober tržni položaj, nadalju-jejo se ugodni trendi. ki smo jih zabefežili že lani. Lani se je družbenj proizvod povečat realno za 10,7 odstotkov, oce-ne kažejo za prvih šest mese-cev povečanje za 6,5 do 6.8 odstolka, kar je nedvomno ze-lo ugodna rast.
Predno podrobneje pogle-damo rezuttate poslovanja, je treba povedati, da je v analizi zajetih 148 bilanc uspeha, vrsta obračunskih sprememb pa precej vpliva na primeriji-vost podatkov. Tako čtani od-delka za gospodarstvo ocenju-jejo. da je dohodek zaradi teh sprememb za okrog 10 odstot-kov veiji kot bi bil sicer, ven-dar tudi to ne zamegli ugodnih poslovnih rezultatov.
Lansko leto je bilo poslovno izredno uspešno, uspešnost pa se je nadaljevala tudi lelos. Celotni prlhodek je znašal do-brih 13 milijard dinarjev, karje za tretjmo več kot v enakem obdobju lani. ob sedanji dina-miki pa bi gospodarstvo dose-
glo lanskoletni obseg cerotne-ga prihodka že konec oktobra. Ekonomičnost poslovanja še raste: zdaj je že 5,7 odstotka višja kot v letu 1975, s 100 din materialnih stroškov pa je go-spodarstvo ustvariio 26,8 drn dohodka. Skupaj smo za Beži-gradom ustvarilj 2,7 mitijarde dinarjev dohodka, prav nobe-na organizacija združenega dela ni imela izgube {lani 4. po 3 mesecih letos pa zaradi se-zone ali nčplačane realizacije kar 15 organizacij združenega dela). Tudi to je zavidljiv uspeh, ki mu lahko dodamo Še razveseljiv podatek o 17 od-stotkov večjem obsegu indu-strijske proizvodnje v primer-javi z lanskim polletjem (v re-soluciji za letos je predvideno 7 do 8-odstotno povišanje).
Tudi zaposlovanje narašča po predvideni stopnji, zuna-njetrgovinska gibanja so že kar po običaju ugodna. Vsi ti razveseljivi podatki nasseveda ne smejo zazibati v samozado-voljstvo. saj je Še nekaj podro-čij, kjer bodo potrebne koreni-ie spremembe. Tako pri delitvi družbenega prcizvoda še ve-dno ostajamo le pri besedah. Zaskrbljujoče stanje, na kate-rega smo opozarjali že lani, se Se slabša: za osebno porabo smo namenili 31.1 odstotka družbenega proizvoda (v pri-merjavi z lanskim obdobjem je znesek za 1.6 odstotka manjši, plan za letos je 30,9 odstotka), za splošno in skupno porabo 44.7 {poveČanje za 4,3 odstot-ka, plan 37) in za razširjeno reprodukcijo 24,2 odstotka (zmanjšanje za 2,7, plan 32,1
odstolka). Temu premiku resda botroval predvsem spf menjeni način obračunavar celotnega prihodka in doho ka ter prenos financirar skupnih služb v meje dohodh vendar je dejstvo, da je klji temu sredstev za razširjeno r produkcijo relativno manj. tem pa se kaj slabo uresničt osnovno plansko izhodiS srednjeročnega načrta dru benega razvoja: krepitev sre stev reprodukcije in počasm Ša rast vseh drugih oblik p rabe!
O poslovanju in razvojr sposobnostih gospodarst pove veliko tudi akumulaci Ta sicer narašča, vendar pi počasi Praktično60odstotk sredstev (zajeta je amortiza* ja) je namreč že angažirani tako ostaja nerazporejenih i vesticijskih sredstev le 239 n lijonov din. kar je za 21 odstc kov več kot lani v polletju.
Akumulativnost je po dejs nostih zelo različna: še vedi je najbolj akumulativna trgo na, ki dosega na delavca sk raj 2-krat vefi akumulacijsh sredstev od industrije.Zaskr Ijujoče slaba pa je akumulat nost gostinstva. Gostinst nasploh izkazuje najslabše i zultate. saj je že skoraj na m rentabilnosti, industrija pa izboljšala vse kazalce poslov nja in se še naprej krepi strukturi gospodarstva občin
Akumulativnost iz celotnei prihodka in dohodka relativr pada, v polletju je šlo 3,13 d od 100 din celotnega prihodl v akumulacijo. lani pa 3,5 Podobno velja za rentabilno poslovanja: 100 din uporablj nih sredstev je dalo letos v & stih mesecih 18,04 din doho ka, od tega 2,67 drn akumul cijskih sredstev, lani pa 19,:
dohodka in 3,31 din akumula-cije.
Povprečni osebni dohodek je dosegel že 6.228 din neto in naraŠča realno. Največ razko-raka med naraščanjem pro-duktivnosti in osebnih dohod-kov je v dejavnosti poslovno-tehnično-finančnih storitev. Zaskrbljujoče je, da se na po-dročju zaposlovanja precej hi-tro zmanjšuje kvalifikacijski koliČnik, to je razmerje med številom zaposlenih In pogoj-no nekvalificiranih delavcev -ta znaša za letošnje polletje 1,88.
2a konec pa še nekaj besed o motnjah v gospodarjenju. Po novem uporabljajo kot mero uspešnost poslovanja kriterij akumulacjje glede na celotni prihodek. Organizacije dose-gajo ugodne poslovne uspehe, če izločajo za akumulacijo vsaj 2 odstotka {trgovina zaradi specifičnosti vsaj 1 odstotek) celotnega prihodka. Kar 20 or-ganizacij zdruzenega dela pa tega pogoja ni izpolnilo, v ne-katerih je položaj celo precej kritičen.